№2К
HaraiPdnkenBotc
Veriac «вЛ gchttftl^ttnyKU^naftat. ВЈвшви1кг1и* 18, Pottfach 115 / Benigipnia (Im тог&ив «$hlb*r) шамШ^ RH frtf Haua (e*e«chUeBllch RM 0.30 2urten*«lWlhr АотеЛвПшчгвп dw Ze№n% ftlr dea nachfolgenden Monat werden nur ichrlftUdi und DW Mm J6, dM l&ufendea Monate mfononunen
NW. 4«.
Knkibaitr, dca 23. Jxml I9ft.
S. Mugaag.
ШШ tolpe \ Črni gori uničene
Obstreljevanje Jeislo po nemških pomorskih bojnih siiah - Dve veliki ladji v iaspiškem morja zažgani, pred alžirsko obalo pa težko poškodovani čoln in
osem tovornih ladij

Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. junija objavilo:
Na vzhodni fronti je dan potekel mimo.
Lahke nemške pomorske bojne sile so v noči na 20, junij obstreljevale mesto Jeisk v Azovskem morju. Zračno orožje je znova napadlo oboroževalne tvornice v sovražnem zaledjiL. V Kaspiškem morju sta bili zažgani dve veliki trgovski ladji.
Pred alžirsko obalo so bili v noči na 20. junij po zračnem napadu en torpedni čoln in osem velikih tovornih ladij iz nekega sovražnega konvoja tako težko poškodovani, da se mora računati z uničenjem več ladij. Vsa letala so se vrnila. V pretekli noči je bila luka v Bizerti bombardirana z bombami težkega kalibra.
Britanski bombniki so prileteli preko za-medenih ozemelj nad Ju^ozapadno Nemčijo
in odvrgli bombe na stanovanjske četrti nekaterih krajev. Druga sovražna letala so podvzela vzncmirjevalne polete nad Severno Nemčijo in odvrgla nekaj bomb, ki niso povzročile omembe vredne škode. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad ozemljem Reicha so bila sestreljena štiri sovražna letala.
V gorah črne gore so nemške, italijanske, bolgarske in hrvat&e čete v teku več-tedenskih bojev obkolile in uničile močne tolpe. Planinski značaj dežele, neugodne vremenske prilike in obupni odpor tolp so zahtevali od na nje poslanih odredov veliko bojnega dela in huda pomanjkanja. Zračno orožje, ki je v neumorni služibi poseglo v boje, ima znaten delež pri uspešni operaciji.
Krvave zgube banditov so zelo visoke. Uplenili smo velike količine orožja, vozil in oskrbovalnega blaga.


Vodje letal nekega odreda lovskih letal praznujejo 182. sestrel.
(PK.-Aufnahme: Kricgsberichter Ketelhohn, PBZ. M.)
Bolgarija hoče prispevali h končni zmagi
Minlstrsiil predsedniit Filolf o odnošajih Bolgarije do sosednih držav
Sofija, 22. junija. Ministrski predsednik Filoff je v eeji bolgarske vladne večine dal pregled o zunanjepolitičnih odnosih države. Poudaril je, da je med Bolgarijo in Turčijo »pričo njene nevtralne politike tradicionalno prijateljstvo. Med Romunijo in Bolgarijo'so bile neke diference radi uporabe brajovske pogodbe, ki so pa bile odstranjene po novih dogovorih. Po medsebojnih romunsko-bolgarskih obiskih v zad-
Cauleiter dr. Friedrlch Ralner Imenovan za ff-ObergruppenfUhreria
Klagenfurt, 22. junija. FUhrer je postavil Gauleiterja dra Rainerja za ff-Obergruppenfiihrerja. Reichsfiihrer Heinrich Himmler je ob tej priliki sporočil Gauleiterju' svoje čestitke.
Dalje je FUhrer povišal in so postali; ^f-Obergruppenfiihrerji sledeči Gruppenfilhrerji: Alpers, erBger, Bohle, Ei-gruber, Eggelino, Kari Hermann Frank, Henlein, Otto Hoffmann, JUttner, Juri, Kaltenbrunner, baron Neurath, Phleps, Quvemer, Rauter, Sachs in Schaub;
ff;<5ruppenf Uhrer ja ^^-Brigade-flihrerja Jiirs in Richard Wendler;
^^-Brig a d e f U h r e r j i sledmi jfj-OberfUhrerji: V. Dufaus, Kari Hermann, Kinkelin, Mischke, Kari Schafer, Heinrich Siekmeier, Walter, Stadinger in Stepp.
njem časti so postali odnošaji med obema državami prisrčnejši. Tradicionalno prijateljstvo med Ogrsko in Bolgarijo se je Se bolj poglobilo. Ministrski predsednik Filoff je nadalje poudaril, da je anglo-amerikan-ska agitacija za Bolgarijo ravnotako škodljiva in nevarno kot komunistična, da za-
sledujejo Bolgari pazljivo razvoj dogodkov in da so pripravljeni prispevati svoje h končni zmagi.
Filoff je nato govoril o nameravani bolgarski ljudski zvezi in pripomnil, naj ta ni nobena stranka, ampak političen center, kateremu se morajo pridružiti vsi Bolgari, da zmorejo velike naloge, ki jim jih nalaga sedanjost, in da se bojujejo zoper protidr-žavne in protinarodne elemente. Treba je postaviti odbor, ki naj pripravi ustanovitev narodne zveze.
Snbhaz Chandra Bože je prišel v Takle
Prihod indljsl(ega voditelja polireta za svobodo je na Japonsiiem senzacija
Tokio, 22. junija. Subhaz Chandra Bože, ki je dalj časa prebival v Nemčiji, si je nujno želel, priti v Vzhodno Azijo in si priboriti neodvisnost in samostojnost Indije. Sedaj je prišel v Tokio in 14. junija ga je sprejel ministrski predsednik Tojo. Razen tega je imel Božo razgovore z vodečimi uradniki japonskega zunanjega ministrstva in vodečimi častniki japonske oborožene sile.
Vest o prisotnosti vodečega indijskega bojevnika za svobodo Subhaza Chanda Bo-žeja na Japonskem ocenja japonski tisk kot senzacijo prvega reda. V soboto popoldne je Bože sprejel predstavnike tiska ter jim dal dojmljivo izjavo:
»Nad 20 let je moj narod čakal na uro,
ki je zdaj odbila«, je rekel, »uro, ki pomeni za indijski narod zarjo svobode. Sedanji svetovni konflikt je za indijski narod boj med silami, ki hočejo obdržati status quo, in onimi, ki si prizadevajo ustvariti nove stvari. Vemo kakšno je ozadje gesel Britancev in Sevemoamerikancev, ki govore o svobodi in demokraciji, odrekajo pa te ideale eni petini človeštva, ki odgovarjajo na naše zahteve po svobodi s terorjem, umorom in brutalnostjo napram neoboro-ženim civilistom. Ali se more kdo na svetu čuditi, da so naše simpatije na strani sil, ki se bojujejo za nov r^? če te sile podpirajo našo zahtevo po samostojnosti, je docela umljivo, da se naša simpatija spreminja v navdušeno podporo. Pretežna , večina indijskega naroda si želi zmage osnih
sil, ki so svojim bojem proti našim aov-i ražnikom dali največjo podporo indijskemu pokretu za svobodo. Naša dolžnost pa je, da si sami priborimo to svobodo in jo od^ kupimo z lastno krvjo. Čutimo se zato pri* morane, da se aktivno udeležimo boja proti skupnim sovražnikom. Civilna nepokorščin na mora preiti v oborožen napad. Moj lastn ni študij svetovnega položaja mi utrja ne-t omajnc prepričanje, da mora ta vojna ime<i ti samo e n uspeh; zmago sil trojnega pak« ta in njenih zaveznikov«.
' Velikansko Veselje pri InQii#
Tokio, 22 junija. Poročila, ki so iz vseH delov Azije dospela v Tokio dokazujejo^ kako velikansko veselje je zlasti pri Indija cih povzročil presenetljivi prihod Subhazj( Chandra Bozeja na Japonsko. Od vseh 3tra-4 ni je prejel S. Ch. Bože, odkar so zaznali za njegov prihod, spontane brzojavke in častitke svojih rojakov, ki ga nujno pro-* sijo, naj čim najhitreje prevzame v prviK vrstah vodstvo boja za svobodo. Zlasti je pokazala močna reakcija med na milijon ne broječimi Indijci v burmeškem obmejn nem ozemlju, kjer uživa S. Ch. Bože posebn no popularnost, ker tam ni samo politično! deloval, ampak tudi medlel v ječi v Mandan laju. Tudi v vseh drugih ozemljih Vzhodni Azije, kakor Malaji, Nizozemski Indiji, dr« žavi Thai itd, je vest o prihodu S. Ch. Bo* žeja ogromno razgibala pokrete Indijcev za: neodvisnost.	r
'i
'













Kreta pripravljena za obrambo Za morebitne sovraine poskuse izkrcanja so v službi za zavarovanje cest in takojlnje uiinkovito bojevanje na vsem otoku Kreti oklopnjaki.
(PK.- Aufnahme: Kriegeberichter Meister, HH., M.)
Rui il ec na zaščitni vožn j ivB Jaka/8 kemzalivu Vsi možje, ki niso na straži ali nimajo službe pod krovom, morajo biti med vožnjo v operacijskem ozemlju na gornjem krovu.
ДРК.- Apfrahme: Kriegaberichter Bngelke, Alt., M.)]
2. — Stcv. 49.
KAHAWANKK N BOTE
Sreda, 2X Juniia 1943.
Ziwahno delovanje udarnili čel na Modn
Вошђв na posamezne dlje v londonskem prostora - Sllrl 8ov|etske tovorne
ladle udete
Oberkommando dtr Wehrmseht j# dne 20. junija objavilo:
Krajevne sunke Sovjetor ob kubanikem mostišču, severnozaliodno od Sumija in v prostoru pri Kirovi smo odbilL Na OBtalih odsekih vzhodne fronte je bilo živahno delovanje udarnih čet
Težko topništvo vojske je z dobrim uspehom napadalo vojnovašne eilje * Lenin* gradu.
Pri ponovnem napadu zračnega orožja na ladijske cilje v Izlivu Volge šo bile pogojene štiri nadaljnje tovorne ladje s težkimi bombami, da se lahko računa, da je del teh ladij uničen. Druga nemška bojna letala so se bojevala ж Industrijskimi napravami globoko v sovražnem taledju. Eno letalo se od teh poletov ni vrnilo.
Nemška in italljanika bojna letala «o. učinkovito bombardirala tračne naprave т Bizerti in PantelleriJL
Pičlo število sovražnih letal je т minuli noči izvršilo vznemirjevalne polete nad za-padnim ozemljem Reicha, ne da bi odvrglo bombe. Nad zaaedenimi zahodnimi ozemlji ao bila sestreljena štiri sovrtia« letala.
Brza nemška bojna letala Ло y noči na 20. junij bombardirala posamezne cilje т londonskem prostoru in na angleški jugovzhodni obali.
Plavajoče enote vojne mornarice, kror-
no protiletalsko topništvo trgovskih ladij in pomorsko protiletalsko topništvo so v času od 11. do 20. Junija sestrelile 49 so* vražnih letal.
Potopitev ladlJ na Volgi
Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. junija objavilo:
Na severni fronti kubanskega mostišča je spodletel nočni napad dveh sovražnih brigad. Sovjeti so utrpeli težke krvave zgu-be. Zračno orožje je ob izlivu Volge zopet potopilo dve trgovski ladji z 8000 in 3000 brt in poškodovalo dve drugI srednje velikosti.
Na morju pred Pantellerijo so brza nemška bojna letala pogodila s težkimi bombami neko prevozno ladjo in neko manjše vojno vozilo.
Pri oboroženem Izvidnlštvu nad Atlantskim morjem je bila težko zadeta neka sovražna tovorna ladja.
Sovražnik je zgubil včeraj nad Sredozemljem 28 letal. Eno nemško letalo se ni vrnilo.
Pri zračnem napadu v noči na 18. junij na alžirsko luko DjidjelU je. bila, kakor se j* zdaj ugotovilo potopljena ena prevozna ladja • eooo brt, dve drugi ladji sta bili poškodovani.
Velika razdeianla v oboroževalnih Ivornlcah
Pr! Astra&aoD potopljenlb 11.000 brt - Portsmouth bombardiran
Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. junija objavilo:
Na vzhodni fronti je dan potekel mimo. Cilj nočnih napadov zračnega orožja to bila »ovrainutova zbiranja ladij pri Aatra hanu in oboroževalne tvoraio« ob »podnji Volgi, etiri tovorne ladje • »kupno 11,000 brt 80 bile potopljene, neka druga trgovska ladja srednje velikosti pa potopljena. V zadetih industrijskih napravah so nastala velika razdejanja. Pri napadu neke me&ane skupine sovjetskih bombnikov na spremljevalno zaščito nekega nemSkega konvoja V Črnem morju sta vojna mornarica in zračno orožje sestrelili pet sovražnih letal.
V noči na 18. junij je odred težkih nemških bojnih letal Izvrgli napad oa alžirsko luko DjidjelU.
. Glede nočnih vznemlrjevalnih poletov malega števila sovražnih letal nad ozemljem Reicha ae ni ugotovilo, da bi bile od« vržene bombe.
Odred nemških bojnih letal je v pretekli noči napadel z bombami težkega kalibra vojno luko Portsmouth. Druga letala ao bombardirala posamezne cilje na Jugovzhodnem Angleškem.
nu pi. W e d 1 u, poveljniku nekega grena-dlrskege polka, Oberleutnantu Johannu Rabu, »totnljekemu poveljniku v nekem oklopnjaikem pionirskem bataljonu, kot tudi po predlogu vrhovnega poveljnika zračnega orožja Reichsmarsohalla Cdringa Hauptmannu L U t j e j u, Staffelkapltfinu v nekem odredu nočnih lovcev.
Nemško-turško prijateljstvo
Ankara, 22. Junija. Izjava turškega mi-metrskega predsednika Saracogla v njegovem končnem govoru pred kongresom tur-ško-republikanske ljudske stranke, da se je pakt o nemško-turškem prijateljstvu izkazal kot koristen instrument obojestranske
varnosti in prijateljstva, je dala turSkemu tisku povod za omembe vredii§ komentarje. Le-tl poudarjajo IrbndtB^ft pegedbe W f)P4' 6rt*v#jo, Лл je bila ta	o#
renc« r Adaol, ki je imela м poaledt^ nw* iaa angleški pritisk, da bi s« opustila tur> ika nevtralnost, pravna podlaga, s katero So se vse takšne angleSko-etremoainerikan-ske AahteVe savrnile z odločnim' ne io se je ohranila dosedanja nevtralnost. V smislu ohranitve te nevtralnoeti in tako r smisla pogodbe o nemško-turškem prijateljstvu, ki je poetala vogelni kamen turške varnosti in politike nevtralnosti, ao bile oddane med prvimi tedni po Adanf do zadnjih dni omembe vredne izjave turških državnikov,
RlbMntrop In ВаШ sta si InolavOa
Berlin, 22. junija. O priliki druge obletnice pristopa neodvisne driar« Hrvatake k paktu treh sil sta si poslala Reichsmini-ster der AuswSrtlgen pl, Rlbbentrop in hrvatski zunanji minister Budak v prisrčnih besedah sestavljene brzojavke.
Gradbeno veledelo na Vzhodu dovršeno
Berlin, 22, junija. Načelnik OT, Roichs-ihinister S p e e r, je na Vzhodu Js^il svojemu namenu gtnđbeno veledelo, ki so ga ob najtežjih prilikah in ob določenem reku dovršili nemški frontni delavci OT in enote pionirjev. Pri tej priliki je izročil OT-Eb-satzgruppenlelterju grhitektu prof. B f u g-m a n n u odlikovanje Ritterkreua xum Kriegsverdientkreuze mit Sohwertem (viteški križec k vojnemu zaslužnemu križu z meči), Čegar podelitev po Fiihrerju je bila objavljena pri nedavno v športni palači vr-šivši se manifestaciji. V nagovoru je minister počastil profesorja Brugmanna kot tip modernega, energičnega in visoko nadarjenega arhitekta, ki je stavil svoje inženirsko znanje popolnoma v službo vojne.
Novi laponskl uspehi pred Lungo
loklo, 22. junija. Japonski glavni stan objavlja: Močne edlnlce lovskih letal in bombnikov ao presenetljivo napadle 16. junija pred Lungo na Ovadalkflnnrju sovražne prevozne edinice. Kolikor je dosedaj znano, so dosegli mornariški letalci sledeče uspehe: Potopljene so bile štiri velike, dve srednji in ena manjša sovražna prevozna ladja. Neka nadaljnja velika prevozna ladja je bila občutno poškodovana. Poleg tega je bil potopljen en sovražni ruSliec, najmanj 32 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Japonci pogrešajo 20 letal. Boji dobe označbo: »Zračni boji pred Lungo«,
Zidovsiii lisk pušča Angli|o i negolovosli
Zanimiva britanska odkritja o naraščajočem protlžldovskem gibanju
Flihrer le Čestital Horthyln
Filhrerhauptquartier, 22. junija. FUhrer je v prisrčno sestavljenem ročnem pismu sporočil državnemu upravniku kraljevine Ogrske, Nikolaju pl. Horthyju, evoje In nemškega naroda iskrene Čestitke o priliki njegovega 78. rojstnega dne.
75. rojstni dan Bortbyja
Budimpešta, 22. junija. Za 75, rojstni dan državnega upravitelja adnurala Nikolaja Horthyja pl. Nagybanya so se zbrale me-rodajne osetdtosti glavnega mesta v novi mestne stavbi na interni udanostni svečanosti.
Ogrski ministrski predsednik in sunanji minister Nikolaj pl. Kallay je pozdravil osivelega državnega poglavarja v radijskem nagovoru, v katerem je med-drugim izvajal, da so na ta častni dan misli vsakega Ogra pri državnem upravitelju, ker ga vsak ljubi, ker v njem vidi vsak Oger upanje in mu zaupa.
Novi Imetniki Rltterkreuia
Berlin, 22, jutdja. FUhrer je po predlogu vrhovnega poveljnika zračnega oroija Reichsmarschalla OOringa podelil Ritter-kreuz des Bisemen Kreuzes (viteški križec železnega kriša) Oberstu W o 1 a u, poveljniku nekega polka protiletalskega topništva, nadalje Feldweblu Josetu Hein-riohsu, ŽugfUhrerju v nekem grenadir-skem polku.
Odlikovanja % Ritterkrenzem
Berlin, 22. junija. FUhrer je podelil d.u Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški
кгИм leleanag* кгЖ) Ob#*** Напшшг
Berlin, 22. Junija. Britanekl mesečnik >World Review« pravi, da je eden izmed vzrokov naraščajočega protižidovskega gibanja dejatvo, da angleški tisk zadržuj# Židom neprijetne veati. Znano je vsekakor, da ravno židovski trgovci pogosto kršijo predpise o cenah. Vsak Anglež ve, da se židje pečajo z nedovoljenimi kupčijami in pri tem ogromno zaslužijo. To je nadaljnji vzrok za 3rd Angležev, ki jim ne ugaja način, kako Jih njihov tisk ^ušča v negotovosti.
Število židovskih vojnih dobičkarjev in
vojnih virilnlkov v Angliji je veliko, pil« časopis. Na tem ne spremene nič vs# opra-vičbe, ki jih iznašajo od prizadete strani.
Končno zahteva »World Review«, da je treba Židom namigniti, da je т njihovem lastnem interesu, da si zboljšajo svoj že razpadajoči ugled v girSi javnosti. Vrh tega je Umestno, da se S svojo po vojni že zelo nabreklo denarnico manj klatijo po londonskih hikeuznih hotelih. Is Afrike vračajoči se Vojaki nimajo nobenega razumevanja za tako početje, kot se na primer vidi v hotelu Doroester.
