GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK m Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 26. NOVEMBRA 1984 Nekje, v daljavi so zagrmcli topovi. Mar so pozdravljali novega maršala ali pa mu grozili? To jc bilo vseeno, saj je bil grom, ki je tisto jutro odjeknil iz Jajca po vsem svetu, močnejši od vsakega topovskega streljanja. Ta svit, ta avnoj-ska zora zadnjega novembrskega dne leta 1943 se jc nezadržno širila po vsej Jugoslaviji. Nobena stvar ni mogla skriti njene jasninc, kajti prav tedaj se je končalo II. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), na katerem so postavili temelje nove socialistične Jugoslavije. Iste noči so vrhovnega komandanta Narodnoosvobodilne vojske Josipa Broza Tita razglasili za maršala. Tedaj so bili v Jajcu tovariš Tito z vrhovnim štabom, Centralni komite KPJ, CK SKOJ, AFŽ, zavezniške vojaške misije in drugi. Osnovan je bil tudi Tanjug. II. zasedanje AVNOJ se je začelo 29. novembra 1943 ob 7. uri zvečer. Odprl ga je dr. Ivan Ribar, razprava tovariša Tita pa je imela naslov »Razvoj narodnoosvobodilnega boja narodov Jugoslavije glede na mednarodno dogajanje«. Sprejeti dokumenti so natančno določili, kakšna bo nova Jugoslavija - skupnost enakopravnih membami v praksi. Delegatski sistem mora zaživeti v občini, v nasprotnem primeru bodo najuspešnejši poskusi za izboljšanje delegatskega sistema na višjih ravneh, v republiki in federaciji. Žal pa moramo ugotoviti, da nekatere zahteve, kijih postavljajo delegati, vse prepočasi uresničujemo. Predvsem imam v mislih racionalizacijo metod dela skupščine oziroma njenih zborov, zahtevo po drugačni vlogi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo postati mesto dogovarjanja in usklajevanja ter sprejemanja programov. V ta sklop sodi tudi razp/ava o družbeni preobrazbi državne uprave, o uresničevanju svobodne menjave dela, in razprava o nadaljnjem uresničevanju ustavne zasnove občine. Skratka, če hočemo zagotoviti svoj prispevek k dograjevanju političnega sistema, potem prav gotovo ne smemo ostati samo pri anali/ah, pač pa je potrebna akcija, potrebne so konkretne aktivnosti. Praznik republike je prav gotovo hvaležna priložnost, da se dotaknemo tudi našega gospodarskega položaja in zlasti preverimo, kako uresničujemo dolgoročni program gospodarske štabi- Zagotoviti dosledno spoštovanje odločitev, sprejetih na drugem zasedanju AVNOJ narodov, ki bo temeljila na načelih federacije. Izvršno predstavniško telo je postal Narodni komite, obenem pa so begunski vladi v tujini odvzeli vse pravice, kralju Petru II, pa prepovedali vrnitev v domovino. Noč se je že prevesila v jutro, ko je ob 3.15 uri Moša Pijade oznanil odločitev predsedstva AVNOJ, da vrhovnemu komandantu tovarišu Titu podelijo naziv maršala. To je bila A VNOJSKA noč Jajca, bleščeča, noč vse nove, socialistične Jugoslavije. In tako je to mesto nad slapom Pive, ki se peneče izliva v Vrbas, postalo priča jutrišjega dne. Odločitve, sprejete na II. zasedanju A VNOJA so bile izjemno pomembne za naše narode in narodnosti, vsled česar jih moramo spoštovati in neprestano utrjevati. Ko danes pristopamo h kritični analizi delovanja političnega sistema, ne smemo pozabiti, da so udeleženci II. zasedanja AVNOJ 29. ovembra 1943 postavili temelje nove socialistične Jugoslavije. Gre namreč za to, da sta se v začetku razprav o delovanju političnega sistema izoblikovati zlasti dve skrajni stališči, ki izražata pomembne razlike v pojmovanju ustavnega koncepta političnega sistema in perspektive njegovega nadaljnjega razvoja. Eno od skrajnih mnenj je, da ni treba temeljiteje politično preverjati delovanja političnega sistema. Gre za mnenje, da je normativni zasnova političnega sistema v celoti ustrezna. Drugo skrajno mnenje vidi v političnem sistemu, kot je opredeljen v ustavi, enega od temeljnih razlogov sedanje gospodarske krize, izhod iz nje pa povezuje s spremembo temeljnih ustavnih načel. Predlogi se dotikajo zlasti položaja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, načela svobodne menjave dela in organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, volitev v delegatskem sistemu, z ustavo opredeljenih odnosov v federaciji (položaj republik in avtonomnih pokrajin, načela konsenza itd.), pložaja Zveze komunistov itd. Pri tem se kritika obstoječih deformacij spreminja v nenačelno kritiko ustavnega koncepta in idejnopoli-tičnih temeljev političnega sistema. Menim, da mora biti naša temeljna usmeritev v nadalnjih razpravah v političnem sistemu ugotavljanje vzrokov za prepočasno uresničevanje ustavnih rešitev ter iskanje poti in vzvodov za spodbujanje doslednejšega izvajanja ustavnih načel. Vztrajanje na temeljnih ustavnih opredelitvah pa ne pomeni obrambe statusa quo, sedanjega stanja odnosov in obstoječega razmerja družbenih sil, temveč mora biti temelj, zahteva po hitrejšem in doslednejšem uveljavljanju političnega sistema na samoupravnih delegatskih temeljih. To usmeritev ne nazadnje vsebuje tudi sklepni del dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ko pravi, da je sedanja gospodarska kriza predvsem posledica »neuresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu, ki je določen z ustavo«. Prav gotovo bo potrebno tudi odločnejše spopadanje s praktičnimi deformacijami, s katerimi se prepogosto soočamo. Tudi v naši občini poteka živahna razprava o političnem sistemu in o delegatskih odnosih. Prav gotovo je potrebno delegatske odnose izpopolnjevati, ne pa bežati pred spremembami v obstoječih normativnih rešitvah, pa tudi ne pred spre- lizacije. V tej zvezi lahko takoj ugotovimo, da snovanje razvojne in tekoče gospodarske politike za prihodnje leto poteka v izrazito specifičnih okoliščinah. Na eni strani so nekateri očitno pozitivni rezultati dosedanje stabilizacijske politike, na drugi pa spoznanje, da je uresničevanje dolgoročnega programa zabredlo v težave, ki se na zunaj kažejo v idejnih razlikah in polemikah. Pismo predsedstva SFRJ je tako rekoč nov in izredno pomemben element v široki razpravi o nadaljnji poti jugoslovanske družbe. Očitno je prizadevanje, da koordinate razvoja v prihodnjem letu ne bi bile samo sad ekonomske znanosti, marveč širokega družbenega konsenza. Za oblikovanje razvojne in tekoče gospodarske politike v naši občini je značilno predvsem dvoje. Prvič smo zagotovili v delegatski skupščini obravnavo takozvezne, republiške, kakor tudi občinske resolucije. Velika prednost take obravnave je predvsem v tem, da delegati lahko oblikujejo svoj odnos oziroma svoja stališča in predloge do osnutka republiške in zvezne ter občinske resolucije hkrati. Druga pomembna ugotovitev pa je v tem, da smo se izredno odgovorno lotili oblikovanja smernic (srednjeročnih in dolgoročnih), prav tako pa tudi drugih planskih dokumentov. Torej smo spoznali, da je potrebno jasno opredeliti naš razvoj. Če k temu dodamo izredno ugodne rezultate gospodarjenja, saj so kamniške organizacije združenega dela v mesecu oktobru dosegle za 9,6% višjo proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani, v primerjavi z lanskoletnim povprečjem pa je proizvodnja večja kar za 24,4%, vrednost izvoza v 10 mesecih letošnjega leta je kar za 32% večja kot v enakem obdobju lanskega leta, pokritost izvoza z uvozom pa jc v prvih desetih mesecih znašala 157%, potem lahko zagotovo ugotovimo, da so prav spodbudni rezultati gospodarjenja v občini največja nagrada ob Dnevu republike. Izredno spodbudni rezultati gospodarjenja, ki so prav gotovo posledica izjemnih naporov delavcev ter izjemno angažirane razprave o predlogu sklepov 13. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v osnovnih organizacijah zveze komunistov, nas prav gotovo lahko ohrabrujejo. Prav te razprave in njihov potek kažejo, da so potenciali svobodne ustvarjalne kritike med članstvom zveze komunistov močnejši, kot smo lahko domnevali pred to razpravo. Pokazalo se je tudi, da zveza komunistov lahko računa na podporo delavskega razreda, ko gre za usmeritev v samoupravljanje in za bratstvo in enotnost in neuvrščeno zunanjo politiko. Razprava je nadalje dokazala, da so trditve, da naj bi bila revolucionarna energija zveze komunistov domnevno izčrpana, neumestna. Pomembna je tudi zahteva po uveljavitvi ekonomskih zakonitosti v poslovanju OZD in zahteva, da diferenciacije v družbi ne opravimo samo v bazi, temveč tudi v vodstvih. Kriterij pa mora biti takšno uresničevanje stabilizacijskega programa, ki bo omogočilo opiranje na lastne sile. Prav prej navedeni podatki o gospodarjenju v OZD v naši občini kažejo, da smo v mnogih okoljih prav gotovo na dobri poti. ANTON IPAVIC • S seje predsedstva OK SZDL Nesprejemljivo odločanje mimo delegatov Kljub doseženim ugodnim rezultatom kamniškega gospodarstva v tem letu bo prihodnje leto treba okrepiti prizadevanja za doseganje 3 do 4 odstotne rasti družbenega proizvoda, so poudarili člani komiteja občinske konference ZKS Kamnik na seji pretekli teden, ko so govorili o osnutku občinske resolucije za prihodnje leto. Uresničevanje ciljev v izvozu je treba izdatneje podpreti tudi z večjim deležem ustvarjenih deviz, ki naj bi jih delovne organizacije namenile v večji meri kot doslej za novo sodobno tehnološko opremo, saj je znano, da kamniško gospodarstvo proizvaja z opremo, ki je prek 90 odstotno iztrošena. , Boljše pogoje za posodabljanje tehnologije bo treba ustvarjati tudi z združevanjem sredstev za skupne naložbe na podlagi dohodkovnih odnosov. V družbenih dejavnostih, so menili, bodo morali jasneje opredeliti prednostne naloge ob tem, da deleža sredstev za te namene v družbenem proizvodu nc bode smeli več zmanjševati. V okviru izobraževalne skupnosti pa bo treba ponovno preveriti program naložb, ki je bil sprejet ob uveljavitvi krajevnega samoprispevka, saj le-ta ne bo zadoščal za uresničitev celotnega programa. Na seji komiteja so govorili tudi o predlogih programov za odpravo izgub in motenj v poslovanju nekaterih delovnih organizacij. Poudarili so, da samo s cenami ni mogoče dolgoročno reševati položaja, pač pa je treba dolgoročno urediti dohodkovne odnose z dobavitelji surovin in kupci polizdelkov in izdelkov. To velja še posebej za Rudnik kaolina in kalcita. Predlog teh programov bodo morali temeljito pretresti samoupravni organi in vsi delavci v teh delovnih organizacijah. F. SVETELJ Občinski komite ZKS o politiki razvoja v prihodnjem letu Kljub doseženim ugodnim rezultatom kamniškega gospodarstva v tem letu bo prihodnje leto treba okrepiti prizadevanja za doseganje 3 do 4 odstotne rasti družbenega proizvoda, so poudarili člani komiteja občinske konference ZKS Kamnik na seji pretekli teden, ko so govorili o osnutku občinske resolucije za prihodnje leto. Uresničevanje ciljev v izvozu je treba izdatneje podpreti tudi z večjim deležem ustvarjenih deviz, ki naj bi jih delovne organizacije namenile v večji meri kot Skupščina o resolucijah Osnutke resolucije o družbeno ekonomskem razvoju Jugoslavije, Slovenije in Kamnika sta obravnavala na zadnji občinski skupščini zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na skupnem zasedanju. Kot gostja se ga je udeležila tudi Majda Po-ljanšek, predsednica zbora občin slovenske skupščine. Predstavila je temeljne pripombe, ki so se dosedaj pojavile na račun tako zvezne kot republiške resolucije. Zvezna resolucija si postavlja visoke cilje: izboljšati gospodarjenje, povečati izvoz, ustaviti inflacijo in padec standarda, zato so številna opozorila, da je treba tudi motivirati ljudi za boljše delo. Mnogo je tudi očitkov na račun posebnega položaja Srbije ter opomb, da delež deviz, ki ostanejo izvoznikom, ne bi smel biti manjši kot letos. Povzetek iz razprave predsednice zbora občin slovenske skupščine bomo objavili v naslednji številki. Tudi v republiški resoluciji se še pojavlja nekaj pomanjkljivosti - bolj bi bilo potrebno konkretizirati razvoj drobnega gospodarstva, proučiti ali bo dovolj delovnih mest za mlado generacijo, davčna politika pa naj bi bolj podpirala večjo proizvodnjo hrane. Delegati na vse resolucije niso imeli večjih pripomb, kar je verjetno posledica tega, da so bile obravnavane že na več nivojih. Delegati krajevne skupnosti Nevlje so menili, da bi bilo potrebno v občinski resoluciji na področju vzgoje in izobraževanja vnesti adaptacijo njihove šole, krajevna skupnost Perovo meni, da bi bilo potrebno izdelati načrt prenove starega mestnega jedra, krajevni skupnosti Mekinje in Volčji potok pa sta se zavzeli za ureditev dveh cest na njihovem območju. M. R. doslej za novo sodobno tehnološko opremo, saj je znano, da kamniško gospodarstvo proizvaja z opremo, ki je prek 90 odstotno iztrošena. Boljše pogoje za posodabljanje tehnologije bo treba ustvarjati tudi z združevanjem sredstev za skupne naložbe na podlagi dohodkovnih odnosov. V družbenih dejavnostih, so menili, bodo morali jasneje opredeliti prednostne naloge ob tem, da deleža sredstev za te namene v družbenem proizvodu ne bodo smeli več zmanjševati. V okviru izobraževalne skupnosti pa bo treba ponovno preveriti program naložb, ki je bil sprejet ob uveljavitvi krajevnega samoprispevka, saj le-ta ne bo zadoščal za uresničitev celotnega programa. Na seji komiteja so govorili tudi o predlogih programov za odpravo izgub in motenj v poslovanju nekaterih delovnih organizacij. Poudarili so, da samo s cenami ni mogoče dolgoročno reševati položaja, pač pa je treba dolgoročno urediti dohodkovne odnose z dobavitelji surovin in kupci polizdelkov in izdelkov. To velja še posebej za Rudnik kaolina in kalcita. Predlog teh programov bodo morali temeljito pretresti samoupravni organi in vsi delavci v teh delovnih organizacijah. F. SVETELJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK vabi vse delovne ljudi in občane na proslavo ob dnevu republike, ki bo v torek, 27. novembra v dvorani kina Dom s spričetkom ob 19.30 uri. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Anton Ipavic, v kulturnem programu bodo sodelovali: - simfonični orkester Domžale-Kamnik - mladinsko kulturno društvo Pedenjmožic - študentski pevski zbor Vljudno vabljeni! Predsednik OK SZDL ' Anton Fišer Ob prazniku republike, 29. novembru, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet uredništvo Kamniškega občana Z roko v roki Špitaličani gradijo svojo prihodnost Krajevna skupnost Špitalič spada po številu prebivalstva med manjše, po teritoriju pa med večje KS v občini. Razprostira se po obronkih hribov onkraj Kozjaka in po dolioni, ki se izteka proti .Motniku. Zemljišče je valovito in dokaj težavno za obdelavo, saj je ravnega sveta zelo malo. Tu žive delovni ljudje, ki ustvarjajo in vztrajajo na tem delu zemlje že dolga stoletja in kljubujejo vsem težavam, ki jih spremljajo pri njihovem delu. V prijaznem razgovoru, ki so se ga udeležili: Edi Križnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, Brane Baloh, predsednik krajevne organizacije SZDL in Filip Železnik, predstavnik ZB NOV, so sodelovali še nekateri krajani Špitaliča. Beseda je tekla zlasti o njihovem vsakdanjem življenju in problemih, ki jih pestijo, o stiskah in težavah, ki so velike in težko premagljive. Iz njihovega pogovora pa je bilo ves čas čutiti optimizem in pripravljenost, o malodušju ali apatičnosti pri razreševanju mnogih majhnih, za krajane pa življenjsko pomembnih zadev, pa sploh ni bilo sledu. Kljub temu, da je življenje v KS Špitalič težko, so krajani marljivi in vztrajni, le redki odnehajo na pol poti. V dosedanjem razvoju so dosegli zelo pomembne rezultate in uspehe, želeli pa bi še več. To je značilnost teh ljudi. V krajevni skupnosti živi okrog 300 ljudi v 75 gospodinjstvih. Zanimivo je, da tu uspešno gospodari kar 30 do 35 čistih kmetov, medtem ko je zaposlenih v industriji in obrti kar 95 krajanov oziroma skoraj četrtina prebivalstva. Največje zaposlenih v Kamniku in okolici, imajo organiziran prevoz na delo. Imajo tudi nekaj obrti mizarske, avtoličarske, avtoprevozniš-ke in elektro smeri. V zadnjem času pa se pohvalijo, da so dobili tudi prvi industrijski obrat UTOK iz Kamnika. Odprli so ga pretekli mesec in bo v perspektivi zaposloval večje število ljudi, zlasti žensk. Z zadovoljstvom so povedali, da so skupaj z Utokom uredili tudi prijeten prostor za sestajanje krajanov in seveda tudi za sestajanje zaposlenih v Utokovem obratu in ga lično opremili. Obrat konfekcije je UTOK uredil v stari osnovni šoli. Prostori, ki so v preteklosti dajali prvo znanje otrokom, bodo sedaj služili za vzgojo starejših in omogočali zaposlitev marsikateremu krajanu. Večina prebivalcev se ukvarja poleg dela v industriji še s kmetijstvom. Osnovni poudarek je na živinoreji in mlečni proizvodnji, na njivah pa kar dobro uspeva tudi koruza in krompir. Tudi gozdarstvo predstavlja pomemben vir dohodkov krajanov. V dokaj obsežni krajevni skupnosti z raztresenimi kmečkimi hišami po okoliških strminah, imajo kar dobro urejene ceste, tudi za prevoz z avtomobili. Samo do ene kmetije se ni mogoče pripeljati z avtom, pa tudi lastniki hiše ne kažejo za to posebne želje. Večji del gospodinjstev ima vodovod, 13 hiš pa še vedno kapnice. Vodovod je že star in potreben bo popravil in vzdrževanja. Stroški bodo gotovo veliki. V nekaj naslednjih letih bodo vsa gospodinjstva imela vodovod. Tudi pri gradnji gozdnih cest ne zaostajajo. Sodelujejo z gozdnim gospodarstvom in si stroške delijo. Na ta način so rešili že številne probleme, še večje pa imajo načrte. Že pred letom so enotno šli v akcijo za postavitev telefonskega omrežja. Skoraj vsa zemeljska dela so krajani opravili sami. Upajo, da bo kaj kmalu tudi pri njih zazvonil telefon in jih povezal z zunanjim svetom. Prepričani so, da ne bo treba več dolgo čakati, saj jim odgovorni zagotavljajo, da bodo kmalu rešene tudi nekatere formalnosti pri sprejemanju dokumentacije. Svet krajevne skupnosti, ki šteje 9 članov, ima polne roke dela, zlasti pri reševanju komunalnih in drugih zadev. Uspeli so, skupaj s krajevno organizacijo SZDL in drugimi organizacijami, ki delujejo v KS, zainteresirati krajane za vsa dela in naloge, ki jih sprejmejo, da jih tudi uresničijo. Le pogostega sestan- Razstava ročnih del Društvo upokojencev Kamnik sporoča vsem občanom, da pripravlja razstavo ročnih del svojih članov, od petka, 7. decembra, do vključno nedelje, 9. decembra. Razstava bo v zgornjih prostorih društva v Kamniku, Kolodvorska 5, vse dni od 9. do 17. ure. Organizacijski odbor za izpeljavo razstave obvešča vse upokojence, da bo zbiral izdelke za razstavo v torek, 4. in v sredo, 5. decembra od 15. do 17. ure. Vse razstavljene izdelke bo društvo upokojencev vračalo lastnikom v ponedeljek, 10. decembra od 15. do 17. ure. Razstava ročnih del upokojencev bo v Kamniku prvič, zato društvo vljudno vabi vse upokojence in vse občane Kamnika, da si razstavo ogledajo. Društvo upokojencev zagotavlja, da bo zelo zadovoljno z vašim obiskom, hkrati pa bo to tudi priznanje za vloženi trud in napore organizatorjem razstave in priznanje vsem upokojencem, ki razstavljajo svoja zanimiva dela. Pridite in prepričajte se, da so upokojenci še vedno zelo prizadevni in ustvarjalni. STANE SIMŠIČ kovanja se ogibajo. Pravijo, da je treba manj govoriti, pa več delati. Ker se držijo tega pravila, so njihovi rezultati zelo ugodni. Krajani podpirajo akcije, ki jih organizira svet KS, saj so pri njihovem sprejemanju sodelovali vsi, zato le malo nalog iz delovnega programa ostaja neizpolnjenih. S ponosom povedo, da v SZDL sodeluje vsaj po 1 član iz vsake hiše. Zveza borcev je organizirana skupaj z Motnikom, je zelo delavna, v zadnjem času pa se krepi tudi mladinska organizacija in se prizadevno vključuje v razreševanje številnih problemov kraja. V razgovoru so opozorili na neurejenost odnosov v kmetijski politiki, na neenoten pristop, pa tudi na zapostavljenost. Po njihovem pospeševalna služba premalo sodeluje s kmeti, male kmetije so zapostavljene, zlasti pri oskrbi z umetnimi gnojili. Cene umetnih gnojil, in drugih materialov mnogo hitreje rastejo, kot cene kmetijskim pridelkom. Kmetje kooperanti imajo nekoliko ugodnejši položaj. Krajani se pritožujejo nad avtobusnim prevozom, zlasti v konicah, ko je gneča zelo velika, ob nedeljah so mnogo slabše zveze s Kamnikom, v delavnikih manjka dopoldanskih zvez s Kamnikom. Krajani se tudi ne morejo sprijazniti s počasnim reševanjem ceste čez Kozjak itd... Problemi in težave se nizajo kot po tekočem traku, pa vendarle nihče ne dvomi, da jih ne bodo uspešno rešili v krajšem ali daljšem času. Krajani so zraščeni z okolico, z njo živijo in vlagajo maksimalne napore, da sledijo duhovnemu in tehničnemu napredku in ga tudi uspešno dohitevajo. Tako kot v davni preteklosti, ko je bil Špitalič pomembno središče, tudi danes vsi teže k napredku. Pred leti modernizirana cesta je k temu bistveno prispevala, saj so povezave z večjimi centri dokaj ugodne, zato se krajani zelo malo izseljujejo in ne zapuščajo domačega kraja. Trdijo, da v povojnem času ni ostala nobena hiša brez življenja, kar je zelo zanimivo, za sam kraj pa ugodno. V povojnih letih sicer ne beležijo izrazitega napredka kraja, zato pa nastajajo kakovostnejše spremembe v načinu življenja, dela in sodelovanja med krajani. To pa je nova kvaliteta, ki jo kaže še naprej negovati in krepiti. VeČina delovno sposobnih ljudi je našla zaposlitev v bližnjih industrijskih središčih, zato materialna moč in sposobnost krajanov raste s tem pa se krepi tudi materialna osnova krajevne skupnosti. Težko bi dajali prednost le posameznim vprašanjem ali problemom, s katerimi se krajani borijo, ker je življenje v KS tako prepleteno med seboj, da reševanje enega področja zahteva reševanje že tudi drugega, to pa je hkrati kohezijska sila, ki kra- jane povezuje med seboj in krepi njihovo ustvarjalnost. Trdno so odločeni, tako kot v času NOB, enotno graditi dalje svoje življenje in vložiti vse sile v razvoj svojega kraja. Pri tem bodo prav gotovo uspeli, saj so to neštetokrat že dokazali na podobnih primerih. Ob DNEVU REPUBLIKE, ki ga krajani Špitaliča pričakujejo v delovnem vzdušju, si želijo rešitev najnujnejših problemov. Želijo slišati telefonski zvonec, pa asfaltirano cesto čez Kozjak, želijo si... da bi cene ne bezlja-le s sončno hitrostjo itd. Prepričani so, da bodo vse tiste naloge, ki so v pristojnosti in možnosti same KS, dosledno izpolnili sami, drugi pa naj z enako odgovornostjo rešijo ostala vprašanja, ki smo jih našteli, pa bo zato DAN REPUBLIKE še lepši in še svečanejši. Špitaličani čestitajo vsem delovnim ljudem prazničen DAN REPUBLIKE. STANE SIMŠIČ Člani ZB iz Ne vel j protestirajo.. - Še vedno vre nezadovoljstvo med našimi občani, zlasti pa med borci NOB, zaradi oprostilne sodbe za vojnega zločin caDRUSCH-KFJ A v Zvezni republiki Nemčiji. Rane II. svetovne vojne še vedno niso zaželjene. Še so živi spomini na grozodejstva, ki jih je izvajal nad našimi ljudmi gestapovec Druschke. Njegove umazane roke so krvave od zločinov, storjenih med našimi zavednimi ljudmi. Pričakovali smo strogo obsodbo, toda, kar se je zgodilo, je posmeh svetovni javnosti, ki je pričakovala najodločnejša ukrepanja. Krajevna organizacija ZB NOV Nevlje je s svoje seje poslala Zvezi združenj borcev NOV občine Kamnik naslednje protestno pismo: »Člani odbora, nadzornega odbora in komisij, zbranih na seji 8. novembra 1984 ODLOČNO PROTESTIRAJO proti krivični oprostitvi gestapovca Druschkeja. Poznavajoč strahote nacistov in gestapovcev, ki v Kamniku ni bilo drugačno, kot na Jesenicah, zahtevamo pravično kazen za vse zločine, ki jih je povzročil Druschke. Med njegovimi žrtvami na Hrušici je tudi Tine Osolnik iz Šmartna oziroma Gradišča. Nacizem oživlja, kar nam dokazujejo skrunitve spomenikov žrtev, zato moramo budno in skrbno čuvati pridobitve NOB, med katerimi je tudi svoboda in nedotakljivost naših meja.« Take in podobne proteste izražajo tudi drugi krajani ter člani Zveze borcev NOB v mnogih krajevnih skupnostih kamniške občine. Lahko rečemo, da protest ZB NOV iz Nevelj izraža enotno mnenje vseh občanov Kamnika. S. 3. decembra izredna krvodajalska akcija Odvzem krvi bo v Ljubljani na Zavodu za transfuzijo krvi. Odhodi avtobusov ob 6. in 9. uri iz smeri Kemijska industrija Kamnik, Titov trg (trgovina Metka), Svilanit, Titan, Donit, Stol Duplica, Menina Smarca-Ljuhljana. Letos je občinska organizacija RKS Kamnik v rednih akcijah krvodajalstva, 29. 3 do 4. 4. 1984 in 21. avgust ter klicanih posamezno že zabeležila 1630 krvodajalcev. Od tega je bilo 89 odklonov in 1532 odvzemov krvi, to je 6,1% krvodajalcev na 100 prebivalcev. Ta uspeh uvršča občino v prvo polovico občin v Sloveniji po številu krvodajalcev, kar je odraz humanosti in solidarnosti delovnih ljudi in občanov. Iz analize krvodajalstva v Sloveniji lahko povzamemo, da je uspeh krvodajalstva po občinah različen. Najboljši je 10,7%, najslabši 2,04%. Slovensko povprečje je okoli 5,4 do 5,8% krvodajalcev na 100 prebivalcev. Rdeči križ je tudi v občini Kamnik pred 31 leti sprejel krvodajalstvo kot svojo primarno nalogo. Danes lahko ugotovimo, da jo je opravljal in jo opravlja dobro, ker solidarnost pri nas ni nikoli odpovedala, kadar gre za človeka, kadar gre za človeško življenje in zdravje. To smo navedli kot prispevek k naši skupni težnji, da bi vsak zdrav občan v starosti nad 18 let daroval kri vsaj enkrat, s čimer bi zagotovili kri vsakomur, ki jo potrebuje. Zakaj izredne akcije? Naši programi zadovoljujejo povprečno porabo tega nenadomestljivega zdravila. Občasno pa prihaja do večjih potreb po krvnih komponentah. Znano je, da je veliko prometnih nezgod, ne- Kakšna bo zimska služba sreč pri delu in drugih obolenj sodobnega časa, ki se pogosto uspešno zdravijo le s krvjo. KAJ BI UTEGNILO ZANIMATI KRVODAJALCA Zdrav človek ima približno od 25 do 30 ml krvničk in 39 ml .plazme na 1 kg telesne teže. Tako ima n. pr. 70 kg težak moški približno 4,8 I krvi, ženska pa 4,5 1 krvi (celice 45%, plazma 55). Sedem odstotkov telesne teže je kri. Zdravljenje s krvjo Ni treba, da bolnik dobi polno kri z vsemi njenimi sestavinami. 'Sodobna zdravstvena služba teži za tem, da prejme bolnik samo tisti del krvi, ki ga zares potrebuje. Na ta način ne obremenjujemo bolnika z odvečno tekočino, zdravstveni službi pa zagotavljamo večje količine krvnih komponent. Takšno zdravljenje imenujemo komponentna terapija. Kri je sestavljena iz krvnih celic in krvne plazme, 45% so celični elementi, 55% pa plazma. Krvne celice so eritrociti (rdeče krvničke), levkociti (bele krvničke) in trombociti (krvne ploščice). Vsaka od teh sestavin krvi ima v organizmu svojo nalogo. Plazma je sestavljena iz vode, beljakovin, elektrolitov ter faktorjev, ki delujejo pri strjevanju krvi. Vsak eritrocit nosi na sebi številna obeležja, ki so ga uvrstila v različne krvne skupine in sisteme. Za transfuzijo najpomembnejši sta krvna skupina AB0 in Rh. Krvna skupina AB0 Eritrocit ima na površini sub-stanco-antigen, v plazmi pa protitelesa. Osebe krvne skupine AB imajo antigen A in antigen B, nimajo pa protitelesa. Osebne krvne skupine 0 pa nimajo antigena, imajo pa v plazmi anti A in anti B protitelesa. Vsak bolnik lahko prejme s transfuzijo samo tisto krvno skupino, ki jo ima sam. Krvne skupine dedujejo. Kdo je odkril krvne skupine? Krvne skupine AB0 je odkril leta 1900 Landsteiner, krvno skupino AB pa leto kasneje De-castello in Sturli. Rh faktor so odkrili leta 1939-1940, študije pa so bile delane na Rhesus opicah, od koder ime. Kako kri hranimo in koliko časa je uporabna? Kri hranimo na +4° do +6° C, uporabna pa je, če je pravilno hranjena, 21 dni. Posebni slučaji so srčne operacije, kjer kličemo dajalce poprej, da opravijo vse preiskave. Šele drugič pa pride krvodajalec na odvzem. Prijave za izredno krvodajalsko akcijo sprejemajo kot običajno: - za delovne ljudi v organizacijah združenega dela, za obrtnike, kmete, gospodinje, upokojence, študente v krajevnih organizacijah Rdečega križa ali neposredno na občinski organizaciji RKS, Maistrova 2, tel 831-565. Vse prijavljene krvodajalce bo občinska organizacija RK evidentirala do vključno 1.12. 1984, pa tudi neposredno na Zavodu, na odvzemni dan, 3.12. 1984. Darovanje krvi je najgloblji in najpopolnejši izraz solidarnosti, ob kateri ima človek, ko daje del sebe za drugega, osebno zadovoljstvo. RKS OBČ. ORG. KAMNIK PREDSEDSTVO Čeravno sta zakona o komunalnem in cestnem gospodarstvu razmejila dejavnosti, se je Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Kamnik tudi za letošnjo zimo dogovorila z izvajalci Komunalnim podjetjem Kamnik in Cestnim podjetjem Ljubljana TOZD Vzdrževanje, da se bosta za kvalitetno izvajanje zimske službe operativno organizacijsko povezala. Na področju komunalne dejavnosti bo zimska služba ostala na nivoju, kakor je bila v preteklem letu in bo delala na osnovi režima, ki ga je skupnost objavila v Kamniškem občanu 11. januarja 1982. Občani in uporabniki so dolžni na osnovi občinskega odloka očistiti pločnike pred svojimi hišami: Hišni sveti oziroma skupnosti stanovalcev so v okviru svojih sosesk dolžni organizirati zimsko službo in urediti pogoje za stanovalce v zimskem času. Hišni sveti imajo možnost, da se s posebno pogodbo dogovorijo s Komunalnim podjetjem Kamnik za izvajanje zimske službe na njihovem območju, vendar so dolžni zagotoviti finančna sredstva za ta dela. Delovne organizacije oziroma ustanove kot so trgovine, vrtci, šole itd., ki imajo določene površine v uporabi, lahko izvajanje zimske službe naročijo pri Komunalnem podjetju. Odvoz snega se bo vršil na sledečih ulicah: Kidričeva od Osnovne šole Toma Brejca, Me-dvodove, Maistrove, vključno z železnim mostom. Cestno podjetje Ljubljana se je obvezalo, da bo izvajalo zimsko službo na regionalnih in lokalnih cestah v takem obsegu, da bo zagotovilo normalen in varen promet. Čeravno ni zagotovljenih finančnih sredstev, se Cestno podjetje zaveda, da bi z neizvajanjem zimske službe povzročilo veliko gospodarsko škodo. Na koncu izvajanja zimske službe bo predložilo poročilo o izvajanju in stroških. Uporabniki se moramo zavedati, da bo od zime odvisno, kakšni bodo stroški zimske službe in da se bo to odražalo tudi v rednem letnem vzdrževanju cest. Cestno podjetje je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi na področju lokalnih cest za opravljanje zimske službe vključilo tudi kmete-kooperante z njihovo mehanizacijo, s tem da je za izvajanje z njimi sklenilo ustrezne pogodbe. Ta način se je v izredno težki sezoni 1983/84 izkazal kot izredno uspešen, kar je tudi zasluga kmetov-kooperantov. Cestno podjetje Ljubljana opozarja, da uporabniki v prometu svoja vozila tehnično opre- mijo za zimske razmere in da tovore zmanjšajo na 60% nosilnosti vozil. Vse uporabnike, predvsem osebnih vozil, naprošajo, naj se izogibajo nepotrebnega potovanja vsaj v času, dokler se ceste ne očistijo. Cesto podjetje bo za spremljanje izvajanja zimske službe formiralo poseben štab, v katerega bodo vključeni še predstavniki SIKCS, UJV in PM občine Kamnik. Uporabniki se moramo zavedati, da bo raven zgoraj navedene zimske službe vsekakor zahtevala večja finančna sredstva kot v lanskem letu. Da pa bodo ta manjša, lahko vsak prispeva s svojim lastnim delom in disciplino v prometu. SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNO CESTNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Obisk iz sovjetske republike Kirgizije V okviru sodelovanja med Slovenijo in SZ sta konec oktobra obiskala ETO v spremstvu predstavnikov Metalka -inženiring in Gorenjskega tiska Kranj namestnik ministra državnega komiteja za kmetijstvo in prehrano Sapar Birmaza-rov in generalni sekretar Grafičnega kombinata Čjolganbajev. Namen obiska je bil ogled proizvodnje povrtnin, ker delovna organizacija ETA že sodeluje z znanjem svojih strokovnjakov, skupaj z Metalko - inženiring pri izgradnji tovarne za predelavo vrtnin na Češkem in obstaja možnost podobnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Sovjetska republika Kirgizija ima namreč zelo razvito kmetijstvo, nima pa živilske industrije za predelavo kmetijskih proizvodov. V razgovoru sta gosta iz daljne Sovjetske republike Kirgizije povedala, da tudi pri njih poznajo Etine proizvode, sc zahvalila za sprejem in zaželela celotnemu kolektivu še veliko delovnih uspehov. M. T. Zveza borcev je in ostaja revolucionarna sila Pred Dnevom republike smo obiskali predsednika Zveze združenj borcev NOV občine Kamnik Janeza Prezlja, ki je na čelu občinske borčevske organizacije in mu zastavili nekaj vprašanj. Zaradi pomembnosti in aktualnosti tematike, odgovore posredujemo vsem bralcem našega glasila. Postavljena vprašanja zadevajo tudi naš sedanji trenutek, zato odgovore posredujemo v nekoliko širši obliki. - Kaj danes predstavlja organizacija ZB NOV v kamniški občini? »ZZB NOV je družbeno politična organizacija, ki ima svoje programsko težišče na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij v sedanjem težkem obdobju, pa tudi v zaščiti pridobitev NOV in socialistične revolucije, saj so razmere v domovini in v svetu nasploh take, da moramo dati temu svoj povdarek in prispevek. V občini Kamnik je 11 krajevnih organizacij z okrog 1360 člani. Čeprav nam moči pešajo - saj smo generacija, ki je med NOB in po vojni v obnovi porabila največ svojih življenjskih moči -se v veliki večini še vedno tvorno vključujemo v prizadevanja za vsestranski družbeni napredek-. Naša družbeno politična dejavnost je osredotočena v enotno fronto organiziranih socialističnih sil, predvsem v organih krajevnih skupnosti, krajevnih'organizacij SZDL, splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in narodni zaščiti. S svojo dejavnostjo izpričujemo idejno, politično in akcijsko enotnost organizacije ZZB NOV, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja, nadaljnjega razvoja delegatskega sistema ter s svojo aktivnostjo prispevamo h krepitvi bratstva in enotnosti vseh naših narodov.