№2К HaraiPdnkenBotc Veriac «вЛ gchttftl^ttnyKU^naftat. ВЈвшви1кг1и* 18, Pottfach 115 / Benigipnia (Im тог&ив «$hlb*r) шамШ^ RH frtf Haua (e*e«chUeBllch RM 0.30 2urten*«lWlhr АотеЛвПшчгвп dw Ze№n% ftlr dea nachfolgenden Monat werden nur ichrlftUdi und DW Mm J6, dM l&ufendea Monate mfononunen NW. 4«. Knkibaitr, dca 23. Jxml I9ft. S. Mugaag. ШШ tolpe \ Črni gori uničene Obstreljevanje Jeislo po nemških pomorskih bojnih siiah - Dve veliki ladji v iaspiškem morja zažgani, pred alžirsko obalo pa težko poškodovani čoln in osem tovornih ladij Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. junija objavilo: Na vzhodni fronti je dan potekel mimo. Lahke nemške pomorske bojne sile so v noči na 20, junij obstreljevale mesto Jeisk v Azovskem morju. Zračno orožje je znova napadlo oboroževalne tvornice v sovražnem zaledjiL. V Kaspiškem morju sta bili zažgani dve veliki trgovski ladji. Pred alžirsko obalo so bili v noči na 20. junij po zračnem napadu en torpedni čoln in osem velikih tovornih ladij iz nekega sovražnega konvoja tako težko poškodovani, da se mora računati z uničenjem več ladij. Vsa letala so se vrnila. V pretekli noči je bila luka v Bizerti bombardirana z bombami težkega kalibra. Britanski bombniki so prileteli preko za-medenih ozemelj nad Ju^ozapadno Nemčijo in odvrgli bombe na stanovanjske četrti nekaterih krajev. Druga sovražna letala so podvzela vzncmirjevalne polete nad Severno Nemčijo in odvrgla nekaj bomb, ki niso povzročile omembe vredne škode. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji in nad ozemljem Reicha so bila sestreljena štiri sovražna letala. V gorah črne gore so nemške, italijanske, bolgarske in hrvat&e čete v teku več-tedenskih bojev obkolile in uničile močne tolpe. Planinski značaj dežele, neugodne vremenske prilike in obupni odpor tolp so zahtevali od na nje poslanih odredov veliko bojnega dela in huda pomanjkanja. Zračno orožje, ki je v neumorni služibi poseglo v boje, ima znaten delež pri uspešni operaciji. Krvave zgube banditov so zelo visoke. Uplenili smo velike količine orožja, vozil in oskrbovalnega blaga. Vodje letal nekega odreda lovskih letal praznujejo 182. sestrel. (PK.-Aufnahme: Kricgsberichter Ketelhohn, PBZ. M.) Bolgarija hoče prispevali h končni zmagi Minlstrsiil predsedniit Filolf o odnošajih Bolgarije do sosednih držav Sofija, 22. junija. Ministrski predsednik Filoff je v eeji bolgarske vladne večine dal pregled o zunanjepolitičnih odnosih države. Poudaril je, da je med Bolgarijo in Turčijo »pričo njene nevtralne politike tradicionalno prijateljstvo. Med Romunijo in Bolgarijo'so bile neke diference radi uporabe brajovske pogodbe, ki so pa bile odstranjene po novih dogovorih. Po medsebojnih romunsko-bolgarskih obiskih v zad- Cauleiter dr. Friedrlch Ralner Imenovan za ff-ObergruppenfUhreria Klagenfurt, 22. junija. FUhrer je postavil Gauleiterja dra Rainerja za ff-Obergruppenfiihrerja. Reichsfiihrer Heinrich Himmler je ob tej priliki sporočil Gauleiterju' svoje čestitke. Dalje je FUhrer povišal in so postali; ^f-Obergruppenfiihrerji sledeči Gruppenfilhrerji: Alpers, erBger, Bohle, Ei-gruber, Eggelino, Kari Hermann Frank, Henlein, Otto Hoffmann, JUttner, Juri, Kaltenbrunner, baron Neurath, Phleps, Quvemer, Rauter, Sachs in Schaub; ff;<5ruppenf Uhrer ja ^^-Brigade-flihrerja Jiirs in Richard Wendler; ^^-Brig a d e f U h r e r j i sledmi jfj-OberfUhrerji: V. Dufaus, Kari Hermann, Kinkelin, Mischke, Kari Schafer, Heinrich Siekmeier, Walter, Stadinger in Stepp. njem časti so postali odnošaji med obema državami prisrčnejši. Tradicionalno prijateljstvo med Ogrsko in Bolgarijo se je Se bolj poglobilo. Ministrski predsednik Filoff je nadalje poudaril, da je anglo-amerikan-ska agitacija za Bolgarijo ravnotako škodljiva in nevarno kot komunistična, da za- sledujejo Bolgari pazljivo razvoj dogodkov in da so pripravljeni prispevati svoje h končni zmagi. Filoff je nato govoril o nameravani bolgarski ljudski zvezi in pripomnil, naj ta ni nobena stranka, ampak političen center, kateremu se morajo pridružiti vsi Bolgari, da zmorejo velike naloge, ki jim jih nalaga sedanjost, in da se bojujejo zoper protidr-žavne in protinarodne elemente. Treba je postaviti odbor, ki naj pripravi ustanovitev narodne zveze. Snbhaz Chandra Bože je prišel v Takle Prihod indljsl(ega voditelja polireta za svobodo je na Japonsiiem senzacija Tokio, 22. junija. Subhaz Chandra Bože, ki je dalj časa prebival v Nemčiji, si je nujno želel, priti v Vzhodno Azijo in si priboriti neodvisnost in samostojnost Indije. Sedaj je prišel v Tokio in 14. junija ga je sprejel ministrski predsednik Tojo. Razen tega je imel Božo razgovore z vodečimi uradniki japonskega zunanjega ministrstva in vodečimi častniki japonske oborožene sile. Vest o prisotnosti vodečega indijskega bojevnika za svobodo Subhaza Chanda Bo-žeja na Japonskem ocenja japonski tisk kot senzacijo prvega reda. V soboto popoldne je Bože sprejel predstavnike tiska ter jim dal dojmljivo izjavo: »Nad 20 let je moj narod čakal na uro, ki je zdaj odbila«, je rekel, »uro, ki pomeni za indijski narod zarjo svobode. Sedanji svetovni konflikt je za indijski narod boj med silami, ki hočejo obdržati status quo, in onimi, ki si prizadevajo ustvariti nove stvari. Vemo kakšno je ozadje gesel Britancev in Sevemoamerikancev, ki govore o svobodi in demokraciji, odrekajo pa te ideale eni petini človeštva, ki odgovarjajo na naše zahteve po svobodi s terorjem, umorom in brutalnostjo napram neoboro-ženim civilistom. Ali se more kdo na svetu čuditi, da so naše simpatije na strani sil, ki se bojujejo za nov r^? če te sile podpirajo našo zahtevo po samostojnosti, je docela umljivo, da se naša simpatija spreminja v navdušeno podporo. Pretežna , večina indijskega naroda si želi zmage osnih sil, ki so svojim bojem proti našim aov-i ražnikom dali največjo podporo indijskemu pokretu za svobodo. Naša dolžnost pa je, da si sami priborimo to svobodo in jo od^ kupimo z lastno krvjo. Čutimo se zato pri* morane, da se aktivno udeležimo boja proti skupnim sovražnikom. Civilna nepokorščin na mora preiti v oborožen napad. Moj lastn ni študij svetovnega položaja mi utrja ne-t omajnc prepričanje, da mora ta vojna ime ika nevtralnost, pravna podlaga, s katero So se vse takšne angleSko-etremoainerikan-ske AahteVe savrnile z odločnim' ne io se je ohranila dosedanja nevtralnost. V smislu ohranitve te nevtralnoeti in tako r smisla pogodbe o nemško-turškem prijateljstvu, ki je poetala vogelni kamen turške varnosti in politike nevtralnosti, ao bile oddane med prvimi tedni po Adanf do zadnjih dni omembe vredne izjave turških državnikov, RlbMntrop In ВаШ sta si InolavOa Berlin, 22. junija. O priliki druge obletnice pristopa neodvisne driar« Hrvatake k paktu treh sil sta si poslala Reichsmini-ster der AuswSrtlgen pl, Rlbbentrop in hrvatski zunanji minister Budak v prisrčnih besedah sestavljene brzojavke. Gradbeno veledelo na Vzhodu dovršeno Berlin, 22, junija. Načelnik OT, Roichs-ihinister S p e e r, je na Vzhodu Js^il svojemu namenu gtnđbeno veledelo, ki so ga ob najtežjih prilikah in ob določenem reku dovršili nemški frontni delavci OT in enote pionirjev. Pri tej priliki je izročil OT-Eb-satzgruppenlelterju grhitektu prof. B f u g-m a n n u odlikovanje Ritterkreua xum Kriegsverdientkreuze mit Sohwertem (viteški križec k vojnemu zaslužnemu križu z meči), Čegar podelitev po Fiihrerju je bila objavljena pri nedavno v športni palači vr-šivši se manifestaciji. V nagovoru je minister počastil profesorja Brugmanna kot tip modernega, energičnega in visoko nadarjenega arhitekta, ki je stavil svoje inženirsko znanje popolnoma v službo vojne. Novi laponskl uspehi pred Lungo loklo, 22. junija. Japonski glavni stan objavlja: Močne edlnlce lovskih letal in bombnikov ao presenetljivo napadle 16. junija pred Lungo na Ovadalkflnnrju sovražne prevozne edinice. Kolikor je dosedaj znano, so dosegli mornariški letalci sledeče uspehe: Potopljene so bile štiri velike, dve srednji in ena manjša sovražna prevozna ladja. Neka nadaljnja velika prevozna ladja je bila občutno poškodovana. Poleg tega je bil potopljen en sovražni ruSliec, najmanj 32 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Japonci pogrešajo 20 letal. Boji dobe označbo: »Zračni boji pred Lungo«, Zidovsiii lisk pušča Angli|o i negolovosli Zanimiva britanska odkritja o naraščajočem protlžldovskem gibanju Flihrer le Čestital Horthyln Filhrerhauptquartier, 22. junija. FUhrer je v prisrčno sestavljenem ročnem pismu sporočil državnemu