Bencin iz liaičulia - japonska Iznajdba
Prebiteit kavčuitB 'na Daljnem Vzhodu je dovedel do presenetljivega odKrltla
Berlin« 22. maja, Svetovni koledar surovin bo znatno preoblikovan. Iz premoga pridobivajo milo In Jedilno mast, koruzo pokurljo, ImAmo sintetična napravljena tekstilna vlakna, ki so trpežnejla od najboljših »angleških« volnenih niti, V veČini primerov j» pomanjkanje prisililo, da so Odkrili nove surovine, včasih je pa povzročil odkritje tudi prebitek,
Japonci se trenutno ne morejo f znebiti kavčuka. V Nlzemskl Indiji In v Malajl je pripadla letina, ki za njo ni uporabe v japonskem gospodarskem prostoru. Prebitek kavčuka je nasprotje prebitka kave. Bra-lilija je imela težave, da bi na kakršenkoli način uporabila milijone kilogramov kave, ki jih nI mogla prodati ali za pridobivanje olja ali la' kurjavo, ali жа pridobivanje ктп« nove tvarine, končni rezultat je bil vendar amiraj isti, da so eno letino zagnali v morje. Japonci pa pri svbjem prebitku kavčuka niso hoteli ubrati iste poti. Skrbeli iJo tudi za to, da pridejo domačini, ki pridobivajo kavčuk, do svojega kruha. Zato so пасипкгШ poskuse, da pridobijo k kavčuka
kakršnokoli turovino, in nedaj м j# Izkazalo, da ee iz kavčuka lahko napravi gonilna snov. 2e od spomladi 1042.1. to na malajskem ozemlju razni laboratoriji na delu, da vršijo poskuse sistematično. Dosedanje uspehe označujejo kot tako razveseljive, da 30 ustanovili v provinci Selangor prve industrijske naprave za pridobivanje gonilne snovi. Izdelovanje obsega tudi težka olja in bencin.
Nova iznajdba bo morda najprej presenetila, ker So Japonci zavojevall tako v Nizozemski Indiji kakor v Burmi najdišča petroleja, toda po dolgi dobi bo potreba olja gotovo večja od tega, kar dajejo ta najdišča. Spričo takih okolnostl pozdravljajo Japonci novo tnajdbo, ker jim razširja bazo za olje in jim zagotavlja tudi za dobo po vojni neodvisnost na tem področju. Ko j« bil le 8 premogovnim bencinom napravljen velik začetek pri spreminjanju surovin, je verjetno, da se tudi kemijsko-industrijsko raziskovanje začasno ne bo tako hitro ustavilo pri svojih odkritjih in prineslo le mar-
sikakšnoprw№w6«mjK
баворћ »Ta« ugotavlja v članku o zgodovini kommiznia, da ne more pokazati nobena doba evotovae zgodovine toUko zločinov, kot četrt-boljševlčkega gospoetva v Rusiji. CM* irtkSli^ v Indiji, na katerih dobro razpo-lattnje Aii^ail mnogo dajo radi vzdrtanjs avo^ oiboroževailbv Industrije, sedaj niso nl& vee cađoeti oakjttovasi ж rlietn radi vedno bolj гасвН^ајовв m lakote.
Angleške oblasti so zasegli vso tekstilno ^ro-Isvodnjo ▼ Strtjl, da j» privedejo peleetlnsld vojni Industriji V tekstilnih tovarnah Severtte Slrlj* ШО Is protesta stopili v stavko-
Iz Orana In drugih pristanišč francoske severne Afrike se zve, da odvažajo v Anglijo vkljub preskrbovalnlm težkočam velike пшо-tla# vina, moke, sadja in preme aelenjave- Fre-bhralstvo smatra, da primanjkuje teh deželnih proizvodov radi tega Izvoza-
IVed vojnim eodlKem v Barceloni и je vr-Mla razprava proti trem sovjetskim kolovo* jem iz časa državljanske vojne. Proti tem trem zastopnikom sovjetske Spamlje je bila izrečena smrtna kazen.
liOutnant Friedrich Rapp, Izkušen letalec, kateremu je FUhrer 24. januarja podelil daa Ritterkreuz des Siaemen Kreuzes, je padel ob Rokavskem preMvu.-
Skupno Je več kot 200 cerkvenih In kulturnih stavb Italije radi bomb sovražnih zračnih tolovajev celo trpelo ali pa je popolnoma uničenih, kot je bilo v četrtek sporpčeno-
Španska podeželska policija je zaprla v CordoW že dolgo časa Iskanega rdečetpaaske-ga kolovodjo in ga postavila pred vojaško so-dlSče. Ore za Зв letnega Valerijama Cozarja £er-mudeza, katerega obtožujejo nič manj kot вВ umorov obsojenih Spancev.
130 milijonov Sevemoomerlkancev ne sme od sedaj dalje več videti Igrati v XJSA Shakes-pet milijonov židovskih prebivalcev USA j« pearejevega »Beneškega trgovca«. V Imenu pet milijonov židovskih prebivalcev USA je zahteval in tudi uspel ameriški židovski odbor z bojkotom »Beneškega trgovca«, katerega je prvotno nazval Shakespeare »Zid«. Obenem zahteva odbor, da se igrajo tudi ostala dela največjega angleškega pesnika »samo e potrebno previdnostjo«.
Vrtiovnt narodni obrobni odbor Narodne Kitajske je sklenil glAom vesti tokijskega radia, da zopet otvorl narodno akademijo, ki je od leta 1987. zatvorjena- Akademijo fo usta, novlll leta 192S. za raziskovanje in vodenje raziskovalnih del
V Londonu so objavili, da je W1 tmenovaa P'eldmarechall Wavel za podkralja Indije. Njegov naelednlk kot vrhovni poveljnik v Indiji bo general Auchlnlek.
Od 15 000 prebivalcev Iraka, Id so bili določani M gr&dnjo voJadkUi ceat in težka pre-vosna dela In so bili zaposleni večinoma v puščavah pod strogim nadzorstvom, Jih je 1700 umrlo radi prenapornega dela ali slabega ravnanja-
Vojni Invalidi T Angliji osieparjmi
Stockholm, 22. junija. Ravnanje s svojci padlih britanskih vojakov postaja polagoma škandalozno. »News Chronicle« izjavlja, da obdolžujejo ministra za pokojnine, da skuša njegovo ministrstvo vojne invalide sistematično ogoljufati za njihove pokojnine. Se hujši pa je položaj vojnih zaostalih, ki večinoma ne dobijo ničesar. List našteva celo vrsto priletnih in zelo omejeno za delo sposobnih mater, ki so zgubile po dva ali cel6 tri sinove, nekdanje svoje reditelje, in ki se jim sedaj odreka tudi najskrom-nejša pokojnina.
Pomanjkanje usnja In Čevljev v Angliji
Ženeva, 22. junija. S težavami angleške preskrbe s Čevlji in usnjem se je pečal, kot javlja »Times«, tudi glavni ravnatelj v pre-skrbovalnem ministrstvu Sir Cecil Weir, ko je govoril delegatom angleških trgovcev s čevlji, ki so zborovali v Londonu. VprviČ prihaja sedaj Anglija, tako je izvajal Sir Cecil Weir, v Čas hude stiske v industriji za čevlje. Tudi zaupnik za preskrbo usnja v preskrbovalnem ministrstvu dr. Snow, j# svaril. Trenutno je zelo malo podplatov, ta-ko je rekel. VsUc mora skrajno varčevati s čevlji In bo varčevanje trajalo le po končani vojni. Kako dolgo bo primanjkovalo usnja in čevljev, trenutno le ni mogoče povedati, sadostuje pa opozorilo, da bo le veliko časa preteklo, predno se bo sedanji položaj zboljlal.
Razočarane nade proizvodnje v OSA
Lizbona, 22. junija. Proizvodnja vojnega materiala v Zedinjenih državah je po јац javi državnega podtajnika v vojnSm de-i partmAjii Partersona zaostala ▼ maju za 5V4 edstotkov «a proračunom fai j# oel6 za 34, odstotka nilja od številk v aprilu. Ta resni poloiaj j« v vojnem ministrstvu pw vzročil veliko zaskrbljenost.
V«rla8 on Dr. .Hm?
Heidan . Um W.hrdl««t*
Wittwoch, 23. Junl 1943,
KARAWANRRN ВОФИ
S, —. Nr. 49.
Ehiung der kompfenden SA
In Anerkennong des 11епотвв)*^ећ BInsatzes егћбИ das SA-Regiment „Feid-berrnballe" den Namen Panzer-Orenadler-Dlvlslon Jeldherrnhalle"
Berlin, 22. Jnni. Im ROtBitn einei Merllditii Appels wurde am 20. Junl der 60. Infanteric* dlTiiion (mot.) folgci>^*t БПаВ dn FOhren bekanntgegebcn:
„Ich vcrlelhfl 'л Ancrkitmong det htrrorragenden Elneatze* raeiner SA Im Kampf fSr da& GroBdeutKte R«iA der 60« Infanurlcdivitlon (mot.) mit dem Tage der Eingliederung des SA-Scgiments JFeldhermballe" den Namen
Panxer-Grenadler'Division »FelđherrnhaUe«
Ich wOrdlge damit zagleidi den heldenhaften Kampf der bel Stalingrad gebUcbenen Ange-liorlgeo der 60. lifanteriedivition (mot) and bin gewlB, daB Offkiert, Unteroffiziere und Mannscbaften der Grenadierdlvlilon „FeldherrnhaUe , dem Vorblld ihrer gefailenen Kameraden tetrea, alle* darantetzen, nm den Kampf ffir des Reidies Frelbeit und Gr6Se sum siegreichen Ende zu ffibren.	•	gez. Adolf Hitler."
Immer In Torderater Linie steben, bis der Sieg errungen 1st.
G5ring grUBt die Division
Berilu, 22. Junl. Am AnltB d«t NamenSTerMkaai „Famer-GrcMdier-Dlvlelon Feldhermhillt" « dl« 60. InfonterlediTtelon (mot.) riditete Reldismandwll
Der Name „РеИћегтпћаПс", geweiht durdi 'den Tod von 16 nationaliozialistisdien Kilmp-fcrn, die als erstc ihr Leben fiir den FOhrer hingaben, ist fOf die SA wie ftlr die ganze cleutsche Nation zum Inbejrlff aafopfernden Kampfes geworden.
Anf dem Reiđisparteitaj 1936 verlieh der FOhrer der SA-Wadi<tandarte den Ehrennamen „FeldherrnhaUe". Sle mpfing damit sugieidi )dcn Auftrag, die kttmpferisdK Gesinnung der SA zu pfiegen und vorbildlidi su verkdrpern. Am 12. Jiinner 1937 ernannt* der Fiilirer den Rcichsmartdiall Hermann GO ring, den eraten filhrer der SA, zum Chef der Standarte .feid-licrrnhalle", deren Freiwillige fortan in die harte Schule milltSrisdisr und wettansdiaulldier Durdi-biidung genonmen wnrden.
Der Krieg brachte fBr die SA die Stunde der BewShning. Zu Hunderttausenden. vom Sturm-mann bis zum Obergruppenfilhrer, reibten aidi ihre Manner in die WArmadbt eln. Im faid-grauen Rock kimpfen ale stltdem an alien Fronten fih FShrcr and Reldi. Die SA and mit Ihr die Standarte ^eldherraballa" aind atola auf die bobe ZaU топ TapfeikeitMuaaetchnun-gen an Soldaten, die aus ihren Reiben hervor-gegangen aind. Zwet Minnet der S A er-hielten das Ritterkreui mit Eichen-laub und Sdiwertern, IS das Btdien-lanb, 192 daa Rftterkreus dea Eia^?> men Kreuzea. Rnhmvoll ktnpftoa %kmn«r der Standarte »FeldhermhaMe" ale Kern der FaitsdUrmiager* und Loftlandtt^ppen b#i der EratOrmung dea Porta i^ban-E^alTl, in Rotterdam und auf Kreta sowie ais Sturmbatalilon „FeldherrnhaUe" im Verband vines Infanterieregimenu beim Durchbruch durr^ die Maginotlinie und im Osten. In den e;aiweren AbwehrkSmpfM des Winters 1941/42 U Weldiew erwarb aldi elne ihrer KompanU«, die bli zum letzten Mann und bis zur leuten Patron« dem bolidiewistischen Ansturm standgehftltett httt6, Del ihren Ka-meraden den Ehrannamen ..Horst-Wesser'-Kom-panie.
I>tt Tfontetttsati der SA wurde durdi den FQhrer zum erstenmal am 9. August 1942 da-/durdi besondera gewHrdigt, daft er das Infan-terleregiment 271, in dessen Reihen das Ba-taiilon „FeldherrnhaUe" kKmpfte, zum Grenadier-regiment „Feldherrnhalia" erhob.
Ein nener Abidinltt in dar Gtachidita dea Regiment« „FeldherrnhaUe" baginnt nunmehr durth eine Eingliederung in die 60. Infantarle« division. Diete Division ging aus der In Danzig aufgestellten Brigade „Eberhard" hervor, in d«r ebenfalla freiwillige SA-M&nnar dianten. Die Brigade war an der Verteidigung Danaiga und der Binnahme Gotenhafena hervorragend beteiligt.
Im Wtatan atđnnt# dl# zttr Dlvision varstBrktt Brigade Bafeatlgungswerke In den mittleren Vogesan und Im Balkanfeldaug drang al« #*« Spit«« *ln«* Arme«kofp» bla Priština vor. lot Krieg gegen die Sowjetunion reiht* «1« In en* gestOmem Angriff im Siiden der Oatfront Sieg an Sieg, stQrmte Rostow, durdistieft nadi der Kesselsdiladit bel Charkow Im Mai 1942 den groHen Donbogcn, iiberediritt den Don und bil-dete dann gemeinsam mit anderen Divisionen dan Sperrlagtl iwlsdica Don and Wolga nSrd-li<b Stalingrad. In dem H«ld«nk«iiipf đ*t >«dit* ten Armee hefteten audi die Regimente: d«r 60. InfantarledlvlsloB (mot) naver|lii|Ildi«n Bubm u Ihre Fahntn.
Neu aufgestellt, trSgt die Division |«tzt nadi dem Willen des FUhrera den Namen Panier-grenadierdivlslon „Faldhermhalle". Dl« an g« Verbundenhtit zwisdien der SA und der Wehrmadit fin det damit besondera alnnfftlllg Ihren Ausdrudi. Freiwillige tUR den R«lh«B der SA werdenvorwl«g«ndlnđ*n Regimen-tern der Division den grauen Rock t rag en. Sie werden Im Geiste tener National-sozlallsten, die vor 20 Jahren vor der FeldherrnhaUe fttr Deutsdilands Zukunft In den Tod gingen, und ihrer Kameraden, die sidi bei Stalingrad dem Bolsdiewismus entgegenwarfen, im Kampf fOr Deutsdilands GrSfia und Frelheit
Qaulelter Dr. FHedrldi Rainer znm ff-Oberfirnppenliiiirer ernaimt
Klagenfnrt, 22. Jonl. Der FBhrer hat Gauleiter Dr. Rainer wm ff-Obergmppeafflhfef etnannt. Der ReidisfOhrer HetarlA Hint oiler Bbcrmlt-telte aus diesem AnlaB dem Gauleiter seiu« GlQcii-wlinsdie.
Ferntr hat der FUhrer befOrderti
Zu - ObergruppenlOktsrn die ff
GroppenfOhrer Alpers, Berger, Bohle, Eigruber, Egje-Uw, Karl Hermann Frank, Henleia, Otto Hofmaan, Jfittoer, Jmt Kaltenbrroner, Freilwrm t. Neurath, Fhlepa. Qaimer. Raoter, Sadis und Sdianb.
Zu ff-Gruppeufiliitern die ff-Brigad«-fiilirer Jilrs und RIdiard Wendler.
Zu -BrigadefilhtifD die -OberfUhrer V. Dufais, Karl Hermann, Xinkeiln, Mlscbtte, Karl S«Mf«f. RehvUk Slekadsr, Walter Stasdinger tad
Нсгшапп Goring м SA-Obersnipp<nttilir«r Jflttan
folgendes Schrelbea:
nAa SA-ObtcgmppcefShnr JBttatrl
Idi dtnkt Itinen fOr Ihre Neldunj, weiudi darch den Ffihret der 60. InfintericdWIstoo In Amrkinntmg des hervorragenden Einsatteg der SA am Kampf fOr das Grofideutsche Reich der Nam* „Panitr-GranadUr-DiviiioB Feldhermhall«" verlithu wiird*.
Ala era tan SA-FOhrar end Chef dar Studart* „FeldherrnhaUe" erfQIlt at midi mIt beionderam StoU, daB der FBhrer den bedlngtmgaloMB EIntati ud vor-bildllcheo Kampfgtlst tiler In den Reihen der grel-deuttdien Wehrmadit am hentlgen SAI&salakampf der Nation klmpfendea SA*MSaatr in dieter Welte gew&rdlgt hat. In det GewlShelt, dal udi weiterhin die SA In letzter Elnsatxbereitsdiaft and belspltl' hafter Treue :nm FUhrer and Reldi Im Kampf am GroBdeatsdilandt Zukunft la TorMldlldier Wtltt Ihren Mann ttehen wird, grflfie Ich tfl diettm Ehren« tage die „Paniei-Grenadler-Dlvltlot felAiermhaUe"«
Hen HItlerl get GSibg,
RelditstrtdMdl det GroBdeottdiem Rtldm."
Starke Banden in Montenegro vemichtet
Jelsk von deutsdien Seestreltkraften besdiossen - Zwei groBe HandelssdiUfe !o Brand geworfen - Bin Torpedoboot and adit Fraditer sdiwer besdiadigt
Aus dem FQhrerhanptquartier, 21. Juni. Des Ober-kommando der Wehrmadit gibt bekannt:
An der Oatfront verlief der Tag ruhig.
Lelchte deuttdie SeeetreltkrSfte besdioMtn In der Nacht Mm 20, Jmil Stadt end Hafen Jelsk Im Asow-adien Meer. Die Luftwaffe griff ement Rllttungi-warke im fcindllcheo Hinterlud an, Im Kasplschen Meer wnrden iwei groBe Han^lsschlffe In Brand ge>
worfen.
Ver der algeritdien KDste wofden In der Nadit turn 20» Jnnl aus einem felndlichen Gelelttng eIn Toq^doboot und adit groBe Fraditer durA Lnft-angrlff to tdiwer beschldlgt) daB mIt	"jj^"
tang mehrerer Sdilffe geredinet wird, Slmtllme Flugtenge kehrten luriJd. In der rergangenen Nacht wurde der Hafen ton Blierta mit Bomben tdiweren Kailbert belegt
Britledit Bomber flogen flber die betettten Wett-gebiete nadi SOdwestdcutsdiland ela mid warfem
Bomben auf Wohovlertel einlgcr Oft#. DU BwOlh#" run* hitte Verluate. Ander« felndlldbt Plupwog# untirnahmea Stdrflilgt Ober NorđdeutfchlkBd und warfen tlnig« Bomben, dl« keint n*nnen#w*Men Sdiiden verurtaditen. Ober den bef«tit«a We(t|«-bieteu nod dcm ReidttgibUt wurdeu tkr felnđllch« Flugieuge abgetdiosfcn,	»
In d«n Bergen Montenegro* baben d(ttt«ch«, I tall*« nlsch*, buIgarUdi* und kroatltdi* Truppea Im Vtr-lauf wochtnlanger KSmpf* itark« Banden dnge-sdiiotsen und vemichtet. D«r Hedigtblrgtdiarakter de* Land««, ungQnttlg* Wctwiverhlltnl«*« und d*r vem<r*if*lt« Widentand det Banden (rferdertea von den (ingcHtited Verbiiaden groB« KampOektung*« und hart* Entbehrungen. Die Luftwaffe, dl# In im-ermfldlldhem Einsati In die KSmpfe elngriff, hat *r-heblidien Anteil an der trfolgreldita Oftratlea,
Dl* bimlgen Vtriuitt der Banditen ilnd i«hr hodi. GroB* Mengeu an Waffm, Fahneogea sad VerMrgungigflten wurdcn *rb«ul«L
Alles fur den bombardierten Westen
Das dentsdie Volk welt đavon entfernt, sldi dem Terror der Feinde zo bengen
Wien, 22. Juni. Der „V. B." sdireibt: DleTatsadit, daB Reldismlnittcr Dr. Goebbela den emsten AnlaB seiner Rede bei der Trauerfeier Mr die Gefailenen von Wupportai daxu bestimmte, uber Rundfunit und Preaee seine Anltiage gegen die Mordbrenner und seine Worte am das dentsdie Volit weltestbin bSrbar zu madien, nnterstreidit die Rcidiweite des Zustandes, deu die Terrorfifige der Briten und Amerlkaner in Nord- imd Westdeutsdilaod hervorgenifen baben. Der Welt «lrd vor allem die flammende Ешрбгипе, der Dr. Goebbels Ausdtuck terlieh und die uns all* be seelt, keinen Zwcifel darQber lessen, daB der nodi zu allem fShlgen Kraft der deutsdien Nation soldie Gewalt nidit ungestraft angetan werden darf und daS wit welt davon entfernt sind, uns Ihr zu bengen, sondera uns nadi jedem Lnftangriff nur verbisseoer in dem Vonatz beitSrken, sie zu bredien. Dem deutsdien Volk abet muB die Rede dea Reidisministeni eia Aospom sein, IB leine Kriegsanstrengnngeo jede nut BiSglidie Hllfe and Serge fOr die leidbetroffenen Meosdien der bombardierten Gane einzubeiiehen, damit sidi durdi die Tttkraft des ganzen Reldies, vor allem In der rhelnlsdien Bev8lkerang, da# BewuBt-selu bekriftigt, weder tllein aodi auf veriorenem Posten n kSmpten.