« - Katera so osnovna oziroma najpomembnejša vprašanja, ki jih ZB obravnava v okviru svojega delovnega programa? »Ugotavljamo, da sc staramo, da sc vse bolj umikamo iz javnega življenja, da nas zapušča zdravje, zato je razumljivo, da se bomo poleg družbenopolitične aktivnosti ukvarjali tudi s skrbjo za zdravstveno in socialno varnost svojih članov. Še naprej bomo negovali in razvijali revolucionarne tradicije in jih prenašali na mlajšo generacijo, predvsem na doraščajočo mladino, ki je v današnjih časih najbolj prepuščena sama sebi. Menim pa, da to ni samo stvar organizacije Zveze borcev, marveč skrb in naloga vseh, zadeva celotne socialistične družbene skupnosti. To velja tako za socialno problematiko kakor za uveljavljanje tradicij NOB in naše revolucije.« - Kako in na kakšen način se zveza borcev vključuje v stabilizacijska prizadevanja? Smo v glavnem generacija, ki je živela že pred vojno, med vojno in seveda po vojni. Bili so to težki časi. Resnično smo morali veliko delati in relativno skromno živeti. Ravno zaradi teh vzrokov borci dobro razumemo kaj je stabilizacija. Povdarim naj, da smo v pretežni večini naloge in program stabilizacije dobro sprejeli in da se bomo borili za njegovo uresničitev. Uspešno se vključujemo v vsakodnevno življenje in delo kraja, pomagamo iskati izhode iz težavnega položaja v krajevnih skupnostih, v OZD, kjer so borci zaposleni, v občini, kjer družbeno politično delujemo itd. Zveza borcev vnaša optimizem med ljudi. Za nas nikoli ni bilo (tudi v najtežjih razmerah) brezizhodnega položaja. Tudi danes vidimo izhod v smeri, ki jo je nakazala ZK, v krepitvi delegatskega sistema in doslednem izpolnjevanju programa gospodarske stabilizacije.« - Ali ni borbenost nekoliko otopela in zakaj? »Morda to velja za posamezne člane ZZB, morda se je kdo tudi ustrašil sedanjih naporov. Zagotovo pa to ne velja za večino borcev in še manj za borčevsko organizacijo. Nasprotno, nekateri, se spotikajo ob nas, da smo pre- več kritični. Mislim, da tudi to ni naključje. Prepričan sem, da je tako prav in da moramo ostati kritični, čeprav to ni vedno vsem po volji. Zavračamo pa kritiko, ki leti na vse in vsakogar in negira vse naše dosedanje delo in velik napredek, dosežen v povojnem obdobju. Zavračamo kritiko, da nismo ničesar storili in da smo otopeli pri naši aktivnosti. Kritika, ki ne ponuja boljših rešitev, ne zadene nikogar, zlasti nc tistega, ki mu je namenjena, zato posplošena kritika vnaša le nemir in krepi nezadovoljstvo občanov in delovnih ljudi.« - Del članstva meni, da je obveščenost ljudi preslaba, da se premalo upoštevajo stališča ZB pri sprejemanju pomembnejših odločitev, zato je pasivnost večja. Kaj storiti? »Staro pravilo je, da je dobra informacija lahko podlaga za pošteno, dobro razmišljanje, ocenjevanje in odločanje, zato morajo biti naši borci in aktivisti dobro in nepristransko informirani. Dokler smo bili aktivni v raznih forumih na raznih poteh našega družbenega življenja, ■nam je bila informacija lažje dostopna. To izgubo poskušamo v Kamniku nadomestiti z ustanovitvijo plenuma OF, v katerega so vključeni borci-aktivisti in drugi družbeno politični delavci. Prek tega plenuma borce občasno obveščamo z informacijami zelo odprto in vsestransko. - Mar vpliva na učinkovitost dela ZB tudi starost članov, ali so še drugi razlogi? »Na to vprašanje bi najbolje odgovoril kar z besedami Janeza Vipotnika, ki je dejal: »Izjemno stanje, katerega doživljamo, naravnost koti vsestransko politično vrenje. Toda, ali delamo razumno. Ali ni pri tem preveč ponavljanja, preveč govorjenja, preveč zavajanja, političnega pre-natezanja, slepljenja, premalo stvarnega dogovarjanja, ki naj pelje k otipljivim ukrepom in neposredni akciji? Starostna struktura članstva pa le deloma vpliva na premajhno učinkovitost dela, saj so člani ZB zastopani v vseh družbenih organizmih in polno vključeni v delegatskem sistemu, kjer lahko ustvarjalno uresničujejo svoje naloge.« - Kakšen je ugled ZB danes? »Številni borci so - preneka-teri pa še danes v skladu z družbenimi interesi in po svojih zmožnostih aktivno delali oziroma delajo na odgovornih družbenih položajih v gospodarstvu, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in s svojim aktivnim delom prispevali svoj delež k uresničevanju in uveljavljanju socialističnih, samoupravnih, delegatskih in demokratičnih odnosov. S takim doslednim delom tudi krepijo ugled ZB. Nekateri, tudi borci, pa so postali s svojim obnašanjem in delovanjem »gospodje«. Niso več tovariši. Z nekaterimi drugimi vred se pehajo zgolj za materialne dobrine, kar meče slabo luč na vse borce - naše člane in to tudi hromi trdnost borčevske organizacije.« - Kako organizacija ZB lahko vpliva na razreševanje družbenopolitične situacije sedanjega časa? »Čeprav se čas neusmiljeno odmika od najbolj usodnih dni in dejanj v zgodovini naših naro- dov, je tudi danes Zveza borcev lahko in mora biti pomemben dejavnik političnega življenja. Z dragocenimi političnimi, razrednimi, obrambnimi, kadrovskimi in drugimi izkušnjami se želimo čimbolj vključevati v razreševanje najpomembnejših vprašanj, tudi stabilizacije. Organizacija zveze borcev ne želi biti le nekakšen okras pri proslavah in drugih svečanostih, ampak hočemo biti ustvarjalni udeleženci vsakodnevnega boja za socialistično samoupravno graditev naše družbe.« - Kaj menite, da je danes, ko se bliža 40-letnica osvoboditve, najpomembnejše za nadaljnjo krepitev vloge in pomena ZB? »Naša organizacija mora nenehno ustvarjati ugodno vzdušje za pravično oceno našega zgodovinskega deleža in zavračati vse poskuse razvrednotenja vrednot NOB. Soočeni smo namreč s številnimi poskusi, da bi diskreditirali našo preteklost. Borci smo občutljivi in reagiramo, ker ne gre le za nas, samo za naš ugled, ampak predvsem zato, ker vidimo, da se tako načenjajo nekateri temelji naše družbe. Če se mi danes borimo za ugled narodnoosvobodilnega boja, za ugled naše revolucije, za ugled Osvobodilne fronte, se borimo zato, da bi vsi razumeli tista povojna prizadevanja pri izgradnji porušene domovine v najtežjih časih, ko smo bili osamljeni, obkoljeni in je bilo nešteto poskusov, da nam preprečijo našo usmeritev. Zvezi borcev gre za pravitno vrednotenje preteklega obdobja, borimo se za nadaljnjo krepitev naše samoupravne poti in pri tem kar najbolj odločno bičamo vse slabosti, ki nas spremljajo.« - Ali menite, da je možnost neposrednega vplivanja na pomembne odločitve družbeno političnega in gospodarskega značaja manjša tudi zato, ker je le majhen del borcev še v rednem delovnem razmerju? »Borci vsa dogajanja in težave v našem gospodarstvu skrbno spremljamo. Nam je težko, ko vidimo, da se položaj prepočasi spreminja, ko ne pomagajo ne stabilizacijski ukrepi, ne opozorila, ne sanacije pa tudi resolucije ne. Borci ne moremo direktno posegati v vsa pereča vprašanja, ampak lahko le opozarjamo in svetujemo, kar pa ni vedno dovolj uspešno. Res je, da so le redki borci še v rednem delovnem razmerju, s tem pa je tudi nekoliko zmanjšana možnost vplivanja na vse odločitve. Ta razlog ne sme in ne more zmanjšati vloge ZB, saj ta prek delegatskega sistema v celoti lahko uresničuje vse zastavljene naloge.« - Kako mobilizirati članstvo ZB, da bo od slehernega člana, občana, slehernega odgovornega delavca zahtevala polno osebno in družbeno odgovornost in disciplino. Kaj storiti proti tistim, ki se izmikajo tem dolžnostim? »Na konkretnih primerih moramo odločno zahtevati, da se hitreje odpravlja pomanjkljivosti. Nekateri menijo, da gre pri nas vse navzdol, postajajo maloduš-ni in neodločni. Večina borcev je predvojna generacija, ki je premagala še težje probleme in težave, zato najodločneje nasprotuje omahovanju in umikanju iz prvih vrst boja. Naša dolžnost je vsestransko sodelovati in premagovati nastale težave. Na vseh ravneh moramo zaostriti odgovornost in uskladiti različne poglede, kar nam bo v veliko pomoč pri reševanju ključnih vprašanj. Pri tem moramo priznati, da smo v povojnem obdobju dosegli viden napredek in bistvene premike v našem življenju, zanemariti pa tudi ne smemo slabosti, zlasti ko govorimo o osebni ali socialistični morali. Nekateri so si nakopičili številne ugodnosti in materialne dobrine, ki niso rezultat dela. Taki primeri so obsojanja vredni in škodujejo ugledu naše borčevske organizacije. Vsako neizpolnjevanje nalog v sedanjem kritičnem času zahteva tudi od ZB takojšnje ukrepanje in akcijo.« - Ali se ZB ne ukvarja preveč le s svojimi organizacijskimi problemi? »Želim povedati, da smo borci vedno in tudi v stabilizacijskem obdobju stojimo na realnih tleh. Nismo se ukvarjali le s stanovskimi ali ozko borčevskimi problemi. Bili smo v največji možni meri vpreženi in povezani s problematiko družbenega razvoja in sedanjega trenutka. Poskušamo biti stvarni in živeti brez iluzij, ki jih ni mogoče uresničiti. Tudi vnaprej ne bomo dovolili, da bi nas nekatere objektivne težave, starost, bolezen, utrujenost ali karkoli odrivalo na rob družbenega dogajanja. Tako kot doslej bomo ostali še naprej aktivni in z mlajšimi generacijami gradili našo družbo in z roko v roki premagovali vse težave, s katerimi se bomo na tej poti srečevali.« — Kaj priporočate članom ZB in občanom ob Dnevu republike? »V tem trenutku je brez dvoma najboljše in najpomembnejše mobilizirati delovne ljudi, da strnejo svoje vrste in se odločneje vključijo v razreševanje nakopičenih problemov. Krepiti je treba odločnost, navdušenje in ustvarjalnost, takšno, ki smo jo srečevali v času NOB, zlasti pa v povojni izgradnji. To je porok in zagotovilo varnega jutrišnjega dne. S temi željami čestitam vsem borcem in delovnim ljudem ob DNEVU REPUBLIKE. STANE SIMŠIČ Nove možnosti za širjenje Etine surovinske baze Delavski svet SOZD Merca-tor, katerega članica je Eta in delavski svet SOZD KIT (kmetijstvo, industrija, trgovina), sta razpisala na skupnem zasedanju 25. oktobra referendum za sprejem Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mcrcator -KIT in statuta SOZD Mercator - KIT. S sprejemom teh dveh aktov se bodo delavci v obeh SOZD na referendumu 6., 7., 8., 9 decembra odločili za združitev. Namen te združitve je dolgoročna povezava združenega dela s področja kmetijstva, živilske industrije, trgovine in usluž-nostne dejavnosti. Povezava je zasnovana v vertikalni smeri, ki omogoča čim popolnejšo reprodukcijo in dohodkovno povezanost med primarno proizvodnjo, predelavo in prodajo, istočasno pa tudi v horizontalni smeri, ki omogoča medsebojno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami na področju predelave ter med trgovinskimi in drugimi orgniza-cijami združenega dela. Ideja o povezavi dveh sistemov je bila prisotna že več let, vendar konkretizacije ni doživela. Sedanji gospodarski trenutek je spodbudil skupno in dolgoročno načrtovanje razvoja agroživil-stva in reprodukcijskega sistema v obliki ene same sestavljene organizacije Mercator - KIT. V Eti ocenjujemo predvideno združitev obeh SOZD s stališča interesov same delovne organizacije kot pozitivno, kajti odprle bi se nove možnosti za širjenje surovinske baze v Slvoeniji za kar je delovna organizacija zelo zainteresirana zaradi visokih stroškov prevoza surovin iz drugih republik. Podane pa bi bile tudi možnosti za povečano prodajo izdelkov, kajti v -sestavi SOZD KIT so poleg kmetijskih zadrug tudi prodajalne, v katerih bi prodajali Etine proizvode. MT Vojne ne pozna, samoupravljanje in stabilizacijo pa dobro Rojena je bila v Novi Jugoslaviji. Kaj je AVNOJ, kdaj so se rojevali temelji socialistične in federativne ureditve Jugoslavije, so jo učili v šoli. Kaj je samoupravljanje, je brala v knjigah in poslušala na predavanjih, občutila in zaživela v njegovem duhu pa je, ko je stopila v delovno razmerje v delovn: organizaciji Svilanit v Kamniku. O njenem delu in problemih, s katerimi se srečuje, smo se pogovarjali s tridesetletno Heleno Kozole, vodjo izmene v konfekciji tozda Svila. Po poklicu jc tekstilni tehnik, v tem mandatnem obdobju pa opravlja tudi funkcijo predsednika izvršilnega odbora sindikata v tozdu Svila. Z možem in triletnim sinom stanuje v majhni hišici na Jenkovi 6 v Kamniku. »Ta presneti standard nas je vse po malem potipal po žepih. Varčevati in spet varčevati, pri obleki, pri hrani tudi že pazim, kaj kupim, zidala bova, pa kljub varčevanju ne bo šlo brez posojil in kreditov.« Triletni Jure se je pomiril, mi-dve pa sva se v najinem pogovoru preselili na njeno delovno področje, manj na poklicno, bolj pa na samoupravljalsko, delegatsko. »Na delovnem mestu se dobro počutim, zato ker se s sodelavkami odlično razmumemo. V delavnici je trideset žensk, nekaj je starejših, večina pa jc mojih let. Ženske so pri nas aktivne, imamo jih na vseh položajih, prevzemajo različne funkcije, morda tudi zato, ker so v Svilanitu ženske v večini.« - Potem delegatski sistem pri vas ni ostal le na papirju? »V naši skupini dobro poteka tako obveščanje s strani delegata kot tudi aktivno vključevanje delavcev v odločanje. In to zato, ker se v majhni skupini laže pogovorimo o vsem. V tozdu Frotir imajo večje delavnice, in verjetno gre tam malo težje, kar se tega tiče. - Kot predsednik izvršilnega odbora sindikata sedite na mnogih sestankih — od delavskega sveta, do delavske kontrole, zbora združenega dela, komisije za delovna razmerja in še na nekaterih. »Ja, če je na sestankih tema, ki sovpada s problematiko sindikata, me povabijo. Na splošno pa je sestankovanja preveč. Če so sestanki med delovnim časom, gre to na škodo dela, če pa so zunaj delovnega časa (na primer sestanki ZK), pa jeudeležba minimalna. Po eni strani je to razumljivo - ženske hitijo na avtobuse, v vrtce, domov kuhat. Delavke, ki opravljajo normirano delo, težko zapustijo svoje delovno mesto in gredo na sestanek, za kar dobijo poprečno oceno sedmico. Zato vse pravijo, da se jim bolj izplača delati, preseči normo in dobiti večjo plačo, kot pa se-stankovati in se včasih za to tudi razburjati.