upravniku kraljevine Ogrske, Nikolaju pl. Horthyju, evoje In nemškega naroda iskrene Čestitke o priliki njegovega 78. rojstnega dne. 75. rojstni dan Bortbyja Budimpešta, 22. junija. Za 75, rojstni dan državnega upravitelja adnurala Nikolaja Horthyja pl. Nagybanya so se zbrale me-rodajne osetdtosti glavnega mesta v novi mestne stavbi na interni udanostni svečanosti. Ogrski ministrski predsednik in sunanji minister Nikolaj pl. Kallay je pozdravil osivelega državnega poglavarja v radijskem nagovoru, v katerem je med-drugim izvajal, da so na ta častni dan misli vsakega Ogra pri državnem upravitelju, ker ga vsak ljubi, ker v njem vidi vsak Oger upanje in mu zaupa. Novi Imetniki Rltterkreuia Berlin, 22, jutdja. FUhrer je po predlogu vrhovnega poveljnika zračnega oroija Reichsmarschalla OOringa podelil Ritter-kreuz des Bisemen Kreuzes (viteški križec železnega kriša) Oberstu W o 1 a u, poveljniku nekega polka protiletalskega topništva, nadalje Feldweblu Josetu Hein-riohsu, ŽugfUhrerju v nekem grenadir-skem polku. Odlikovanja % Ritterkrenzem Berlin, 22. junija. FUhrer je podelil d.u Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (viteški кгИм leleanag* кгЖ) Ob#*** Напшшг Berlin, 22. Junija. Britanekl mesečnik >World Review« pravi, da je eden izmed vzrokov naraščajočega protižidovskega gibanja dejatvo, da angleški tisk zadržuj# Židom neprijetne veati. Znano je vsekakor, da ravno židovski trgovci pogosto kršijo predpise o cenah. Vsak Anglež ve, da se židje pečajo z nedovoljenimi kupčijami in pri tem ogromno zaslužijo. To je nadaljnji vzrok za 3rd Angležev, ki jim ne ugaja način, kako Jih njihov tisk ^ušča v negotovosti. Število židovskih vojnih dobičkarjev in vojnih virilnlkov v Angliji je veliko, pil« časopis. Na tem ne spremene nič vs# opra-vičbe, ki jih iznašajo od prizadete strani. Končno zahteva »World Review«, da je treba Židom namigniti, da je т njihovem lastnem interesu, da si zboljšajo svoj že razpadajoči ugled v girSi javnosti. Vrh tega je Umestno, da se S svojo po vojni že zelo nabreklo denarnico manj klatijo po londonskih hikeuznih hotelih. Is Afrike vračajoči se Vojaki nimajo nobenega razumevanja za tako početje, kot se na primer vidi v hotelu Doroester. Bencin iz liaičulia - japonska Iznajdba Prebiteit kavčuitB 'na Daljnem Vzhodu je dovedel do presenetljivega odKrltla Berlin« 22. maja, Svetovni koledar surovin bo znatno preoblikovan. Iz premoga pridobivajo milo In Jedilno mast, koruzo pokurljo, ImAmo sintetična napravljena tekstilna vlakna, ki so trpežnejla od najboljših »angleških« volnenih niti, V veČini primerov j» pomanjkanje prisililo, da so Odkrili nove surovine, včasih je pa povzročil odkritje tudi prebitek, Japonci se trenutno ne morejo f znebiti kavčuka. V Nlzemskl Indiji In v Malajl je pripadla letina, ki za njo ni uporabe v japonskem gospodarskem prostoru. Prebitek kavčuka je nasprotje prebitka kave. Bra-lilija je imela težave, da bi na kakršenkoli način uporabila milijone kilogramov kave, ki jih nI mogla prodati ali za pridobivanje olja ali la' kurjavo, ali жа pridobivanje ктп« nove tvarine, končni rezultat je bil vendar amiraj isti, da so eno letino zagnali v morje. Japonci pa pri svbjem prebitku kavčuka niso hoteli ubrati iste poti. Skrbeli iJo tudi za to, da pridejo domačini, ki pridobivajo kavčuk, do svojega kruha. Zato so пасипкгШ poskuse, da pridobijo k kavčuka kakršnokoli turovino, in nedaj м j# Izkazalo, da ee iz kavčuka lahko napravi gonilna snov. 2e od spomladi 1042.1. to na malajskem ozemlju razni laboratoriji na delu, da vršijo poskuse sistematično. Dosedanje uspehe označujejo kot tako razveseljive, da 30 ustanovili v provinci Selangor prve industrijske naprave za pridobivanje gonilne snovi. Izdelovanje obsega tudi težka olja in bencin. Nova iznajdba bo morda najprej presenetila, ker So Japonci zavojevall tako v Nizozemski Indiji kakor v Burmi najdišča petroleja, toda po dolgi dobi bo potreba olja gotovo večja od tega, kar dajejo ta najdišča. Spričo takih okolnostl pozdravljajo Japonci novo tnajdbo, ker jim razširja bazo za olje in jim zagotavlja tudi za dobo po vojni neodvisnost na tem področju. Ko j« bil le 8 premogovnim bencinom napravljen velik začetek pri spreminjanju surovin, je verjetno, da se tudi kemijsko-industrijsko raziskovanje začasno ne bo tako hitro ustavilo pri svojih odkritjih in prineslo le mar- sikakšnoprw№w6«mjK баворћ »Ta« ugotavlja v članku o zgodovini kommiznia, da ne more pokazati nobena doba evotovae zgodovine toUko zločinov, kot četrt-boljševlčkega gospoetva v Rusiji. CM* irtkSli^ v Indiji, na katerih dobro razpo-lattnje Aii^ail mnogo dajo radi vzdrtanjs avo^ oiboroževailbv Industrije, sedaj niso nl& vee cađoeti oakjttovasi ж rlietn radi vedno bolj гасвН^ајовв m lakote. Angleške oblasti so zasegli vso tekstilno ^ro-Isvodnjo ▼ Strtjl, da j» privedejo peleetlnsld vojni Industriji V tekstilnih tovarnah Severtte Slrlj* ШО Is protesta stopili v stavko- Iz Orana In drugih pristanišč francoske severne Afrike se zve, da odvažajo v Anglijo vkljub preskrbovalnlm težkočam velike пшо-tla# vina, moke, sadja in preme aelenjave- Fre-bhralstvo smatra, da primanjkuje teh deželnih proizvodov radi tega Izvoza- IVed vojnim eodlKem v Barceloni и je vr-Mla razprava proti trem sovjetskim kolovo* jem iz časa državljanske vojne. Proti tem trem zastopnikom sovjetske Spamlje je bila izrečena smrtna kazen. liOutnant Friedrich Rapp, Izkušen letalec, kateremu je FUhrer 24. januarja podelil daa Ritterkreuz des Siaemen Kreuzes, je padel ob Rokavskem preMvu.- Skupno Je več kot 200 cerkvenih In kulturnih stavb Italije radi bomb sovražnih zračnih tolovajev celo trpelo ali pa je popolnoma uničenih, kot je bilo v četrtek sporpčeno- Španska podeželska policija je zaprla v CordoW že dolgo časa Iskanega rdečetpaaske-ga kolovodjo in ga postavila pred vojaško so-dlSče. Ore za Зв letnega Valerijama Cozarja £er-mudeza, katerega obtožujejo nič manj kot вВ umorov obsojenih Spancev. 130 milijonov Sevemoomerlkancev ne sme od sedaj dalje več videti Igrati v XJSA Shakes-pet milijonov židovskih prebivalcev USA j« pearejevega »Beneškega trgovca«. V Imenu pet milijonov židovskih prebivalcev USA je zahteval in tudi uspel ameriški židovski odbor z bojkotom »Beneškega trgovca«, katerega je prvotno nazval Shakespeare »Zid«. Obenem zahteva odbor, da se igrajo tudi ostala dela največjega angleškega pesnika »samo e potrebno previdnostjo«. Vrtiovnt narodni obrobni odbor Narodne Kitajske je sklenil glAom vesti tokijskega radia, da zopet otvorl narodno akademijo, ki je od leta 1987. zatvorjena- Akademijo fo usta, novlll leta 192S. za raziskovanje in vodenje raziskovalnih del V Londonu so objavili, da je W1 tmenovaa P'eldmarechall Wavel za podkralja Indije. Njegov naelednlk kot vrhovni poveljnik v Indiji bo general Auchlnlek. Od 15 000 prebivalcev Iraka, Id so bili določani M gr&dnjo voJadkUi ceat in težka pre-vosna dela In so bili zaposleni večinoma v puščavah pod strogim nadzorstvom, Jih je 1700 umrlo radi prenapornega dela ali slabega ravnanja- Vojni Invalidi T Angliji osieparjmi Stockholm, 22. junija. Ravnanje s svojci padlih britanskih vojakov postaja polagoma škandalozno. »News Chronicle« izjavlja, da obdolžujejo ministra za pokojnine, da skuša njegovo ministrstvo vojne invalide sistematično ogoljufati za njihove pokojnine. Se hujši pa je položaj vojnih zaostalih, ki večinoma ne dobijo ničesar. List našteva celo vrsto priletnih in zelo omejeno za delo sposobnih mater, ki so zgubile po dva ali cel6 tri sinove, nekdanje svoje reditelje, in ki se jim sedaj odreka tudi najskrom-nejša pokojnina. Pomanjkanje usnja In Čevljev v Angliji Ženeva, 22. junija. S težavami angleške preskrbe s Čevlji in usnjem se je pečal, kot javlja »Times«, tudi glavni ravnatelj v pre-skrbovalnem ministrstvu Sir Cecil Weir, ko je govoril delegatom angleških trgovcev s čevlji, ki so zborovali v Londonu. VprviČ prihaja sedaj Anglija, tako je izvajal Sir Cecil Weir, v Čas hude stiske v industriji za čevlje. Tudi zaupnik za preskrbo usnja v preskrbovalnem ministrstvu dr. Snow, j# svaril. Trenutno je zelo malo podplatov, ta-ko je rekel. VsUc mora skrajno varčevati s čevlji In bo varčevanje trajalo le po končani vojni. Kako dolgo bo primanjkovalo usnja in čevljev, trenutno le ni mogoče povedati, sadostuje pa opozorilo, da bo le veliko časa preteklo, predno se bo sedanji položaj zboljlal. Razočarane nade proizvodnje v OSA Lizbona, 22. junija. Proizvodnja vojnega materiala v Zedinjenih državah je po јац javi