Der Luftkrieg nadi brltiedi-amerikanlsdien Metho-den hat in seiner Wirkuog AusmaBe angeaommen, die in ihren seelisdien und morallsdicn Folgen weder ihren Urhebern. aodi ia ihren materiellen Be-gleitersdielnungen den nodi nldit so sdiwer bombardierten Voliugenossen ilberslditlidi sifld. So ge* wiB ee ist daB man sldi ia London weder von der berten Denkweise, Ше unter dem Lnftterror ge sdimledet wird. nodi von dem geradezu Inbrtinstigen HaB elae Vorstellung madit, den |eder new* Angriff zum rastlosesten Traditen nedi Vergeltung trelbt, so wenig vermag der liberwiegende Tell dee deutachen Volkes sdion zu ermessen. was seine Vorposten an RbeiD und Ruhr und an der Nordscekilste In Ihrer bewundetnswertea Haltung zum slcgrcldicn Endc des Krieges beltragen. Den Feind. den Dr. Goebbels
vor atUr Welt mlt sdiwerwlegcndem Emit der ge melnsten Grausamkeit an der wehrloien ZlvllbevSllte-rung anklagt, wtfd elnes Tages die unmlBveretliDd-lidie Spradie der deutsdien Waffen libci die Folgen aofklSren, die er sldi Im triigerlsdicn Getflhl elnet zcltwelltgen Uberlegenhelt mit |edem Terrorflug nett zusdirelbt.
Da* deuudie Volk ledodi, da# die Sdiwere de# Kriege# an den Fronten la seln VerstHndnl# anfge-nommen hat und stiriea Soldatea mit Arbeit und Hilfsbereitsdiaft lede erforderlldie Unter#tUCung gibt, steht nldit mehr unbeteiligt nebea det quklen-den Last, gegen die eidi unsere Briidei In der vorder-sten Fcontlinle dee Luftkrieget mlt allsr seelUdiea und kfirperlldien Gewalt itenunen, Dr. Goebbels hat die Sorgen, Sdmenen and Peinigungen unserit terrorisierten Gaue „ungeheuer" genannt, Sie verlao-gen liber die Bewuoderung hinaos. die den standhaf-ten deutsdien MMnnem und Frauen selbstverstiindlldi gezollt wird, gebleterlsdi da# HSdistmaB der mate* riellen Lindening. Wenn #idi die Reldiireflerung la Zusammenarbeit mlt den Ortlldien Parte!- und Ver-waltungssteilen unentwegt bemilht, atidi die sadilidien Sdiwierigkeiten fiir die Hinterblicbenen der an Rheln und Ruhr iGeffillenen, fiir die Ve'wtindeten und fiir die Besitilosen, die ilbef Nadit Hab und Gut oft restlos verloren, zu behcben, so soli unsere Mitwirkung bei diesem Bemiihen elne Ehrenpflidit sein.
Ee gibt taueendfUtii Gelegenhelt, Ihr м teniigen. Wena die Einwohner lertritmmerter und ausgebrannter Stadttelle in groBem Umfange nan vorilberfebead In glUddldieren Gegedden de* Reidiee elne Heimat suchen. werden eie nldit nur Wohnrattm, Mabel, Waedie Und die vielen anderen Notwendigkelten elnss mensdienwUrdigen Alltage fUr ihre Aufnahme berelt finden, sondem auch auf |ene warmherzlg* Bereit-wllllgkelt stoSen wollen. die der sclbitverstSndlldien Hilfelelstung den morallsdien Ansprudi verleiht. ale Demonstration uoeerer entedilossenen Unbeugeamkeit ZU gelten.
Wichtiges Grofibauwerk im Osten iertiggestellt
Das Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz mlt Sdiwertern fUr Prof. Brugmann
Berlin, 22. Junl. ber Chef der OT Rdchsminlster Speer, Qbefgab Im Osten tin widttlfee GtftB* biowerk teloec Beatlmmung, das топ deuischcn Frontarbclteru der Of und Elnhelten der Ploniere unter tdiwIerlgBttn Umitlnden turn festgMetxten termin fertlggeetellt wurde.
Bel dlwer Oelejenhćit Uberreidite ef dem ОТ-EiMitigfUppenlelttr Afchitckt Prof Brugmann đae Rittarkrcu* gum Kriejiverdleniitkrm mlt Sdiwertern, dcsnen durdi den FUhrer erfoljte Verlelhung an-laBlldi der kUrelldi Ira Sportpalast stattgefundcnen Kundgebung deutsdier RUstungsarbclter verkundct worden war.
In einer Anspradie wiirdigte der Minister Professor Brugmann als den Typ des modernen, energladieA und bodibefahlgten Ardiltekten. der sein Konnen 4ls Ingenieuf twtleeMn den,Dlenst des Krieges geetellt hat
*
Walter Brugmann wurde am 26 April 1887 alfi Sohn des Spradifor.'dicra UnivcrsitatproFcššor Kltl Brugmann in l.clpnig gcboren. Et studiette an den TeffiBlechen Hodudiulen In Karlsruhe, Berlin und DaMlS. tun ildi 1902 Iti мНиег V«teret«dt tie PriTttardrltekt tdedenukaeta.
Nadi dem Weltkrleg, in den er «k Offliler elne# Infanterlctcglments itog, und der spateren Teilnahme an den Freikorpskilmpfen In Lltaucn folgte er nadi vorlibergehcnder Tatigkeit In Norddeutsdilend Im Herbst 192Z einćr llcrufung nadi NUrnberg.
Bis zum Bcgihn dieses Krieges war das Scheffcn Professor Brugmanns als Stadtbaurat mlt Niirnberg auf das engste verknlipft ganz besondera nadidem ibn der Ardiltekt Albert Speer mit der obcrsten B«u-leitung der Reldispflrteltagbeuten beaaftragt batte, GleldiKcltlg btrtef iho der Geuer&lbaulnipekter cum Letter der GeneralbkuUltut^l fUr die Neugwtmltim; der ReldishauptsUldt,
Bel Krlegsbeglhtt wurde Profewer Brugmann der tcchnlscbe I.eltcr des neuentitandcnen Baustabe* Speer der Im harten Winter 1941/42 zuf Bcscitigung Jer Verkehfssdiwlerlgkelten det Reldisbabn Im Osten cingesetjt wurde. Nadi der VersdimeUutig des B«u-et«bee mlt del OT wurde BmgnHina Letter du Bin-*at%nippe RuSlftad-SUd dn OtfUdMtiM T»d&
Der Fflbrer beglOftwiinsdite Hortby
Am dem Fflhrerhauptquartler, 17. Juni. Der Fiihrer Ubermlttelte dcm Reichsverweser des Konlgreldies Ungarn, Nikolaus v. Horthy, ш Sitnem 75. Geburtstag In etnera hetzlich gehal-tenen Handsdiretben seine und des deutschen Volkes aufrichtljsten GlUckwUnsdie.
Telegrammwedtsel Ribbentrop-Budak
Berlin, 22. Junl. Am AnlaB dee rweiten Jahres-tagM d«e Beitrlttee d«* unabhSngigeB Swatee Kroatien ИШ Drelmaditepikt fand zwiedien dem Reldumioliter de« Answilitlgen von Rlbbentrop una dem kroattachen AuBenmlnlsUr Budak jIn to b«f«-llchen Worten gehaltener Telegr*mmwedieel atatt
Neue Ritterkrenztrager
Berlin, 22. Junl. Der FUhrer verlieh auf Vor-(chlag des Oberbefehlshabers der Lultwaffe Reichsmarschall Goring das Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes ah Oberst Welz, Komman-deur elne# FItkreglmcnts, ferner an Feldwcbel Josaf Hilnrldia. ZugfUhrer In elnetft Gre-nadler-Rigiment.
Mlt dem Ritterkreuz aosgezeidinet
Berlin, 22. Jonl. Der FUhref verlteh daa Ritterkreui del Eisemen Kreuaea an Obtrat Hermann von W » d • I, Kotnmandenr einta Grenadier-Regiments, Obarleutnant Johann Rab, Kompanlechef in etnem PanMr-PtonlirbatallloB, aowia auf Vorschlag dea Obarbtffhishabera der Luftwaffe RetdismaxschaU Gdrlng an Hauptmann L 011», Staffelkapltiin In elnem Naditjajdgeschwader.
Die deutsdi-tUrkisdie Freundsdiaft
tc. Ankara, 22. Junl. Die AuGerung des tflr-ktichen MlnleterprŠsidenten Saracoglu in seiner SchluBrede vor dem KongreB der ttlrklsdi-republlkanlschcn Volkspartel, dafi etch der deutsch-tilrklsche Freundschaftspakt tls ein niitzllAaa Instrument der gegenseltlgen Sidier-heit und Freundsdiaft erwlesen habe, hat der tiirkisdien Presie AnlaB zu bemerkenswerten Kommentaren gegeben. Dlese Kommcntare heben die Ntttxllchkeit des Pakte* hervor und betonen, daS er salt der Konferena von Adana, die eln ' stark*: britisdiea DrSngcn auf Prelsgabe der tUrklidien Neutrality Im Gefolge hatte, die Reditsgrundlage abgab, alien derartlgen eng-llsdi-«ordaraerlkanlsdien Forderungen eln nach-haltiges Neln entgegenzusetzen und die bls-herlg* NeutralltSt zu bcwahren. Im Slnne der Erhaltung digger NeutralltHt und damit im Slnne des deutsch-tUrklsdien Freundschaftspaktes, der eln Eckstein der tUtklsdien Sldierhelt und Neu-tralltRtspolltlk wurde, ilnd wShrend der ersten Wochen nach Adana bis In die letzten Tag« hln-elB bemerkenswerte Kundgebungen tUrklsdicr Staatimćlnner erfolgt.
Der Leder- und Sdiuhmangel in England
Genf, 22. Juni. Mlt den Schwlerigkeiten der bfltk-edi*a S chub- and LedervcMorgling bcfaBt* >1ф, wie di* „Times" qield«t, auch der Genemldirektor Ita V«Morgttng«fflini8terlnm Sir Cecil Wclr. ale er zu den D*leglirt«n d#* In London tegcnđen Verband«a britlacher Schuhhiindler *prech. Zum eraton Mai ich* eidi England ictzt, so liihrte Sir Cecil Weir ana, clner Zeit akuter Not in der Schuhlndustrle |6gen-flber. Audi der Beauftragte flit <li* Le^crbesdioffung Im Versorgungsmini.stcrium, Dr. Snow, aprach Wort« der Wamung. Gc«n*irtig, eo filhrt* er aue, a el Sohlenleder In der Tat sehr knapp. Jeder mliaw sldi entschltcBen. auBerat eparsem im VetechUlB ton Schuhwirk tn gain, und zwar werde dlese Sparsam-kelt audi liber daa Krlegaenda hinaoe anhaltcn milsien. Wle lang* der Leder- und Schuhmangal dauere, eel Im Augenblick nodi nnmOgllch cu *agen, ee genii** der Hinwela, daB noch aehr ylel Zeit ver-gcben werde, bla die gegenwKrtige Lag* sidi besscr*.
Enttausdite USA-Produktionshoffnungen,
tc. Lliaabon, 80. Junl, Die Kriegimaterialpro-' duktion in USA ist nadi einer Erkl'irung de* UftterstaatiiekratSri im Krlfrgidapartement Patter-, soft im Mai um 5% Proient ninter den Vor-anichUgen Zuriickgeblieben und liegt togar PrOMnt untar den Aprilziffern. Dlese ernste Laga sei im Kriee>miniitermra xu »inar Quelle groCer Beaorgnluf geworden.,
Snbhas Chandra Bose In Tokio
Tokle, 22. Junl. Snbhaa Chandra Boae, dar linger* Zait In ueutadiland wailta, haw* den drlngen-den Wunidi, nadi Ostaslen au komlnen, om dl* Un» abhlnglgkelt und Selbatandlgkelt Indiena an er-kSmpfea, Nnnnebr Ist er In Tokio alngetroffeo nnd wurde an 14. Juni von MlnlatarprSaldenten Tofo empfangen. AoBerdem hatte Boaa Baaprechungen mlt den lelteoden Beamten dea tapanladiaa AoBanminl-aterlnm* ond fUhrendeo Offlileren dat lapanladien Wehrmadit.
Die NachHdit ton der Anwesenheit daa fflhren-den Indlachen Praiheltakampfcra Subhas Chandra Bose In Japan win) von der lapaniscben Ptaaaa alt elne Sensation ersten Rangea gewlirdlgt.
„PalHstlna arablsdi - nldit lUdlsdir
Rom, 22. Juni. AoliiBlidi dat 13. Jahrestage« dar Verurtailung alnar ersten Gruppe von ага-ч biadien Patrioten in Palastina durA die Eng-lander hielt der GroBmufti von Jerusalem, wW die Blotter melden, eine Rundfuiikftnspradie an die Araber In alter Welt,
Hunderte und TauBcnde von Arabem — ao erkliirte der GroRmufti — etarben ale MSrtyret nidit nur In Palastina, eondem auch In Agyp-ten, Syrien, Irak und anderen LSndern. Viele schmachten in Konzentratlonslagcm In Alexandrian. Die Judan haben selt langem elne geo-graphisdie Karte entworfen, die mldit nur Palestina, Bondem auch Transjordanlen, Syrlen, einen Tell Agyptens, Saudl-Arablcne and de* Irak umfaBt. Abdf Juden und EnglSndar wissen genau, daB Pa13stlna nlcht jlidlsch, sondern arabisch ist und arabisch bleiben wird.
Die Araber — so schloB der GroBmufti seine AuifUhrungen — tittd erwacht; eie streben nach Unabh&ngigkeit und Veratniatios und .wMrdufe mit Bill* and ЏМт 'МТт bmp&mi
Se\t? i, — Nr. 49.
KARAWANKEN BOTE
Johann Sebastian Bachs erste Liebe /
Vier Monate lang dauerte schon Bachs >Ausflug< nach LUbeck, wohln er zu Fufi ge-wandert war, um den Orgelkalser Buxtehude kennenzulernen. Der vom Arnstftdter Konsl-storium bewilligte zweiwfichlge Urlaub war also sUndhaft Uberschritten, aber Bach acherte в1сћ nlcht una die moglichen Folgen, denn er lebte ganz in seinem Element: konnte er doch tagllch bel den >Abendmuslken< dem Spiele des berlihmten Orgelmelsters lauschen. Und da gab's vie! zu lemen: Buxtehude hatte ein bis ins klelnste Figurenwerk beaeeltes und plastischeg' Spiel, dabei durchsichtig und un-komplizlert, so recht geeignet, daa GemUt der IHorer gefangenzunehmen und sle in eine er-bauiiche Stlmmung zu versetzen.
Berauscht von den EindrUcken kehrte Bach endllch Mitte Februar ^acli Arnstadt zurllok, saB Jm Kreise seiner Verwandten und erz&hlte — erzahlte, dag ilinen die Augen tibergingen. Beeondcrs von elner herrllchen Festkantate Buxtehud.es schwarmte Bastian (so nannte ihn Barbel, sein liebllches Baschen), denn die Auf-fUhrung war mit elner Feier zum Gedachtnlsse Leopold I. verbunden gewesen, bel der auch grofiter auSerer Pomp entfaltet worden war, wie ihn Bach noch nie geaehen hatte.
Gcnanntca Baschen hing nun mit glanzen-den Augen an den Lippcn Bastians und ihre Wangen gliihten vor Erregung ob des Geschil-dcrten- Ja, fUr dieaes Baschen aliein erzahlte eigentUch Bastian alles! Es war nlcht das eretemal, daB sie ihm andtichtig und ergriffen zuhOrte. Schon im vergangenen Sommer, als belde in den Weidenauen langs der Ger'a spa-zieren glngen, wuBte Bastian viel Wunder-eamea aua seiner Kindeszeit zu erzKhlen: Wie er aus Liebe zur Musik und aus unstlUbarer Lernbegierde ein vom Bruder verbotens und versperrtes Klavierbuch heimllch in mond-hellen Nachten abgeschrieben hatte, und wie er aich selber verriet, als er Uber die vorent-haltenen Themen Frohbergers und Pachelbels am Cembalo fantaalerte. Den tlefaten Eln-druck auf B&rbel machte jedoch Sebastians Schilderung jenes letzten >Familientages<, an dem noch Vater und Mutter, die Frlihverstor-benen, teilgenommen hatten. Die Geatalt des teuren Vaters wurde da so eindringlich und liebevoll ge&chlldert, daft Barbel ihn. lelbhaftlg vor sich sltzend wahnte, wie er im grlingewlir-felten Samtrock seine Altgeige spielte.
Bastian und Barbel waren Vollwalsen — dies glelche Kinderachicksal gaben ihren Ge-mUtem einen gemeinsamen fnichtbaren Boden des GedankenauBtausches und Veratehens. Barbel war aiuch eine notenfeate Sangerin, die zur Freude Bacha alle seine Melodien vom Blatt aingen konnte; so kam es dann, daB die zwel Jungen Menachen alle freie Zeit beisam-men weilten, viel musizlerten und Bastian dem B&schen auch aeine nlcht geringen KUnstler-schmerzen anvertraute- Bald nach der Heim-kehr aus LUbeck ging ja das Donnerwetter los. Das Konaistorium zog Baich zur Verantwortung wegen seiner eigenmAchtijgen Urlaubaverlftnge- - -rung, und benorgelte auch aein Ćhoralspiel. wegen der vielen »wunderlichen Variationes und frembden Tone, die er eingemischet«. Da
WuBten -Sie schon...
. . . daB im friihen Mittelalter mit den K6r-pem von M&rtyrern ein schwunghafter Handel getrleben wurde?
. . . daB Phosphor von groBer Bedeutung fUr die Lebenavorgange 1st? Er findet sich in den Eiern, der Gehlrnsubstanz, den Knochen, Zahnen und Zellkernen.
. . . daB die Sandalen die &1 teste FuBbe-kleldung bel Griechen und Romern waren ? Sie dienten anfangs als »Welberiuxus« und waren mit koatbaren Schnallen geachmUckt.
Von Filtz Heimleh Klein
war nun das liebe Baschen die veratehende Seele, bei der Bastian sich ausklagen konnte ob aolchen TJnverstfindnissea gcgenUber seiner Kunst und all dessen, was diese bedlngte. Und gerade das Verwellen In LUbeck war doch so etwae >Unerlftl511ches< — das wollten seine Vorgesetzten ga* nlcht begreifen! Aber Bftr-bel bestarkte ihn in seinem Tun und Lassen, und als Sebastian sie eines Tages fragte, ob sle mit ihm am Kirchenchore muslzleren wolle (denn er, >der sich mlt dem widersp&nstigen SchUlerchor heruxnbalget«, mUsse einmal »die Mischung verschledentUcIier Orgelstljnmen mlt elner Frauenstimme studieren«), da willigte das Bftschen mutlg ein, wiewohl zu eolchem Beginnen eine hohe Erlaubnis ndtig gewesen witre.