« - Torej, ženka ima manj časa za sestankov anje, ali zato tudi manj možnosti za aktivno vključevanje v odločanje? »Probleme imamo predvsem matere z majhnimi otroki, teh ne moremo popoldne pustiti samih. Nekakšen absurd je, da takrat, ko si mlad, poln elana, ko si pripravljen kaj storiti za uresničitev naprednih idej, za bolj demokratično odločanje .takrat mnogokrat nimaš časa. Potem ti pa z leti, ko imaš otroke velike in časa malo več, popusti volja, ker sjx>znaš, da je bila večina truda zaman.« - Koliko ste v Svilanitu seznanjeni z delom občinske skupščine! »Dobimo delegatska poročila, ki jih preletiš, kolikoro te zanima, vendar se mi zdi, da je vse preveč obširno, nekatere stvari se ponavljajo. Poročila naj delegatom pokažejo bistvo problema. Z delom v skupščini sem kot delegat seznanjena tudi prek delegacij za zbor združenega dela. Pogovorimo se, kaj je bilo na prejšnji seji, kaj bo na naslednji, torej, preletimo dnevni red, in če so kakšna vprašanja, jih delega- ti posredujejo naprej.« - Koliko vas delo skupščine zanima? Kje so vaši interesi? »V delovni organizaciji preživim le osem ur, ostalo v širši družbeni skupnosti. Zanima me problematika zdravstvenega varstva, socialno, otroško varstvo.« - Kaj pa sklepi občinske in republiške skupščine in recimo ukrepi zveznega izvršnega sveta, koliko zadevajo vaše interese in koliko lahko vplivate nanje? »Po mojem zelo malo ali nič. Vse skupaj nas iz dneva v dan zelo vznemirja. V delovni sredini se o vsem sproti pogovorimo. Recimo, pred nekaj tedni smo v TV tedniku gledali prispevek, ki je govoril tudi o zahtevku SR Srbije po statusu nerazvite republike in po uvedbi 36-urnega delovnega tedna. Kar dosti pripomb smo drugi dan lahko slišali. Po tem se vidi, da tudi delavci v proizvodnji spremljajo te probleme, ne zdi se jim prav, kar se dogaja, vendar stvari tudi malo ne morejo spremeniti, apatični postajajo.« - Spregovoriva še nekaj o sindikatu in njegovi vlogi v delovni organizaciji? »Preskrba ozimnice, organizacija prireditev in izletov - to že dolgo ni več edina funkcija sindikata. Ukvarja se z delavcem kot posameznikom, če je potrebno, mu nudi denarno pomoč...« - Kaj je trenutno najbolj pereč problem v Svilanitu? »Recimo, na sestankih o sklepih 13. seje CK ZKJ je bilo največ pripomb na preveliko posploševanje in »metanje v en koš«. Na primer devizna politika. Kar zadeva pridobivanje deviz, je Svilanit v rangu npr. lesne organizacije, ki pa ima vse surovine praktično doma; 47% deviz, kolikor jih Svilanit dobi od lastnega izvoza, porabi za nakup preje, barvil, ki se dobijo le zunaj. Devizna politika je za Svilanit največji problem.« — S kakšnimi problemi se še srečujete? »Splošno vzdušje med delavci je tako, da vsak beži čim dalj od funkcij, da, ni za nič odgovoren, in ker ve, da se ne da kaj dosti spremeniti. Delegatski glas sam po sebi največkrat narrireč ne seže dalj od občinskih meja.« — Spregovoriva še kaj o poslovanju Svilanita. »Trenutno je največji problem prodaja izdelkov. Osnovni material - bombaž - se je podražil za 40%, zato so se podražili tudi naši izdelki. Posledica - večanje zalog. Naše skladišče je polno kravat, prejšnja leta smo imeli v tem času že prazna skladišča, še letošnje devetmesečje je kazalo odlične rezultate, zdaj pa... Tudi v Frotirju se ubadajo s podobnimi problemi. Če ne drugega, bo za domač trg potrebno izboljšati prodajne pogoje. Ponudba postaja večja, povpraševanje pa zaradi padca standarda vse manjše.« — Kaj bi dodali ob koncu najinega pogovora? »Delavci kamniških delovnih organizacij se med sabo premalo poznamo. Glasilo kamniških delovnih ljudi in občanov, Kamniški občan, je zato najprimernejši prostor, prek katerega kaj več zvemo o določeni delovni organizaciji, njihovih delavcih in problemih, s katerimi sc ukvarjajo, torej, več o ljudeh in njihovem delu!« ROMANA GRČAR Inovacije v naši i Glede na sedanjo težko gospo-I darsko situacijo o pomenu inova-cij in nujnosti aktiviranja čimšir-i šega umskega potenciala delov-I niti ljudi ni več treba splošno in deklarativno razpravljati. Posledice naše prevelike ekonomske odvisnosti od uvoženega znanja so povzročile, da posvečamo vse večjo pozornost inovacijam. Široke razprave in akcije v družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih, premalo še v delovnih organizacijah, skušajo kar najbolj konkretno definirati naloge in aktivnosti ter jih vključiti v delovne programe. Rezultati, ki smo jih na tem področju dosegli, kažejo, da akcija ni bila kampanjska in ne muha enodnevnica. Večletna prizadevanja rojevajo prve sadove, predvsem glede večjega števila inovacij in boljše organiziranosti. Razmere v naši občini najbolje ponazarjajo tabelarično prikazani rezultati ankete komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik. Če jih primerjamo z rezultati podobne akcije občinske raziskovalne skupnosti Kamnik izpred štirih let vidimo, čeprav zaradi drugačne zasnove ankete podatki niso direktno primerljivi, da se je stanje na področju inovacij precej izboljšalo. Večina delovnih organizacij ima sedaj urejene pravilnike za nagrajevanje, povečalo pa se je tudi število inovacij in z njimi ustvarjeni dohodek . Bistveno večje je tudi število delovnih organizacij, v katerih imajo prijavljene inovacije. Ti uspehi v absolutnih številkah ne pomenijo kdo ve koliko, moramo pa pokazati nanje, če je to stanje vmesna postaja od prejšnjega zanemarjanja in zapostavljanja inovacij k njihovi bodoči afirmaciji. V tabeli vidimo, da v nekaterih delovnih organizacijah inovacijska dejavnost še ni zaživela, skoraj polovica delovnih organizacij pa na vprašalnik sploh ni odgovorila, med njimi tudi nekatere večje. Posamezne neuradne informacije sicer govore o tem, da lahko zasledimo inovacije v večini delovnih organizacij le da niso evidentirane in sistematično obdelane ter da teh inovacij ni tako malo. Vendar o tem lahko zaenkrat le ugibamo. V odgovorih delovnih organizacij so prikazani problemi, ki zavirajo inovacijsko dejavnost. Težave so zelo podobne tistim, ki so jih razpravljala predočili na posvetih v družbenopolitičnih organizacijah. Če rezimiramo, se največkrat ponavlja: - težko je razmejiti delo po delovnih nalogah od posebnega prispevka (inovacije) - težko je (točno) ugotoviti gospodarsko korist inovacije, - težko je začeti z inovacijami, - v kolektivu je neustrezna I klima, nevoščljivost (»neinova- torji« skušajo na razne načine zavreti inovacije), - vodstvene strukture ne dajo dovolj podpore, - na neproizvodnem področj u inovacij ni. Analiza takih in podobnih vzrokov za počasnejše uveljavljanje inovacijskega gibanja je porodila vrsto nalog, ki so si jih družbenopolitične organizacije zadale in na katere je treba stalno opozarjati. Preko usklajenih akcij družbenopolitičnih organizacij in tudi drugih dejavnikov (občinske raziskovalne skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, vodstev delovnih organizacij itd.) moramo širiti inovacijsko dejavnost v proizvodnjo in tudi na neproizvodno področje, kjer so aktivnosti in postopki včasih še bolj potrebni izboljšav. Predvsem je nujno čimprej pridobiti delovne organizacije, ki še nimajo te dejavnosti. V delovnih organizacijah moramo zagotoviti ustrezne pogoje za množično inovativno ustvarjalnost, zlasti: - sprejeti pravilnike (kjer jih še ni), - imenovati animatorje inovacijske dejavnosti, - zagotoviti izobraževanje inovatorjem in animatorjem, - poskrbeti za razumevanje inovacijske verige v kolektivu. To mora biti stalna obveznost delovne organizacije, v začetku pa glavno vlogo igrajo zlasti osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij. Razumljivo je, da se ne da vsega storiti čez noč, stremeti pa moramo k izgradnji sistema, ko bo inovacijska dejavnost vsaj enakovredna drugim nalogam v proizvodnem procesu. Svet za znanost pri OK SZDL Kamnik INVENTIVNA DEJAVNOST V KAMNIŠKI OBČINI (v anketi zajeti podatki za leti 1982 in 1983) OZD Število število gospodarska nagrade ali imajo opombe inovacij inovatorjev pravilnik i. Rudnik kaolina _ _ _ da ni bilo prijav 2. Lončarsko podjetje - - - ne ni bilo inovacij 3. Elektroelement-Svit 2 2 ? 4 .055 da pogrešajo animatorja 4. Donit-Trival naknaden odgovor S. Donit-Kemostik 1 2 1 . 180 224 28.773 da - 6. Titan 49 ' 60 18. 196 535 737 .177 da želijo profesionalca za ID 7. Alprem ni odgovora na anketo 8. Kemijska industrija 54 63 . 6. 725 074 354.164 da imajo referenta za ID 9. Stol 28 37 1. 617 454 163.876 da bo sekcija DIATI 10. Menina ni odgovora na anketo 11. Svllanit 11 ' 11 84.) 540 87.000 da so le manjše izboljšave 12. Tovarna usnja 5 7 ? 1 .363.488 da želijo množičnost 13. Eta - - - - da zahtev za nagrade ni 14. Meso ni odgovora na anketo 15. Veterinarski zavod - - - - ne ni te dejavnosti 16. GG TOZD ni odgovora na anketo 17. 16. GG TOK Kozorog ni Tli odgovora na odgovora na anketo anketo 19. Gradbinec ni odgovora na anketo 20. Graditelj ni odgovora na anketo 21 . Zarja 1 1 1. 150 000 52.500 da spodbuden začetek 22. Kočna - ' - - - da so neproizvodna organizacija 23. Golfturist ni odgovora na anketo 24. Planinka - - - - da Še ni bilo inovacij 25. Usluga - - - ne ni bilo irovacij 26. Stanov.komunalno gospodarstvo n l odgovora na anketo 27. Komunalno podjetje ni odgovora na anketo 28. Eksperimentalna tkalnica - - - - da žal ni bilo prijav 31 .712.827 2 .791 .033 Asfalt šele prihodnje leto Realizacija plana do konca septembra ter ureditev ceste dr. Tineta Zajca sta bili glavni temi 9. seje sveta krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje. Po podatkih-o realizaciji v prvih devetih letošnjih mesecih je slika v tej krajevni skupnosti ugodna, saj je od prihdoka kljub številnim odhodkom ostalo še razmeroma dovolj denarja. Krajevna skupnost je do septembra skupaj dobila 2,614.101 dinarjev, kar pa še ni vse iz načrta za letošnje leto. Pričakujejo še nekaj denarja od samoprispevka, prav tako pa so dobili šele polovico sredstev, ki jim pripadajo po samoupravnem sporazumu z delovnimi organizacijami. Do konca leta naj bi torej prejeli še nekaj več kot 540.000 dinarjev. Odhodki so bili precej manjši, kot so pričakovali. Tako so za ureditev ceste Breg-Vrtnarija porabili manj sredstev kot so načrtovali, tudi za akcijo uredimo okolje niso veliko potrošili. Navečji »prihranek« pa je ureditev ceste dr. Tinega Zajca, za kar so namenili 1,300.000 dinarjev, a do nje sploh še ni prišlo... Zadnje soglasje občanov, ki živijo ob tej cesti, so namreč pridobili šele v začetku oktobra, občani pa so zahtevali, da se poleg načrtovanega dela postavijo tudi robniki ob vsej dolžini ceste, ki je dolga 276 metrov. To bo seveda precej podražilo ureditev ceste, saj naj bi za zemeljska dela, robnike, kanalizacijo ter položitev asfalta odrinili kar skoraj 2,800.000 dinarjev. Tako velike vsote pa krajevna skupnost zaenkrat ne zmore, zato so sklenili poiskati naslednjo rešitev. Z deli naj bi pričeli konec tega meseca, letos naj bi opravili le zemeljska dela, položili kanalizacijo in postavili robnike. S tem bi izčrpali denar, ki ga je krajevna skupnost letos namenila za ureditev te ceste, na asfalt pa bodo morali počakati do prihodnjega leta, ko naj bi našli še preostalo vsoto denarja. M. R. »Groharjeva ulica« Pojasnilo Stanovanjsko komunalnega gospodarstva »SKG« Kamnik (objavljeno v »Kamniškem občanu št. 18 z dne 12. 11. 1984), ki se nanaša na naš članek iz »Kamniškega občana« št. 17 z dne 22. 10. 1984, je treba vsled objektivne informiranosti občanov dopolniti še z nekaterimi dejstvi. Ker smo že 22. 10. 1984 dovolj temeljilo opisali srž problemov okrog ogrevanja blokov na Groharjevi ulici, opozarjamo tokrat le na to, da je cena ogrevanja prvenstveno posledica prevelike porabe kurilnega olja. Do vzrokov za to nenormalno veliko porabo kurilnega olja pa se ni uspelo prebiti (mar zato, ker ni bilo dovolj volje in poguma za iskanje pravih razlogov?) nobenemu od naslovnikov, na katere smo se obrnili, da bi nam jih pomagali poiskati (in odpraviti!): »SKG«, samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, izvršnemu svetu, Krajevni skupnosti Duplica, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in družbenopolitičnim ogranizacijam občine Kamnik. Skupnosti stanovalcev blokov z Groharjeve ulice so se odločile in zavezale plačevati za centralno ogrevanje toliko kot na ulici Matije Blejca do takrat, ko bodo dobite argumentirana pojasnila za predložene obračune (po reku: »Čisti računi -dobri prijatelji!«). »SKG« Kamnik preseneča z izkazano logiko mišljenja (zamenjave vzrokov s posledicami) in podtikanj. Najučinkovitejši ukrep proti špekulacijam so namreč z dokazi podkrepljena dejstva. Pa jih nanizajmo nekaj: 1. Neumestno je skupnostim stanovalcev podtikati, češ, da so vseskozi »igrale na karto« »političnega problema« v zvezi z ogrevanjem. Res pa je verjetno, da je zaradi nerešenih zadev v zvezi z ogrevanjem blokov na Groharjevi ulici nastala politična škoda - in ta je iz dneva v dan večja. Tudi zato bi bilo nujno potrebno raziskati vzroke za kritično stanje (»SKG« je to poimenoval »anarhijo«) glede problematike centralnega ogrevanja na Groharjevi ulici. 2. Če »SKG« Kamnik ali pa predsedstvo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na tak ali drugačen način informirata občane, je kot kaže vse dopustno, če pa se možnosti informiranja preko sredstev javnega obveščanja poslužijo skupnosti stanovalcev, pa jih je treba zaradi tega brž okrcati in očrniti v očeh javnosti, češ, da so si za razreševanje problematike izbrale neprava sredstva (javnega obveščanja) in neprav način (»zlonamerne obtožbe in grožnje« - ker hočemo zvedeti resnico, in da se bomo za dosego tega cilja poslužili vseh legalnih sredstev). 3. Prepričani smo, daje »iniciativa posameznika« (tudi: »prizadevanje posameznika« ali »pobuda posameznika«) v naši družbi dobrodošla; bojimo pa se, da imata »SKG« Kamnik in predsedstvo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z očitno navedbo negativne intonacije pri tem v mislih nekaj povsem drugega (žalitve in blatenje posameznih osebnosti). Zato (in ker smo za konkretnost) objavljamo tudi naslov domnevnega posameznika: Vladimir Trop, Duplica, Groharjeva ulica 10, 61240 Kamnik. Z iniciativo posameznika pa je tako: če je slaba in nesprejemljiva je zavrnjena, če je dobra in sprejemljiva pa se jo osvoji. Težko je pričakovati, da bi skoraj 1000 ljudi iz skupnosti stanovalcev blokov z Groharjeve ulice trpelo iniciativo posameznika, če le ta ne bi bila istovetna z njihovim mišljenjem. 4. Skupnosti stanovalcev so zaradi nerazčiščenih zadev v zvezi z. ogrevanjem na Groharjevi ulici že dolgo pozivale na različne naslovnike, da bi jim pomagali razrešiti probleme. Tudi na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, ki pa je ostala za to gluha vse do 25. 10. 1984, ko je predsedstvo (v odsotnosti predsednikov zborov uporabnikov in izvajalcev) skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik najbrž prekoračilo svoje pristojnosti in sprejelo dokončen (!) ultimativni sklep glede problematike centralnega ogrevanja na Groharjevi ulici. 5. Dokler ni jasna usoda oz. razrešitev problemov vzvezi z ogrevanjem blokov (v katerih živi skoraj 1000 ljudi!) rta Groharjevi ulici, je verjetno neumestno trditi, da v Kamniku ni problemov v zvezi z ogrevanjem. 