državnega podtajnika v vojnSm de-i partmAjii Partersona zaostala ▼ maju za 5V4 edstotkov «a proračunom fai j# oel6 za 34, odstotka nilja od številk v aprilu. Ta resni poloiaj j« v vojnem ministrstvu pw vzročil veliko zaskrbljenost. V«rla8 on Dr. .Hm? Heidan . Um W.hrdl««t* Wittwoch, 23. Junl 1943, KARAWANRRN ВОФИ S, —. Nr. 49. Ehiung der kompfenden SA In Anerkennong des 11епотвв)*^ећ BInsatzes егћбИ das SA-Regiment „Feid-berrnballe" den Namen Panzer-Orenadler-Dlvlslon Jeldherrnhalle" Berlin, 22. Jnni. Im ROtBitn einei Merllditii Appels wurde am 20. Junl der 60. Infanteric* dlTiiion (mot.) folgci>^*t БПаВ dn FOhren bekanntgegebcn: „Ich vcrlelhfl 'л Ancrkitmong det htrrorragenden Elneatze* raeiner SA Im Kampf fSr da& GroBdeutKte R«iA der 60« Infanurlcdivitlon (mot.) mit dem Tage der Eingliederung des SA-Scgiments JFeldhermballe" den Namen Panxer-Grenadler'Division »FelđherrnhaUe« Ich wOrdlge damit zagleidi den heldenhaften Kampf der bel Stalingrad gebUcbenen Ange-liorlgeo der 60. lifanteriedivition (mot) and bin gewlB, daB Offkiert, Unteroffiziere und Mannscbaften der Grenadierdlvlilon „FeldherrnhaUe , dem Vorblld ihrer gefailenen Kameraden tetrea, alle* darantetzen, nm den Kampf ffir des Reidies Frelbeit und Gr6Se sum siegreichen Ende zu ffibren. • gez. Adolf Hitler." Immer In Torderater Linie steben, bis der Sieg errungen 1st. G5ring grUBt die Division Berilu, 22. Junl. Am AnltB d«t NamenSTerMkaai „Famer-GrcMdier-Dlvlelon Feldhermhillt" « dl« 60. InfonterlediTtelon (mot.) riditete Reldismandwll Der Name „РеИћегтпћаПс", geweiht durdi 'den Tod von 16 nationaliozialistisdien Kilmp-fcrn, die als erstc ihr Leben fiir den FOhrer hingaben, ist fOf die SA wie ftlr die ganze cleutsche Nation zum Inbejrlff aafopfernden Kampfes geworden. Anf dem Reiđisparteitaj 1936 verlieh der FOhrer der SA-Wadi men Kreuzea. Rnhmvoll ktnpftoa %kmn«r der Standarte »FeldhermhaMe" ale Kern der FaitsdUrmiager* und Loftlandtt^ppen b#i der EratOrmung dea Porta i^ban-E^alTl, in Rotterdam und auf Kreta sowie ais Sturmbatalilon „FeldherrnhaUe" im Verband vines Infanterieregimenu beim Durchbruch durr^ die Maginotlinie und im Osten. In den e;aiweren AbwehrkSmpfM des Winters 1941/42 U Weldiew erwarb aldi elne ihrer KompanU«, die bli zum letzten Mann und bis zur leuten Patron« dem bolidiewistischen Ansturm standgehftltett httt6, Del ihren Ka-meraden den Ehrannamen ..Horst-Wesser'-Kom-panie. I>tt Tfontetttsati der SA wurde durdi den FQhrer zum erstenmal am 9. August 1942 da-/durdi besondera gewHrdigt, daft er das Infan-terleregiment 271, in dessen Reihen das Ba-taiilon „FeldherrnhaUe" kKmpfte, zum Grenadier-regiment „Feldherrnhalia" erhob. Ein nener Abidinltt in dar Gtachidita dea Regiment« „FeldherrnhaUe" baginnt nunmehr durth eine Eingliederung in die 60. Infantarle« division. Diete Division ging aus der In Danzig aufgestellten Brigade „Eberhard" hervor, in d«r ebenfalla freiwillige SA-M&nnar dianten. Die Brigade war an der Verteidigung Danaiga und der Binnahme Gotenhafena hervorragend beteiligt. Im Wtatan atđnnt# dl# zttr Dlvision varstBrktt Brigade Bafeatlgungswerke In den mittleren Vogesan und Im Balkanfeldaug drang al« #*« Spit«« *ln«* Arme«kofp» bla Priština vor. lot Krieg gegen die Sowjetunion reiht* «1« In en* gestOmem Angriff im Siiden der Oatfront Sieg an Sieg, stQrmte Rostow, durdistieft nadi der Kesselsdiladit bel Charkow Im Mai 1942 den groHen Donbogcn, iiberediritt den Don und bil-dete dann gemeinsam mit anderen Divisionen dan Sperrlagtl iwlsdica Don and Wolga nSrd-li«dit* ten Armee hefteten audi die Regimente: d«r 60. InfantarledlvlsloB (mot) naver|lii|Ildi«n Bubm u Ihre Fahntn. Neu aufgestellt, trSgt die Division |«tzt nadi dem Willen des FUhrera den Namen Panier-grenadierdivlslon „Faldhermhalle". Dl« an g« Verbundenhtit zwisdien der SA und der Wehrmadit fin det damit besondera alnnfftlllg Ihren Ausdrudi. Freiwillige tUR den R«lh«B der SA werdenvorwl«g«ndlnđ*n Regimen-tern der Division den grauen Rock t rag en. Sie werden Im Geiste tener National-sozlallsten, die vor 20 Jahren vor der FeldherrnhaUe fttr Deutsdilands Zukunft In den Tod gingen, und ihrer Kameraden, die sidi bei Stalingrad dem Bolsdiewismus entgegenwarfen, im Kampf fOr Deutsdilands GrSfia und Frelheit Qaulelter Dr. FHedrldi Rainer znm ff-Oberfirnppenliiiirer ernaimt Klagenfnrt, 22. Jonl. Der FBhrer hat Gauleiter Dr. Rainer wm ff-Obergmppeafflhfef etnannt. Der ReidisfOhrer HetarlA Hint oiler Bbcrmlt-telte aus diesem AnlaB dem Gauleiter seiu« GlQcii-wlinsdie. Ferntr hat der FUhrer befOrderti Zu - ObergruppenlOktsrn die ff GroppenfOhrer Alpers, Berger, Bohle, Eigruber, Egje-Uw, Karl Hermann Frank, Henleia, Otto Hofmaan, Jfittoer, Jmt Kaltenbrroner, Freilwrm t. Neurath, Fhlepa. Qaimer. Raoter, Sadis und Sdianb. Zu ff-Gruppeufiliitern die ff-Brigad«-fiilirer Jilrs und RIdiard Wendler. Zu -BrigadefilhtifD die -OberfUhrer V. Dufais, Karl Hermann, Xinkeiln, Mlscbtte, Karl S«Mf«f. RehvUk Slekadsr, Walter Stasdinger tad Нсгшапп Goring м SA-Obersnipp worfen. Ver der algeritdien KDste wofden In der Nadit turn 20» Jnnl aus einem felndlichen Gelelttng eIn Toq^doboot und adit groBe Fraditer durA Lnft-angrlff to tdiwer beschldlgt) daB mIt "jj^" tang mehrerer Sdilffe geredinet wird, Slmtllme Flugtenge kehrten luriJd. In der rergangenen Nacht wurde der Hafen ton Blierta mit Bomben tdiweren Kailbert belegt Britledit Bomber flogen flber die betettten Wett-gebiete nadi SOdwestdcutsdiland ela mid warfem Bomben auf Wohovlertel einlgcr Oft#. DU BwOlh#" run* hitte Verluate. Ander« felndlldbt Plupwog# untirnahmea Stdrflilgt Ober NorđdeutfchlkBd und warfen tlnig« Bomben, dl« keint n*nnen#w*Men Sdiiden verurtaditen. Ober den bef«tit«a We(t|«-bieteu nod dcm ReidttgibUt wurdeu tkr felnđllch« Flugieuge abgetdiosfcn, » In d«n Bergen Montenegro* baben d(ttt«ch«, I tall*« nlsch*, buIgarUdi* und kroatltdi* Truppea Im Vtr-lauf wochtnlanger KSmpf* itark« Banden dnge-sdiiotsen und vemichtet. D«r Hedigtblrgtdiarakter de* Land««, ungQnttlg* Wctwiverhlltnl«*« und d*r vem1ф, wie di* „Times" qield«t, auch der Genemldirektor Ita V«Morgttng«fflini8terlnm Sir Cecil Wclr. ale er zu den D*leglirt«n d#* In London tegcnđen Verband«a britlacher Schuhhiindler *prech. Zum eraton Mai ich* eidi England ictzt, so liihrte Sir Cecil Weir ana, clner Zeit akuter Not in der Schuhlndustrle |6gen-flber. Audi der Beauftragte flit miniitermra xu »inar Quelle groCer Beaorgnluf geworden., Snbhas Chandra Bose In Tokio Tokle, 22. Junl. Snbhaa Chandra Boae, dar linger* Zait In ueutadiland wailta, haw* den drlngen-den Wunidi, nadi Ostaslen au komlnen, om dl* Un» abhlnglgkelt und Selbatandlgkelt Indiena an er-kSmpfea, Nnnnebr Ist er In Tokio alngetroffeo nnd wurde an 14. Juni von MlnlatarprSaldenten Tofo empfangen. AoBerdem hatte Boaa Baaprechungen mlt den lelteoden Beamten dea tapanladiaa AoBanminl-aterlnm* ond fUhrendeo Offlileren dat lapanladien Wehrmadit. Die NachHdit ton der Anwesenheit daa fflhren-den Indlachen Praiheltakampfcra Subhas Chandra Bose In Japan win) von der lapaniscben Ptaaaa alt elne Sensation ersten Rangea gewlirdlgt. „PalHstlna arablsdi - nldit lUdlsdir Rom, 22. Juni. AoliiBlidi dat 13. Jahrestage« dar Verurtailung alnar ersten Gruppe von ага-ч biadien Patrioten in Palastina durA die Eng-lander hielt der GroBmufti von Jerusalem, wW die Blotter melden, eine Rundfuiikftnspradie an die Araber In alter Welt, Hunderte und TauBcnde von Arabem — ao erkliirte der GroRmufti — etarben ale MSrtyret nidit nur In Palastina, eondem auch In Agyp-ten, Syrien, Irak und anderen LSndern. Viele schmachten in Konzentratlonslagcm In Alexandrian. Die Judan haben selt langem elne geo-graphisdie Karte entworfen, die mldit nur Palestina, Bondem auch Transjordanlen, Syrlen, einen Tell Agyptens, Saudl-Arablcne and de* Irak umfaBt. Abdf Juden und EnglSndar wissen genau, daB Pa13stlna nlcht jlidlsch, sondern arabisch ist und arabisch bleiben wird. Die Araber — so schloB der GroBmufti seine AuifUhrungen — tittd erwacht; eie streben nach Unabh&ngigkeit und Veratniatios und .wMrdufe mit Bill* and ЏМт 'МТт bmp&mi Se\t? i, — Nr. 49. KARAWANKEN BOTE Johann Sebastian Bachs erste Liebe / Vier Monate lang dauerte schon Bachs >Ausflug< nach LUbeck, wohln er zu Fufi ge-wandert war, um den Orgelkalser Buxtehude kennenzulernen. Der vom Arnstftdter Konsl-storium bewilligte zweiwfichlge Urlaub war also sUndhaft Uberschritten, aber Bach acherte в1сћ nlcht una die moglichen Folgen, denn er lebte ganz in seinem Element: konnte er doch tagllch