Das zwelte Donnerwetter ging denn auch bald nleder. Dae Konslstorium bekam Wind von dem unerlaubten Duo am Chor und stellte Bach zur Rede: »Aus weB Macht er hat ohn-langat die fremde Jungfer auf das Chor bie-then und muslzleren lassen?« Nun — es war die Macht der Kunst und der Liebe! Und als Sebastian dem Bfischen den schriftliohen Akt zelgte, der kategorlsch eine Erklitrung von ihm forderte, fUhlte die Mltverschworene sich schuldig, dem Vetter splchen VerdruB ^reltet zu haben. Da nahm dr aber rasch Ihre Hand und dagte in hellem Es-dur: »Soli Ich ein gan-zer Meister werden, dann kann Ich hler nlcht bleiben; doch ich mag nicht alleln fortziehn ...
und zum Meister geh@rt eine Melaterln!« Dann legte er die Rechte auf die Herzgegend aelnes Wamses und verbeugte sich schelmiech-formllch: »Wollen Euer Liebden die Gnade haben, die Bachin zu werden ?<
B&sdhen senkte den Blick und Uberlegte nlcht lang: »Wenn Euch mein Gesang wohl tut, wollt Ich mich fUrderhln gerne nUtzllch erweisen zum Helle Eurer Kunst —<
>— und meines Herzens«, setzte Bastian die Rede fort und beendete sie mlt dem sellgen Slegel des Verlobnisses.
Wo ein starkes und gar gemelnsames Wollen 1st, da lat oft auch das GlUck wlUig und laat sich gerne besohworen. Drel Wochen nach dem Vorfall wurde die Organlstenstelle der Blasluskirche in MUhlhausen frei. Bach er-griff die Gelegenheit, um aus dem unleldllchen Arnstadt wegzukommen. Er relate zum Probe-spiel nach MUhlhausen, und bald danach ver-handelte dessen Rat in elner Sitzung, ob nlcht vor anderen Aspiranten »auf den Bachen von Arnstadt, so neullch Probe geapielet, Reflexion zu luachen ware?« Bach wurde vernommen, was er zur Bestallung verlange? »Herr Bache praetendlret: 85 Gulden, 3 Malter Kom, zwel Klafter Holz (1 buchene und 1 ander) und 6 Schock ReiBig anstatt des Ackers- Vor die ThUr gefUhret «
Auf aolch festem Grund konnte Sebastian es schon wagen, eine Famllle zu grUnden, und wenlge Monate nach der »Bestallung« licfl er in der Klrche des benachbarten Dornheim sich seine gellebte Melsterin antrauen.
Edles Blut /
ffistotische Skizze von Biuno Winkler
Als die deutschen St&mme noch unelns' waren und Napoleon seine Faust Uber Europa hlelt, lagen die Tiroler mlt den Baycrn Im Kampf, die sich mit dem Korsen gegen Oater-relch hatten verlJUnden. mUaaen. Um die Inn-brUcke bel Hall tobte eihe blutige Schlacht. Der AnfUhrer der Tiroler, Andreaa Hofers Freund Joseph Speckbacher, stUrmte mlt sel-nen Mannen gegen die bayrlschen Truppea des Generals Deroy an. Drdhnend hallten die Sal-ven der GeeohUtae durch das Tal, die Batterien Uchteten die Relhen der Tiroler. Dennoch trie-ben diese den Gegner mehr und mehr zum Flufi zurUck.
Speckbacher achwang Im KampfgewUhl sel-nen Sabel- Da bllckte er neben sich und er-schrak wie noch nie in seinem L«ben. Sein elfjahrlges S6hnchen stand an seiner Selte und machte furchtlos den Sturm der SchUtzen mlt.
Blitzschnell packte der Vater den Buben und drUckte ihn auf den Boden nieder, nm ihn vor den Kugeln der Fqlnde. zu schUtzen. >ZurUck Anderl!« schrie er. Dann rich tete er seine Augen wleder auf die Gegner.
Der Klelne gehorchte dem Befehl des Vaters, aber am Waldrand, vor dem Abhang des Kien-berges, blleb er stehen und sah dem Aufschla-gen der Kugeln um sich her zu. Nach elner klelnen Welle zo^ er sein Messer aus der Ta-sche, und wo er am Aufwlrbeln der Erde ehitfft ' Elnschlag erkannte, grub er nach Die Kugeln, die er fand, samnielte er In sein HUtchen.
Drunten am FluB entschled sich der Kampf Inzwlschen 'zugunaten der Tiroler. Die Bay-ern wlchen Uber die BrUcke' zurUck- Da stand Anderl zum zweltenmal neben dem Vater. »Was tust du wieder hler?« herrschte dieser Ihn an.
»Ich bring die Kugeln, Vater! Es mangelt euch daran«, antwortete der Junge, s^lnen Hut mlt dem Blel hinhaltend- »Goldbub!« lachte der* Mann und fUhrti das Kind in Deckung.
Seitdem sorgte Speckbacher dafUr, daB sein Sohn dahelm' bei der Mutter blleb. Als er aber ein halbes Jahr sp&ter, im Herbst des Jah. res 1809, zu Sankt Johann Kriegsrat hielt, traf er zum zweltenmal auf Uberraschende Weise mit dem klelnen Andreas zusammen. In die
Bcratungsstunde dee HauptquaTtiers tonte plOtzllch ein flotter Kriegsmarach. Speckbacher trat ana Fenater. Unterinntaler %hUtzen rUckten a# Mlt Chncn, glelch hinter der Fahne, marachierte ein Kaabe, den Stutzen am Riemen Uber der Schulter. Argerlldi wandte sich Speckbacher zu den M&nncrn am Karten-tisch. »Nun schickt mlr der Sandwlrt auch noch Kinder!«
Nach wenigen Minuten 6ffnete aich die TUr und herein kam Andrea« mlt den Spltzenleu-ten des Zuges.
»Anderl du?« rlef der Vater verwundert.
»Ich hab's schieBen gehflrt daheijn. Da mich nit mehr gehalten und ich bin mit đ'er Kompanie marschiert. LaB mLch bel dir bleiben, Vater!«
»Im Quartler darfst bleiben «
»In der Schlacht will ich bei dir aein.«
»Bravo!« rlef en die SchUtzenofflzlere am Tisoh- »Das 1st Euer Blut, Speckbacher!« — »An dir haben wir Freud, Anderl!« k lang es durcheinander.
Von dem Tage an zog Andreas mlt dem Vater in den Kampf. Er war elner der beaten SchUtzen und hatte bald mehr Fglnde getrof-fen, als er Jahre z&hlte.
Wenlge Wochen nur solite die Kampfgemein-schaft zwischen Vater und Sohn dauem, In dem furchtbaren Handgemenge bel Mellek wurden sle auselnandergerissen. Zum eraten-mal unterlagen die Tiroler. Speckbacher aelbat atUrzte, aus zahlrelchen Wunden blutend, zu Boden, Schon packten ihn die Fauate der baye-rlschen Krieger, da sprang er noch einmal auf und rlB sich los. Wild aetzten sle ihm nach, aber er war flinker als sle und entkara Ihnen zwischen den Felsen.
Anderl hatte sich nlcht zu retten vermocht. Er gerlet in bayerische Gefangenachaft, aber es erglng Ihm nicht schlecht. Der KOnig von Bayern lleB Ihn auf seine Kosten'erziehen, und Andreae wurde ein tUchtiger Mann. Nach dem Sturz Napoleons waren den beiden Speckba-chem noch schone frledllche Jahre in Ihrer befrelten Helmat beachieden-
Shakespeare begepet Shvlock /
Eine EtziiMung von Eitel Koper
Im Globetheater, • das wie ein scMbiger Schuldturm das London der Wende vom 16. Zlim 17. Jahrhundert beherrschte, war heute wieder ein toller Tag- Was sich da auf den Piatzen der Privilegierten und Gentlemen drangte, war noch vom Fastnachtsrausch be-nebelt und pfiff und johlte, wenn sie da oben auf den kahlen Brettem ein StUck vom Marchenland Illyrlen zu beschwSren suchten. sir John Brackenbury, aus altem Geschlecht, ein feister Kaivaller des Koniglichen Hofes, trieb es am schlimmsten und prUgelte nachein-ander unter dem Freudenjauchzen des P6bels Urei Schauspieler durch Aus einem Winkel Bah William, fahl und mllde, dem Treiben zu. Das war sein Publlkum! Das waren die, denen er eine feme und schOne Welt erschlleBen wollte! Saufhtlnse und Hungerleider, bunt durcheinander, Immer nach dem Spektakel gierig. Heuchler und FrOmmler im Alltag — hier im Scl.auspiel aber eine wilde bosartige Rotte! FUr sie kam der TragOde glelch hinter dem Schinder und Narrenh&usler; man h&t-echelte und prUgelte ihn, wie es gerade kam.
Shakešpeare sah wie durch einen Nebel. Der Vertrag lief ab, und die Einnahmen waren erb&rmlich schlecht. Zum Teufel, daB gerade jetzt der einstige Stalhofkaufmaim Georg Gro. Ding in seine deutsche Helmat nach dem fer-nen Dortmund gereist war! Mlt dem konnte man alle Sorgen bcsprechen; von ihin bekam man wenigstens Rat in alien Dingen der Kunst und einen soliden Kredit, wenn es notwendig war. Wie gehetzt lief der Dichter durch die engen, schmutzigen Gaasen Londons und bllckte verzweifelt zurUck auf daa »Globe«. Das war sein SchuldverlieB uijd, weifi Gott, die Glaubiger wUrden ihn einaperren lassen, wenn
er die Rechnungen nicht beglich-*
In der »Meermaid«, elner stickigen Taverne an der Themse, safien sie sich an awei Tischen gegenUber. ShaJcespeare ersahiuerte vor dem Wolfsblick dee weiCbfirtisren Marmen. Wieder
und wieder nestelte der andere aus seinem Kaftan ein 8&cklein mit Geld und z&hlte klim-pernd die Dukaten.
Der Wirt, ein Stratforder, brachte dem Schauspieler das Bier und fiUsterte ihm zu, der da drtiben кбппе ihm vielielcht eine Summe borgen. Er helBe Abram Pereit-a und sel aua Spanlen. Er sei grewifi einer von den ausgc-wanderten Juden. Man kOnne es ja versuchen.
Der Tavernenbesitzer Bob Spencer meinte es gut mit Bili Shakespeare, der die kleine Heimatstadt am Avon berUhmt machte. Und so knUpfte er die F&den von Tisch zu Tlsch, bis die beiden einander miBtrauisch gegentiber-saflen und nach endlosem Geschwatz des Fremden schlicBUch ein Schuldschein ausge-fertigt war.
Als William Shakespeare am nftchsten Tage mit dem gellehenen Geld die dringendsten Forderungen befriedlgt hatte, war er wie be-freit von einem ungeheuren Alp. Der Pereira wollte Wucherz'nsen haben, aber wenn erst der Karren wieder lief, dann kam man wohl dartlber hinweg. Und so stUrzte er sich recht mitten in die Arbeit, das unvergangliche Spiel vom Kaufmann In Venedlg zu schreiben. Wie deutli -h sah er die liebliche Porzia vor sich, wie genau das Kleeblatt der Freler. Sanft-blaues Mondlicht stand Uber der Lagunenstadt,
Uber der Konigin der Adrla.
*
Abram Pereira schllch wie der Teufel um das.Globetheater und unterllefl bei keiner Gelegenheit, den Schauspieldirektor Shakespeare an den Schuldschein zu mahnen. Und als Bili nun den Schuldschein genau las, da wurde er bleich. Diesen Fetzen hattgn zw61f Teufel ver-eint aufgesetzt; alles und jedes war dem Pereira preisgegeben, wenn der Schuldner William Shakespeare auch nur einen Zahlungsaufschub erbat. Die Zinsen wuchsen ins rlesige., Der Hausrat, das kleine Vermogen in der Heimat — nichts gehorte Ihm mehr!
Da geschah es, daB Shakespeare durch die nebligen Gassen lief Und Uberall daa tUckische Gesicht dieses Halsabschneiders auftauchen sah. War das noch ein Mensch, der einen sol-chen Vertrag aufgesetzt hatte, der nun bei Tag und Nacht wie ein Alraun auf der Brust des Schuldners safi und glerig nach dem Blut des anderen verlangte ?
Eine Stimme rief Ihn an; er wollte sie Uber-horen und blieb doch atehen. Der da auf ihn zutrat, war der ernate deutsche Stalhofkauf-mann Georg Grdnlng, dem sie hler soviel Un-recht getan hatten, als die Konigin das Besitz-tum der Hanseaten raubte.
Sie drUckten sich die Hand und gingeh lange schwelgsam nebeneinander her, bis Grttnlng das Gespr&ch auf die VerhSltnlsse des Dichters brachte und nun die Beichte des allzu Vertrauenssellgen hOrte Sle glngen zusammen zu Gr6nlng3 Haus, und hier spUrte William zum erstenmal wieder etwas Warme um sich
»Zelgt mir den Schein!« sagte Groning und begann Ihn mlt unverttnderter Miene zu lesen, als William das Papier aus der Tasche holte. Der Mann aus Stratford blickte unsicher auf den Deutschen und erwartete jeden Augenblick einen vernichtenden Spruch. Groning bllckte Ihn an, lange und mahnend- Dann eagte er:
>Ich will euch helfen, obwohl es um ein Haar zu spat gewesen wtire. Diesi.ial kann ich helfen, dlesmal kann ich dem Wucherer Wider-part halten, damit Britannlens groBter Dichter nicht im Schuldturm ende. Wenn Ihr einen anderen habt, einen Briten meine Ich, der es fUr mich tun will, so sagt es Ihr mUBt doch viele Freunde und Bewunderer haben. Ich will mich nicht vordrfingen.«
Faat lautlos antwortete der Schauspieler:
»Einem Gaukler und Komodlanten leiht keln Brite. Die werden mich sitzenlassen, Herr Groning, und sich den Teufel um meine Sache bekUnimern.«
»Ich habe es gedacht, aber Ich wollte euch nicht kranken, William. Wenn es so um eure Landsleute steht, daB sie ehriichen und tUch-tlgen Kaufleuten die Habe abnehmen und das
HTWtwoch, 23. Jinvi 1943.
Frauen machen Vorscblage
Eine erete Umfrage des Frauenamtes def DAF Uber die Mitarbelt der Frauen im Vor-schlagswesen fUr Leistungssteigerung ergab, đaO die Verbesserungsvorschltlge der Frauen zu 47% auf sozialem oder sanitarem Gebiet liegen. An zweiter Stelle, mit 38%, lagen die Anregungen auf technischem Gebiet, wihrend > 15% dem Arbeitsschutz galten. Es liegt ganz im Wesen der Frau, ,dafl ihre Versuche, die Lei-stung zu steigem, zunSchst vom arbeitserleich-temden, sozialen und hygienischen Geaicht«-punkt angcfaQt werden. Sie fordern daher erst mittelbar daa Sctiaff«nevenn<igen, eind darum aber besondere wertvoU, d& ale eich bemtlheo, die ApbeJtekraft auf lange Sloht zu erhaltea,
Beeondera kensseichnend let hierfUr die t)berl@gimg elner Arbelterin, die eine neue Sitzbafik fUr die Wetketatt eotwarf und dabei gieichzeitlg unten BehKlter flir die Garnspulen voraah, eine groBartlge Kombination von FUr-sorge mit betrieblicher Nutzanwendung! An einer Papierzwirnmaschine erfand die Be-dlenerin die EMnrichtung, den Abfali zu ver-mindern, daaseibe bel dem Falzautomaten der Buchbinderei. Die Holzbohrmaaohine erhielt eine verbesserte FuBeinetellung, ao daB eine Hand frel wurde; In der Kunatseidenfabrik wurde von elner Frau ein Verfohren zur lelch-teren PrUfung ersonneo, wobel gieichzeitlg die Beleuchtung verbeaaert wuMe; Wachstuch-werke verdanken einem MKdchen. die MOglich-keit sclmelleren Sortlerene; eine Handechuh-fabrik konnte drel Frauenvorachiage patenUe-ren lassen. In einem pharmazeutiachen Unter-nehmen entdeckten Frauen den Weg zum ein-facheren und Material eparenden Packen uaw.
Diese eretea Ergebniwe frauliohen Mitwirkena berechtigen zu den schimaten Hoffnungen. Dabei zeichnen eich diese Frauenanregungen nieist durch weitgehende pralctische Brauch-barkelt aua. VeratSrktea Aniemen der Frauen, groBztlglge Berufsblldung, wie aie jetzt Im LeietimgeertUchtigungswerk der DAF auf breitester Grundlage in Gang gebracht wird, versrtandnlgvoHea FUhren werden aicher das betrlebllche Vorachlagwesen noch weeentiich zUglger der FrauenbetelUgung erachlieBen. Das let aoch unbedlngt aezustreben, da Im Einsatz der Arbeltakameradinnen starke und wertvolle betriebsmUtierllche KrKfte auszu-iOsen aind.
^^imtes sillerlei
Das eiuckslAs im Papierkorb
Mit der Aufbewahrung von Lotterieloaen und mlt der Verfolgung der Ziehungsergeb-nisae soil man mdgllchat aorgsam sein. Leichfi kann man gedankenloa aeln GlUck fortwerfen Oder Ubersehen. Wie leichtatnnlg manche l«ute In dieser Beziehung slnd, zelgt ein Fall, der sich kllrzlich In Amersfoort in den Nieder-landen abspielte und der glUcklicherweise noch gut ablief. Dort veranstaltete eine Frau ein Grofireinemachen in Ihrer Wohnung. Von un-geffihr flel Ihr dabei ein Los der Winterhllfs-lotterie in die Hand, an das sie gar nicht mehr gedacht hatte. Mlt einem Schwung wollte ale es in den Papierkorb werfen, als ihr elnfiel, doch lieber erat mal nachzusehen, ob ea nlcht herausgekommen war. Sie besorgte aich also eine Zlehungaliste, und slehe da, das Los, daa ' beinahe im Papierkorb vgrschwunden war, brachte einen Gewinn von 10.000 Gulden. Da das Los noch nicht verfalien war, so war die Freude groB. Sie konnte das Geld um ao mehr gebrauchen, als sle demnachst Familienzu-wachs erwartet.
GeschmelB dafUr ins Land holen, dann kann
mich England daucrn «	'
*
»Abram Pereira, da bin ich«, aagte William Shakespeare, ala er In daa schmutzige Haus eintrat.
»Ich weiB, Ihr wollt bei mir betteln. Ihr aeid in melner Hand. Ich we rde euch nichts ver-langern. Ich bestehe auf meinem Schein.«
>Nun, so laBt euch sagen, daB Dir Im Irrtum aeid. Einen hat es doch gegeben, der mir ge-holfen hat. Hier 1st die Summe.«
Sle steckten die KOpfe zusammen, der Abram und seine SOhnd Manasae und Gideon.
»So wird euch eben der andere zwacken. So werdet Ihr in dessen Hand sein. • «
»Und abermala irrt Ihr euch. Ea gibt Manner, die wissen sich noch Beaseres als einen pral-len Sack voll Dukaten Ihr begrelft daa nicht. Kennt Ihr das Wort Uberzeugung, kennt Ihr das Wort Uneigennlitzigkeit ?«
Der alte Pereira hob mit einem schiefen Blick die Hande; »Wie aollen wir es kennen, s Herr Shakespeare. Wir aind schlichte Leute, und handein kann man wohl mit dieaen Wor-ten nicht. Und es soli uns eine Lehre sein, daS man Schauspielern nichts lelhen darf- -Dae Schauspiel 1st eine groBe SUnde .. t
ZUM LACHEN
Der Maler: »WUnschen sie im ^bendanzug gemalt zu werden?«
>Nur keine Umatande, Meister. Bleiben Sje
ruhlg so, wie Sie aind!«
*
Sie (im Parkett lelee): >1^, Mftane, der Herr neben mir lat wahrhaftlg elngeschlafen!«
малпв: »Und deahalb wecket du mich auf! ?« *
Die »Braut« (ISutet an der Wohnungstlir): »Verzeihung. kann ich vielielcht Herm MUller aprechen? loh Wn aelne 8chwest*M.
Die Dame, die geiiffnet h»t: »g, fr^if mjA Sie kennenaulernen — 1Л Wn seine titetter!«
Priyja, 23. Junija 1943.
K A R A W A N K K У В O T K
'"fran 3.
— 49.