6. Skupnosti stanovalcev blokov z Groharjeve ulice so že leta 1982 postavile zahtevo po spremembi obstoječega vzorca pogodbe o ogrevanju. »SKG« Kamnik na to ni pristalo, nekatere skupnosti stanovalcev pa zato naslednji dve leti niso več podpisale pogodbe o ogrevanju. Letos (natančneje - sredi oktobra 1984!) pa je »SKG« Kamnik postavilo zahtevo, da morajo vse skupnosti stanovalcev podpisati pogodbe o ogrevanju, ker v nasprotnem primeru ne bodo ogrevali celotne soseske. Dve od osmih skupnosti stanovalcev sta kot druga pogodbena stranka postavili zahtevo po dopolnitvi predloženega vzorca pogodbe z naslednjimi klavzulami: I. »SKG« Kamnik se zavezuje storiti vse, kar je v njegovi moči, da bo skozi celo kurilno sezono redno, kvalitetno in odgovorno vršilo ogrevanje vseh stanovanj v skladu s predpisi. II. Skupnost stanovalcev ima pravico sodelo-, vati in odločati o oblikovanju in sprejemu planskih akontacijskih cen in obračuna stroškov centralnega ogrevanja. III. Finančna sredstva iz akontacij za centralno ogrevanje za tekočo kurilno sezono se smejo uporabiti izključno samo za pokrivanje stroškov ogrevanja iz tekoče kurilne sezone. Po posvetovanjih z družbenim pravobranilcem samoupravljanja je jasno, da imajo skupnosti stanovalcev to pravico zahtevati in da v teh zahtevah skupnosti stanovalcev ni ničesar nezakonitega. Ob tem dejstvu pa čudi zlasti to, da »SKG« Kamnik (sklicujoč se na podporo družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitične skupnosti občine Kamnik) ni pripravljeno vnesti v pogodbo teh klavzul. 7. Da bi »SKG« Kamnik izsililo podpis predloženega vzorca pogodbe (brez omejenih klavzul) tudi od omenjenih dveh inkriminiranih skupnosti stanovalcev je pustilo zmrzovati celotno sosesko do 20.10. 1984, polovico soseske pa vse do 31. 10. 1984 - ko sta tudi ti dve skupnosti stanovalcev bili (zaradi mraza in drugih -omejenih in neomejenih - okoliščin) prisiljeni podpisati predloženi vzorec pogodbe o ogrevanju. Vendar pa sta skupnosti stanovalcev pogodbo podpisali pod pogojem, da mora »SKG« Kamnik do 7. 11. 1984 pripraviti aneks k pogodbi, sicer bo pogodba z istim dnem nehala veljati. Takšno zahtevo po aneksu k pogodbi o ogrevanju pa so »SKG« do 7.11.1984 postavile tudi vse ostale skupnosti stanovalcev iz Groharjeve ulice. »SKG« Kamnik aneksa ni pripravilo! 8. Za 5. XI. 1984 je bil sklican sestanek, na katerem naj bi se vendarle skušali dogovoriti o načinu za razrešitev te neprijetne situacije, ki ima lahko dalekosežne neželene posledice. Ker se od vseh izrecno vabljenih nista odzvala vabilu predsednik izvršnega sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja sestanka ni bilo — zato pa še naprej ostajajo odprti težki problemi! Odgovornost - kje si? Predsedniki Hišnih svetov Groharjeve ulice 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16, Kamnik P. S.: - Lansko kurilno sezono ju bilo potrebno za ogrevanje dvosobnega stanovanja v velikosti 60 nr na Groharjevi ulici odšteti 39.000,00 din, letošnjo kurilno sezono pa bo cena verjetno presegla celo 65.000,00 din! - Čudno je, da »SKG« (ali kdo od drugih »naslovnikov«) ni postregel s »pojasnili« tudi k članku »Dolžniki in krivci«! - 15. 11. 1984 je republiški družbeni pravobranilec samoupravljanja poslal samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik dopis, v katerem med drugim piše, (citiramo iz kopije dopisa) da družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS ocenjuje, da so zahteve skupnosti stanovalcev po dopolnitvi pogodb upravičene, zato predlaga, da Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kamnik zavzame do omenjene problematike ustrezno stališče in ga posreduje »SKG« Kamnik ter s svojim stališčem v roku 30 dni seznani tudi republiškega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Neodzivanje na vojaške vaje Usposabljanje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo-, zaščito je pravica in dolžnost vsakega občana (Zakon o vojaški obveznosti). Vsakdo izmed nas seje dolžan vključevati v oblike vojaško strokovnega usposabljanja in se s tem usposobiti za različne oblike boja proti agresorju. Kljub zakonski osnovi, katera je jasno opredeljena in določa pravice in dolžnosti subjektov SLO in DS, pa se vse prevečkrat pojavljajo različni vzroki za neodzivanje na vojaško usposabljanje in tudi druge oblike usposabljanja za potrebe SLO in DS. Neodzivanje na te oblike usposabljanja je vsekakor prepogosto, kot vzroki pa se največkrat pojavljajo: bolezni, potovanja, delovne obveznosti, študijske obveznosti, neažurno javljanje mesta prebivališča, večkrat pa se pojavljajo tudi neopravičeni izostanki. Zdravstveno sposobnost lahko ugotavljajo vsi zdravniki, vendar pa so merila za oceno sposobnosti premalo enotna. Lahko trdimo, da je vojaška sposobnost izenačena s splošno delovno sposobnostjo. Večkrat mislimo da so vojaške vaje povezane z velikimi telesnimi obremenitvami, kar pa vedno ne drži. Vojaški obvezniki velikokrat dobivajo zdravniška potrdila kot merilo nesposobnosti za vojaško usposabljanje. Prav zato se v občini Kamnik upoštevajo enotna merila ocenjevanja zdravstvene sposobnosti, kot veljajo za službo v oboroženih silah JLA. Z boleznijo se pojavlja tudi drug problem, saj nekateri vojaški obvezniki, ki so dejansko bolni in nesposobni za vojaško službo, ne urejajo in uveljavljajo vojaško nesposobnost tako, kot bi jo morali. Tudi razna službena in drugačna potovanja so prevečkrat vzrok neodzivanja na vojaško vajo. Ta problem izstopa največkrat pri mobilizacijskih vajah, ko morajo vojaški obvezniki takoj na zbirališče. V takih primerih ne ravnajo prav tudi'nckateri svojci vojaških obveznikov, ker ne obvestijo oziroma največkrat sploh ne vedo, kje se nahajajo vojaški obvezniki. Tudi nekateri vojaški obvezniki se kljub temu da prejmejo in podpišejo vpoklic, ne odzovejo vpoklicu takoj, ko ga prejmejo, ampak mnogo kasneje, kot bi to lahko storili; odnos do mobilizacijske vaje vsekakor ni primern, zato bodo taki vojaški obvezniki v bodoče kaznovani kajti kurir, ki nosi vpoklice, zapiše čas oddaje vpoklica. Tako bo možno kontrolirati čas prejema vpoklica in čas javljanja vojaškega obveznika v enoto. Neodložljive delovne obveznosti tudi pomenijo določeno oviro za izvajanje vojaških vaj. Vendar je vojaških obveznikov, brez katerih se ne bi mogel odvijati delovni proces v organizacijah združenega dela, kar precej. Vsekakor je delovna obveznost zelo pomembna, vendar smatramo, da delovne organizacije ali bolje rečeno posamezniki prevečkrat izkoriščajo to možnost za neodzivanje na vojaške vaje. Menimo, da tu le malo pretirava- mo, posebno še zaradi tega ker obveznosti do usposabljanja le niso tolikšne, da bi zaradi ene vaje nastale večje gospodarske škode, kar naj bi bil pogoj za oprostitev iz vojaških vaj. V to kategorijo bi lahko šteli tudi študijske obveznosti. Prevečkrat se dogaja, da so izpiti ravno takrat kot vojaške vaje. Obveznost razporejenih občanov v oborožene sile je tudi stalno javljanje sprememb bivališča in mesta zaposlitve. Marsikdaj teh sprememb vojaški obvezniki ne javljajo, zato se večkrat dogaja, da jih kurirji ne najdejo. Tudi primeri, ko vojaški obvezniki iz neopravičenih razlogov ne pridejo na vojaško vajo, niso redki. Zgodilo se je že, da je, na primer, zasebni obrtnik jasno in glasno povedal, da ga ne bo na vojaške vaje, ker je kazen tako majhna, da bo z zaslužkom tistega ali tistih dni, ko bi moral biti v enoti; zlahka poravnal kazen. Neudeležba na vojaških vajah se kaznuje z denarno kaznijo od 1.500 do 5.000 din ali z zaporno kaznijo do 30 dni. Verjetno pa zaporna kazen le ni tako nepomembna tudi za obrtnika, ki daje take izjave. Tudi letos ni bilo malo takih primerov neudeležbe in tudi samovljnega oddaljevanja od enote. Taki primeri so bili kaznovani z denarno kaznijo. Kljub temu, da problem udeležbe na vojaških vajah ni pereč, pa se moramo vprašati, kaj storiti, da omenjenih težav ne bo. Predvsem ne smemo prezreti dveh stvari. To je stalna politična aktivnost v vseh okoljih za nadaljnjo rast obrambne samozaščitne sposobnosti in osveščenosti, izrednega pomena pa je tudi učinkovita in kakovostna priprava vseh vrst usposabljanja. JOŽE ARKO SOODVISNOST AKTIVNOSTI IN PLANSKIH DOKUMENTOV NOSILCEV PLANIRANJA -pri prinravi in sprejemanju dolgoročnih planov -pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov DPS, SIS SB Sloveniji in OZD in SIS ljubljanske ter OZD regije v Sloveniji >*__,__. , ______ obvezna priprava in sprejem laBtnegr dolgoročnega plana reducirana vloga pri — — — pripravi in sprejemanju dolgoročnega plana občine PLANSKE FUNKCIJE SKUPŠČINE OBČINE DPS, SIS SE Slovenija in OZD in SIS ljubljanske ter OZD regije v Sloveniji obvezna priprava in sprejem lastnega srednjeročnega plana PLANSKE FUNKCIJE SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE ALI SKUPNOSTI priprava in sprejemanje srednjeročnega plane občine Kamnik priprava in sprejemanje dolgoročnega plana občine Kamnik operacionalizacij dolgoročnega plan občine Kamnik za potrebe ks FUNKCIJE ORGANOV IN ORGANIZACIJ ZA POTREBE PLANSKIH FUNKCIJ SKUPŠČINE OBČINE obvezno priprava in sprejem laGtnega srednjeročnega plana obvezna priprava in sprejem lastnega dolgoročnega plana reducirana vloga pri pripravi in sprejemanj dolgoročnega plana obč ine FUNKCIJE ORGANOV SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE ALI SKUPNOSTI punkcije d po d po politična priprava odločitev in Javo« razprave o smernicah in osnutkih planov občine SIS FUNKCIJE ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE ZBORI SO < odločitev v ključnih korakih priprav« /____. planov občine ^ IZVRŠNI SVET SOl<^ organ odgovoren za pripravo - operativna priprava odločitev v/ ključnih korakih in \ operativne odločitve v ostalih korakih priprave planov občine družbeni sveti oz. TELESA SKUPŠČINE ___ punkcije stkokovnih organi zaci J biro kamnik - ZAVOD Za urejanje rarerugAT iteo rj drugi strokovne podlage in gradiva planov občine . atrokovno-politična - 7 priprava odločitev v ključnih korakih . priprave planov si občine v , KOMITE ZA EER y KOMITE U UPVO operativna priprava odločitev po področjih —\ pristojnosti v vaeh korakih priprave planov občine (tudi odločitve po posameznih ožjih vjjraaanjih) OSgani sprejemanja odločitev po posameznih ključnih korakih priprave planov (referendum) akupSčina (skupščina (zbor delavcev) samoupravne krajevne delavaki svet interesne akupnosti) akupnosti organ,odgovoren za pripravo planov komisija za pripravo planov izvrsni odbor ali odbor za pripravo planov (svat krajevne akupnosti) organi priprave strokovnih podlag in gradiv planov poslovodni organ in strokovne slulbe Btrokovne Bluibe in organizacije (organi in telesa na posameznih področjih delovanja krajevne skupnosti), pristojni organi in službe skupščine občina RACIONALIZACIJA IN INTEGRACIJA STROKOVNEGA DELA V OBČINI Dolgoročni plan občine mora vsebinsko vključevati tudi usklajene interese posameznih nosilcev dolgoročnega planiranja, ki so obvezni dolgoročno planirati, pa tudi tistih organizacij in skupnosti ter društev, ki temu niso zavezani, a izkažejo dolgoročne interese. Na oblikovanje dolgoročnih vizij pa vplivajo tudi dolgoročne usmeritve v SR Sloveniji, regiji ali sosednjih občinah. Po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (4. člen) imajo pravico in dolžnost sprejemati srednjeročne plane delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, bankah, drugih finančnih organizacijah, delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skup-' nostih, krajevnih skupnostih, pogodbenih organizacijah združenega dela, zadrugah ter v društvih. Skupščina občine ne nastopa le v funkciji priprave in sprejemanja lastnega srednjeročnega in dolgoročnega plana, temveč tudi v organizacijski funkciji celotnega planiranja v občini ne glede na časovno ali interesno določenost. Za potrebe razvoja krajevnih skupnosti je smiselno, da se istočasno izdela tudi operacionalizacija dolgoročnega plana občine na nivoju posamezne krajevne skupnosti. Samoupravne organizacije in skupnosti so obvezne planirati srednjeročno in dolgoročno v odvisnosti od narave področja, ki ga pokrivajo. Dolgoročno planirati so poleg družbenopolitične skupnosti po zakonu dolžne vse samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti in zadeve posebnega družbenega pomena, ter tisti nosilci, ki jih določi odlok skupščine družbenopolitične skupnosti. Ostale organizacije le delno sodelujejo v dolgoročnem planiranju. V__ Predstavljene so funkcije organov in organizacij za potrebe priprave, sprejemanja in kontrole izvajanja planov, pri pripravi gradiv, pripravi odločitev in odločanju v občini. Te funkcije je nujno razdeliti skladno s sistemskimi opredelitvami, saj mešanje različnih funkcij (npr.: organizacijske in strokovne) lahko povzroči zastoj ene ali druge, kar je oboje v škodo kvalitete planskih odločitev. STANJE NORMATIVNIH OSNOV IN AKTIVNOSTI ZA PLANIRANJE V OBČINI - ZAKONODAJA Z družbenim planiranjem v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih zagotavljajo delovni ljudje ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad sredstvi, pogoji in rezultati dela, usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe, materialnih tokov ter razvojnih neenakomernosti zaradi ustvarjanja ugodnejših pogojev razvoja proizvajalnih sil družbe in produktivnosti dela, uveljavljajo pravico do dela in zboljševanje življenjskih razmer. Z družbenim planiranjem delovni ljudje usklajujejo in usmerjajo medsebojne socialne, ekonomske, prostorske In druge samoupravne odnose. Za vse nosilce družbenega planiranja je obvezna priprava srednjeročnega plana, ki se sprejema za obdobje petih let. Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov sprejemajo samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične skupnosti letne planske akte, s katerimi določijo politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. Za spoznavanje dolgoročnejših možnosti za družbenoekonomski razvoj zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/ 1980) predvideva pripravo dolgoročnega plana, ki se sprejema za obdobje 10 let In več. Kot pravi zakon v svojem 23. členu, daje dolgoročni plan podlago in splošne usmeritve za opredeljevanje in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih samoupravnih organizacij in skupnosti ali za njihovo urejanje z zakoni in drugimi akti teh skupnosti. Dolgoročni plan določa splošno usmeritev za njihovo urejanje z zakoni in drugimi akti teh skupnosti. Dolgoročni plan določa splošno usmeritev za usklajen razvoj družbe in gospodarstva, cilje in smeri razvoja na daljše časovno razdobje, spremembe v strukturi proizvajalnih sil in razvoj samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov, ki jih je potrebno uresničiti v tem obdobju. Dolgoročni plan določa tudi politiko za usmerjanje procesa urbanizacije in temeljne usmeritve za razvoj mest in naselij, politiko KAMNIK 2000 DELOVNI PROGRAM (predstavitev) Z letom 1986 se bo začelo novo plansko obdobje za vse, ki so zadolženi planirati srednjeročno in dolgoročno. V letih 1984 in 1985 so predvidene za pripravo planov razvoja od leta 1986 dalje usklajene planske aktivnosti na vseh nivojih od SFRJ, SR Slovenije do občin in posamezih nosilcev planiranja. Skupščina občine Kamnik je v oktobru 1984 sprejela osnutek, v novembru pa predloga odlokov o pripravi in sprejemanju dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik, kjer so opredeljene tudi zadolžitve ostalih nosilcev planiranja. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pa je na svoji 103. seji dne 30. 10. 