bel den >Abendmuslken< dem Spiele des berlihmten Orgelmelsters lauschen. Und da gab's vie! zu lemen: Buxtehude hatte ein bis ins klelnste Figurenwerk beaeeltes und plastischeg' Spiel, dabei durchsichtig und un-komplizlert, so recht geeignet, daa GemUt der IHorer gefangenzunehmen und sle in eine er-bauiiche Stlmmung zu versetzen. Berauscht von den EindrUcken kehrte Bach endllch Mitte Februar ^acli Arnstadt zurllok, saB Jm Kreise seiner Verwandten und erz&hlte — erzahlte, dag ilinen die Augen tibergingen. Beeondcrs von elner herrllchen Festkantate Buxtehud.es schwarmte Bastian (so nannte ihn Barbel, sein liebllches Baschen), denn die Auf-fUhrung war mit elner Feier zum Gedachtnlsse Leopold I. verbunden gewesen, bel der auch grofiter auSerer Pomp entfaltet worden war, wie ihn Bach noch nie geaehen hatte. Gcnanntca Baschen hing nun mit glanzen-den Augen an den Lippcn Bastians und ihre Wangen gliihten vor Erregung ob des Geschil-dcrten- Ja, fUr dieaes Baschen aliein erzahlte eigentUch Bastian alles! Es war nlcht das eretemal, daB sie ihm andtichtig und ergriffen zuhOrte. Schon im vergangenen Sommer, als belde in den Weidenauen langs der Ger'a spa-zieren glngen, wuBte Bastian viel Wunder-eamea aua seiner Kindeszeit zu erzKhlen: Wie er aus Liebe zur Musik und aus unstlUbarer Lernbegierde ein vom Bruder verbotens und versperrtes Klavierbuch heimllch in mond-hellen Nachten abgeschrieben hatte, und wie er aich selber verriet, als er Uber die vorent-haltenen Themen Frohbergers und Pachelbels am Cembalo fantaalerte. Den tlefaten Eln-druck auf B&rbel machte jedoch Sebastians Schilderung jenes letzten >Familientages<, an dem noch Vater und Mutter, die Frlihverstor-benen, teilgenommen hatten. Die Geatalt des teuren Vaters wurde da so eindringlich und liebevoll ge&chlldert, daft Barbel ihn. lelbhaftlg vor sich sltzend wahnte, wie er im grlingewlir-felten Samtrock seine Altgeige spielte. Bastian und Barbel waren Vollwalsen — dies glelche Kinderachicksal gaben ihren Ge-mUtem einen gemeinsamen fnichtbaren Boden des GedankenauBtausches und Veratehens. Barbel war aiuch eine notenfeate Sangerin, die zur Freude Bacha alle seine Melodien vom Blatt aingen konnte; so kam es dann, daB die zwel Jungen Menachen alle freie Zeit beisam-men weilten, viel musizlerten und Bastian dem B&schen auch aeine nlcht geringen KUnstler-schmerzen anvertraute- Bald nach der Heim-kehr aus LUbeck ging ja das Donnerwetter los. Das Konaistorium zog Baich zur Verantwortung wegen seiner eigenmAchtijgen Urlaubaverlftnge- - -rung, und benorgelte auch aein Ćhoralspiel. wegen der vielen »wunderlichen Variationes und frembden Tone, die er eingemischet«. Da WuBten -Sie schon... . . . daB im friihen Mittelalter mit den K6r-pem von M&rtyrern ein schwunghafter Handel getrleben wurde? . . . daB Phosphor von groBer Bedeutung fUr die Lebenavorgange 1st? Er findet sich in den Eiern, der Gehlrnsubstanz, den Knochen, Zahnen und Zellkernen. . . . daB die Sandalen die &1 teste FuBbe-kleldung bel Griechen und Romern waren ? Sie dienten anfangs als »Welberiuxus« und waren mit koatbaren Schnallen geachmUckt. Von Filtz Heimleh Klein war nun das liebe Baschen die veratehende Seele, bei der Bastian sich ausklagen konnte ob aolchen TJnverstfindnissea gcgenUber seiner Kunst und all dessen, was diese bedlngte. Und gerade das Verwellen In LUbeck war doch so etwae >Unerlftl511ches< — das wollten seine Vorgesetzten ga* nlcht begreifen! Aber Bftr-bel bestarkte ihn in seinem Tun und Lassen, und als Sebastian sie eines Tages fragte, ob sle mit ihm am Kirchenchore muslzleren wolle (denn er, >der sich mlt dem widersp&nstigen SchUlerchor heruxnbalget«, mUsse einmal »die Mischung verschledentUcIier Orgelstljnmen mlt elner Frauenstimme studieren«), da willigte das Bftschen mutlg ein, wiewohl zu eolchem Beginnen eine hohe Erlaubnis ndtig gewesen witre. Das zwelte Donnerwetter ging denn auch bald nleder. Dae Konslstorium bekam Wind von dem unerlaubten Duo am Chor und stellte Bach zur Rede: »Aus weB Macht er hat ohn-langat die fremde Jungfer auf das Chor bie-then und muslzleren lassen?« Nun — es war die Macht der Kunst und der Liebe! Und als Sebastian dem Bfischen den schriftliohen Akt zelgte, der kategorlsch eine Erklitrung von ihm forderte, fUhlte die Mltverschworene sich schuldig, dem Vetter splchen VerdruB ^reltet zu haben. Da nahm dr aber rasch Ihre Hand und dagte in hellem Es-dur: »Soli Ich ein gan-zer Meister werden, dann kann Ich hler nlcht bleiben; doch ich mag nicht alleln fortziehn ... und zum Meister geh@rt eine Melaterln!« Dann legte er die Rechte auf die Herzgegend aelnes Wamses und verbeugte sich schelmiech-formllch: »Wollen Euer Liebden die Gnade haben, die Bachin zu werden ?< B&sdhen senkte den Blick und Uberlegte nlcht lang: »Wenn Euch mein Gesang wohl tut, wollt Ich mich fUrderhln gerne nUtzllch erweisen zum Helle Eurer Kunst —< >— und meines Herzens«, setzte Bastian die Rede fort und beendete sie mlt dem sellgen Slegel des Verlobnisses. Wo ein starkes und gar gemelnsames Wollen 1st, da lat oft auch das GlUck wlUig und laat sich gerne besohworen. Drel Wochen nach dem Vorfall wurde die Organlstenstelle der Blasluskirche in MUhlhausen frei. Bach er-griff die Gelegenheit, um aus dem unleldllchen Arnstadt wegzukommen. Er relate zum Probe-spiel nach MUhlhausen, und bald danach ver-handelte dessen Rat in elner Sitzung, ob nlcht vor anderen Aspiranten »auf den Bachen von Arnstadt, so neullch Probe geapielet, Reflexion zu luachen ware?« Bach wurde vernommen, was er zur Bestallung verlange? »Herr Bache praetendlret: 85 Gulden, 3 Malter Kom, zwel Klafter Holz (1 buchene und 1 ander) und 6 Schock ReiBig anstatt des Ackers- Vor die ThUr gefUhret « Auf aolch festem Grund konnte Sebastian es schon wagen, eine Famllle zu grUnden, und wenlge Monate nach der »Bestallung« licfl er in der Klrche des benachbarten Dornheim sich seine gellebte Melsterin antrauen. Edles Blut / ffistotische Skizze von Biuno Winkler Als die deutschen St&mme noch unelns' waren und Napoleon seine Faust Uber Europa hlelt, lagen die Tiroler mlt den Baycrn Im Kampf, die sich mit dem Korsen gegen Oater-relch hatten verlJUnden. mUaaen. Um die Inn-brUcke bel Hall tobte eihe blutige Schlacht. Der AnfUhrer der Tiroler, Andreaa Hofers Freund Joseph Speckbacher, stUrmte mlt sel-nen Mannen gegen die bayrlschen Truppea des Generals Deroy an. Drdhnend hallten die Sal-ven der GeeohUtae durch das Tal, die Batterien Uchteten die Relhen der Tiroler. Dennoch trie-ben diese den Gegner mehr und mehr zum Flufi zurUck. Speckbacher achwang Im KampfgewUhl sel-nen Sabel- Da bllckte er neben sich und er-schrak wie noch nie in seinem L«ben. Sein elfjahrlges S6hnchen stand an seiner Selte und machte furchtlos den Sturm der SchUtzen mlt. Blitzschnell packte der Vater den Buben und drUckte ihn auf den Boden nieder, nm ihn vor den Kugeln der Fqlnde. zu schUtzen. >ZurUck Anderl!« schrie er. Dann rich tete er seine Augen wleder auf die Gegner. Der Klelne gehorchte dem Befehl des Vaters, aber am Waldrand, vor dem Abhang des Kien-berges, blleb er stehen und sah dem Aufschla-gen der Kugeln um sich her zu. Nach elner klelnen Welle zo^ er sein Messer aus der Ta-sche, und wo er am Aufwlrbeln der Erde ehitfft ' Elnschlag erkannte, grub er nach Die Kugeln, die er fand, samnielte er In sein HUtchen. Drunten am FluB entschled sich der Kampf Inzwlschen 'zugunaten der Tiroler. Die Bay-ern wlchen Uber die BrUcke' zurUck- Da stand Anderl zum zweltenmal neben dem Vater. »Was tust du wieder hler?« herrschte dieser Ihn an. »Ich bring die Kugeln, Vater! Es mangelt euch daran«, antwortete der Junge, s^lnen Hut mlt dem Blel hinhaltend- »Goldbub!« lachte der* Mann und fUhrti das Kind in Deckung. Seitdem sorgte Speckbacher dafUr, daB sein Sohn dahelm' bei der Mutter blleb. Als er aber ein halbes Jahr sp&ter, im Herbst des Jah. res 1809, zu Sankt Johann Kriegsrat hielt, traf er zum zweltenmal auf Uberraschende Weise mit dem klelnen Andreas zusammen. In die Bcratungsstunde dee HauptquaTtiers tonte plOtzllch ein flotter Kriegsmarach. Speckbacher trat ana Fenater. Unterinntaler %hUtzen rUckten a# Mlt Chncn, glelch hinter der Fahne, marachierte ein Kaabe, den Stutzen am Riemen Uber der Schulter. Argerlldi wandte sich Speckbacher zu den M&nncrn am Karten-tisch. »Nun schickt mlr der Sandwlrt auch noch Kinder!« Nach wenigen Minuten 6ffnete aich die TUr und herein kam Andrea« mlt den Spltzenleu-ten des Zuges. »Anderl du?