Vzgledno vedenfe goren|sliih Sil-Шппег
Gauleiter dr. Ralner je govoril udeležencem izobraževalnega tečaja za SA-Fiihrer
SA-Standarte Oberliraln
Pretekli četrtek Je obiskal Gauleiter dr. R a i n e r Flleg«r-Gemelnechaftalager Welze-negfg: pri Klagenfurtu, kjer ee Je vršil drugI del 4. In 5- tečaja evetovnonazornega Izobraževanja za FUhrer In UnterfUhrer SA-Standarte Oberkrain. Po prvem delu tečaja^ ki Je dal možem iz Gorenjske samo čisto znanstveno znanje in metodo pouka, lo udeleženci tečaja v drugem delu prišli samo do predavanja. Pri tem 80 lahko pokazali, kaj «o se v vmesnem Čaeu zunaj naučili. Obenem naj bi služil tedaj za to, da se izmenjajo skušnje In naberejo nove.
Bilo Je čudovito, s kako vnemo in navdušenjem so navdani možje, ki naj vodijo ▼ svojih domačih krajih SA. Njihova predavanja, katerim so večinoma sledile debate, so pričala, da bodo tudi podali dalje svetovnonazomo In duševno Izobrazitev, katere eo bili deleftni.
Gauleiter dr. Ralner je Imel priložnost, da Je govoril gorenjskim močem. V mvojem govoru Je z besedami največjega priznanja Izrazil svoje veselje nad izredno dobrim zadržanjem gorenjskih SA-MHnner. »6» Vas danee pogledam«, tako Je Izvajal Gauleiter, »sem prepričan, da ste iste krvi«. Opozoril je na mnoga odlikovanja nastopivšlh iz prve svetovne vojne in jih je označil kot dokaz za to, da so ti gorenjski možje pripravljeni, da zastavijo ob uri nevarnosti za nemško domovino z orožjem т roki imetje in življenje.
>V tem novem težkem boju za bodočnost Evrope ste sedaj nastopili zopet kot bojevniki za Nemčijo. Marsikateri naš tovariš na Go-
Novl bankovci po 5 RM
•Prihodnje dni bodo prišli v promet novi bankovci po 5 RM. Veliki ao 7 X 14 cm in napravljeni Iz belega papirja, če pogledamo iz sprednje strani skozi papir, se pokažejo levo na robu svetle in temne številke vrednosti >6« z okraski. Preiko tega roba teče kake 4 cm širok tabačmo rjav In z rdečerjavimi in zelenimi nitkami posut trak. KaJke S4S cm široki rob prednje strani ima levo spodaj veliko, svetlo številko vrednosti >5« in barvasto tiskani žig s Hohtitezeichnom in okolni napis: >D*r Pr&sldent der Deutschen Relchabank«. Od ozkega, na obeh straneh nekoliko širšega ob-krajka obkrožena tiskana slika kaže v barvah rumenorjav In rdečerjav in proti sredi leve strani modroslvo potekajoči mavrični temelj. Levo ee nahaja bogato okrašena okrasna črta, desno okvirjena slik«, glave mladega moša po zaenutku prof. Josefa Segerja iz Wiena. Pod to sliko in zgoraj levo je natlsnjwia označba vrst in numeraclja v rdeči barvi.
Temelj bogato z okrasnimi črtami okrašene zadnje strani bankovca je tiskan v barvah si-vozeleno-rdečerjavo in poteka proti sredi modroslvo- Tiskana slika v vloletnočml barvi kaže, po osniutku Waltherja' Rlemerja Iz Berlina, v sredini dom Heinricha Leva in spomenik Leva na grajskem dvorišču »v Braunschwelgu, levo od tega, deklico s srpom in žitnim klasjem, desno mladega moža, s skobljem in polenom- Nad sliko se naJnaja na ozkem traku z okrasnimi črtami v nemški prisavi beseda >Relch8mark<, pod sliko beseda »Relchsbank-note« v nemški pisavi. Spodaj v latinskih velikih črkah kazenski stavek- Na vseh štirih oglih tiskane slike Je natisnjena svetla številka vrednosti >5«.
St. Martin u- d- GroBgallenberg. (Smrtni primer.) Te dni je umrla v St. Martinu gospa Maria Škof, stara 32 let- Bila Je pridna in dobra žena, ki Je živela v vzglednem zakonu z mizarskim mojstrom in posestnikom Josefom Škofom. Zapušča štiri otroke-
renjskem je plačal evoj mošatl naetop za domovino z življenjem. Komunisti poekuSajo z morltvijo in požiganjem motiti mir te lepe dežele. VI pa, ki stojite danee pred menoj, ete pripravljeni kljub vsem grožnjam, katerim ste izpostavljeni, da v tem času preizkušajo povsem nastopite za F41hrerja. Obljubim Vam, da ne bom pozabil teh borcev«.
Gauleiter je v svojih nadaljnjih izvajanjih pozval može, da povedo to doma dalje, kar so slišali od nJega. Gorenjsko, to krasne^ deželo 8 svojimi pridnimi in dostojnimi IJudlnl, je spoznal že pred leti in Jo ceni- Pri svojem obnov-nem delu se ne bo pustil motiti po nikakem
terorju Vsak, kdor «« dostojno ponaša In izvršuje svoje dolžnosti kot pripadnik nemškega Reicha, bo deležen njegove zaščite One pa, ki menijo, da lahko dosežejo svoje cilje z mo, iltvljo in ropom, bo prej ali slej doletela zaslužena kazen
»Stalin poskuša sedaj s svojimi žldovskindi teroristi in bajiditi«, tako je izvajal Gauleiter dr. Ralner, »vplivati z morltvijo In požiganjem v naši. blagoslovljeni zemlji na ljudi- In vse to, kar je gorenjsko prebivalstvo pretrpelo grozodejstev po Stalinovih požlgalclh, naj služI »svobodi!« Močna roka našega Mihrerja bo pa tudi tukaj prinesla mir In svobodo. Gorenjci bodo veseli, da se smejo prištevati med pripadnike močnega nemškega naroda. Kajti reda, miru In svobode ne prinašata Stalin ali Churchill, temveč samo naš FUhrer Adolf Hitler!«
Govor Gauleiterj« so pogosto prekinili gorenjski SA-MtLnner z burnim odobravanjem
mo—
Gorenjec iznmilelj posine znamke
Lorenz Kosdiler Iz UnteMusdia jo je Izumi! že leta 1835
v prejšnjih Časih so morali ljudje plačati poštnino v gotovini. To je bilo seveda precej nerodno In tudi zamudno. Zato so začeli razmišljati, kako bi se dal postopek poenoeta-viti. Kar pride 1. 1839 Iz Anglije vest, da je dal tam sir Rosoland Hill v zvezi в tiskarjem Jamesom Chalmersom natisniti prvo znamko. HiU je od tedaj veljal kot izumitelj poitne znamke, toda dokazano je, da si je Anglei po krivici prisvojil ta Izum, kajti poštno znamko ei je prvi Izmislil Gorenjec, In sicer Lorenz Koachier iz Unter-Luscha (Selzach).
Koschier se je rodil 39. јцИја 1604. v Imenovani vasi. Leta 1919. je vstopil v prvi razred ljubi jamske gimnazije; bilo mu je torej že 15 let. Dovršil je gimnazijo s prav dobrim uspehom. Kam se je obrnil potem, ni znano; domnevajo pa, da je hll najprej zaposlen v zasebni služI*! v Ljubljani. Kasneje je vstopil v službo pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v LJubljani, Po viharnem letu 1843. je odšel Koschier najbrže v cesarsko prestolnico Wlen, kjer ga dobimo 10 let pozneje kot namestnika državnega knjigovodje.
Kakor o Koschierjevi mladosti, vemo tudi o njegovih zadnjih letih prav malo; tako nam tudi nI znano, kje In kdaj Je umrl. Vse to bo treba šele raziskati. Kaj ko bi ee kdo Izmed
Košchierjevih oijlh rojakov ali morebitnih sorodnikov začel v tem pogledu zanimati? HMa, v kateri se je Koschier rodil, Se atoji, prmvi se Ji >prl Fajkarju«. •
že.leta 1835 je Koechler kot računski Ingro-eist v Ljubljani po laetnl trditvi v pogovoru z nekim Angležem, po Imenu Gahvayem, omenil sistem enostavne pisemske tarife. Kako je Hill zvedel za to zamisel, nam nI znano, vsekakor je dala povod za njegovo tarifno reformo oziroma nov poštni Mstem. Ko so ik)tem slavili Hilla kot Iznajdltelja poštne znamke, se je Koschier šele zavedel pomena svojega izuma in začel trditi, da je poštna aiamka njegova iznajdba. Na to Koschierjevo trditev Je saksonsko flnandno ministrstvo naročilo višjemu poštnemu ravnatelju v Leipzigu, naj poizveduje v zadevi. Poročilo, ki ga je ministrstvo prejelo, je bilo za Koschlerja zelo ugodno, ker so spisi, ki jih je Koschier predložil višjemu postnemu ravnateljstvu, jasno dokazali, da je Koechler že leta 1836. poslal dunajski vladi predlog, da odpravi pobiranje poštnine v gotovini in uvede poštne znamke, dočlm je bila v Angliji »prejeta In uveljavljena tarifna reforma šele 1. 1840.
Gorenjci #0 lahko ponoenl na svojega slavnega rojaka Lorenza Koschlerja. K. M.
IVabirajle samorasle rasUine - loda razumno!
Vsakovrstni nasveti, ki se morajo vpoštevati
Zanlćljiv način, g katerim smo preje govorili o nafilh »amoraelih zeliščih In rastlinah kot »plevelu na travniku« je zadnja leta vedno bolj Izginjal. Sami smo se prepričali, da nudijo naše samorasle rastline tako obilo raznih uporabnih možnosti, da je za. vsak okus nekaj. Zato se ni čuditi, če opažamo iz leta v leto vedno bolj živo nabiranje rastlin zunaj na polju In travniku.
To je treba pozdraviti v Interesu naSe ljudske prehrane. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da Ima nabiranje samo takrat smisel, če delamo to veSče In varujemo gozd Ih travnike. Začetnik zelo rad pri prvem nabiranju Iz prevelike gorečnosti vse ponije, kar vidi. Pohodi sočnato travo, samo da odtrga par debele kis-lice; poškoduje grmovje In mlada drevesa, lomi veje In poganke samo da nabere par jagod, Korist njegovega zbiranja naravno nI v nobenem razmerju s Škodo, ki jo napravi,
.Zato moramo javno ožigosati male, toda mnogokrat za nadaljnje uspevanje rastlin tako zelo usodepolne pregrehe neveščega nabiralca. Tu se Izrujejo cele rastline s koreninami vred, čeprav hočemo nabirati samo liste, cvete ali
sadeže. Tu ee oropa rastlina vseh listov in posledica je, da oveni In onemogoči kasneJSe nabiranje, kot n. pr. nabiranje sadežev. Nabiralo naj bi se tudi samo na krajih, kjer je ono, kar hočemo nabirati, tako pogosto, da ee ni bati, da bi s tem Iztrebili rastlino. Na prašnih cestah ne naWrajmo, k^t tudi ne po na novo pO; gnojenem polju. Tu zbrano blago je manj vredno In se ne splača, da se poganjamo za njim. Zato nabirajmo samo zdrave rastline. Bolne ali od polžev In žuželk napadene. liste pustimo. IzkuSen nabiratelj tudi ve, da je najboljši čas za nabiranje mladih listov, da se Iz njih pripravi solata, pozno popoldne, ker so radi prejšnjih sončnih žarkov takrat najbolj jedrnati.
In še na nekaj moramo pagitl pri naših pohodih skozi gozd In polje. Narava naj bo za nas vse veselje In odpočltek. Ne Izmallčlte je s terti, da puščate na svojih počivališčih odpadke n. pr, papir, kovlnqke Skatlje, cigaretne Skatljice Itd. Ne kurite v gozdiu, tudi ne v njegovi bližini. Pred vsem ne kadite v gozdu ali na gozdnih potih'— kajti sicer lahko napravi vaše nabiranje več škode, kot ste napravili koristnega.
Krnil Radmanmdorl
Radmann*dorf. (Težka nezgoda) Prt delu na skobeljnem stroju se je pohištveni In stavbeni mizarski mojster Johann P r e s t r 1 tako hudo poškodoval na glavi, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico v Klagen-furtu-
Vlgaun. (Težka nezgoda.) Pri delu a krožno žago skobeljnega stroja je zadel kos lesa mizarskega mojstra Jakoba Notscha v trebušno okolico. Vkljub zdravniški pomoči je umrl. Star je bil 33 let In je oče dveh otrok.
NeumartkI. (Nov BetriebsfUhrer.) Ob navzočnosti zastopnikov Reichskomissarja je izvedel Kreisobmann Stelnacker v neki tovarni čevljev v Neumarktlu obratni apel. Na novo uvedeni BetriebsfUhrer je zagotovil, da bo izpolnil v smislu Gaulelterjevlh smernic svoje socialne In gospodarske dolžnosti napram narodni skupnosti In uslužencem obrata Nazorno je orisal končno Kreisobmann bistvo In ustroj naclonaleoclallstične obratne skupnosti. Govoril je o mezdi, odmerjeni po storitvi, ki bo v kratkem uvedena in bo dala vsakemu svoje.
Pohvala žen Radmannsdorfa
Na svečanosti, katero so povečale glasbene točke je Izročil nedavno DRK-OberfeldfUhrer dr. Hlnteregger ob navzočnosti Krelslei-terja dr. H p c h s t e 1 n e r j a, krajevnega sta/-reilne In drugih zastopnikov stranke In države, Kreisfrauenschaftsleiterin Kronthaler-j e v 1 In njeni prednici Gorltschnlgovl njima od Landesstelle Salzburg v priznanje po ženah Krelsa Radmannsdort izvršene edinstvene storitve na področju oskrbe ranjenih In bolnih vojakov podeljene prlznalne diplome. Dr. Hlnteregger je govoril o velikih nalogah In že doseženih uspehih 1ЖК v Krelsu Radmanns-dorf je ugotovil, dai je bilo tudi v Krelsu Radmannsdorf storjeno za naše hrabre vojake vse, kar je bilo »ploh moči storiti. Vse razne akcije, kot obdarovanje ranjenih vojakov in sllčno, so brez dvoma samo zato tako lepo Izpadle In pokazal!e tako lepe uspehe, ker se je ravno Frauenschaft Krelsa Radmannsdorf z vsemi »vojlml sodelavkami stavila na razpolago za te naloge- Nato »e je zahvalil tudi Krelslelter dr- Hochstelner ženam Krelsa In jim je Izrekel priznanje stranke za njihovo Izvrstno delovanje prt oskrbovanju In obdarovanju vojakov In ranjencev.
Otvoritev okrožne knjižnice v Steina
Nedavno so otvorlli okrožno knjižnico v Stelnu Pred povabljenimi gosti, med katerimi so s* nahajali tudi Krelslelter P11 z In predstavniki stranke In države, je Imel Landrat dr. Doujak otvoritveni govor. In je podal vpogled v težkoče, a katerimi je danes možno otvoritl knjižnico. Okrožna knjižnica je sedaj na razpolago vsem, posebno tudi Gorenjcem, da Jo pridno obiskujejo- Tudi posamezne občine Krelsa Steln se bo oskrbelo s posojanjem knjig, tako da bodo tudi oddaljene občine deležne ugodnosti te knjižnice. Sedaj Ima knjižnica okoli 1000 knjig In bo stalno Izpopolnjevana- Nato se je zahvalil dr. Doujak vs^m, И sd pripomogli k uspehu, posebno Ortsgruppen-leiterju StraQerju, gospe Slebertovl In gdč- Schmekalovl Iz urada Landrata-Tudi vprašanje nastanitve okrožne knjižnice je Izvrstno rešeno, prostori, ki so napravljeni v kmečkem slogu, so zelo privlačni. V knjižnici 80 tudi najnovejši časopisi In Igre, tako da tam prebite ure občutimo kot ure odpočitka. Pogled v seznam knjig pove, da Je poskrbljeno za vsak okus.
Rolf Lennar;
6
Iti ki »ломлмојл.
HUMORISTICEN ROMAN
Zdaj je Se prav dekliška, toda nekoč bo postala »prav velika dama<, in mnogo moških jo bo snubilo. Je tako čedno in mladostno sveže dekle, da jo človek mora imeti rad in da bi jo kar vedno gledal.
Seveda je Werner skoraj vsak dan na igriščih rdeče-belih.
Schwabe pa ne. Njemu je ta grozd pre-kisel. In razen tega ima vendar Uršulo.
Da Werner ne pristopi takoj k rdeče-belim, je samo v tem v zvezi, da ne razpolaga z dve sto markami za vstopnino in si tudi ne bi mogel privoščiti visokega mesečnega prispevka.
Toda po državnem izpitu! Doktor Hell-wig, mlad odvetnik. Doktor Werner Hell-wig in Anita Soltmannova.
Tako čudovito človek lahko sanja. In življenje je vedno tal^rat najlepše, če človek-sanja.
Na žalost.
*
Nekaj dni že nosita Werner in Schwabe črno obleko, črno se človek oblači pri slovesnih prilikah. Pri žalostnih dogodkih in pri veselih dogodkih.
Med žalostne štejemo pogreb, med vesele poroko. Krst je natančno v sredini. Za marsikoga je žalosten dogodek, za nekaterega jga vesel. Za državo vedno vesel.
Ce človek misli na davčne olajšave se premakne poudarek cel6 vedno na veselo stran. Torej lahko vobče trdimo, da vendar spada med vesele dogodke.
Ravno isto velja o državnem izpitu. Namreč, da je natančno v sredi med žalostnim in veselim dogodkom. Za tistega, ki pade, je prvo, za onega, ki jo napravi, drugo.
Za državni izpit se oblačijo črno. Iz tradicije. Pra\ za prav bi se človek temu čudil. Za vesele in žalostne dneve ista enolična barva. Zakaj?
Bolj logično bi bilo, če bi se ob veselih dogodkih oblačili na primer zeleno. Zelen frak. Kot znamenje upanja. Tako morda pri krstu, ^aj vendar upamo, da bo začasno šele enaintrideset dolgi neznatni »fi-lius« nekoč postal minister ali državni gledališki igralec ali da vsaj v šoli ne bo obsedel takoj prva tri leta. Ali da bo hčerkica, ki se zavita v plenice, nahaja v komori in se strašno dere, nekoč postala »komorna« pevka.
Ne, oblačijo se črno. Ravno črno.
Res je, da se čmo malo maže. To bi mogel biti vzrok.
Ne, vzrok tiči drugje.
Vzrok tiči v državnem izpitu. V začetku je bil državni izpit.
To bi se moglo ujemati. Kajti prvi pametni ljudje, ki so živeli in o katerih vsak omikanec sliši v šoli, so bili filozofi.
Filozofije si človek ne more pridobiti od-platno. Morebiti z menjavo, da daš ustreljeno jerebico za življcnsko modrost. Filo-
zofijo je treba študirati. Torej je bil v začetku študij.
Da ti ljudje verjamejo, da si študiral, moraš ali vzbujati pozornost po izrednostih, tako nekako ko Diogen, ki je v starem veku živel v kadi, ali moraš imeti izkaz. Izkaz pa dobiš, če položiš državno urejen in priznan izpit. Ali so imeli izkaze prejšnji filozofi, morda Platon in Sofoklej ali Evri-pid, ali ne, nam zgodovinsko izročilo ne pove, ker takrat še niso znali tiskati. Bržkone so jim izdali izkaz ustno.
In bržkone so se tudi prav kmalu zediniU na črno obleko pri državnih izpitih.
Kajti spraševancu tudi prej že od začetka še niso mogli poznati, ali bo izpit napravil ali ne.
Bila bi pa vendar blamaža, če bi padel in vseeno že nosil slovesno zeleno barvo.
Ali narobe, če bi napravil in prišel v skromni črnini.
Previdnost je začetek modrosti.
Iz tega življenskega pravila izvira noš-nja črne obleke. Za tem grmom tiči zajec.
In to so kratkomalo preneAli na druge slovesnosti.
Cel6 logično upravičeno. Pri poroki še noben človek ne ve, ali je dobil pravo ali ne. To se izkaže šele v medenih tednih.
Razen Če je kdo te preložil pred poroko.
Večinoma se pa to izkaže šele po treh letih. Takrat je pa na žalost nekam pozno.