1984 sprejel delovni program planske naloge Kamnik 2000. Z delovnim programom je opredelil: - usklajen pristop k planiranju, v občini; - pripravo in sprejemanje dolgoročnega plana občine za obdobje od leta 1986-1995 oziroma za določena področja tudi do Ista 2000; - pripravo in sprejemanje družbenega plana občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990; - pripravo in sprejemanje dolgoročnega in srednjeročnega plana za ostale nosilce (vzorec). prostorskega urejanja in posegov, razvoj in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov, ter strategijo varstva okolja. Dolgoročni plan določa tudi pogoje za kvaliteto življenja ter daje dolgoročne razvojne usmeritve kadrov in politiko zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb. Pri izdelavi dolgoročnega plana občine bo potrebno upoštevati tudi Zakon o urejanju prostora (Ur. list SR Slovenije št. 18/1984), ki v členih od 30 do 38 določa prostorske komponente, ki jih mora vsak nosilec planiranja upoštevati pri izdelavi dolgoročnega plana. Občini nalaga predvsem skrb za varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena, usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in določevanje namenske rabe prostora ter usmeritev glede načina urejanja posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti. Ob pripravi srednjeročnih planov pa se te usmeritve preverijo, po potrebi usklajujejo, dopolnjujejo z novimi spoznanji in z novooblikovani-mi dolgoročnimi družbenimi cilji. Na podlagi usmeritev iz dolgoročnega plana ter ob upoštevanju potreb socialnega in gospodarskega razvoja, srednjeročni plan občine v prostorskih sestavinah podrobno določi prostorsko organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora na območjih, kjer so po dogovoru o temeljih srednjeročnega družbenega plana predvideni posegi v prostor ali druge obveznosti v zvezi z urejanjem prostora ter za te posege določi način in dinamiko izvedbe. Za razliko splošne obveznosti za srednjeročno planiranje, je dolgoročno le deloma obvezujoče. Zakon vanjo zavezuje le družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti splošnega družbenega pomena, ter tiste nosilce, ki jih zadolži občinska skupščina. Obvezno dolgoročno plansko obravnavo posameznih družbenih področij opredeljujejo tudi drugi zakoni. Nekateri predvidevajo Izdelovanje lastnih dolgoročnih planov predvsem za dejavnosti posebnega družbenega pomena ali pa predvidevajo, da se problematika, ki jo urejajo, upošteva v planih nosilcev planiranja — bodisi v planu družbenopolitične skupnosti, bodisi v planih drugih nosilcev. Obveznost priprave lastnih dolgoročnih planov določajo predvsem zakoni, ki uravnavajo svobodno menjavo dela na posameznih področjih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SR Slovenije št. 1/1979), Zakon o varstvu zraka (Ur. list SR Slovenije št. 1/1981) in podobni drugI pa določajo, da se mora njihova problematika odražati tudi v usklajenih planskih dokumentih predvsem družbenopolitične skupnosti, pa tudi drugih nosilcev. Vse to predpostavlja in zahteva vodenje usklajenih planskih aktivnosti na področju cele občine. - PLANSKE NORMATIVNE OSNOVE V REPUBLIKI IN REGIJI V skladu z napotili zakona je Skupščina SR Slovenije v letu 1978 sprejela Odlok o pripravi In sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja tudi do leta 2000 (Ur. list SR Slovenije št. 17/1978), v katerem je zadolžila za izdelavo dolgoročnih planov poleg občin tudi posamezne samoupravne organizacije in skupnosti, ki izpolnjujejo določene pogoje. V istem odloku je Skupščina tudi zadolžila vse nosilce in udeležence družbenega planiranja, da sprejemajo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo usklajenost delovanja z izdelavo dolgoročnega plana SR Slovenije. Odlok je bil smiselno , VSKLAJENOST ROKOV DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE VSKLAJENOST ROKOV DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE ALI SKUPNOSTI do Ji.lo.l984 Dolgoročni plan občine Srednjeročni plan občine (1986 - 1995, 2ooo) (1986 - 199o) l.d l.s Pripravljalna dela za Pripravljalna dela za dolgoročni plan občine srednjeročni plan občine Dolgoročni plan (1986 -1995, 2000) Srednjeročni plan (1986 -1990) do 15.11.1984 l.d Pripravljalna dela za dolgoročni plan l.s Pripravljalna dela za srednjeročni plan do 51.1.1985 2.d 2.s do 2o.2.1985 2.d 2.s Smernice za pripravo Smernice za pripravo Analiza dolgoročnih Temelji plana in smerni- dolgoročnegi i plana srednjeročnega plana razvojnih možnosti ce za pripravo planov in elementi za usklajevane ter elementi za sklepanje sam. spor. o temeljih srednjeročnega plana do 5o.4.1985 5.l.d Delovni osnutek dolgoročnega plana 5.l.s Osnutek dogovora o temeljih srednjeročnega plana do 5o.4.1985 (usklajevalne aktivnosti v sklopu delovnega osnutka plana 5.l.s Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana do 51.7.1985 5.2.d Osnutek dolgoročnega plana 4.l.s Osnutek srednjeročnega plana do 51.7.1985 5. l.d Osnutek dolgoročnega plana 4.l.s Osnutek srednjeročnega plana do 51.10.1985 5.5.d Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2ooo 5.2.8 Dogovor o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986 -199o do 51.10.1985 5.2.d Dolgoročni plan samoupravne organizacije ali skupnosti za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. 2ooo 5.2.s Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 199o do 51.12.1985 4.2.s Družbeni plan občine Kamnik za obdobje od leta 1986 do leta 199o do 51.12.1985 4.2.s Srednjeročni plan samo-upravnne organizacije ali skupnosti za obdobje od leta 1986 do ,199o Vsebini srednjeročnega in dolgoročnega plana sta v načelu podobni le da srednjeročni plan bolj poudarja akcijsko komponento plana, programsko razdela-vo posameznih področij, ki so v dolgoročnem planu le okvirno nakazana. Torej je dolgoročni plan podlaga in splošna orientacija za opredelitev in usklajevano reševanje nalog v srednjeročnih planih. Vsled obsežnosti planske procedure se bo v največji možni meri pristopilo k . istočasni pripravi, obravna- V--__s vi in sprejemanju sorodnih faz dolgoročnega in srednjeročnega plana nam pri srednjeročnem planu predstoji faza več, bi se priprava dolgoročnega plana občine s sprejetjem zaključila do 30. 10. 1985, srednjeročnega pa do 31. 12. 1985. Ker sta vsebini srednjeročnega in dolgoročnega planiranja tudi za ostale nosilce planiranja enaki, je tudi zanje smiselna usklajena izdelava dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov. Izdelava planskih dokumentov samo- v: upravnih organizacij in skupnosti sledi občinskemu odloku in občinskim smernicam, zato so roki izdelave prvih dokumentov zamaknjeni glede na občinske, a se do sprejetja planov ob usklajevanju ujemajo. PODROBNEJŠI POTEK PRIPRAVE IN SPREJEMANJA DOLGOROČNEGA (IN SREDNJEROČNEGA)PLANA OBČINE KAMNIK dpo Umika - Jima nipnvt llmfcbeni sveti oiirooe relenii skup&čine ikuplčina o obilni« Kamnik Itvrlni evat Skupic ina občin« Kasnlk Biro Kaanik (iteo) oatale atrokovn« organizacij« w o a Sš.a v u u ,. •u o.-H - M U f O. t M m • . Sprcnenb« odlo ka o pripravi in »prejetju /V ia »Preje V.Ndolgorocn plan« občine Kamili Delovni progresi ■• t od o loEij« ■ u O > o M P O M _ Snernlc« ta ll pripravo dol {TKRoročnega pl. ] ana občin« tputi" t rt I lil noailce ?. 1.1.1. Anketa o dolgo ročnih mienh stilih nosil ;. i.2.i.-) 5ii± 3 A. i'. 2. d o 1 { o r o i o a F j r-77- 1 a • 2 ! i- ■ I ^2.„ i a S c Javne r«»grnlt«v -5.2.1-2. Delovni oanu tek dolgoroč nega plana občine Kaanik J.2.1. J.2.2. Hi- aniranj« a p • c oso« 11* Osnutek dolgo rncnege plen« občine Kemnik 5.3.1. 5.5.2. 5.». :=3 Mi O TJ > Dolgoročni plan občin« Kaanik in »olni dogovo ri ta rt.hnci Jo poaaaetnih prograaov PODROBNEJŠI POTEK PRIPRAVE IN SPREJEMANJA SREDNJEROČNEGA PLANA SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE ALI SKUPNOSTI gradiva m akti »prej«t i v organi! ■ kupictoi občina organi eprv.teateaj« ihI \tyf- \ '■-•v po |*©«a-H.n>h kl.tu^nlh korakih pri prat«« * red o J »robnega P*« organ,odgovoran t pripravo »rertnje-ro*o*r» plan« organi priprava ■ t rofcovnlh portlar ln gradiv »rodn.tr-roČnege plan« Sklep o pripravi ln *f>rr JeMu aredn.1« ^oega plani [ rograa eniaaciJ» MtOdolof L ^— —- 1 "■ — 3- a ■ * M- ► o— a iti o«prav- Oanro*n«ge plana Seanvipravn * ap**i*«»u«. o taetel.MS nrvdn.1«-ro-^nege plana Sr»dn,i»r*^n' PODROBNEJŠI POTEK USKLAJENEGA DOLGOROČNEGA PLANIRANJA V OBČINI KAMNIK ■ ^ 21" ■ rtlfll s. kg IHiillf 1.PRIPRAVLJALNA DELA (do 13.11.1984) 1.1. Odločitev O pripravi lgoroiaega prograee i projekte ta [ .ii"t • ""J00 >0*Pt""nto..- ■i .-.'«., i i - . ■ I , r- ■ . 1. ! il". priprava dala ta d lgoroČnl raivojnl prog ■a ali projekt (projek tta naloga) 1.PRIPRAVLJALNA DELA (do 15.11-1984) ^_ l.l. Sklap o pripravi in ' ejetju dolgoročnega j TT.—- " >vni progre« priprti j eprejeennja dolgoi ojnaga plana_ 1.5.1. Organi aec, Jako-e«todolo ah« priprava dala i« •llao ratvojnih eoinoet liti1 ji ■ noallca ■ rad ur 1 rano vlogo v d' lgoročnee. planiranju 3= 1.5.5. Organi taciJiko-aetodol Ika priprava V'» ta a •ralca dolgoročnega pit na občine (obstojaia - tH ratvojna gradivi 2.JUZV0J1II PROGR* III ALI PROJEKTI (do 21.?.1985) 2.1.. DoHoroinl raf.ojal pr, »r». »11 fi.'ft' p» .»»emo r.ivojno ko.po 2.ANALIZ. DOLGORO CKIH RAZVOJHIH MOiMOSTI (do 21.2.1985) -^--1 1.1. LiT.n« itudl J« ,progr»»i ln proj.ktl »» adr« JAVKA RAZPRAVA o anarnlcab it dolgoročni plin občine 2.SMERNICE za PRIPRAVO DOLGOROČNEGA PLAHA OBČINE KAMNIK (dO 31-1.198$) AHALIZA DOLGOBOCIIH BAZVOJMH ALTEMATIV OBCDJE 2.1.1. Invantaritai obato.lečih i 2.1.2. Itvlaček ta planiranj« ■plolna lnforeacijaka i J—-- Skupna Itud1Ja,prograal Id projekti po potaattn lh ratvojnih vprašanjih (ganaralno) X Stud t Je .proenai ln pro Jakti ta dolgoročni pla ?.?. SHEMICE Ik PRIPRAVO DOLOOROČMIGA PLAH A CjBĆIHE 2.2.2. Opradalltav in udaleleni anja v občil L\ ravo dolgoi *1 občin. —----™ --■—v Opredelitev elaaentov u x nrganltaclja~ "V\< »klajavanja v reg.Jl ln 2.5.1. Vtorac organlt. ■">.].:„n» pri; nltacijako-aetodolo priprava dali ti do 'ocnl plan občin« "TTiVT. ,-Jt.Ui 1.5.2. Organit«elj«ko-««todol olEa priprava dala dol gorofin«gt plan« / UaVlajfvalake V. tk-.iTaoiU_ /?arlflkaclja uakladltvaV Valaaaotov__J N 7^t:- L.Btne itudiJa,prograal ln projaktl te potraba dolgoročnega plana X" ggr. Oeoutek dolgoročnega plana T7FT.-1 Oanutkl projekti niov ta aktov i vlCobvaaolh lo i 3-l.DELOVTII OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK (do 30.4.1985) 5.1.1. AKAl.UA dolgobočkih bazvojkik t AH [AKT OBČIKE r i.l.l.g.- Skupn« Itudije.progrea ln projekti po poaaaan lb ratvojnih vpralanjll (detajlno) ■1.1.1 letajlni potrebna lafor tacljaka oanova ta dolg iroinl plan obilna 1.1.1.5. itudije,prograal lo pro lakti ta dolgoroiol pl" l obeioa(datajlno) 5.1.1.». a Analltt dolgoročnih ^ratvojolh variant (alnt«ta)_ 5.1.2. DIXOTKI OSlfUTfJ DOLGCROCIEGA PLAHA OBČINE 3.1.2.1. Ureditev ln ovrednoten, a dolgoročnih variantni h riivojnlh lih noellee- TTH7TT. Podrobna epradallt«v »1 «o«ntov utklijavanja v ttattMt , ■ ■- -\f Uaklajaval aktivni 1 tttt: Delovni oanutek doleorr čnaga plana občin« Kaan lk talotata) USKLAJENOST POTEKA PLANIRANJA V OBČINI, REGIJI IN REPUBLIKI - dolgoročno planiranje B era« K H- T 1 p ■ O H- P (X Vi O* H O 01 M 0< ■ H* «t ^ Crt H« 3 OT 0> n) - p H- O H* .O. O H- T Mi O O « P o« P smernice za pripravo dolgo ročnega plana J usklajevanje (osnutkov) dolgoročnih planov - srednjeročno planiranje 1. Faze srednjeročnega planiranja so identične dolgoročnim, le s krajšo časovno orientacijo. 2. Ostali nosilci imajo v procesu srednjeročnega planiranja namesto analize dolgoročnih razvojnih možnosti smernice za izde- USKLAJENOST POTEKA PLANIRANJA V OBČINI KAMNIK lavo srednjeročnega plana z elementi za usklajevanje. 3. V procesu srednjeročnega planiranja se plani usklajujejo z dogovori o temeljih planov ali s samoupravnimi sporazumi. Ker tega dolgoročno planiranje ne pozna, se dolgoročni interesi usklajujejo v fazi osnutkov planov. < ho hh »rc D"C c -O o tj 1 .PO. a t- H f-n «(ri ".-S O B O. h- a • c v a n nn o «9 m "d » o 1 o-g-c h . c c-o S. h-h-o . D NOJ nppn« ■ O h- b o •a v . rt g S. o i I < - in a . (I o O. h' In rokovno dopolnjen v letih 1980 (Ur. list SR Slovenije št. 20/1980) in v letu 1983 (Ur. list SR Slovenije št. 26/1983) in v letu 1984 (Ur. list SR Slovenije št. 6/ 1984). Enako je Skupščina SR Slovenije 1. februarja 1984 sprejela Odlok o pripravi In sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SR Slovenije št. 6/1984), v katerem je tudi zadolžila samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti, da sprejemajo programe dela za priprave svojih planov, s katerimi bodo zagotovile časovno in vsebinsko usklajen potek aktivnosti pri pripravi lastnih planov s pripravo republiškega družbenega plana. V skladu z vlogo in-polo-žajem, ki ga Ima občina Kamnik v osrednji slovenski regiji, bo pri poteku planiranja nujno upoštevati usmeritve ostalih občin v regiji. V tem smislu je bil v letu 1982 sklenjen samoupravni sporazum o pripravi in financiranju dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov za obdodbje 1986-1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 za osrednjo slovensko regijo. - PLANSKE NORMATIVNE OSNOVE V OBČINI V skladu z vsemi zakonskimi zadolžitvami In z odlokom o pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije je Skupščina občine Kamnik marca 1979 sprejela Odlok o pripravi In sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik (Ur. Ust SR Slovenije št. 12/1979), ki ga je v skladu z novimi zakonskimi In metodološkimi rešitvami smiselno in rokovno spremenila in dopolnila v oktobru 1980 (Ur. list SR Slovenije št. 28/ 1980) ter marca 1984 (Ur. list SR Slovenije št. 11/84). V teh odlokih so bili določeni nosilci priprave dolgoročnega plana občine, roki za pripravo posameznih gradiv ter kriteriji za določitev drugih nosilcev dolgoročnega planiranja v občini v skladu z ustrezno zakonodajo In stališči RKDP (Nekatera stališča Republiškega komiteja za družbeno planiranje o pripravi dolgoročnih planskih aktov, Informativni bilten, št. 12/1981). Na podlagi tega odloka je Izvršni svet občine sprejel 0BCIKE KAMNI K C javna razprava 0 OSKUTru DOLG0ROCKEGA plaha 0BČIRE kamnik 3.2.OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLAAA OBČDtE KAMNIK (do 5X.?.1W) FCi plaha OBČIBE. Cč-rgenitacija Jivne raigmttv« (SO)__ 5.2.2. OS.TUTEJ. AIT0V V SPLAVI__ . 5-2-J.l. ,) Urbantatlčna tamove i Corginiticija \\J [T5 TTT" 1.PRIPRAVLJALNA DELA 1.1.Odločitev o pripravi in spr ejetju dolgoroč nega plana / tju l.S.Organisacij r— a pl sko-netodoloska * 1.2. priprava dela graa 1.PRIPRAVLJALNA DELA 1.1.Sklep o pri pravi in aprtje dolgoro£neg IDI---------- .Delovni pro 1. PRIPRAVLJALNA DELA l.l.Sprenenba o dloka o priprav i in aprejetju dolgoročnega pl ana obSine 1.2.Delovni pro fra« .3>Organizacij ako-fjetodoloaka priprava dala PripraviJaln a dala v rep 30.9.84 ubi i ki in re giji 5.2.DOLGOROČNI PUH (51.10.1985) J.2.1. Dolgoročni plan ta obdi bje od leta 1986 do lai 1995 (2ooo) 3.3-DOLGOROČNI PLAN OBČINE KAttNlK (do 31.10.1985) ) Hotni dogovori ta reall \ teci jo poaaeatnih / prograeov_ 5.5-1-1- Sintata aoeialolh.akon oaeklli, proatoraklb Ln drogih aeatavin >.5.1.2. Grafični prlkitl preat tam niT"in 5.5-g-' AJtTl T SESTATI TT5. ?. 1." Urbinlatlčna taaoovi •aallj in krajlnak« aneve obaioČi.1 5.5.2.2. Grafični letlČnlh i TTTT.-;- Drugi (a«obvatnl) akti 2.SMERNICE ZA PRIPRAVO DOLG. PLANA OBČINE 2.1.Analiza dol goroSnih razvoj nih alternativ 2.2.Saernice — 2,3»Anketa VklJuSevanje v razpravo o smernicah v republiki in regiji 31.12.84 3.1.DELOVNI OSN UTEK DOLGOROČNE GA PLANA OBČINE 3.1.1. Analiza d olgoro5nih raz vojnih Variant 3.1.2. Delovni o anutek " Uaklajevalne aktivnosti z republiko in regijo 31.3.85 3.2.OSNUTEK DOL GOROČNEGA PLANA OBČINE 3.2.1.Osnutek d olgoroinega pla na občine 3.2.2.Osnutki a ktov v sestavi 3.4.MOŽNI DO GOVORI ZA RE ALIZACIJO PO SAMEZNIH PRO GRAMOV 3. 