« rlef der Vater verwundert. »Ich hab's schieBen gehflrt daheijn. Da mich nit mehr gehalten und ich bin mit đ'er Kompanie marschiert. LaB mLch bel dir bleiben, Vater!« »Im Quartler darfst bleiben « »In der Schlacht will ich bei dir aein.« »Bravo!« rlef en die SchUtzenofflzlere am Tisoh- »Das 1st Euer Blut, Speckbacher!« — »An dir haben wir Freud, Anderl!« k lang es durcheinander. Von dem Tage an zog Andreas mlt dem Vater in den Kampf. Er war elner der beaten SchUtzen und hatte bald mehr Fglnde getrof-fen, als er Jahre z&hlte. Wenlge Wochen nur solite die Kampfgemein-schaft zwischen Vater und Sohn dauem, In dem furchtbaren Handgemenge bel Mellek wurden sle auselnandergerissen. Zum eraten-mal unterlagen die Tiroler. Speckbacher aelbat atUrzte, aus zahlrelchen Wunden blutend, zu Boden, Schon packten ihn die Fauate der baye-rlschen Krieger, da sprang er noch einmal auf und rlB sich los. Wild aetzten sle ihm nach, aber er war flinker als sle und entkara Ihnen zwischen den Felsen. Anderl hatte sich nlcht zu retten vermocht. Er gerlet in bayerische Gefangenachaft, aber es erglng Ihm nicht schlecht. Der KOnig von Bayern lleB Ihn auf seine Kosten'erziehen, und Andreae wurde ein tUchtiger Mann. Nach dem Sturz Napoleons waren den beiden Speckba-chem noch schone frledllche Jahre in Ihrer befrelten Helmat beachieden- Shakespeare begepet Shvlock / Eine EtziiMung von Eitel Koper Im Globetheater, • das wie ein scMbiger Schuldturm das London der Wende vom 16. Zlim 17. Jahrhundert beherrschte, war heute wieder ein toller Tag- Was sich da auf den Piatzen der Privilegierten und Gentlemen drangte, war noch vom Fastnachtsrausch be-nebelt und pfiff und johlte, wenn sie da oben auf den kahlen Brettem ein StUck vom Marchenland Illyrlen zu beschwSren suchten. sir John Brackenbury, aus altem Geschlecht, ein feister Kaivaller des Koniglichen Hofes, trieb es am schlimmsten und prUgelte nachein-ander unter dem Freudenjauchzen des P6bels Urei Schauspieler durch Aus einem Winkel Bah William, fahl und mllde, dem Treiben zu. Das war sein Publlkum! Das waren die, denen er eine feme und schOne Welt erschlleBen wollte! Saufhtlnse und Hungerleider, bunt durcheinander, Immer nach dem Spektakel gierig. Heuchler und FrOmmler im Alltag — hier im Scl.auspiel aber eine wilde bosartige Rotte! FUr sie kam der TragOde glelch hinter dem Schinder und Narrenh&usler; man h&t-echelte und prUgelte ihn, wie es gerade kam. Shakešpeare sah wie durch einen Nebel. Der Vertrag lief ab, und die Einnahmen waren erb&rmlich schlecht. Zum Teufel, daB gerade jetzt der einstige Stalhofkaufmaim Georg Gro. Ding in seine deutsche Helmat nach dem fer-nen Dortmund gereist war! Mlt dem konnte man alle Sorgen bcsprechen; von ihin bekam man wenigstens Rat in alien Dingen der Kunst und einen soliden Kredit, wenn es notwendig war. Wie gehetzt lief der Dichter durch die engen, schmutzigen Gaasen Londons und bllckte verzweifelt zurUck auf daa »Globe«. Das war sein SchuldverlieB uijd, weifi Gott, die Glaubiger wUrden ihn einaperren lassen, wenn er die Rechnungen nicht beglich-* In der »Meermaid«, elner stickigen Taverne an der Themse, safien sie sich an awei Tischen gegenUber. ShaJcespeare ersahiuerte vor dem Wolfsblick dee weiCbfirtisren Marmen. Wieder und wieder nestelte der andere aus seinem Kaftan ein 8&cklein mit Geld und z&hlte klim-pernd die Dukaten. Der Wirt, ein Stratforder, brachte dem Schauspieler das Bier und fiUsterte ihm zu, der da drtiben кбппе ihm vielielcht eine Summe borgen. Er helBe Abram Pereit-a und sel aua Spanlen. Er sei grewifi einer von den ausgc-wanderten Juden. Man kOnne es ja versuchen. Der Tavernenbesitzer Bob Spencer meinte es gut mit Bili Shakespeare, der die kleine Heimatstadt am Avon berUhmt machte. Und so knUpfte er die F&den von Tisch zu Tlsch, bis die beiden einander miBtrauisch gegentiber-saflen und nach endlosem Geschwatz des Fremden schlicBUch ein Schuldschein ausge-fertigt war. Als William Shakespeare am nftchsten Tage mit dem gellehenen Geld die dringendsten Forderungen befriedlgt hatte, war er wie be-freit von einem ungeheuren Alp. Der Pereira wollte Wucherz'nsen haben, aber wenn erst der Karren wieder lief, dann kam man wohl dartlber hinweg. Und so stUrzte er sich recht mitten in die Arbeit, das unvergangliche Spiel vom Kaufmann In Venedlg zu schreiben. Wie deutli -h sah er die liebliche Porzia vor sich, wie genau das Kleeblatt der Freler. Sanft-blaues Mondlicht stand Uber der Lagunenstadt, Uber der Konigin der Adrla. * Abram Pereira schllch wie der Teufel um das.Globetheater und unterllefl bei keiner Gelegenheit, den Schauspieldirektor Shakespeare an den Schuldschein zu mahnen. Und als Bili nun den Schuldschein genau las, da wurde er bleich. Diesen Fetzen hattgn zw61f Teufel ver-eint aufgesetzt; alles und jedes war dem Pereira preisgegeben, wenn der Schuldner William Shakespeare auch nur einen Zahlungsaufschub erbat. Die Zinsen wuchsen ins rlesige., Der Hausrat, das kleine Vermogen in der Heimat — nichts gehorte Ihm mehr! Da geschah es, daB Shakespeare durch die nebligen Gassen lief Und Uberall daa tUckische Gesicht dieses Halsabschneiders auftauchen sah. War das noch ein Mensch, der einen sol-chen Vertrag aufgesetzt hatte, der nun bei Tag und Nacht wie ein Alraun auf der Brust des Schuldners safi und glerig nach dem Blut des anderen verlangte ? Eine Stimme rief Ihn an; er wollte sie Uber-horen und blieb doch atehen. Der da auf ihn zutrat, war der ernate deutsche Stalhofkauf-mann Georg Grdnlng, dem sie hler soviel Un-recht getan hatten, als die Konigin das Besitz-tum der Hanseaten raubte. Sie drUckten sich die Hand und gingeh lange schwelgsam nebeneinander her, bis Grttnlng das Gespr&ch auf die VerhSltnlsse des Dichters brachte und nun die Beichte des allzu Vertrauenssellgen hOrte Sle glngen zusammen zu Gr6nlng3 Haus, und hier spUrte William zum erstenmal wieder etwas Warme um sich »Zelgt mir den Schein!« sagte Groning und begann Ihn mlt unverttnderter Miene zu lesen, als William das Papier aus der Tasche holte. Der Mann aus Stratford blickte unsicher auf den Deutschen und erwartete jeden Augenblick einen vernichtenden Spruch. Groning bllckte Ihn an, lange und mahnend- Dann eagte er: >Ich will euch helfen, obwohl es um ein Haar zu spat gewesen wtire. Diesi.ial kann ich helfen, dlesmal kann ich dem Wucherer Wider-part halten, damit Britannlens groBter Dichter nicht im Schuldturm ende. Wenn Ihr einen anderen habt, einen Briten meine Ich, der es fUr mich tun will, so sagt es Ihr mUBt doch viele Freunde und Bewunderer haben. Ich will mich nicht vordrfingen.« Faat lautlos antwortete der Schauspieler: »Einem Gaukler und Komodlanten leiht keln Brite. Die werden mich sitzenlassen, Herr Groning, und sich den Teufel um meine Sache bekUnimern.« »Ich habe es gedacht, aber Ich wollte euch nicht kranken, William. Wenn es so um eure Landsleute steht, daB sie ehriichen und tUch-tlgen Kaufleuten die Habe abnehmen und das HTWtwoch, 23. Jinvi 1943. Frauen machen Vorscblage Eine erete Umfrage des Frauenamtes def DAF Uber die Mitarbelt der Frauen im Vor-schlagswesen fUr Leistungssteigerung ergab, đaO die Verbesserungsvorschltlge der Frauen zu 47% auf sozialem oder sanitarem Gebiet liegen. An zweiter Stelle, mit 38%, lagen die Anregungen auf technischem Gebiet, wihrend > 15% dem Arbeitsschutz galten. Es liegt ganz im Wesen der Frau, ,dafl ihre Versuche, die Lei-stung zu steigem, zunSchst vom arbeitserleich-temden, sozialen und hygienischen Geaicht«-punkt angcfaQt werden. Sie fordern daher erst mittelbar daa Sctiaff«nevennNun, so laBt euch sagen, daB Dir Im Irrtum aeid. Einen hat es doch gegeben, der mir ge-holfen hat. Hier 1st die Summe.« Sle steckten die KOpfe zusammen, der Abram und seine SOhnd Manasae und Gideon. »So wird euch eben der andere zwacken. So werdet Ihr in dessen Hand sein. • « »Und abermala irrt Ihr euch. Ea gibt Manner, die wissen sich noch Beaseres als einen pral-len Sack voll Dukaten Ihr begrelft daa nicht. Kennt Ihr das Wort Uberzeugung, kennt Ihr das Wort Uneigennlitzigkeit ?« Der alte Pereira hob mit einem schiefen Blick die Hande; »Wie aollen wir es kennen, s Herr Shakespeare. Wir aind schlichte Leute, und handein kann man wohl mit dieaen Wor-ten nicht. Und es soli uns eine Lehre sein, daS man Schauspielern nichts lelhen darf- -Dae Schauspiel 1st eine groBe SUnde .. t ZUM LACHEN Der Maler: »WUnschen sie im ^bendanzug gemalt zu werden?« >Nur keine Umatande, Meister. Bleiben Sje ruhlg so, wie Sie aind!« * Sie (im Parkett lelee): >1^, Mftane, der Herr neben mir lat wahrhaftlg elngeschlafen!