Tudi pri krstu se ne ve, ali bo baby postalo nadučitelj ali le nameščenec pri mestnih cestnih pometačih ali tlakarjih.
In pri pogrebu vobče oporoka tudi še ni razglašena. Nihče ne ve, ali je sploh kaj dediščine in koliko znaša.
Zato se človek iz previdnosti obleče črno,
Žensk se to ne tiče. Ženske so nelogične. Lahko nosijo vse, samo da so v tem por željenja vredne.
*
Torej Schwabe in Werner sta iz previdnosti T črni o.blekL
Izkaže se, da to ni potrebno. Oba napravita izpit igraje. Schwabe je sicer shujšal za trinajst funtov v trinajstih dneh — torej kosmato računamo, po en funt za vsak izpitni dan, pri čemer moramo uvaževati, da v prvih dvanajstih dneh ni bil čisto cel funt, zadnji dan pa nasprotno dva funta: — zato pa je napravil izpit »z odliko«, vtem ko Werner doseže samo »dobro«.
Werner se ni tehtal. Po njegovih lastnostih bi morali domnevati, da se je za malenkost zdebelil.
Schwabe je imel povrh obilo sreče pri izpitu. Profesor Siebeneiche, ki so se ga spraševanci bali zaradi njegovega zelo hladnega nastopa in zaradi brecnačrtnega spraševanja v svetovni zgodovini, je zbolel za vnetjem priušesne slinavke, in Schwabe je prišel pred profesorja Pinksa, ki je bil zelo priljubljen in glede katerega je zgodovinsko resnična sledeča prigodba, ki kaže, da imajo cel6 prvi filozofi, ki se morajo vendar mučiti z vsemi najraznovrstnejšimi rečmi, ie vendar doberien del humorja.
[(Dalj« prihodnjič^
Stran 6. — štev, 49.
KABAWANKEN BOfg
Srftđa, 2g. junija 19 ЈЗ.
O C. kr. polkn gorskih lovcev šl. 2
Spisal FelđmarsđialleatHant a. D. Kari pl. Zahradnlczek
a patentom z dne 8. junija 1008. 1. Je vutva-rll generallslmus nadvojvoda Kari — poznejši zmagovalec pri Aspemu — Inetltucijo deielne brambe. Zamišljena, je bila tako, da ob Stednji K državnimi finančnimi močmi poveča obram-ono moč države, uporabili bi Jo pa eamo za obrambo domače zemlje. V vsakem upravnem okrožju Je naetalo, mkladno goetotl preblvalatva, eden ali več bataljonov deželne brambe-Tlea-mostojnl bataljoni »o leta 1809. pmtall akutojo v ognju. Aspern, Wagram, pristava Kis Mey-ger so bile priče njihovih prvih vojnih tow. W so zapisani v zgodovini.
Leta 1818. 80 bataJjoni deželne hrambe zgubili svojo samostojnost, postali so bistveni deli peSpolkov redne vojske. Prednik gorskega strelskega polka it. i Je bil kot 1. domobraa-eki bataljon v zvezi rednega peipolka št. 17. In se je 8 tem polkom udeležil vseh bitk In spopadov do leta 185Д. V letu 1852. je bila za-časno ukinjena institucija deželne brambe.
I^ta 1869. Je bil ustvarjen organizacijski statut za c. kr. deželno hrambo. Po tem statutu bi morala deželna hramba v državnem zboru zastopnih kraljevin In dežel (ne vStev-fti Tirolsko In PredturlberSko) obstojati Iz 6? bataljonov. V kronovlnl Kranjski Je bil postavljen kranjski domobranski bataljon Ljub-Ijana Stv. 23. (strelci) z gamlzljo v LJubljani In kranjski domobranski bataljon Novomesto stv. 24 (strelci) z gamlzljo T Novem mestu, od 1884. 1. pa v Ljubljani.
Ljubljana St M
Kranjski domobranski bataljon Ljubljana »t. 23 je dobil od leta 1872. številko 20. Leta 3875. so ga preimenovali za Kranjski domobranski strelski bataljon Ljubljana št. 25- Leta 3 889., jto so iz samostojnih domobranskih bataljonov formirali domobranske peSpolke, Je imel označbo domobranski bataljon Ljubljana St- 25. V tem letu je vstopil ta bataljon v zvezo kranjsko-prlmorskega domobranskega peS-polka St. 5. Leta 1894. Je bil Is tega polka premeščen kot tretji vojni bataljon k domobranskemu peSpolku Klagenfurt št. 4 Leta 3901. je vstopil kot tretji vojni bataljon v novo postavljeni domobranski peSpolk Ljubljana St. 27. Dopolnjeval se je bataljon od leta 1870 Iz vojnega dopolnilnega okraja Ljubljana it 17., od 1. 1884. do 1891 tudi Iz vojnega dopolnilnega okraja Trst št. 97. Garnlslja tega bataljona je bila vedno v Ljubljsunl.
Domobranski bataljon Novo mesto št 24
Kranjski domobranski bataljon Novomesto St 24 je bil 1.1875. preimenovan za Kranjski domobranski strelski bataljon Novomesto St.
24.	in leta 1889. z označbo domobranski bataljon Novomesto št. 24 uvrščen v zvezo Kranjsko-prlmorskega domobranskega peipolka št 6. Leta 1894. Je bil kot 4. vojni bataljon premeščen k domobranskemu peSpolku Klagenfurt št. 4. Leta 1901. je bil kot 2 vojni bataljon uvrSčen v na novo postavljeni pešpolk Ljubljana št. 27. Bataljon se Je dopolnjeval iz vojnega dopolnilnega okraja Ljubljana IŠt. 17. Njegovi gamlzlji sta bili od 1в©9.1. Novomesto, od 1884. 1. LJubljana.
Domobranski pešpolk Ljubljana
Z dnem 1. oktobra 1901. 1. Je bil ustanovljen C. kr. domobranski pešpolk LJubljana št. 27. In sicer Iz 8. (bivšega bataljona Ljubljana št.
25.)	In 4. (bivšega bataljona Novomesto št. 24.) vojnega bataljona domobranskega peipolka Klagenfurt it. 4 ter na novo postavljenega prvega vojnega bataljona. Dopolnjeval se Je polk iz ustreženih vojnih dopolnilnih okrajev 6t. 17. (Ljubljana), St. 97. (Trst) in onega vojne mornarice (Trst). Od leta 1901. Je bila Ljubljana gamizlja štaba.
P№osnova kot domobranski gorald polk
Dne 1. marca 1911.1. je bil domobranski pešpolk Ljubljana St. 27. preosnovan kot domobranski gorski polk. Imel Je sedaj čuvati državno mejo proti Italiji v prostoru Bovc — Jadran. 2. vojni bataljon domobranskega peipolka Klagenfurt št. 4 j* bil Izločen iz zveze tega polka, obdržal svojo gamlzljo v Gorici In bil priključen domobranskemu pešpoUcu Ljubljana št. 27.
Kot gorski polk je dobil namesto voznega piateža tovorno živino, namesto vojaških kuhinj kuhalne kotle, častniki In drugI a sabljami opremljeni čini so dobili kratke sablje, moStvo namesto dolge puške pehote kratke puške. Službena obleka je bila bolj po športno prikrojena: ■ kratkimi hlačami in nogavicami dokolenkaml, bluzami z ležečimi ovratniki in nesešitlmi gubami na hrbtu, z gorskimi čevlji In cepini. Pripadnost k domobranskim gor-skhn četam же je vidno Izražala ■ planikami, ki so krasile zelene obSlve oa bluzah, in krivci ruševcA, ki 80 ga nosili na levi strani vojaške čepice.
Stalež stotnlj Je bil povišan na 120 mož, vsak bataljon Je dobil po eno stotnljo strojnic 8 4 etrojnlmi puškami. Za primer mobilizacije Je bila predvidena ustanovitev stotnlj za zaščito meje In orožnlSkih asistenc Is nadomestnih rezervistov.	/
Poraxmeetttev v mlm
Bataljoni 80 blU v okviru polka administrativno In v nekaterih oslrlh tudi taktično samostojni. V stalnih garaiiljah Ljubljani la Oo-ricl so ostali bataljoni 1« poslmi In so bill s prlčetkom toplejšega letnega časa premeščeni v poletne gamlsije vzdolž Soče In doline Na-diše. Poveljstvo prvega bataljona s prvo stotnljo strojnic In 4 vojno stotnijo j# bilo v Kobwldu, 1. vojna stotnlja v Bovcu, 2, v Bre-ginjah, 3. v Logu, poveljstvo 2 bataljona z 2. stotnljo strojnic v Tolminu, 5 vojna stotnlja v VoMah. «. T Bredmjarn. 7. ▼ Av« & #. v tMb рвОл Џ тШ t WWbUwi.
veljnik polka si je Izbral blvaUSČe po potrebi v poletnih garnlzljaii.
Jeeenl 1911. 1- se je Izvršila preorganizaclja polka, ki je sedaj obstojal Iz 2 bataljonov; 1- bataljon je Imel б vojnih stotnlj, 2. bataljon pa 4 vojne stotnlje. fitab polka In 1- bataljon 8ta ostala v Ljubljani. 2. bataljon je prišel v Gorico, medtem ko se je dotlej tam nastanjeni 3. bataljon vmJl k domobranskemu peipolku et. 4. v Klagenfurt. Nova 5. vojna stotnlja je dobila Uvek kot poletno gamlzljo.
Narodnost
Moštvo je obstojalo večinoma Iz Slovencev. Vendar so dali gorenjski okraji kakor tudi Kočevje veliko Nemcev, pa tudi gorenjski Slovenci so govorili prav dobro nemško. To nem-Sko ali nemllto govoreče moštvo je dalo odličen podčastniški naraščaj Pa tudi pravi Slovenci so dali zelo dober In inteligenten vojaški material, ki se je tudi v vojni popolno-
ma obnewi> V 1ђвги fik^vziui M nmrvAlb častolkev poUt« W W|# »Icef nUtnw V#
narodnosti avstrljsk« ^avne poI<mc4, večinoma M pa WU N«mol.
MoblUzaelJs
Dne 34. julija 1914. 1. je prejel polk povelje za le delno moblliaaoijo. V iveai 8, awadnega zbora so nameravali poslati v grblja M. domP' bransko divizijo In 44. domobransko p#» hotno brigado. Hkrati j# ђЦ polk pre*-osnovan tako, da ao tvoriU 1#	#a
zaščito mej 3 nova bataljo««. Tako obiKa* jal polk W 4 bataljonov Ж Д# VOjBW •totni' jami, 1. Ip 3 bataljon vaak i* & Ik ** 4 Iba* taljon vsak is 4 kompant).
PoveljaUc polka je bil polkovtdk lUvl lutu radnlczek, poveljnik brigade geotralDt »»|ог Ignao Schmidt pl. Fussinia, divlxloow šal vltes Helnrlch Krauss-BUilam I# nik zbora general pehote BJmll CoIW!W jH- Oelr dem.
Dne 1. avgusta 1914. 1. je bU isdan ukk o splošni moblllsacijl. Dne IS. In 16- avgusta je bil polk prepeljan v več oddelkih v prostor za sblranje In dne 16- In 19 avgusta je zapustil železniške vozove v prostoru pri Stryju-
Prva bUka pri Zloti Lipi
Dne 21. avgusta je začel poUc ■ pohodom na Zleczov in dne 36 avgfueta ве je razvila 1 bitka pri Zlotl Lipi, v kateri je Imel polk zelo moftn« zgube. Vel poveljniki bataljona »o bill ranjeni.
Bitka prt Preemyslaalb Dne 20. In 30. avgusta je bila bitka pri Pr-zemyelanlh, v katerih je imel polk zopet močne zgube. Dne 7. septembra 1B14. 1. je bil doie-danjl brlgadni generalni major Schmidt pl. Fuealna postavljen za poveljnika 23- domobranske pehotne divizije in polkovnik Zahradnlczek je prevzel poveljstvo brigade, medtem ko je stotnik Franz Dobnlk kot po činu najstarejši častnik prevzel poveljstvo polka.
Bitka pri Lvovu V dnevih 9 , 10. In 11. septembra je prlilo do bitke pri Lvovu, ki ji je sledil povratni pohod proti Krsdcovu. Da se rttabllra, je priiel polk v Repo pri Gorllcah, vendar je trajal od-počitek le tri dni in to ob najslabšem vremenu-
Dne 3. oktobra je začel s pohodom proti PrzemyBlu- Za tega pohoda me je pojavila kolera, najprej jprl domobranskem peš polku Klagenfurt št. 4-, potem tudi pri domobranskem peSpolku Ljubljana št. 27-; zahtevala je veliko žrtev in ugasnila šele, ko Je bilo v drugi polovici oktobra izvedeno cepljenje proti koleri.
Boj pri Kozienicah — Radymnem Dne 11. oktobra so se razvili boji pri Kozienicah, 12. oktobra pri Radymnem. Dne 16. oktobra je bil dosežen Przemysl. Do i. novembra je bil polk zapleten v pozicijske boje vzhodno od Przemysla- Ta dan je bil po ukazu zapustil položaj in pričel s povratnim pohodom v dolino Laborca. Dne 17. novembra je bila 44. domobranska pehotna brigada, h kateri je spadal polk, dirigirana na Danabo v Karpatih In podrejena 7. zboru. Tam se je polk udeležil bitk do 2i7. novembra. Tega dne se je izvrlU povratni pohod v dolino Laborca, v zvezo 3 zbora-
Nadaljnje bitke Sledile so potem bitke na vrhu Javorslnka, na Czeremskl In pri Llpovlecu. Nadaljnji povratni pohod se je vrSll preko Sztropklja in
Kerekreta v Vajkvaja#o. Tam so trajali poni-oljski boji do 8. decembra.
Ko ao laCeli zopet prodirati, je prttlo do bitk pri Radomu, dne 9. decembra prt Soeftlredu, dna 10. decembrsi prt Felitt In AlsovlzkO*. V nadaljnjem poteku je polk maaedel vitaov« pri Certesu.
Dne 12. decembra sta bila 44- domobranska pehotna brtgada in t njo polk kot samostojna kolona poslana preko Ozensa-Orab proti Ropi. Prišlo je dne 18 decembra do bitke pri Plelsrzynkl, dne 15. decembra prt Hairklovi. V tej bitki je padel poveljnik polka stotnik Dob-nik.
Nadaljnji p<Aod polka se je vršil potem zopet v zvezi S. Bbora prAo Kolacytye; prt tem je 21 decembra prišlo do bitke prt Slenklovki-
Dne 20. decembra se je pričel povratni pohod. Vnele so se bitke prt Tamoviecu tn Umlescezeczu dne 3S. decembra, prt Lysa gori dne 2в. decembra la prt Polany dne 28 decembra.
Nato so sledili pozicijski boji prt Alsopagony, pri čemer so se razvila dne 28. januarja večja bojna dejanja na Czeremchl In dne 4. februarja Ш5-1. pri Xlsopagoay in na Kasteliku. Nato se je polk udeležil nadaljnjih pozicijskih bojev, ki so v času od 19- do 26- marca dovedll do bitke v Karpatih.
Dne 26- marca je bila vsa fronta umaknjena na položaj prt Zboro. Tam. je ostal polk v pozicijski vojni do 8- maja. Zaradi prodora pri Gorllcah je tudi 3 zbor začel prodirati, pa je bil pohod takoj uetavljon. 3. zbor je bil umaknjen iz frcmte. In poslan v Kolomejo. Tam je polk zaivzel položaje na severni fronti mo-stlftča pri Kolomejl in ostal v pozicijskem boju do 7 jimlja 1915 1 Ko se je pričel pohod proti Dnjepru so se vnele bitke prt Turki dne 8-junija, pri Saroklju In Czernystynu dne 9 junija 1015- Od 11. do 18. junija je trajal napad na mostišče Czemellca, nato so sledili pozicij-ski boji.
Vstop Italije ▼ vojno
Ko pa je Italija v maju 1918.1- na strani naših nasprotnikov stopila v vojno, je prosil polk, da bi ga ca obrambo njegove domovine poslali na južno fronto. Iz operativnih razlogov pa so tej želji mogli ustreči šele poleti 1915-
IVaš šporfaii kotiček
Gostovanje BSD Wiener Neustadt v Afillngn In VlIladiD
Na binkoStno nedeljo je imel AGlIng v go-steh odlično moštvo Betrlebssportgemelnechaft Iz Wiener Neustadta- Gostje so aa pokazali kot zelo dobro tehnično moštvo, ki razpolaga a prvovrstnimi močmi. Domači tokrat nlio pokazali ivoje prave forme In tudi odsotnoat Titacharja v napadu se je znatno poznala- Gostje BO v. začetku diktirali silen tempo, In kmalu je sledil prvi gol za goste- Po tem golu so bili gostje Se bolj ofenzivni in tudi njihova obramba je bila zelo na mestu In onemogočila Afilingerjem vsak poizkus zadeti v črno. Proti koncu prvega polčasa je Iz kota po nespora-zulu aBllnSke obrambe priSlo do drugega gola- V drugi polovici so gostje nekoliko popustili, domači pa so se nekoliko znaSll in pričeli z energičnimi napadi, ki pa so se vsi končali v rokah odličnega vratarja- Proti koncu igre so gostje zabili avtogol In postavili končni rezultat 2:1- Z zasluženo zmago so gostje odnesli najlepši vtis- Sodnik g- Ortschmann iz Krainburga je sodil v obojestransko zadovoljstvo zelo dobro-
Naslednjl dan so Igrači Iz Wiener Neustad-ta nastopili v Vlllachu proti moštvu VSV. Vll-lacherjl ao bili na domačem terenu vedno za vsa moštva zelo trd oreh In tudi tokrat niso razočarali. Postavili so v boj avoje najboljše moStvo, ki se je tudi v prvenstvu povzpelo na vodilno mesto- Gostje so svoje moStvo nekoliko pregruplrall, vendar se jim je poznala težka tekma prejšnjega dne in niso nudili več najboljše Igre. Domači ao prevladovali na terenu In do odmora so vodili z 2:0, v drugi polovici pa so povišali na 5:2.
Športni drobiž
Vienna, Jcl a* je plasirala med eadnja štiri moštva v državnem nogometnem prvenstvu, je v nedeljo nastopila v polflnalnl tekmi v Stuttgartu proti moštvu Iz SaarbrUckna In zasluženo zgubila z 1:2 ter s tem Izpadla iz nadaljnjega prvenstva- V drugi polflnalnl tekmi je Dreadner SC odpravil a 8:1 moštvo Iz Kiala, tako da a« bo vršil« ЗТ. junij« т B«r-litakem oUmpijdiem atadioou finaJn« bwt*
naslov letošnjega državnega prvaka med ВвО SaarbrUcken in Dreadner SC.
V	Klagenfurtu je bil o blnkoitih izveden mladlnakl pokalni turnir a aodelovanjem dveh moštev Iz Wlen, ki je v finalni borbi premagal VSV mladino a 4:1, dočlm j* KAC igral z FC Wienom neodločeno 2:2-
Mladina iz ABllnga je zmagala nad mladino iz Rosenbacha z 8:1.
Prvenstvo v namiznem tenisu 26/27. 6. v Afillngu
Kakor v preteklem letu bo tudi leto# izvedeno prvenstvo Gaua KUrnten, katerega Izvedba Je bila poverjena Afilinger Sportge-meinschaft- Prvenstvo se bo vršilo v ASllngu v dneh 26- In 27- junija v hlSl športa. Igrdo se bo v sledečih disciplinah: 1. moSki posamezno, 2- moške dvojice, 8- dame posamezno, 4 mešane dvojice.
Poleg teh disciplin, v katerih »mejo nastopiti samo Igralci iz kamtnerskega Gaua, bodo izvedeni še dve disciplini za Igrače Iz celega Berelcha Donau-Alpenland In aloer moški posamezno In moštva (3 igrači). Predvideno bo-, do v obeh zadnjih dlacipltnaJi igraičl Iz vaeh mest: Wlen, Innsbruck, CllU, Огаж, Baden, Vil-lach, Klagenfurt. Verjetno bo med drugimi nastopil tUdI letošnji prvak Wunsch in njegov partner Bednar, poleg velikega Pllsla, ki je v Afillngu dobro poznan, tako da a« obetajo rea prvovrstne borbe- Tudi Celjani bodo bistveno posegli v borbo, zato se prognoz o zmagovalcu ne da delati, te prvenstvo Gaua aamo bo letos zelo zanimivo, kljub temu da je to predvsem afillnSka zadeva, se Klagenfurterji zelo pripravljajo in hočejo čim več naslovov odnesU v prestolico Gaua. Naslova Gaumeiatrov branijo: moSkl posamezno: Strumbl (ABllag), (enake poeamezno: O. KUnar Kdith (AŠllng), moške dvojice: Knlfltz-Strumbl (Afillng), mešane dvojice: Gibae-Lusohla (Klagenfurt).