3.DOLGOROČNI PLAN OBČINE 3.3-l.Dolgoroč ni plan občine Katmik 3.3.2.Akti t si stavi V kontrolo r lapubliskia p m lanskim orga * DM program nalog in nosilcev ter drugih udeležencev za pripravo In sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih planov (priloga delegatskega gradiva, junij 1984). V tem odloku je določil za izdelavo dolgoročnih planov naslednje delovne organizacije v občini: Rudnik kaolina in kalcita, Industrija pohištva Stol, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna TITAN Kamnik, Tovarna usnja UTOK, Tovarna tekstilnih izdelkov Svilanit ter Kemijska industrija Kamnik. Obenem je določil tudi roke za izdelavo posameznih planskih dokumentov. Glede na republiški odlok o pripravi srednjeročnega družbenega plana je Skupščina občine Kamnik dne 27. marca 1984 sprejela Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990, v katerem je postavila roke za sprejem posameznih občinskih planskih dokumentov ter zadolžila samoupravne organizacije in skupnosti, da sprejemajo programe dela za pripravo lastnih planov, s katerimi bodo zagotovile časovno in vsebinsko usklajenost priprav občinskih planskih dokumentov. Zadnji roki iz predhodnih odstavkov so bili zamujeni za približno šest mesecev. Zato je Skupščina občine Kamnik v oktobru 1984 pristopila k spremembi obeh odlokov. Ker je šlo za večje vsebinske spremembe, ki se moče-neje odražajo tudi v sestavi odlokov, sta predloga odlokov tekstualno oblikovana nanovo. Sprememba odlokov o dolgoročnem planu In d srednjeročnem planu je pogojena: — z zamudo planskih aktivnosti družbenopolitičnih skupnosti, predvsem pa samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki In regiji; — z zamudo planskih aktivnosti v občini zaradi dosedanje dimenziji naloge neustrezne organiziranosti organov in strokovnih organizacij, predvsem pa zaradi problemov glede rokov in kvalitete s strani dosedaj pooblaščene organizacije (LUZ) za izdelavo strokovnih osnov prostorskih planskih dokumentov; - z novimi rešitvami, ki jih v proces dolgoročnega planiranja vpeljuje na novo sprejet Zakon o urejanju prostora (Uradni list št. 18, junij 1984) tako glede novosti v zvezi z vsebino plana, novosti v zvezi z vrsto planskih gradiv, novosti v zvezi z vlogo nosilcev planiranja pri pripravi planskih gradiv, novosti glede posebne normativne opredelitve nekaterih prostorskih sestavin, kot glede novosti v postopkih obravnave, usklajevanja, sprejemanja in kontrole planov; - z nekaterimi novimi izhodišči za pristop k nalogi, predvsem glede popolne usklajenosti in sočasnosti posameznih faz dolgoročnega in srednjeročnega planiranja v občini, racionalizacije priprave strokovnih podlag in čistečlenitve funkcij posameznih organov in organizacij. OSNOVNA IZHODIŠČA PRISTOPA K NALOGI Dolgoročni in srednjeročni plan občine Kamnik se bosta pripravljala v času, ko so se že razjasnile nekatere neznanke v metodologiji planiranja ter o razlikah med srednjeročnim in dolgoročnim pla- nom, čeprav gre za prvo organizirano etapo dolgoročnega planiranja v SFRJ in s tem v Kamniku. Prav tako je že v veljavi nova prostorska zakonodaja, ki pa v praksi še ni preizkušena. Zato so možnosti zgledovanja po že izdelanih planih omejene, čeprav mora biti delo na dolgoročnih aktih podprto tudi s preteklimi izkušnjami. Predvsem pa bodo delo na pripravi planov uravnavala naslednja načela: 1. Izdelava plana občine zahteva vsklajeno celotno planiranje v občini, saj morajo biti v ta proces vključeni vsi za družbeno dogajanje v občini pomembni subjekti, v prid kvalitete in realnosti plana občine in vsakega nosilca dolgoročnega planiranja posebej. To zahteva organizacijsko, metodološko programsko in strokovno enotno delovanje vseh nosilcev planiranja ter skrb izvršnega sveta, komiteja za družbenoekonomski razvoj in komiteja za urejanje prostora In varstvo okolja ter Biroja Kamnik za vsklajenost in koordiniranost dela. Zato je v tej fazi delovnega programa dan povdarek organizacijskim in ne toliko vsebinskim vprašanjem pristopa. 2. Zaradi lažjega in boljšega planiranja mora biti izvedena jasna členitev nekaterih funkcij, ki jih imajo posamezni subjekti planiranja na določenih nalogah. Obenem mora biti dobro organizirano in vodeno usklajevanje med nosilci, kar vpliva na vrsto ter na vsklajene roke izdelave dolgoročnih in srednjeročnih planskih gradiv (npr.: delovni osnutek dolgoročnega plana občine v funkciji usklajevalskega gradiva). 3. Iz fizionomije smernic, usklajenega dela na planu in iz tega izhajajoče nujne trajne soodvisnosti strokovnih gradiv in planskih aktivnosti izhaja dvofazna analiza dolgoročnih razvojnih možnosti. Prva faza bo vsebovala širšo analizo razvojnih alternativ za potrebe izdelave smernic, druga pa podrobnejšo analizo razvojnih variant za potrebe Izdelave plana. To je nujno še iz dveh razlogov: — zamujanje z roki terja čimprejšnje obravnavanje smernic, kar pa ne sme biti v škodo izdelave strokovnih osnov; — nosilci planiranja šele po občinskih smernicah izkažejo svoje prostorske potrebe z variantnimi lokacijami (37. člen Zakona o urejanju prostora). 4. Iz nove prostorske zakonodaje izhajajo: — nova načela rabe prostora, — posebne zahteve po eksplikaciji prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, — obveznost izhodišč dolgoročnega plana za izdelavo srednjeročnega, — vključenost urbanističnih in krajinskih zasnov v dolgoročne plane občine. 5. Ob delu na planu bo potrebno zasnovati in graditi tudi informacijski sistem, ki bo pozneje služil spremljanju izvajanja plana kot tudi splošnim namenom. 6. Zaradi zmanjšanja družbene režije, zaradi lažjega in celovitega vpogleda delegatov v potek planiranja bodo potekale aktivnosti na srednjeročnem in dolgoročnem planu sočasno. Tako povezanost narekuje tudi zakonodaja, ki srednjeročnemu družbenemu planu predpostavlja dolgoročni, ki je podlaga in splošna usmeritev za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih. ____ _> DISPOZICIJA INTEGRALNEGA PLANSKEGA MODELA o- w a n- a. tn a. tj ro < to to roni n >~i s tj o S" s 5 (o H 3.8 o a u> to krajina prostorni inf runi s tem struktura urbanizacija materialne potrebo \ družbena pripadnost in ------ solidarnost sarooures-niČevanje socialni 'sistem PLANERSKI PRISTOP 3.2.1. Delovpi postopek: - Analiza preteklega razvoja in razvojnih teženj - Opredelitev ključnih problemov, smotrov in ciljev - Načela in operativni cilji - pogoji in omejitve - Prognoze - Naloge in ukrepi 3.2.2. Nivo obravnave - Generalen - Konkreten - Kriterialen 3-2.3. Časovni horizonti obravnave - Prognostični horizont - Horizont upravičenosti investicij - Horizont dolgoročnih planskih odločitev (leto 2ooo) - Etapa 86-9o 3-2.4. Teritorialna struktura obravnave - Po teritorialnih skupnostih (Kij. - Po funkcionalnih območjih in realnih lokacijah - Po območjih krajinskih in urbanističnih načrtov 3.2.5. Elementarni vidiki obravnave - družbeno-političen - demografski - tehnološki - socialni - tehnični in oblikovalski - ekonomski - institucionalni - obrambni - ekološki 5.2.6. i^irša razmerja - položaj v republiki - položaj v regiji - lokacijski faktorji 3.2.?. Dejavniki proizvodne Pja procesa - Potreba - Predmet dela - Aktivnost, živo delo - Kadrovski potencial - Tehnološke naprave, sredstva dela - Proizvod, storitev - Poraba surovin, energije in rep-romateriala - Onesnaževanje okolja - Poraba (prodaja) proizvoda oz. storitve 3.2.8. Vrsta delovnih opravil - Dispozicija - Modeli in indikatorji - Scenario, planska teza - Informacijska komponenta -.Tekoče delo na ADMR 3.2.9. Informacijska komponenta - Vzpostavijenost datotek - Vzpostavijenost tehnik avtomatske teritorializacije - Dodatna potrebna digitalizacija - Uskladitev in delitev dela s posameznimi informacijskimi službami PROSTORSKA NORMATIVIKA DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MERILA KART i araeajaročnt pl.n ob** " P""t0r'k* '"(*.č"> DOLCOBOCm flaj sbs Invontariz. ■erila Delovna merila Publikac. Berila dolgoročni puh občih trbea atl n« in kr.jionk. Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine Smernice za pripravo družbenega plana občine 1:25000 115000 1:1000 1:100.000 1:150.000 Delovni osnutek dolgoročnega plana občine Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine 1:100.000 1:25.000 1:150.000 1:50.000 Osnutek dolgoročnega plana občine Osnutek družbenega plana občine 1:100.000 1:25.000 1:5.000 (1:2.500) 1:150.000 1:50.000 1:10.000 (1:5.000) DolROročni plan občine Kamnik za obdobje od leto 1986 do leta 1995 oz. za določena področja tudi do leta 2000 Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine (1986 - 199o) Družbeni plan občine Kamnik za obdobje od 1:100.000 1:25.000 1:5.000 (1:2.500) 1:150.000 1:50.000 1:10.000 (1:5.000) leta 1986 do leta 1990 srednjeročni plan občini SEZNAM SKUPNIH STUDIJ IN ŠTUDIJ ZA PLAN OBČINE V predloženem seznamu gre bodisi za nove študije, bodisi za izvlečke dosedaj opravljenih študij na regionalnem in republiškem nivoju, bodisi za študijska gradiva večjih nosilcev razvoja: - zasnova informacijske komponente plana - družbeno politični sistem in stvarnost - demografska analiza gibanj, stanja in teženj - analiza gibanj, stanja in teženj faktorjev proizvodnje - analiza gibanj, stanja in teženj ekonomskih makrokate-gorij - analiza dosedanje socialne preobrazbe in slika stanja - krajinska analiza - urbanska analiza in načela prenove - analiza propulzivnih dejavnikov tehnološkega razvoja - ekološka slika in pogoji razvoja - analiza posledic vzpostavljenega institucionalnega sistema - agrokarta, gozdnogospodarski načrt, gojitveni načrti - zasnova hidrokompleksa - zasnova eksploatacije rudnin - energetska razvojna zasnova - prometna študija - programske komunalne rešitve - principi zasnove omrežij terciarnih dejavnosti - principi zasnove omrežij družbenih dejavnosti - parametri stanovanjske graditve - valorizacija prostora občine za potrebe rekreacije in turizma - generalna medobčinska, regionalna in republiška primerjalna analiza za občino Kamnik - perspektive razvoja lokalnih skupnosti - detajlno ovrednotenje rekreacijskih potencialov Velike planine SEZNAM ORGANIZACIJ, SKUPNOSTI IN DRUŠTEV V OBČINI Z REDUCIRANO DOLGOROČNO PLANSKO VLOGO IN VRSTA. STROKOVNIH GRADIV ORGANIZACIJA-, SKUPNOST, DRUŠTVO VRSTA GRADIVA (CZ. GLAVNI POUDAREK) CZD Lončarsko podjetje Komenda TCZD PKI Svit TOZD Trival TCZD Kemostik CZD Alprem CZD Eta CZD Keso Kamnik OZD Ker.ina CZD Jata CZD Veterinarski zavod Kamnik-Domžale TCZD Gozdarstvo Kamnik OZD Kozorog CZD 3GF Graditelj OZD Zarja . Dinos Komunalno podjetje Arboretum Volčji potok Poslovno zdrušenje malega gospodarstva Turistična društva planinsko društvo Kamnik Lovske dnu:".ine konjeniški klub surovinsko-eksploata gram investicijska kompon nega programa investicijska kompon nega programa investicijska kompon nega programa investicijska kompon nega programa investicijska kompon nega programa investicijska kompon nega programa investicijska kompon nega programa investicijska kompon ne^a programa omrežje postaj cijski pro-enta razvoj-enta razvoj-enta razvoj-enta razvoj-enta razvoj-enta razvoj-enta razvoj-enta razvoj- gozdno-gospodarski načrt gojitveni program omrežje ekstrakcije in baz investicijska komponenta razvojnega programa sistem zbiranja in priprave odpadnih surovin razvoj posameznih dejavnosti razvojni program razvojni prajram po dejavnostih ovrednotenje turističnih atrakcij na svojem področju planinski itinererji in razvoj postojank gojitveni načrti konjeniški itinererji in objekti KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in občanom Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob dnevu republike vsem delovnim ljudem PODJED PETER Godič 81/a Napeljava vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav. Vsem občanom čestita ob 29. novembru TITAN koffinik Tovarna kovinskih izdelkov in livarn n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge: črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke iz temper litine - ključavnice: obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob 29. novembru Kamnik izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem čestita ob prazniku republike Delavci in družbenopolitične organizacije ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob dnevu republike vsem kupcem in poslovnim partnerjem Emona Kmetijska kooperacija Domžale PE KAMNIK čestita za praznik republike vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem SGP GRADITELJ KAMNIK Maistorva 7 čestita za praznik republike vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitamo ob prazniku republike, 29. novembru montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem občanom čestitamo ob prazniku republike in priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem čestitamo ob prazniku republike. SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČKO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo, Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061)841-072 Vsem občanom čestitava ob dnevu republike kemijska industrija KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku republike in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove razvnih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane Tovarna usnja Kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob dnevu republike Delavci DO gostinsko podjetje PLANINKA KAMNIK čestitajo vsem delovnim ljudem ob prazniku republike in jim priporočajo svoje storitve v obratih: — hotel Malograjski dvor — restavracija Planinka — kavarna Veronika — gostišče Šimnovec in Zeleni rob na Veliki planini ABC POMURKA, Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK čestita za praznik republike vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob dnevu republike /O ljubljanska banica Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku, opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob 29. novembru, prazniku republike Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik ob praznovanju dneva republike iskreno čestita vsem delovnim ljudem ŽITO LJUBLJANA OBRAT VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob 29. novembru OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob 29. novembru Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita ob 29. novembru vsem občanom Lončarsko podjetje Komenda čestita za praznik republike STOL INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK želijo delovnim ljudem in občanom veliko delovni uspehov in jim čestitajo ob dnevu republike AVTOELEKTRIKA CVIRN IVANpodgorje 83/a Kamnik, tel. 841-207 čestita ob 29. novembru vsem delovnim ljudem in priporoča svoje storitve Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAI in TOZD KEMOSTIK Kamnik čestitata ob prazniku republike vsem poslovnim partnerjem in občanom Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo za praznik republike in se priporočamo za obisk Proizvodnja in montaža ventilacijske opreme napeljava strojnih instalacij VINKO PETEK Komenda, Križ 24 a tel. (061) 841-113 čestita ob prazniku republike vsem poslovnim partnerjem in občanom ter priporoča svoje storitve eksperimentalna tkalnico Rudnik kaolina In kalcita Kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu republike Eksperimentalna tkalnica Kamnik proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Ob dnevu republike iskreno čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem občanom ob dnevu republike Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU čestita ob dnevu republike vsem občanom in vsem delovnim ljudem ALPREM KAMNIK ob prazniku republike čestita vsem delovnim ljudem in občanom Živilska industrija MERCATOR-ETA KAMNIK iskreno čestita vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem za praznik republike Žensko frizerstvo »BRANKA BRINOVEC« Kidričeva 24 (Šutna), Kamnik. Delovni čas: ponedeljek od 11. do 18. ure; torek, sreda, četrtek in petek od 6. do 18. ure in sobota od 6. do 10. ure. Vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike. Kam niča ni v Celovcu Komu sta bila psa napoti V pesmi in spominu bo ostal z nami Kruta resnica, da je za vedno prenehalo biti plemenito srce Franceta SLANOVCA, je vse člane kamniške »Solidarnosti«, posebno pa še moškega zbora in vse ljubitelje zborovskega petja, tragično pretresla. Nismo še dojeli, da