« малпв: »Und deahalb wecket du mich auf! ?« * Die »Braut« (ISutet an der Wohnungstlir): »Verzeihung. kann ich vielielcht Herm MUller aprechen? loh Wn aelne 8chwest*M. Die Dame, die geiiffnet h»t: »g, fr^if mjA Sie kennenaulernen — 1Л Wn seine titetter!« Priyja, 23. Junija 1943. K A R A W A N K K У В O T K '"fran 3. — 49. Vzgledno vedenfe goren|sliih Sil-Шппег Gauleiter dr. Ralner je govoril udeležencem izobraževalnega tečaja za SA-Fiihrer SA-Standarte Oberliraln Pretekli četrtek Je obiskal Gauleiter dr. R a i n e r Flleg«r-Gemelnechaftalager Welze-negfg: pri Klagenfurtu, kjer ee Je vršil drugI del 4. In 5- tečaja evetovnonazornega Izobraževanja za FUhrer In UnterfUhrer SA-Standarte Oberkrain. Po prvem delu tečaja^ ki Je dal možem iz Gorenjske samo čisto znanstveno znanje in metodo pouka, lo udeleženci tečaja v drugem delu prišli samo do predavanja. Pri tem 80 lahko pokazali, kaj «o se v vmesnem Čaeu zunaj naučili. Obenem naj bi služil tedaj za to, da se izmenjajo skušnje In naberejo nove. Bilo Je čudovito, s kako vnemo in navdušenjem so navdani možje, ki naj vodijo ▼ svojih domačih krajih SA. Njihova predavanja, katerim so večinoma sledile debate, so pričala, da bodo tudi podali dalje svetovnonazomo In duševno Izobrazitev, katere eo bili deleftni. Gauleiter dr. Ralner je Imel priložnost, da Je govoril gorenjskim močem. V mvojem govoru Je z besedami največjega priznanja Izrazil svoje veselje nad izredno dobrim zadržanjem gorenjskih SA-MHnner. »6» Vas danee pogledam«, tako Je Izvajal Gauleiter, »sem prepričan, da ste iste krvi«. Opozoril je na mnoga odlikovanja nastopivšlh iz prve svetovne vojne in jih je označil kot dokaz za to, da so ti gorenjski možje pripravljeni, da zastavijo ob uri nevarnosti za nemško domovino z orožjem т roki imetje in življenje. >V tem novem težkem boju za bodočnost Evrope ste sedaj nastopili zopet kot bojevniki za Nemčijo. Marsikateri naš tovariš na Go- Novl bankovci po 5 RM •Prihodnje dni bodo prišli v promet novi bankovci po 5 RM. Veliki ao 7 X 14 cm in napravljeni Iz belega papirja, če pogledamo iz sprednje strani skozi papir, se pokažejo levo na robu svetle in temne številke vrednosti >6« z okraski. Preiko tega roba teče kake 4 cm širok tabačmo rjav In z rdečerjavimi in zelenimi nitkami posut trak. KaJke S4S cm široki rob prednje strani ima levo spodaj veliko, svetlo številko vrednosti >5« in barvasto tiskani žig s Hohtitezeichnom in okolni napis: >D*r Pr&sldent der Deutschen Relchabank«. Od ozkega, na obeh straneh nekoliko širšega ob-krajka obkrožena tiskana slika kaže v barvah rumenorjav In rdečerjav in proti sredi leve strani modroslvo potekajoči mavrični temelj. Levo ee nahaja bogato okrašena okrasna črta, desno okvirjena slik«, glave mladega moša po zaenutku prof. Josefa Segerja iz Wiena. Pod to sliko in zgoraj levo je natlsnjwia označba vrst in numeraclja v rdeči barvi. Temelj bogato z okrasnimi črtami okrašene zadnje strani bankovca je tiskan v barvah si-vozeleno-rdečerjavo in poteka proti sredi modroslvo- Tiskana slika v vloletnočml barvi kaže, po osniutku Waltherja' Rlemerja Iz Berlina, v sredini dom Heinricha Leva in spomenik Leva na grajskem dvorišču »v Braunschwelgu, levo od tega, deklico s srpom in žitnim klasjem, desno mladega moža, s skobljem in polenom- Nad sliko se naJnaja na ozkem traku z okrasnimi črtami v nemški prisavi beseda >Relch8mark<, pod sliko beseda »Relchsbank-note« v nemški pisavi. Spodaj v latinskih velikih črkah kazenski stavek- Na vseh štirih oglih tiskane slike Je natisnjena svetla številka vrednosti >5«. St. Martin u- d- GroBgallenberg. (Smrtni primer.) Te dni je umrla v St. Martinu gospa Maria Škof, stara 32 let- Bila Je pridna in dobra žena, ki Je živela v vzglednem zakonu z mizarskim mojstrom in posestnikom Josefom Škofom. Zapušča štiri otroke- renjskem je plačal evoj mošatl naetop za domovino z življenjem. Komunisti poekuSajo z morltvijo in požiganjem motiti mir te lepe dežele. VI pa, ki stojite danee pred menoj, ete pripravljeni kljub vsem grožnjam, katerim ste izpostavljeni, da v tem času preizkušajo povsem nastopite za F41hrerja. Obljubim Vam, da ne bom pozabil teh borcev«. Gauleiter je v svojih nadaljnjih izvajanjih pozval može, da povedo to doma dalje, kar so slišali od nJega. Gorenjsko, to krasne^ deželo 8 svojimi pridnimi in dostojnimi IJudlnl, je spoznal že pred leti in Jo ceni- Pri svojem obnov-nem delu se ne bo pustil motiti po nikakem terorju Vsak, kdor «« dostojno ponaša In izvršuje svoje dolžnosti kot pripadnik nemškega Reicha, bo deležen njegove zaščite One pa, ki menijo, da lahko dosežejo svoje cilje z mo, iltvljo in ropom, bo prej ali slej doletela zaslužena kazen »Stalin poskuša sedaj s svojimi žldovskindi teroristi in bajiditi«, tako je izvajal Gauleiter dr. Ralner, »vplivati z morltvijo In požiganjem v naši. blagoslovljeni zemlji na ljudi- In vse to, kar je gorenjsko prebivalstvo pretrpelo grozodejstev po Stalinovih požlgalclh, naj služI »svobodi!« Močna roka našega Mihrerja bo pa tudi tukaj prinesla mir In svobodo. Gorenjci bodo veseli, da se smejo prištevati med pripadnike močnega nemškega naroda. Kajti reda, miru In svobode ne prinašata Stalin ali Churchill, temveč samo naš FUhrer Adolf Hitler!« Govor Gauleiterj« so pogosto prekinili gorenjski SA-MtLnner z burnim odobravanjem mo— Gorenjec iznmilelj posine znamke Lorenz Kosdiler Iz UnteMusdia jo je Izumi! že leta 1835 v prejšnjih Časih so morali ljudje plačati poštnino v gotovini. To je bilo seveda precej nerodno In tudi zamudno. Zato so začeli razmišljati, kako bi se dal postopek poenoeta-viti. Kar pride 1. 1839 Iz Anglije vest, da je dal tam sir Rosoland Hill v zvezi в tiskarjem Jamesom Chalmersom natisniti prvo znamko. HiU je od tedaj veljal kot izumitelj poitne znamke, toda dokazano je, da si je Anglei po krivici prisvojil ta Izum, kajti poštno znamko ei je prvi Izmislil Gorenjec, In sicer Lorenz Koachier iz Unter-Luscha (Selzach). Koschier se je rodil 39. јцИја 1604. v Imenovani vasi. Leta 1919. je vstopil v prvi razred ljubi jamske gimnazije; bilo mu je torej že 15 let. Dovršil je gimnazijo s prav dobrim uspehom. Kam se je obrnil potem, ni znano; domnevajo pa, da je hll najprej zaposlen v zasebni služI*! v Ljubljani. Kasneje je vstopil v službo pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu v LJubljani, Po viharnem letu 1843. je odšel Koschier najbrže v cesarsko prestolnico Wlen, kjer ga dobimo 10 let pozneje kot namestnika državnega knjigovodje. Kakor o Koschierjevi mladosti, vemo tudi o njegovih zadnjih letih prav malo; tako nam tudi nI znano, kje In kdaj Je umrl. Vse to bo treba šele raziskati. Kaj ko bi ee kdo Izmed Košchierjevih oijlh rojakov ali morebitnih sorodnikov začel v tem pogledu zanimati? HMa, v kateri se je Koschier rodil, Se atoji, prmvi se Ji >prl Fajkarju«. • že.leta 1835 je Koechler kot računski Ingro-eist v Ljubljani po laetnl trditvi v pogovoru z nekim Angležem, po Imenu Gahvayem, omenil sistem enostavne pisemske tarife. Kako je Hill zvedel za to zamisel, nam nI znano, vsekakor je dala povod za njegovo tarifno reformo oziroma nov poštni Mstem. Ko so ik)tem slavili Hilla kot Iznajdltelja poštne znamke, se je Koschier šele zavedel pomena svojega izuma in začel trditi, da je poštna aiamka njegova iznajdba. Na to Koschierjevo trditev Je saksonsko flnandno ministrstvo naročilo višjemu poštnemu ravnatelju v Leipzigu, naj poizveduje v zadevi. Poročilo, ki ga je ministrstvo prejelo, je bilo za Koschlerja zelo ugodno, ker so spisi, ki jih je Koschier predložil višjemu postnemu ravnateljstvu, jasno dokazali, da je Koechler že leta 1836. poslal dunajski vladi predlog, da odpravi pobiranje poštnine v gotovini in uvede poštne znamke, dočlm je bila v Angliji »prejeta In uveljavljena tarifna reforma šele 1. 1840. Gorenjci #0 lahko ponoenl na svojega slavnega rojaka Lorenza Koschlerja. K. M. IVabirajle samorasle rasUine - loda razumno! Vsakovrstni nasveti, ki se morajo vpoštevati Zanlćljiv način, g katerim smo preje govorili o nafilh »amoraelih zeliščih In rastlinah kot »plevelu na travniku« je zadnja leta vedno bolj Izginjal. Sami smo se prepričali, da nudijo naše samorasle rastline tako obilo raznih uporabnih možnosti, da je za. vsak okus nekaj. Zato se ni čuditi, če opažamo iz leta v leto vedno bolj živo nabiranje rastlin zunaj na polju In travniku. To je treba pozdraviti v Interesu naSe ljudske prehrane. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da Ima nabiranje samo takrat smisel, če delamo to veSče In varujemo gozd Ih travnike. Začetnik zelo rad pri prvem nabiranju Iz prevelike gorečnosti vse ponije, kar vidi. Pohodi sočnato travo, samo da odtrga par debele kis-lice; poškoduje grmovje In mlada drevesa, lomi veje In poganke samo da nabere par jagod, Korist njegovega zbiranja naravno nI v nobenem razmerju s Škodo, ki jo napravi, .Zato moramo javno ožigosati male, toda mnogokrat za nadaljnje uspevanje rastlin tako zelo usodepolne pregrehe neveščega nabiralca. Tu se Izrujejo cele rastline s koreninami vred, čeprav hočemo nabirati samo liste, cvete ali sadeže. Tu ee oropa rastlina vseh listov in posledica je, da oveni In onemogoči kasneJSe nabiranje, kot n. pr. nabiranje sadežev. Nabiralo naj bi se tudi samo na krajih, kjer je ono, kar hočemo nabirati, tako pogosto, da ee ni bati, da bi s tem Iztrebili rastlino. Na prašnih cestah ne naWrajmo, k^t tudi ne po na novo pO; gnojenem polju. Tu zbrano blago je manj vredno In se ne splača, da se poganjamo za njim. Zato nabirajmo samo zdrave rastline. Bolne ali od polžev In žuželk napadene. liste pustimo. IzkuSen nabiratelj tudi ve, da je najboljši čas za nabiranje mladih listov, da se Iz njih pripravi solata, pozno popoldne, ker so radi prejšnjih sončnih žarkov takrat najbolj jedrnati. In še na nekaj moramo pagitl pri naših pohodih skozi gozd In polje. Narava naj bo za nas vse veselje In odpočltek. Ne Izmallčlte je s terti, da puščate na svojih počivališčih odpadke n. pr, papir, kovlnqke Skatlje, cigaretne Skatljice Itd. Ne kurite v gozdiu, tudi ne v njegovi bližini. Pred vsem ne kadite v gozdu ali na gozdnih potih'— kajti sicer lahko napravi vaše nabiranje več škode, kot ste napravili koristnega. Krnil Radmanmdorl Radmann*dorf. (Težka nezgoda) Prt delu na skobeljnem stroju se je pohištveni In stavbeni mizarski mojster Johann P r e s t r 1 tako hudo poškodoval na glavi, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico v Klagen-furtu- Vlgaun. (Težka nezgoda.) Pri delu a krožno žago skobeljnega stroja je zadel kos lesa mizarskega mojstra Jakoba Notscha v trebušno okolico. Vkljub zdravniški pomoči je umrl. Star je bil 33 let In je oče dveh otrok. NeumartkI. (Nov BetriebsfUhrer.) Ob navzočnosti zastopnikov Reichskomissarja je izvedel Kreisobmann Stelnacker v neki tovarni čevljev v Neumarktlu obratni apel. Na novo uvedeni BetriebsfUhrer je zagotovil, da bo izpolnil v smislu Gaulelterjevlh smernic svoje socialne In gospodarske dolžnosti napram narodni skupnosti In uslužencem obrata Nazorno je orisal končno Kreisobmann bistvo In ustroj naclonaleoclallstične obratne skupnosti. Govoril je o mezdi, odmerjeni po storitvi, ki bo v kratkem uvedena in bo dala vsakemu svoje. Pohvala žen Radmannsdorfa Na svečanosti, katero so povečale glasbene točke je Izročil nedavno DRK-OberfeldfUhrer dr. Hlnteregger ob navzočnosti Krelslei-terja dr. H p c h s t e 1 n e r j a, krajevnega sta/-reilne In drugih zastopnikov stranke In države, Kreisfrauenschaftsleiterin Kronthaler-j e v 1 In njeni prednici Gorltschnlgovl njima od Landesstelle Salzburg v priznanje po ženah Krelsa Radmannsdort izvršene edinstvene storitve na področju oskrbe ranjenih In bolnih vojakov podeljene prlznalne diplome. Dr. Hlnteregger je govoril o velikih nalogah In že doseženih uspehih 1ЖК v Krelsu Radmanns-dorf je ugotovil, dai je bilo tudi v Krelsu Radmannsdorf storjeno za naše hrabre vojake vse, kar je bilo »ploh moči storiti. Vse razne akcije, kot obdarovanje ranjenih vojakov in sllčno, so brez dvoma samo zato tako lepo Izpadle In pokazal!e tako lepe uspehe, ker se je ravno Frauenschaft Krelsa Radmannsdorf z vsemi »vojlml sodelavkami stavila na razpolago za te naloge- Nato »e je zahvalil tudi Krelslelter dr- Hochstelner ženam Krelsa In jim je Izrekel priznanje stranke za njihovo Izvrstno delovanje prt oskrbovanju In obdarovanju vojakov In ranjencev. Otvoritev okrožne knjižnice v Steina Nedavno so otvorlli okrožno knjižnico v Stelnu Pred povabljenimi gosti, med katerimi so s* nahajali tudi Krelslelter P11 z In predstavniki stranke In države, je Imel Landrat dr. Doujak otvoritveni govor. In je podal vpogled v težkoče, a katerimi je danes možno otvoritl knjižnico. Okrožna knjižnica je sedaj na razpolago vsem, posebno tudi Gorenjcem, da Jo pridno obiskujejo- Tudi posamezne občine Krelsa Steln se bo oskrbelo s posojanjem knjig, tako da bodo tudi oddaljene občine deležne ugodnosti te knjižnice. Sedaj Ima knjižnica okoli 1000 knjig In bo stalno Izpopolnjevana- Nato se je zahvalil dr. Doujak vs^m, И sd pripomogli k uspehu, posebno Ortsgruppen-leiterju StraQerju, gospe Slebertovl In gdč- Schmekalovl Iz urada Landrata-Tudi vprašanje nastanitve okrožne knjižnice je Izvrstno rešeno, prostori, ki so napravljeni v kmečkem slogu, so zelo privlačni. V knjižnici 80 tudi najnovejši časopisi In Igre, tako da tam prebite ure občutimo kot ure odpočitka. Pogled v seznam knjig pove, da Je poskrbljeno za vsak okus. Rolf Lennar; 6 Iti ki »ломлмојл. HUMORISTICEN ROMAN Zdaj je Se prav dekliška, toda nekoč bo postala »prav velika dama<, in mnogo moških jo bo snubilo. Je tako čedno in mladostno sveže dekle, da jo človek mora imeti rad in da bi jo kar vedno gledal. Seveda je Werner skoraj vsak dan na igriščih rdeče-belih. Schwabe pa ne. Njemu je ta grozd pre-kisel. In razen tega ima vendar Uršulo. Da Werner ne pristopi takoj k rdeče-belim, je samo v tem v zvezi, da ne razpolaga z dve sto markami za vstopnino in si tudi ne bi mogel privoščiti visokega mesečnega prispevka. Toda po državnem izpitu! Doktor Hell-wig, mlad odvetnik. Doktor Werner Hell-wig in Anita Soltmannova. Tako čudovito človek lahko sanja. In življenje je vedno tal^rat najlepše, če človek-sanja. Na žalost. * Nekaj dni že nosita Werner in Schwabe črno obleko, črno se človek oblači pri slovesnih prilikah. Pri žalostnih dogodkih in pri veselih dogodkih. Med žalostne štejemo pogreb, med vesele poroko. Krst je natančno v sredini. Za marsikoga je žalosten dogodek, za nekaterega jga vesel. Za državo vedno vesel. Ce človek misli na davčne olajšave se premakne poudarek cel6 vedno na veselo stran. Torej lahko vobče trdimo, da vendar spada med vesele dogodke. Ravno isto velja o državnem izpitu. Namreč, da je natančno v sredi med žalostnim in veselim dogodkom. Za tistega, ki pade, je prvo, za onega, ki jo napravi, drugo. Za državni izpit se oblačijo črno. Iz tradicije. Pra\ za prav bi se človek temu čudil. Za vesele in žalostne dneve ista enolična barva. Zakaj? Bolj logično bi bilo, če bi se ob veselih dogodkih oblačili na primer zeleno. Zelen frak. Kot znamenje upanja. Tako morda pri krstu, ^aj vendar upamo, da bo začasno šele enaintrideset dolgi neznatni »fi-lius« nekoč postal minister ali državni gledališki igralec ali da vsaj v šoli ne bo obsedel takoj prva tri leta. Ali da bo hčerkica, ki se zavita v plenice, nahaja v komori in se strašno dere, nekoč postala »komorna« pevka. Ne, oblačijo se črno. Ravno črno. Res je, da se čmo malo maže. To bi mogel biti vzrok. Ne, vzrok tiči drugje. Vzrok tiči v državnem izpitu. V začetku je bil državni izpit. To bi se moglo ujemati. Kajti prvi pametni ljudje, ki so živeli in o katerih vsak omikanec sliši v šoli, so bili filozofi. Filozofije si človek ne more pridobiti od-platno. Morebiti z menjavo, da daš ustreljeno jerebico za življcnsko modrost. Filo- zofijo je treba študirati. Torej je bil v začetku študij. Da ti ljudje verjamejo, da si študiral, moraš ali vzbujati pozornost po izrednostih, tako nekako ko Diogen, ki je v starem veku živel v kadi, ali moraš imeti izkaz. Izkaz pa dobiš, če položiš državno urejen in priznan izpit. Ali so imeli izkaze prejšnji filozofi, morda Platon in Sofoklej ali Evri-pid, ali ne, nam zgodovinsko izročilo ne pove, ker takrat še niso znali tiskati. Bržkone so jim izdali izkaz ustno. In bržkone so se tudi prav kmalu zediniU na črno obleko pri državnih izpitih. Kajti spraševancu tudi prej že od začetka še niso mogli poznati, ali bo izpit napravil ali ne. Bila bi pa vendar blamaža, če bi padel in vseeno že nosil slovesno zeleno barvo. Ali narobe, če bi napravil in prišel v skromni črnini. Previdnost je začetek modrosti. Iz tega življenskega pravila izvira noš-nja črne obleke. Za tem grmom tiči zajec. In to so kratkomalo preneAli na druge slovesnosti. Cel6 logično upravičeno. Pri poroki še noben človek ne ve, ali je dobil pravo ali ne. To se izkaže šele v medenih tednih. Razen Če je kdo te preložil pred poroko. Večinoma se pa to izkaže šele po treh letih. Takrat