Nogomet brez golov
V	nedeljo sta igraJa zaključno tekmo кКгп-tnerakega nogometnega prvanatva JJiV Klagenfurt I* raa AAUa« ffoloT ta Mtota po--------- Ignk
2J
/

\

Židorako-amer i kanaka et r at e-gi/a gangaterjev
»Boj najmJajSimU (Lehnert, Zander-M.)
($o svetu
Crtalnlk za ustnice, puder in trajne kodre bodo v bodoče morale opustiti Japonske žene. To je zahtevala predsednica ženskega vseuče-liSča v Tokiu, goapft Hid# Inouke v nekem govoru po padcu otoka At;tu. »Japonska žena, mora X dejanjem dokazati, da ima samo en cilj, da pomaga namreč narodu do zmage«, jim je zaklicala predsednica.
Casoplanl oglaM naznanjajo prodajo vaegs/a hotelskega moblliarja zdraviliškega doma ]&-gl-Soheldegg, ki ga mislijo podreti. 8 tem a«' Izvrši pod pritiskom razmer usoda avetovno-znanega švicarskega zdraviliškega doma, ki je nekoč Imel goste vaega sveta. Obratoval je že, ko so prihajali tja gosti na konjih ali pa so jih nosili v nosllnicah. Kasneje so zgradili ozkotirno železnico Rigl-Kaltbad-Scheidegg, ki Je stekla leta 1874, S hotelom bodo obenem odstranili tudi železniško progo in jo uporabili za staro železo. Tračnice so prodali za 130.W0 frankov neki ttrdkl z železnino.
V	Švici, v središču industrije ur, so napravili presenetljivo ugotovitev pri zapestnlh. urah, V nekem laboratoriju so zaznali, da vidno vplivajo neki močni vonji parfuma na ne-pokoj zapestne ure. Občutljivost urnega kolesja al enako velika pri vseh vonjih. Poskušali so s raznimi vonji in ugotovili, da najbolj vpliva na ure vonj rož.
V	Vareeu pri MIlanu so na zanimiv način izsledili tatu, ki j« okradel Marla Terenaija, ki je moral zapustiti svoje bivališče zaradi, bombnih napadov. Terenaiju Je odnesel tat več obleke in čevljev, pa tudi krasno zbirko gramofonskih plošč. Ko se je pred dnevi karabi-njer Zublaai sprehajal po cesti, je slišal iz neko hiše prikupne glasbene komade. Poročal je o tem svojemu predstojniku in ta je odšel v hišo ter aretiral tatu, ki ni ukradel Terensiju eamo gramofonskih plošč, temveč tudi množico drugih predmetov.
Bratranca Armaldo In Adrlaep Salovonl, ata-ra okrog 13 let, stanujoča v Rovigu, sta napravila za zabavo izlet s čolnom in sta pri tem lovila ribe. Imela sta nenavadno srečo, kajti ujela sta 60 kg težkega Jesetra. Bilo je precej truda, preden sta žival potegnila iz morja, toda naposled se jima je to le pošrečllo. Doma ao bili obilnega ribjega plena seveda veseli.
Lavor, inamenje muz, je prišel sedaj v totalni vojni Italije v vsakdanje življenje. Milo, pairfum, živinska krma so vojni prlspeveik t# v Italiji na pretek se nahajajoče rastline muz. Lavorjeva rastlina, ki je doslej dajala aroma-tlčno olje, je postala važen dobavitelj surovin. Vsebuje 30% teže zrnja. V stiskalnici za olje ostalo predstavlja zelo cenjeno krmilo za živino. Na podlagi lepih akušenj x lavorjevim oljem ae pospešuje v vaej Italiji sajenje lavorja, v kolikor je to sploh mogoče.
Nedavno v Budimpešti urnrU vpokojeni višji svetnik pošte je zapustil zbirko, ki obstoji izključno samo iz ponarejenih poštnih znamk. Med ponaredbami se nahajajo poleg prav primitivnih poskusov tudi tehnično popolnoma dovršene, tako da so Jih cel6 skuSenl strokovnjaki le težko prepoznali, da so ponarejene. Posebno redko zgodovino ima vrsta črnogorskih plaemakih znamk iz leta 1015^ ki uradno sploh ni obstojala, ki je torej pošta nikdar ni dala v promet. Vzlic temu ali morda ravno zato ao se zelo zanimali za ponarejeno serijo in je obogatil ponarejevalec.
Vatikan j# ravnokar koval novo serijo kovancev. Serija obstoji |ж zlatega novca 100 lir In iz drobiža iz akmonitala (avtarkt^a kovina, Ig kater# ao že nekaj let kov# iwijaaek# novoe), iz aluminija In medl. Val ^°^^^1шајо na prednji strani sliko papeža PiJa ХЦ., na zadnji strani pa sledeče	novec
žensko postavo, ki simboU^'"®' drugi pa goloba z oljkovo vejico v kljunu, ki namerava Izleteti.
Ic aedanjega Parl*»,5®	flnUo vosUo^
ki J# Wlo ra mesto	pp »аввсш nemških
čet — velotaksl. pellclja je »Menila, Дд odpravi to voello, ki obato^ iz kombinacije Icoleaa la kočije in ki ga vozita en ali dva človeka in ki naj bi na'^°®®f autotaksi Razlog za ta ukrep tiči v zamevanju pretiran^ avojevoljn# voaoin#! ki #0 Je vozniki Mhtevali od пагоШи k#*.	f * t* doWlo drag« ј«м%
Stodx 81. !илИа 19«.
K? RAWAXKKN ROTE
stran 7. — Stev 49.
Estonska mladina nastopi
v nnlformali П zoper slmpnega sovražnffia - Skoro vsak Ima račun s Sovjetl
РК.- posebno poročilo. Svojevrstno melodičen je jezik ljudi ob Peipulkem jezeru in na južni obali Finekega zaliva, v Revalu in Dorpatu in v malih mestih in vaseh Estonske. Poln melodlke je in kakor prepojen ritmičnega zaleta, kot ae ga morda najde mamo še pri finekem, italijanskem in španskem Jeziku. Ropotajoči »rt je pri tem dražeeten znak, katerega takoj občuti poslušalec. Zdi se zares, kot da šume morje in neskončni gozdovi iz tega jezika — glasovi one pokrajine, katerih slike so spremljale »Mlad« estonske prostovoljce na njihovem dolgem potu in so sedaj pred njimi tudi tukaj v valoviti nižini Ukrajine, kjer se pripravljajo za boj.
Toda ali se ne zdi, da je jezik edino, kar razlikuje mlade Eletonce od njihovih nemških tovarišev ? Resnično, lahko bi jih smatrali za nemške mladeniče, ko stoje т postrojeni vrsti pred kom, večinoma plavo-lasi in srednjevisoki močne postave, ostro Izoblikovanih obrazov, ki jih obkrote okrogla čelada.
Sovraštvo proti večnim ogroforaleem
Pred njimi stoji — visokorasel la alok — njihov četovodja, ki je štiitttral na nemških visokih šolah in je зебај Untersturm-fiihrer in kateremu .vši zaupajo — njemu in nemškemu iefii «otnije. Mlad je še — zelo mlad; toda bil j« Se v treh vojnih pohodih In je ie o^ začetka vojne na Vzhodu in na hjegovi Suknji se bleate hrabroetna odlikovanja. Pred kratkim eo mu šele zaupali vodstvo estonske stotnije — naloga, ki je «ve-kaaii s precejšnimi težavami, predvsem jezikovne narave. Premagal jih je — in z njim tooegovi nemški četovodje. in poddesetniki
radi svojega naravnega čuta, radi svoje t)otrpežljivosti in svoje skušnje т občevanju z mladimi vojaki. In delo je njemu in hjegovim podvodjem olajšano i enim: z duhom ki ga prinašajo • seboj estonski pro-etovoljci, smrtnim sovraštvom zoper vse, kar je sovjetskega, sovraštvom zoper več-tiega ogreževalca iz Vzhoda. »Smrt boljševizmu .'c — to je zapisano na njihovi za-Btavi, za tc BO pripravljeni doprinesti svoj delež — do poslednje posledice.
Spoznali so Sovjete!
Vedo ti možje, kaj pomeni sovjetsko gospostvo! Saj so ga vendar doživeli v vseh njegovih izrodkih in hlapčevskih ukrepih, v Vsej njegovi ostrosti in neznosni brutalnosti. [Vedo kaj hočejo! Imajo — kljub mladosti — pogosto za seboj usode, kot si jih bolj pre-menljive in polne težav in trpljenja komaj %noremo misUtL Tu je oni, ki je dvakrat ušel iz sovjetskih ječ, bil dvakrat na novo prijet in vklenjen т okove. Tretjič je ušel kot po čudežu; pustolovsko se je prebil do nemških čet. Kdo sovraži Sovjete bolj kot on? Tu je drugi, kateremu so ubili očeta in brata, tu je tretji, katerega so prepodili z doma. Bkoro vsak ima krvav obračun. Vsak ve, za kaj nosi sivo suknjo in orožje.
In kakor si je finski bataljon -Panzer-
Grenađier-DiTieion »Wiking« že po prvih bojih pridobil spoštovanje in priznanje vse divizije, tako bo brez dvoma izpolnil tudi bataljon Estoncev pričakovanje, ki ga stavijo v to vodstvo in možje velikogerman-ske divizije.
Mnogo M jih je že obneslo v bojih na Vzhodu Trdo izobrazbo so prestali Estonci ш tako vnemo In resnostjo, da je to priznal poveljnik. Videti jih moramo, mladeniče — zunaj pri ostrem streljanju, da presodimo, kako bi bilo, če bi Šlo zares. Osupnjeni smo nad ročnostjo, smelostjo in svežostjo mož, ki izgledajo sicer izredno mirni, skoro okoml Spoznamo pa tudi takoj stare vojake, ki so že dobili svoj ognjeni krst т vr-
Cndovile orgle na Rosenhflgin v Wienn
Barve glasov razširjene od vox tinmana do konfskega peketanla
v velUd dvorani Synchron fUma Wien na RosenhUglu, fllmakem mestu Wlena, eo napravili lx lesa, kovine In keibljev velikana, ki govori In poje, nove poljubno vodljive orgle- S tajlnatvenlm sestavom plščall, katerih najmanjše so komaj tako velike kot cigareta, do-Clm so največje в m dolge, s kabljem iz dvanajsto žic, ki jih veže kot vrv tlvcev ж vozno igralno mizo In в to Igralno mizo, ki je v resnici stikalna deska z' več stopnjami, posejana ■ tipkami, gumbi, vzvodi, predstavlja najnovejše In najbolj mnogostranske klnske orgle.
Njen prednik ao Wurlltzove orgle. *vab Rudolf Wurlltzer je Imel s svojo sodobno gradbeno tehniko orgel v Ameriki velik uspeh. Nemški pianist Horst Schlmmeipfennlg je nji-hov ustroj natančno Študiral. Njegovo znanje Je bilo uporabljeno pri sestavi novih poljubno vodljivih orgel In on je tudi tisti, ki Je prevzel za Wlen-Fllm igranje na tem čudovitem Instrumentu. Za to Je treba strokovnjaka.
V srednjem veku, ko je obsegala orgelska, klaviatu-a komaj dve oktavi, so morali udarjati na tipke a pestjo. Sedaj opravlja električni tok to teUo delo. Toda njega voditi 1л pritisk vetra, ki Je Šestkrat tolikSen kot pri cerkvenih orglah, pravilno naetaviti In izrabiti nepredstavljivo mnogo možnosti efekta, to zahteva — Ce sploh ne upoštevamo umetniške naloge — skoro akrobatsko uporabe udov. Obe roki in obe nogi sta pri tem popolnoma uporabljeni.
Treba je uporabljati tri manuale. Lahko se Jih uporablja, na prvem na primer se spremlja, na drugem igra melodijo in na tretjem pripravlja registre za Jazz godbo. Vrh tega ima prvi manual ie »drugI pritiske. Ce pritisnemo tipke glob je, zazvene že zopet drugi glasovi; poleg tega so Se »blazine«, ki se uporabljajo z nogami; med tem ko na primer leva noga morebiti pojafta glasne melodije, desna noga omili spremljavo.
Seznam instrumentov, katerih zvoke lahko prinašajo te orgle, je dolg: kot se zdi, ne manjka nobenega- Kajti celč ksilofon In akor-deon sta tu kot tudi preko vse vrste glasov segajoče pritrkovanje zvonov Radi svojih plemenitih glasov se lahko igra na orgle kot na cerkvene ali koncertne orgle. Ce se pa uporablja »tremolo«, zadobe značilni plavajoči glas kinskih' orgel. Lahko pa združimo tudi obe tehniki med seboj in s tem pričaramo povsem novovrstne zvočne učinke-
Tako mnogostranskl elektro-akustiCnl Instrument lahko poleg tega vabljivo posnema vse glasove In šume, kakršne si sploh more-
»r. ». J.
Awedmeldemt Aefbewalireiit
methćdiiek and ptaktiseh
185. STUNDE.
1.	Dieee Schrift iat unleMrllch. — Т» pi-eav» je nečitljiva,
2.	loh muQ zum Schreiben ein« Brille suf-Mtzen. — Ce pišem, moram natakniti naočnike.
3.	Lesen Sie mir dem Brief lut vor! — Prečitatjte mi pismo na glae!
4.	Ich lese leidenschaftlich gerne. — Strastno rad čitam.
5.	Квппеп Sie stenografieren? — All mate stenografirati?
6.	Diktieren Sie mir bitte auoh die S»tz-seichen! — Narekujte mi, proeim, tudi ločila!
7.	Soli ich doppelzelUg oder engaellig ochreiben? Ali naj pišem dvovrstno ali ozko ?
8.	Sie haben iwei Worte auegelaesen! — Izpustili ste dve besedi!
9.	Er hat ein«D umfangrelchen Brlef-wechsel. — Ima obširno dopisovanje.
10.	Ich etehe nit vieles Btkahnten !ш Briefwechsel. — Dopisujem si * mnogimi znancL
11.	Wann iat das Postamt offen? — Kdaj je poštni urad odprt?
12.	Wenden Sie sich mit Ihrer Anfrage
## s STO jim гргшМл-
вЈш Mil,
13.	Was kostet die BinschreibegebUhr? — Kaj stane vpisnina?
14.	Haben Sie ein Postscheckkonto ? — Imate konto pri poštno čekovnem zavodu?
15.	WUrden Sie mir Feuer geben? — Ali bi mi dali ognja?
16.	Es ist allgemein liblich. — Splošna navada je.
17.	Im Grunde genommen. — Prav za prav.
18.	Das mag schon sein. — 2e mogoče, da je hako.
19.	Bedenken Sie! — Pomislite!
20.	Das ist meine schwache Seite. — To je moja slaba stran.
21.	1st đ'ese Banknote echt? — AH Je ta bankovec pravi ?
22.	Ich bin ganz blank! — Sem čisto suh!
23.	Spielen Sie sich oicht so auf! — Nikar se ne delajte (bahajte) tako.
24.	Auf die Gefahr hin! — Čeprav tvegam!
25.	Was haben Sle fUr eine Arbeitseintei-lung? — Kako imate dele razdeljeno?
26.	Was will Ihr Sohn werden? — Kaj hoče postati vaš sin?
IT. Ich stdl« M ihm freil^ — Odločitev grecnUsm njemu (
stah Schutzmannschafte pri Leningradu in v kotlu pri Holmu in si pridobili bojnih skušenj.
Sedaj 80 pa ponosni, da pripadajo diviziji, ki je pridobila svojim zastavam od prvega dneva bojev na Vzhodu slavo za slavo. Sedaj so »Wikingerji«, so del one jeklene -Panzer-Grenadierdivision, ki je v Dnjepropetrovsku in Rostovu ravno tako znana kot ob Kubanu in Tereku in na pustinjah Maniča — ki je v odločilnih trenutkih zadnje zimske bitke izvršila dejanja brezprimeme smelosti
Da se vrši ta boj za njihovo domovino, daljno Estonsko, to ve vsak teh mož.'Vedo pa tudi, da bo nastala iz frontnih doživetij nova zveza med Nemci in Estonci,.trdnejša in trajnejša kot ona, ki je zvezana s pogodbami in listinami: kajti ta zveza se kuje v ognju skupnega boja.
ff-Kriegsberichter Richard Stiirmsr
mo misliti. In to ni najmanjša zmožnost poljubno vodljivih orgel, ki naj služIjo vendar za praktično filmsko delo pri vmešanju (lasov in šumov v trak slik, elnhronlzacijl- Ne sežejo samo z vox humnaa do srca In ne pojo z vox angelica kot angel. Lahko plskajo pro-dlrljlvo kot lokomotiva, Idilično kukajo kot kukavica in zvonijo iz daljave. 6e bomo slišali v kakem delu Wien-fllma srebrno žvenketanje sani, člvkanje vrabcev, počasi se pribllžava-Joče peketfmje konjskih kopit, si mislimo, da so pričarale vse te glasove čudovite orgle RosenhUgla-
Fritz Zielesch
Izpraševanje vesti
20 vprašanj za tiho razmišljanje
Ali ste »Sopiniež«T Potem najtrše bolu-jete za kompleksi manjvrednosti, ki jih skušate prebeliti s prekomerno domišljavostjo. To je vsaj mnenje nekega psihiatra, ki je nekoč izdal »recept za zdravljenje šopirjenja«. Po tem postopku zdravljenja naj se zdravimo sami od domišljavosti, s katero mučimo svet okoli nas, s tem, da odgovorimo jasno z da ali ne na sledečih 20 vprašanj. .Odgovore z da seštejemo in jih pomnožimo s pet in če dobljena vsota prekaša vsoto 40, potem smo lahko prepričani, da se šopirimo in je treba nujno svetovati, da gremo vase in se poboljšamo, da nismo stalna »žaga živcev« za svojo okolico.
Vprašanja se glase: 1. Ali м skušaš v kaki skupini ljudi preriti v ospredje? 2. Ali rad bereš svoje ime v časopisu? 3. Ali govoriš v javnost rad tako glasno, da ljudje pri sosednji mizi lahko slišijo, kaj praviš? 4. Ali se rad »kričeče« oblačiš, da vzbudiš pozornost na cesti ? 6. Ali živiš preko svojih razmer? 6. Ali poskušaš s silo, da se spoznaš z imovitimi in vplivnimi ljudmi? 7, Ali skušaš, če si komu predstavljen, takoj »napraviti vtis« ? 8. Ali imaš stanovanje, ki je z ozirom nr tvoje dohodke predrago ? 9. Ali si kdaj poskušal spremeniti svoje ime, da ga napraviš bolj vtisa polnega in zvočnega? 10. Ali te je bilo kdaj sram povabiti znan-
28.	Es ist nlcht ndtig, da6 ... — NI' potrebno, da . . .
29.	Was wollen Sie denn eigentUch? — Kaj pa hočete prav za prav?
Die wlchtlgsten Berufe
1.	Maurer — zidar
2.	Tisch!er — mizar
3.	Zimmermann — tesar
4.	Maler — slikar
5.	Glaser — steklar
6.	Ofensetzer — pečar
7.	Schmied — kovač
8.	Mechaniker — mehanik
9.	Installateur — instalater
10.	Tapezierer — tapetnik
11.	Dekorateur — dekorater
12.	Ingenieur — inženir
13.	Architekt — arhitekt, graditelj, stavbenik
14.	Handworker — rokodelec
15.	HolzFchnitzer — rezbar
16.	Backer — pek
17.	Konditor — slaščičar
18.	Fleischhauer — mesar
19.	Handler — trgovec
20.	Schneider — krojaS
21.	Schuhmaoher — čevljar
22.	Wascherin — perica
23..	Buchh&ndler — knjigarnar.