je pa na žalost nekam pozno. Tudi pri krstu se ne ve, ali bo baby postalo nadučitelj ali le nameščenec pri mestnih cestnih pometačih ali tlakarjih. In pri pogrebu vobče oporoka tudi še ni razglašena. Nihče ne ve, ali je sploh kaj dediščine in koliko znaša. Zato se človek iz previdnosti obleče črno, Žensk se to ne tiče. Ženske so nelogične. Lahko nosijo vse, samo da so v tem por željenja vredne. * Torej Schwabe in Werner sta iz previdnosti T črni o.blekL Izkaže se, da to ni potrebno. Oba napravita izpit igraje. Schwabe je sicer shujšal za trinajst funtov v trinajstih dneh — torej kosmato računamo, po en funt za vsak izpitni dan, pri čemer moramo uvaževati, da v prvih dvanajstih dneh ni bil čisto cel funt, zadnji dan pa nasprotno dva funta: — zato pa je napravil izpit »z odliko«, vtem ko Werner doseže samo »dobro«. Werner se ni tehtal. Po njegovih lastnostih bi morali domnevati, da se je za malenkost zdebelil. Schwabe je imel povrh obilo sreče pri izpitu. Profesor Siebeneiche, ki so se ga spraševanci bali zaradi njegovega zelo hladnega nastopa in zaradi brecnačrtnega spraševanja v svetovni zgodovini, je zbolel za vnetjem priušesne slinavke, in Schwabe je prišel pred profesorja Pinksa, ki je bil zelo priljubljen in glede katerega je zgodovinsko resnična sledeča prigodba, ki kaže, da imajo cel6 prvi filozofi, ki se morajo vendar mučiti z vsemi najraznovrstnejšimi rečmi, ie vendar doberien del humorja. [(Dalj« prihodnjič^ Stran 6. — štev, 49. KABAWANKEN BOfg Srftđa, 2g. junija 19 ЈЗ. O C. kr. polkn gorskih lovcev šl. 2 Spisal FelđmarsđialleatHant a. D. Kari pl. Zahradnlczek a patentom z dne 8. junija 1008. 1. Je vutva-rll generallslmus nadvojvoda Kari — poznejši zmagovalec pri Aspemu — Inetltucijo deielne brambe. Zamišljena, je bila tako, da ob Stednji K državnimi finančnimi močmi poveča obram-ono moč države, uporabili bi Jo pa eamo za obrambo domače zemlje. V vsakem upravnem okrožju Je naetalo, mkladno goetotl preblvalatva, eden ali več bataljonov deželne brambe-Tlea-mostojnl bataljoni »o leta 1809. pmtall akutojo v ognju. Aspern, Wagram, pristava Kis Mey-ger so bile priče njihovih prvih vojnih tow. W so zapisani v zgodovini. Leta 1818. 80 bataJjoni deželne hrambe zgubili svojo samostojnost, postali so bistveni deli peSpolkov redne vojske. Prednik gorskega strelskega polka it. i Je bil kot 1. domobraa-eki bataljon v zvezi rednega peipolka št. 17. In se je 8 tem polkom udeležil vseh bitk In spopadov do leta 185Д. V letu 1852. je bila za-časno ukinjena institucija deželne brambe. I^ta 1869. Je bil ustvarjen organizacijski statut za c. kr. deželno hrambo. Po tem statutu bi morala deželna hramba v državnem zboru zastopnih kraljevin In dežel (ne vStev-fti Tirolsko In PredturlberSko) obstojati Iz 6? bataljonov. V kronovlnl Kranjski Je bil postavljen kranjski domobranski bataljon Ljub-Ijana Stv. 23. (strelci) z gamlzljo v LJubljani In kranjski domobranski bataljon Novomesto stv. 24 (strelci) z gamlzljo T Novem mestu, od 1884. 1. pa v Ljubljani. Ljubljana St M Kranjski domobranski bataljon Ljubljana »t. 23 je dobil od leta 1872. številko 20. Leta 3875. so ga preimenovali za Kranjski domobranski strelski bataljon Ljubljana št. 25- Leta 3 889., jto so iz samostojnih domobranskih bataljonov formirali domobranske peSpolke, Je imel označbo domobranski bataljon Ljubljana St- 25. V tem letu je vstopil ta bataljon v zvezo kranjsko-prlmorskega domobranskega peS-polka St. 5. Leta 1894. Je bil Is tega polka premeščen kot tretji vojni bataljon k domobranskemu peSpolku Klagenfurt št. 4 Leta 3901. je vstopil kot tretji vojni bataljon v novo postavljeni domobranski peSpolk Ljubljana St. 27. Dopolnjeval se je bataljon od leta 1870 Iz vojnega dopolnilnega okraja Ljubljana it 17., od 1. 1884. do 1891 tudi Iz vojnega dopolnilnega okraja Trst št. 97. Garnlslja tega bataljona je bila vedno v Ljubljsunl. Domobranski bataljon Novo mesto št 24 Kranjski domobranski bataljon Novomesto St 24 je bil 1.1875. preimenovan za Kranjski domobranski strelski bataljon Novomesto St. 24. in leta 1889. z označbo domobranski bataljon Novomesto št. 24 uvrščen v zvezo Kranjsko-prlmorskega domobranskega peipolka št 6. Leta 1894. Je bil kot 4. vojni bataljon premeščen k domobranskemu peSpolku Klagenfurt št. 4. Leta 1901. je bil kot 2 vojni bataljon uvrSčen v na novo postavljeni pešpolk Ljubljana št. 27. Bataljon se Je dopolnjeval iz vojnega dopolnilnega okraja Ljubljana IŠt. 17. Njegovi gamlzlji sta bili od 1в©9.1. Novomesto, od 1884. 1. LJubljana. Domobranski pešpolk Ljubljana Z dnem 1. oktobra 1901. 1. Je bil ustanovljen C. kr. domobranski pešpolk LJubljana št. 27. In sicer Iz 8. (bivšega bataljona Ljubljana št. 25.) In 4. (bivšega bataljona Novomesto št. 24.) vojnega bataljona domobranskega peipolka Klagenfurt it. 4 ter na novo postavljenega prvega vojnega bataljona. Dopolnjeval se Je polk iz ustreženih vojnih dopolnilnih okrajev 6t. 17. (Ljubljana), St. 97. (Trst) in onega vojne mornarice (Trst). Od leta 1901. Je bila Ljubljana gamizlja štaba. P№osnova kot domobranski gorald polk Dne 1. marca 1911.1. je bil domobranski pešpolk Ljubljana St. 27. preosnovan kot domobranski gorski polk. Imel Je sedaj čuvati državno mejo proti Italiji v prostoru Bovc — Jadran. 2. vojni bataljon domobranskega peipolka Klagenfurt št. 4 j* bil Izločen iz zveze tega polka, obdržal svojo gamlzljo v Gorici In bil priključen domobranskemu pešpoUcu Ljubljana št. 27. Kot gorski polk je dobil namesto voznega piateža tovorno živino, namesto vojaških kuhinj kuhalne kotle, častniki In drugI a sabljami opremljeni čini so dobili kratke sablje, moStvo namesto dolge puške pehote kratke puške. Službena obleka je bila bolj po športno prikrojena: ■ kratkimi hlačami in nogavicami dokolenkaml, bluzami z ležečimi ovratniki in nesešitlmi gubami na hrbtu, z gorskimi čevlji In cepini. Pripadnost k domobranskim gor-skhn četam же je vidno Izražala ■ planikami, ki so krasile zelene obSlve oa bluzah, in krivci ruševcA, ki 80 ga nosili na levi strani vojaške čepice. Stalež stotnlj Je bil povišan na 120 mož, vsak bataljon Je dobil po eno stotnljo strojnic 8 4 etrojnlmi puškami. Za primer mobilizacije Je bila predvidena ustanovitev stotnlj za zaščito meje In orožnlSkih asistenc Is nadomestnih rezervistov. / Poraxmeetttev v mlm Bataljoni 80 blU v okviru polka administrativno In v nekaterih oslrlh tudi taktično samostojni. V stalnih garaiiljah Ljubljani la Oo-ricl so ostali bataljoni 1« poslmi In so bill s prlčetkom toplejšega letnega časa premeščeni v poletne gamlsije vzdolž Soče In doline Na-diše. Poveljstvo prvega bataljona s prvo stotnljo strojnic In 4 vojno stotnijo j# bilo v Kobwldu, 1. vojna stotnlja v Bovcu, 2, v Bre-ginjah, 3. v Logu, poveljstvo 2 bataljona z 2. stotnljo strojnic v Tolminu, 5 vojna stotnlja v VoMah. «. T Bredmjarn. 7. ▼ Av« & #. v tMb рвОл Џ тШ t WWbUwi. veljnik polka si je Izbral blvaUSČe po potrebi v poletnih garnlzljaii. Jeeenl 1911. 1- se je Izvršila preorganizaclja polka, ki je sedaj obstojal Iz 2 bataljonov; 1- bataljon je Imel б vojnih stotnlj, 2. bataljon pa 4 vojne stotnlje. fitab polka In 1- bataljon 8ta ostala v Ljubljani. 2. bataljon je prišel v Gorico, medtem ko se je dotlej tam nastanjeni 3. bataljon vmJl k domobranskemu peipolku et. 4. v Klagenfurt. Nova 5. vojna stotnlja je dobila Uvek kot poletno gamlzljo. Narodnost Moštvo je obstojalo večinoma Iz Slovencev. Vendar so dali gorenjski okraji kakor tudi Kočevje veliko Nemcev, pa tudi gorenjski Slovenci so govorili prav dobro nemško. To nem-Sko ali nemllto govoreče moštvo je dalo odličen podčastniški naraščaj Pa tudi pravi Slovenci so dali zelo dober In inteligenten vojaški material, ki se je tudi v vojni popolno- ma obnewi> V 1ђвги fik^vziui M nmrvAlb častolkev poUt« W W|# »Icef nUtnw V# narodnosti avstrljsk« ^avne poI kjer ni oćtgOTor, v ko*. Gerade die Kiichenwaiehe iit meiic besonders ichmutzig, fettig und sdimierig. Wat miissen %ir alio tun, um Seile zu i^ren? Unsere Bilder lagen es Ihnen: wer die Kuchenwasdie schon im Gebrauch sdiont, hat es am Waschtag Iciditer. Sorgen Sle darum dafur, dafi ersteni weniger Kiichenwasche anIalU, und dali tie zweitens nidit so sdimutzig wir^d. Wenn Einweichmitte! ^app sind, dann weichen Sle lieber andere WasAestiicke in gewohntidicm Waiser ein, — {lie Kiichcnwasche aber mit dem Einweicfamittel. ' Die hat ei hesonderi nfttjf > 53 Sptilen Sie das Geschirr aadi dem Ahwaschen grOndlich nach. Lanen Sie das Geschlrt got ab-tropfen! Verwendcn Sie da* Gef^rrturfi'