24.	Optiker — optik
25.	Uhrmacher — ur ar
26.	Arst — sdravnik
37.	Notar — notar, b#l#%alk
Ml ie ueste?
МЉ жсл1» todohte m minule frivett in civUiiacije
Kako zatremo bolezni zob
Kakor tuberkuloza in rak, dobiva tudi gnitje zob vedno bolj značaj ljudske bolezni. Pregled šolskih otrok v Nemčiji je pokazal, da ima 90% šolske mladine gnile zobe. Pri odraslih je ta odstotek še večji. In kar velja za Nemčijo velja v glavnem tudi za vse druge države. Ta bolezen ima nevarno lastnost, Ja ustvarja pogoje za mnoge druge bolezni. IPribližno polovica delavcev in nameščencev, ki morajo s 40 ali 50 letom opilstiti delo, ker jim opešajo moči, trpi na posledicah gnilih zob.
NajđlM T starih grobnicah in grobovih kažejo, da je imelo pred 2000 leti komaj 10% ljudi gnile zobe. Z napredujočo civilizacijo rapidno napredujejo tudi bolezni zob. Glavni vzrok je hrana. Cim narav-nejšo hrano vživa človek, tem bolj zdrave zobe ima. Ce bi torej hoteli zatreti bolezni zob, bi se morali vrniti k naravni hrani, kakršno so imeli naši predniki v starih časih. Važni so zlasti vitamini. Bodoče matere bi -morale že med nosečnostjo dobivati dovolj apna, da bi imeli otroci za rast svojih zob potrebne soli. Otroci bi morali dobivati hrano, v kateri je dovolj snovi za rast zob in razvoj kosti. Odrasli ljudje bi pa morali zobe skrbno negovati. Tako bi s« dale sčasoma bolezni zob zatreti.
ce na svoj dom ? 11. Ali si kdaj rekel, da si bral določeno knjigo, čeprav to ni bilo res? 12. Ali skušaš zbuditi vtis, da več zaslužiš, kot je res? 13. Ali si kdaj rekel, da imaš boljšo vzgojo, kot je res? 14. Ali si se tako delal, kot da si s slavnimi osebnostmi dober prijatelj, dočim jih v resnici komaj poznaš? 15. Ali se rad bahaš s svojimi uspehi pri drugem spolu? 16. Ali si kdaj zatrjeval kaj o svojem ^poreklu m svoji družini, kar je bilo izmišljeno ? 17. Ali rad pripoveduješ, da ponavadi pri kvarta-nju dobiš ? 18. Ali se rad bahaš s svojo sposobnostjo, svojo preobremenitvijo z delom in svojimi poslovnimi uspehi? 19. Ali imaš pogosto občutek, da te tvoja družina ali tvoj delodajalec popolnoma podcenjujejo? . 20. Ali se trudiš, da te imajo za posebno uspešnega dovtipneža?
Priporočamo, da na ta vprašanja odgovorite sami v tihem razmišljevanju.
D« M ie bolje In temeljiteje kot doslej lahko •tudirall rvezdo Majrs, bo napravljen na Plo du Midlju, eni Izmed najvlfljlh gora francoskih Pirenejev, gigantski daljnogled. Ta Instrument bo 17 m dolg, tehtal bo pa 150 000 kg. Samo poelopje, v katerem bo postavljen daljnogled, bo stalo 12 do 15 milijonov frankov- Sedaj bodo začeli graditi žlčro železnico, a^catero bodo prevajali potrebno gradbeno gradivo in instrumente na Plc du Midi. Za gradnjo te žične železnice je na razpolago kredit v znesku 20 milijonov frankov.
28.	Rechteanwalt — odvetnik
29.	Lehrer — učitelj
30.	Bilđhauer '— kipar
31.	Schauspieler — gledališki igralec
32.	Schriftsteller — pisatelj S3.	Beamier — uradnik
34.	Berichteretatter — poročevalec
35.	Schomateiiifeger — dimnikar
36.	Battler — sedlar
37.	Gerber — strojar
38.	ТбрГег — lončar
39.	Steinmetz — kamnosek
40.	Kutacher — kočijaž
41.	Holzhauer — drvar
42.	Korbmacher — kožar
43.	Schleifer — brusač, nožar
44.	GieBer — livar
45.	Weber — tkalec
46.	PSrber — barvar
47.	Drucker — tiskar
48.	Buchbinder — knjigovez
49.	Miiller — mlinar
50.	KUrschner — krznar
51.	Gaetwirt — gostilničar 62.	Tllnsteher — vratar
53.	TrBdler — starln&r
54.	Modistln — modJetinja
55.	Nfiherin — Šivilja
56.	Strickerin — pletilja
57.	Hufschmied — podkovač
58.	Chauffeur — šofer 60.	rrofieor — рк^мог
<0,	Amwtelltw f—»»тевСевев
Strnn S. — SffT'. fit.
K A TI A W \ S K T. S BOTE

AMTLICHK BEKAiyi\TMACHll\GEI\
___^Rrttllclic ТвжНИiidisdiule In Kraiiibiirff
Die Einschreibungen und Anmeldungen fUr den 1. Jahrg&ng der 2-jahng:en Technlker-Abteilung sind alsbald schrlftlich Oder mUndllch in der Staatl. Textllfachschule, Kralnburg,
Layergasse 20, vorzunehmen-Aufgenommen warden Absolventen der Hauptschule oder Volksschule. Ausrelchende Deutschkenntnisse sind erforderllch. Nfthere Auskunft dur^i die Direktion.
ĐržnTnn tekatilna »Irokovna sola т Kralobiirgu
Vpisovanja in zglasltve za 1. letnik dveletnega oddelka za tehnike naj se Izvrši čimprej pismeno ali ustmono pri Staatl. Textilfachschule (državni tekstilni strokovni Soli), Krainburg, Layergasse 20.
Sprejmejo se absolventje meSčanske ali ljudske Sole. Potrebno je zadostno znanje nemščine.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
Gegen Einkaufsditint,
Sperrplatten: Budie, Fidite, Panelplatwn -Eidisfelder Spemuren.
Ohne Einkaufscheim
Furniere 0.8 bis jmm inlandisdie und lusliindisdit Herkunft fiir auCen und innen.
HANSTRANINGER
Klagenfurt, Vttikarmarkter StraS« . 1595
Nadifs wadii
der
SHdesldMlsAe
WadtiieRSI
Klacpnfnrt Feldmarxrhnll-Conrad-Platz 9, Fernruf 10-30
liber Ihr Geschaft und Uber Ihr Hiius, ob allee in Ordnung ist, ob Ein»anB8tUren, Aus-1акеп und Fenster, Magazine und Lager versperrt. verdun-kelt, HHhne und Schaiter «re-sperrt und die SchlUssel abge-zogen sind. — Der Wachdienst kann jederzcit beetellt werden, fallweise oder im Dauer-ahonnemcnt.
ilufqelassene Fabriken
Brauchbare Maschinen kauft
KURT FRICK
Klafi^enfart
SalmstraHe Fernruf 1486
Befriebs-gemeinsdiafft
DER FIRMEN
Dom,
ZEHRERS WITWE
und K'Iimi
HRONflSSER
Klag*n(url • Alfer Plafz 6 - 7
Spreimem pod najbfciljšimi pogoji poSteno dekle ji pošteno dekle
k otrokom v mestu. Dopis« na K.. B. Krainburg pod „Ljubiteljica otrok" 675-1.
ANTON STEFFE
SCHCHFABRIK — TOVARNA ČEVLJEV
KRAINBURG
SENF
fabrik C.Wenger Klagenfurt
wirkanleniaufena
aun necliweislichem Privat-beeiti eut erlialtene Uniformen jedweder Art. Miintel, Wetterkr#(fen, Bluspn, Hosen, UniformkaTO'^n, Pelnmantel, PeUrBckc, PeliWMten, Leder-u. Kilistiefel, moderne SchuB-waffen, Kontrolluhren samt ZubehBr , Fahrrkder, leichte
MotorrSder. SUdoitdenticher Waehdlenat, Klagenfurt. Feldmarschflll-Conrad-Kati Nr. 9, Ruf 10-30.
^seUtjudiM mteUv^tašaU!
j^Sll OyldS lo nore.Takoj dvscJc ise.ki se zantnajo za lase ponudbe ali prošnje. OglašailevKarawankcn Bole! Splača se!
Oglase sprejemala do ponedeljka in srede; NS.-Cauveriag Karnfen, Klagen(urf, Bismard<ring 13 in NS.'Cauverlag Karnten, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6
KAFFEE ERSATZ
f abrik C.Wang*r Klagemlurl
Inserlrajfe-nspeli boste!
Ш solort Oder
fOr die nBcheten Wochen wer-den naoh Frenkreich, Beltfien und nach Finnland (iiauh freier Wahl dee InteressGii-ten) Manner bis Anfang der eOer Jahre filr Wachdienete einsestellt. Verlaiigt wird: Absolute RUetiKkeit, voile Ge-sundheit, U iiliescholtenheit uiid DienatdieEiplin. Geboten wcr-den: Freie Bahnfahrt, koeten-lose TJnterkunft, freie, voile WebrjnachtverpuPjrniijj.Waoh-dienstuniform, Einsatztajfifelii (Aiisliiae) in Landeswiilirung, auBerdem Tariflohn in der Heimat. Weitei« nehmen wir fiir unsere M inlBndischen (ostmilrkischen) Diensteteileii stiindig Pfiirtner, Transport-begleitpr, Aiifscher und Wach-dienstmiinner auf.
Ostmlirkiaehe Wach- nnd SphlicBgeHellNrhart — SUdofit-deiitncher Wachdienst, Klagenfurt, Feldmarschall - Con-rad-Platz Nr. U, Ruf 10-30.
^Ill7hn rinhi Prodam kozo [štenim In lJub-[Gumijasti'peleri.( olUZWll UODl mlckarico in enO|kim, »cbi primer. n» s kapuco, ka-"
mladico. Polzve'nim, 20 do '<Јв rirana, rjavo ze^ se St. Jakob a-S. letnim dekletom,! lena z rumeni-"
št. 2.
678-6
Kupim
Deklico nad 14 let, k otrokom in kot pomočnico v gospodinjstvu sprejmem. Schonberg Kurt, Wart 204. 674-1
zanj drugo pro tivrednoit. Na-klas It. 2 bei Krainburg, 666-7
Sprejmem brivskega pomočnik« in vajenko » takojšnjim nastopom. Vsa oskrba v hiši. Joh. Bre-skvar, Priseursa-lon, Domschale.
669-1
ki bi bila dobra mi progami j,
gospodinja in je
vešča deloma nemščin«. Pogoj nekadilka m okolica Krain-
Kupim 5toje£e leno ali deteljo,
eventuelno tudijkurg*. Cenjene že suho* ali dam ponudbe s sliko.
bil* zgubljena n»
binkoitni
pone-
Pekarskega vajenca takoj »prej mem. Vs« oskrba
v hiHi. Franz Orehek BSckerei, St. Veit-S. 860-1
Slikarskega in plfikarskega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba T hiJi. — Naslov pri K. B. Krainburg pod 647-1.
ISče le za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, M in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v Meh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Franinger, Holz-groBhandel, Kla genturt, VSlker-markter StraBe, Bahniibersetrung.
losa-v
Prvovrstno in poiteno plačilno natakarico takoj sprejmem! Dopise na K. Bote, Krainburg pod 660-1.
Sprejme te vajenec z* čevljarsko obrt z vso oskrbo v hiSi. Alois Omejez, St. Veit-Save — Oberkrain.
696-1
Шет poheno dekle za rse, ki zna rudi malo kuhati. Natlovi Eda Gabler, Vel-des, Villa Mayer.
3!J21-1
Druiabnlco plemenitega značaja, čvrsto in zdravo, žetim pridobiti. Podrobne dopiM o rodbinskih in premoženjskih razmerah na K. Bote, Krainburg, pod „Starejši In-teligent 004-1".
Menlam
Prodam „Ss" ksofon ali ga zamenjam z* kak-Jno drugo protivrednost. — A. Kremschar, Afi-ling, BrauchiMch Str. 3. 672-16.
Zamenjam lep,
dobro ohranjen globok ocroiki voziček za enakega Športnega.
Ponudbe na K.
Bote Krainburg pod 670-16.	. .
670-15	slika za
ki te po želji vrne, nx K. Bote Krainburg pod „Vedno iim" k. 620-21,
deljek 14. juniji popoldne od 16^ ^io 17. ure n» CMti od Vig*un do Hlebitz. Po-kenegi najditelja protim, da jo od,
da T gostilni Aussenegg, Vi-
gaun ali pri tvrdki Schuster-schatz, Lee*.
5670-23
Poročiti želim gospodično ali vdovo do 40 let. Star sera 93 let. Remo misleče in-tereeentinje naj se jtvijo nt K. Bote Krainburg pod JiFro „Sta )ttc" 616-31.
Mladenič, 01 let itar, želi poročiti dekle aH vdovo brez o-trok od 17 do 26 let itaro, ki ima nekaj poieatva ali kaio dobroidočo obrt. — Cenjene dopise proetm na K. B. Krainburg pod „Tončkova ljubezen
V	bližini St. Annas proti Neu-marktlu sem v nedeljo dne 20. VL zgubila »mu-' carsko jopico. — Prosim najditelja da jo proti dobri nagradi vrne na orožniško postajo Lesdiadi ali Kaier. e77-2'i
V	(redo, dne 16. VL dopoldne,
lem v Krainbur-ga od poh« do konca mostu za
peicc zgubila fočmo torbico z gotovino coa 70 RM in 12 Klci-
derkart, Kan-karto Maria Su-hadolnik in drugo. Ker aem delavka in kart« niso moja last, prosim najditelja, da vte fkup vrne proti dobri nagradi meni, ali pa nt K. Bote, Krainburg.
»7-22
ESSIG
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
Iščem starejšo gospo ali gospodično, ki bi prevzela oskrbo pri starejši dami, ki mora ležati v postelji. Ne kot
izrazita bolničarka. Vpraša se naj pri baronici Forster, Vel-dej, vila Mayer, Gorenjsko.
Prav dobro o-hranjen globok otroški voziček zamenjam za dobro ohranjen damaki ,trenikot' ali plaSž iz balonske svile in dirndl. Ponudbe na K. B. Krainburg, pod števil' ko 667-16.
Klavirsko harmoniko na 12 basov dam ob
doplačilu za globok otroški in dobro ohranjen voziček. Naslov pove K. Bote Krainburg.
658-15
Prodam
Lesci den ,Karawanken-Dole"!
Prodam lepo brejo kravo. —
Joh. Ccbašek, Trboje 76. — P. Flodnig. 6б*Л
Novo moško kolo dam za enako žensko kolo. Naslov pri K. Bote, Krainburg pod štev. 666-15.
Zahvaia
Ker se od globoke žalosti prevzeti ob smrti naše nad vse ljubljene žene, matere, sestre, hčerke, gospe
Marie Berglnz
nismo mogli dovolj in vsem zahvaliti za pomoč in res tolažljivo iskreno so-žalje, se tem potom predvsem zahvaljujemo vodstvu K. I. G. kakor tudi vsakemu posameznemu dobrotniku in vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na prezgodnji poti v večnost.
A li 1 i n g, 19. junija 1943.
Žalujoči soprog,
otroci, starši, sestre in ostalo sorodstvo.
PlOrfncr, Anisehcr, Transporme^ietfcr,
Kontroli- unci Wnchorgane werdeu rou uiis laufend ein-(fcstcllt: Einsatz niich Wahl der Bewcrtier in der Ostmiirk oder iin Auslnnd. Gefordert wird ,Unl((^ctioltenheit. Ge-sumllicit, Disziplin. Goboten: Tariflohn, AusliJse, Ausrii-■MtunK. im Auslandaeinsatz dazu froie Untcrkunft, kosten-lose, voile Wehrmachtverpfle-gunit. TaKcinaat^Koid in IjandeswahrunK, freie Bahnfahrt. Altersgrenze 115 .Tahre. Scliriftliche oder pers6nliche Meldnnu an ORtmiirkischc ncli- u. SrhlicBccgpllschart SHdoHtdcufschcr AVnclidienst. Klauenfiirt. Feldmarsotiall-Conrad-lMatz Nr. 9, Uuf lU-IlO.
Prodam kosilnico znamke „Dering'*
za ccnilno vrednost. Naslov pri K. B. Krainburg pod it. 661-B
Prodam čevljarsko „Oberleder-schirfmaschinc" in schirfmaschino za rome za ^*0 ;RM, b. Jerci, [Sccbach: 10, F16 dnig.	'
659-6
„Silolack" dospel! Franz Na^ potnik, Farben-Ihandlung, Kalk jund Zcment. — Klagenfurt, Krc-
fclderstr. 9, Fernruf ЗП09. 1	3361-6
želen* Г
Vdova, ritk« postave, čedne zunanjosti z lepim premoženjem želi v rvrho razvedrila iposnati »ebi enakega inteli-
V nedeljo *em v Krainburgu t kolesa zgubila na poti od gumi"
fabrike preko Vogel weidegasfc, čez most Kokre, preko Sperber-gaue in Gruben-dorfa do Ko-
inien- 1 T,.j; K kritz-e rumeno, ecnta. I udi lo- < . , ■	volneno damsko
čenči niso izključeni. Starost od 140 do 50 let. — Cenjene dopise n* K. B. Krainburg pod Kfro Dobrosrčnost" 671-21.
Mladenič, 22 let dobro situiran, želi spoznati gospodično enakih ali mlajiih let.
Zenitev ni izključena. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod „Srečna bodočnost" 663-21.
688-21
OtroSko posteljo lepo, železno z mrežo 1.40 X 0.80 m, zamenjam za moJko ali žensko kolo. Romschak, Gol-
denfeld 8, bei Krainburg.
654-15
Izgubljeno
v soboto 12. VI. sem pozabila т večernem vlaku, ki pelje ob 20. uri iz Zwisdien-^assern do ■ Krainburga, fotoaparat z že porabljenim filmom 6X9, znamke „Kodak". Bil je v rjavi torbi- gradi ci. Ker aparat ni moj, ampak
jopo! Najditelja prosim, da jo odda na K. Bote Krainburg pod 651-22 proti primerni nagradi.
V taboto 12. VI. sem pozabil v vlaku Krainburg — _St. Veit — Stein, usnjeno, (rno aktovko z vsebino: vžigalnik, oblič, in Woltmeter. Najditelja prosim, da najdene кта-ri odda proti prinaerni nagradi na K. B. Krainburg pod 640-22.
Zamenjam prav dobro ohranjen plug-obraialnik za drugo protivrednost. Naslov
pri K. B. Krain-^ _____ _ ___
burg pod 648-15 imam izposojenega in ga mO'
У ponedeljek, 15. junija K i« B(-znanokaffl zatekel iivkasto£rn, ostrižen irednje-velik p«f, ki
sliSi na ime „RoHi". Najditelj naj »poroči naslov ali prinese рм na Am Hang h. 18 proti primerni na-665-22. .
ženitve
30 letni ključavničar, 158 cm visok, želi znanja radi ženitve s pametnim, po
ram vrniti, lepo prosim najditelja, naj ga proti visoki nagradi vrne na K. Bote Krainburg pod itev. 664-22.
Razno
z« odgovore na ogkn je potreba Vedno priložiti znamko м odgovor, ker romajo трг«ЈапЈ«> kjer ni
oćtgOTor, v ko*.
Gerade die Kiichenwaiehe iit meiic besonders ichmutzig, fettig und sdimierig. Wat miissen %ir alio tun, um Seile zu i^ren? Unsere Bilder lagen es Ihnen: wer die Kuchenwasdie schon im Gebrauch sdiont, hat es am Waschtag Iciditer. Sorgen Sle darum dafur, dafi ersteni weniger Kiichenwasche anIalU, und dali tie zweitens nidit so sdimutzig wir^d. Wenn Einweichmitte! ^app sind, dann weichen Sle lieber andere WasAestiicke in gewohntidicm Waiser ein, — {lie Kiichcnwasche aber mit dem Einweicfamittel.
' Die hat ei hesonderi nfttjf >
53
Sptilen Sie das Geschirr aadi dem Ahwaschen grOndlich nach.
Lanen Sie das Geschlrt got ab-tropfen!
Verwendcn Sie da* Gef^rrturfi'