smo izgubili dolgoletnega, prizadevnega pevca, ki je bil vsak čas na voljo idealom zbora »Solidarnost« ter da bo odslej njegovo mesto v drugi vrsti pri drugih basih >■ na pevskih vajah prazno. Že kot otrok in mlad fant je gojil ljudsko pesem. S pesmijo je odraščal in z njo premagoval tegobe življenja. Pesem mu je bila upanje, moč, veselje in nepogrešljiva sopotnica od mladosti do groba. Ko nam je okupator leta 1941 vzel svobodo, nam ni mogel vzeti pesmi. Naš France se je opredelil za brezkompromisno borbo za svobodo že leta 1942. V zgodnji pomladi 1943 se je kot partizan priključil svojim nekdanjim Knafličevim sodelavcem ter se s puško in pesmijo na ustih boril do dokončne zmage. Kot borec Cankarjeve brigade je dosle- dno in hrabro izpolnjeval težke in odgovorne naloge, za kar je bil večkrat pohvaljen in odlikovan. Postal je oficir JLA. Po demobilizaciji se je vrnil v domači kraj. Zaposlil se je v UTOKU, kjer je pomagal pri izgradnji porušene domovine. Kmalu po osvoboditvi se je vključil v zdesetkane vrste Solidarcev in nadaljeval kulturno poslanstvo svojih v boju preminulih tovarišev. Letos 14. junija je bil France zadnjikrat z. nami na pevskih vajah. Dan kasneje jc zadnjikrat z nami prepeval ob spomeniku generala Rudolfa Maistra pri Izobraževalnemu centru v Novem trgu. Takrat nihče od nas ni pomislil, da bo zahrbtna bolezen v tako kratkem času pretrgala nit življenja našemu Francetu in razredčila naše vrste. S pesmijo smo te izročili v prerani tihi dom, k tvojim prijateljem in tovarišem Soli-darcem: Nagrotu, Moharju, Rostanu, Lemiču, Jelotu, Gustlju in drugim z zagotovilom, da te naš zbor ne bo pozabil in boš ob lepi slovenski pesmi vedno ostal med nami. Spominjali se te bomo kot vestnega, vztrajnega in požrtvovalnega pevca, kateri je za svojo zvestobo petju prejel zlato Gallusovo značko in kot tak sooblikoval lepoto slovenske pesmi, bogatil materin jezik in prispeval k kulturni rasti naše domovine. Spominjali se te bomo kot dobrega, delovnega in poštenega tovariša. Dragi France - hvala ti za vse! SOLIDARCI Na povabilo celovškega župana Leopolda Guggenbergerja je v soboto, 27. oktobra delegacija kamniških turističnih delavcev in članov turističnega društva obiskala Celovec. Leopold Guggenberger je Ka-mničanom ostal v prisrčnem spominu ob dnevu narodnih noš, ko je prišel v goste skupaj s fo-klorno skupino iz Celovca. Ob njenem nastopu je tudi sam prišel na oder in pozdravil Ka-mničane in odpel nekaj pesmi. Ob tej priložnosti jih je tudi povabil, naj ga obiščejo v Celovcu. Na žalost je nekaj dni pred napovedanim obiskom naš gost zbolel, zato je kamniško delegacijo sprejel dr. Dieter Jandl, mestni svetnik za šport in turizem. Ob pomoči Petra Kurnika Slovenca iz Železne kaple, ki je zadolžen za stike s Slovenijo, je predstavil turizem na Koroškem ter revitalizacijo Celovca, ki je zelo uspešna. V enournem pogovoru, ki je bil kar prekratek za vsa številna vprašanja, ki so zanimala goste, smo zvedeli mnogo novega. Recimo, da je Koroška, ena izmed najbolj turistično razvitih dežel Avstrije in je dosegla v letošnjem letu kar precej več dohodka, kot pri nas z vso Jadransko obalo. Lahko se pohvalijo, da se kljub svetovni recesiji, ki je zajela tudi turizem, pri njih obisk gostov skoraj nič ni zmanjšal. Drugo uspešno področje je re- vitalizacija starega dela Celovca, ki je v tem mestu uspešna kot le kje - v nekaj letih jim je uspelo, da so skoraj popolnoma obnovili staro mestno jedro. Veliko zaslug pri tem ima tudi podpora, ki jo dobivajo lastniki starih stavb, če jih želijo obnoviti, od občine, a ko gre za izredno pomembne objekte, poseže v svoj mošnjiček celo država. Vse tri projektantske organizacije, ki se ukvarjajo z obnovo starih zgradb, imajo polne roke dela. Da so besede dr. Dieterja Jandla resnične, smo se lahko prepričali ob ogledu mesta, ki so ga organizirali prijazni gostitelji. V samem središču mesta je skoraj nemogoče najti zanemarjeno, propadajoče pročelje, večina med novo obnovljenimi hišami pa so skoraj mojstrovine. Eden od objektov, na katerega so Celovčani najbolj ponosni, je stolnica, saj so za njeno obnovo dobili posebno priznanje v Londonu. Kaj vse se da z domiselnostjo ponuditi turistom, pa smo si lahko ogledali ob obisku Gospe Svete. Na majhnem prostoru blizu znamenite cerkve je pred nekaj leti skupina iznajdljivih organizatorjev začela postavljati stare kmečke hiše, ki so jih sem prenesli iz vse Avstrije. Lesene hišice so opremili z originalnim kmečkim pohištvom in orodjem, vse skupaj pa priteguje številne obiskovalce. Med drugim so na ogled tudi stari mlin in stara ža- ga, ki so prav podobni marsikateremu pri nas, zato ni čudno, da se je ob ogledu tega nenavadnega muzeja marsikomu izvil vzdih: »Pa saj take hiše imamo tudi pri nas!« Da, res jih imamo, vendar se verjetno še ne zavedamo dovolj, kako bi jih lahko ujjorabili, marsikomu je prišla na misel neizkoriščenost starih kašč, ki stojijo na Zapričah ... Ogledu Gospe Svete je sledil še kratek postanek ob Vrbskem jezeru, ki je poleti prava Meka za turiste, v poznih jesenskih dneh pa je precej osamljeno. Vseeno pa smo lahko videli vzorno urejeno letovišče. Dan je kar prehitro minil. Posloviti smo se morali od prijaznega Petra Kurnika, ki nas je vodil ves dan in ljubeznivo odgovarjal na številna vprašanja -seveda z željo, da se kmalu zopet snidemo, tokrat v Kamniku. Mnogo smo videli, spoznali mnogo izkušenj, ki bi jih lahko s pridom uporabili tudi pri nas. Prav gotovo pa se je mnogim utrnila kakšna dobra misel, kaj bi še morali storiti, da bi Kamnik postal tak, kot si vsi želimo - lepo urejeno, za turiste privlačno mesto. Obisk v Celovcu je torej pomenil še eno nabiranje izkušenj za še kvalitetnejše delo v prihodnosti. M. R. Kot ljubitelj psov in član Kinološkega društva Kamnik se že dlje časa ukvarjam s kinologijo in šolanjem psov. Izšolal sem že več psov, dva pa sem s pomočjo Gorske reševalne službe in Izobraževalnega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve izšolal tudi za iskanje ponesrečenih v snežnih plazovih. Koliko truda in časa sem porabil, da sem psa izšolal, da je bil sposoben za iskanje v snegu. Pred dobrima dvema letoma sem v znani psarni »Slovenska« v Mariboru kupil psa, nemškega ovčarja, po imenu Ego Slovenski. Psa sem šolal predvsem za iskanje ponesrečenih v snežnih plazovih. Ker je bil pes vedno večji, se moji otroci z njim niso mogli več tako igrati, kot so se, ko je bil še majhen. Zato sem kupil majhno psičko Mišo pasme CHIHUAHUA (najmanjša pasma na svetu). Psa in psičko smo imeli vsi zelo radi, pa tudi med sabo sta se razumela, čeprav sta si bila po velikosti zelo različna (pes je imel 40 kg, psička dober kilogram). določa, prav tako pa tudi od vrste drugih zadev, od katerih naj jih le nekaj omenimo. Najlažje si bomo predstavljali, če si v spominu prikličemo nekaj snemanj na dveh enakih delovnih mestih: Na prvem mestu ima delavec dobre delovne izkušnje, delovno mesto je pravilno urejeno, delavec je vesten in pošten. Tehnolog, ki bo v takem okolju posnel normo, ne bo imel posebnih težav. Po prvih izdelanih komadih bo delo dobro steklo, posamezni časi izdelanih polizdelkov bodo precej enaki, skratka, nepotrebnih zapletov pri tem delu ne bo. Po končanem snemanju bo delavec, ki-je meril čas izdelave posameznih polizdelkov, ugotovil, koliko dodatnega časa je potrebno odšteti od skupnega delavnika, vedel bo, kolikšen je faktor delovnega učinka in prava nova norma bo tu. Nasprotni primer je drugačen, prav tako pa tudi končni izračun dnevne delovne obveznosti. Delavec delovno mesto nima urejeno, nekaj zaraeji slabe organizacije, nekaj z&radi drugih vzrokov. Delavec bo pri delu potreboval veliko nepotrebnih gibov, ki na prvi pogled niti niso opazni, vendar pa bodo izdelovalni čas Dne 27. oktobra dopoldan je Miša spala v svoji košari, ki jo je imela v stanovanju. Nenadoma je prišla iz košare, njen pogled je bil otožen. Začela je cviliti in bruhati. Takoj sem vedel, da je z njo nekaj narobe. Poklical sem veterinarja Janeza Ke-bra, ki je z zdravili in s svojimi izkušnjami hotel pomagati. Miša je imela zelo nizko temperaturo, vse je kazalo, da je zastrupljena. Uro po pregledu je kljub vsej negi poginila. Vsi, predvsem pa otroci, smo bili zelo žalostni. Odpeljali smo jo v Veterinarski zavod Kamnik, od koder so jo odpeljali v Ljubljano na seciranje. Ni minil teden, ko smo imeli gorski reševalci iz Kamnika težko reševalno akcijo v Kamniških planinah. Kot vedno sem tudi tokrt s sabo vzel svojega Ega. Skupaj smo šli proti Koglu, Skuti, čez Sleme na Bivak in v dolino. Zaradi naporne hoje je pes začel pešati. Nekaj časa sva še hodila, pomagal sem mu, vendar je šlo vedno težje, zato sem moral s pomočjo gorskih reševalcev močno podaljšali. Če teh napak neposredni vodja in tehnolog hote ali nehote ne bosta videla in odpravila, bo norma za isto delo, kot smo ga opisali v prejšnjem primeru, povsem nekaj drugega. Medtem ko se v naših tozdih ukvarjamo s tem, katera norma je prava in katera prevelika ali premajhna, gre svetovni proizvodni razvoj naglo dalje. Ce ne določimo normalnega dela in ga držimo ob spodnjem robu, varamo sami sebe in morda še koga, sebi in skupnosti pa prav gotovo ne delamo dobre usluge. Na tak način so naši izdelki predragi. Poleg dragega repromateriala, v katerega je prav tako vloženega preveč delovnega časa, je pridan še naš predolgi čas. Negativne izdelavne razlike nam ne bo nihče plačal. Za dobro proizvodnjo je torej potrebna zares dobra organizacija. Poleg sodobnih delovnih pripomočkov, strojev in naprav mora vsebovati takšno delovno urejenost, po kateri bo lahko delavec dobro delal. Opravljene delovne operacije morajo biti kvalitetne, delovno mesto pa maksimalno urejeno, da so delovni gibi in napori najmanjši. Po teh vprašanjih je v naših delovnih organizacijah veliko odprtih vprašanj in psa nesti v dolino. Nato sem ga odpeljal domov v njegov pesjak, ga nahranil ter se vrnil reševat brez psa in sicer na Kamniško sedlo in Brano. Naslednji dan, v nedeljo, sem opazil, da je pes otožen in da se čudno vede, kakor se je Miša. Takoj sem poklical veterinarja Janeza Glavača ter potem odpeljal psa v Veterinarski zavod Kamnik. Po pregledu je tov. Glavač ugotovil, da je zelo malo možnosti, da bi pes preživel. Nudil mu je vso strokovno zdravniško pomoč, od infuzije, raznih zdravil, ki jih je dobil po injekciji in podobno. Naslednji dan je psa ponovno pregledal, mu poskušal pomagati, vendar je njegova telesna temperatura padala, zato ni bilo nobene možnosti, da preživi. Kmalu zatem so iz Ljubljane, kjer je bila Miša na preiskavi, sporočili, da je bila zastrupljena. Po vseh znakih, ki jih je imela Miša, je kazalo, da je zastrupljen tudi Ego. Ugotovljeno je bilo, da sta bila oba zastrupljena z istim strupom. Z injekcijo smo Egu rešili le nekaj ur življenja, nedorečenih zadev. Ko je tej zadevi zadovoljeno (čeprav jo je treba iz dneva v dan dopolnjevati in izboljšati), ostane pomembno vprašanje, kako hitro delo opravljati. Različni ljudje, pa čeprav se že lep čas ukvarjajo s študijem dela, bodo na zadevo vendar nekolilko različno gledali. Da bi se izognili različnim merjenjem dela z urami štopari-cami in nam ni treba določati faktorja delovnega učinka, ki zadevo zopet spreminja, je v svetu že precej časa uveljavljen sistem določanja delovnih zahtev; to je Work Factor metoda, po kateri so delovni elementi razdeljeni na zelo majhne dele, ki so pravzaprav pri vseh delih enaki, pa naj bo to lesna, kovinska, tekstilna ali kaka druga stroka. Ti elementi so vrednoteni z že določenimi vrednostmi. Obstajajo trije Work Factor postopki, osnovni postopek, hitri postopek in kratki postopek. Pri osnovnem postopku je enota merjenja časa desettisočinka sekunde, pri hitrem postopku tiso-činka, pri kratkem pa pet tiso-čink sekunde. Dela po Work Factor j u torej ne merimo z uro, temveč merimo dolžino gibov, težavnost prije- saj je v velikih mukah umiral. Tudi njega so iz Veterinarskega zavoda Kamnik odpeljali na preiskavo v Ljubljano. Kako se počutimo po smrti dveh štirinožnih prijateljev, si vsi ljubitelji psov in drugih živali lahko mislijo. Ne nazadnje pa sta bila psa vredna najmanj 10 starih milijonov. Komu sta bila psa napoti, sprašujemo. Vemo pa, da je tak strup nevaren tudi otrokom. Zato naj bo to opomin za vse, ki strup nastavljajo, ali pa celo pse namenoma zastrupljajo. Ker imam s psi veselje, bom kupil novega, ga izšolal, da bo dober lavinski pes. In če mi tudi tega kdo zastrupi? Kaj potem? Rad bi se zahvalil vsem delavcem Veterinarskega zavoda Kamnik, ki so s strokovno pomočjo želeli pomagati mojemu Egu in Miši, čeprav ju niso mogli rešiti, vendar je njihova pomoč pri zdravljenju drugih živali pogosto uspešna. MATJAŽ RAVNIKAR Aleševčeva št. 13 Kamnik mov, težo, katero moramo premagovati in še vrsto drugih specialnih zahtev, katerih vrednost je določena v tabeli in so jo izračunale skupine inženirjev in tehnikov s pomočjo zelo natančnih štoparic (ura je prešla en krog v treh sekundah), foto celicin foto kamer. Ti ljudje so opazovali in merili različna dela na mnogih mestih in slednjič prišli do končnega zaključka in izenačene ugotovitve. Največ se uporablja Work Factor hitri postopek, pri katerem je točnost priprave tehnološkega postopka in časa med različnima človekoma + - 5%, seveda pa morata biti pri delu oba zelo natančna in posameznih elementov ne smeta izpuščati ali jih nepravilno predpisovati. Čas analiziranja dela po tem postopku je 150 krat daljši od samega dela, pri osnovnem Work Factor postopku pa kar 300 krat daljši. Po postopni uvedbi novega načina merjenja dela v prihodnjih letih bodo v vseh tistih delovnih organizcijah, v katerih se bodo zanj odločili, videli, koliko so njihove tehnične norme odstopale od Work Factorja. V slovenske delovne organizacije že prihaja Work Factor postopek, tudi v lesne tovarne. Od sedanjih tehničnih norm je izde-lavni Čas nekoliko različen, krajši, vendar naj pomirimo s podatkom, da je peš hoja, merjena po tem sistemu, 4,5 km na uro. Toliko km pa se napraviti. CIRIL SIVEC Gostinsko podjetje »Planinka« Kamnik prireja 31. 12. 1984 ob 20. uri v športni hali pri šoli Frana Albrehta silvestrovanje Za zabavo bo skrbel znani humorist GEZA z ansamblom Viničarji. Cena silvestrovanja je 1.700 din na osebo. Rezervacije in vplačila sprejema od 1.12.1984 dalje recepcija hotela »Malograjski dvor« (tel. 831-531). Vabimo vas, da z nami preživite začetek leta 1985. DOMŽALSKI OKTET prireja v soboto, 8. decembra 1984 ob 20. uri v dvorani nad kavarno »Veronika« v Kamniku KONCERT NARODNIH PESMI Del večera bodo pevci posvetili skladatelju prof. MATIJI TOMCU, ki bo konec decembra praznoval življenjski jubilej, 85-letnico rojstva. Ob slovenskih narodnih pesmih v njegovi priredbi bodo na koncertu predstavljene tudi pesmi drugih narodov. Ljubitelji zborovskega petja, vljudno vabljeni! Delo po izkustvenih normah, tehničnih normah in work factor sistemu Vsem je znano, da smo nekoč v delovnih organizcijah uporabljali izkustvene norme; se pravi, delali po načinu, ki ga je ustvaril neki izkustveni ritem v praksi. Npr.: neki delavec je v daljšem časovnem obdobju opravljal neko proizvodno operacijo in s tem dal podatke, koliko je poprečno mogoče polizdelkov narediti. Upokojeni mojstri se bodo tega načina še dobro spomnili, saj so prav oni močno sodelovali pri določanju takih norm. Način je povzročil negativna in pozitivna odstopanja. Močno prisoten je bil osebni faktor ocenjevanje in včasih tudi pomislek, kateri delavec bo potem po tej normi delal. Z uvajanjem tehničnih norm se je zadeva bistveno spremenila. Pri »določanju« norm ni bil več pristojen neposredni mojster ali nekdo drug iz te sredine, temveč tehnolog - normirec, ki je prihajal na posamezna delovna mesta v proizvodnjo in z znanjem, uro in potrebnimi obrazci, na katere je zapisoval posamezne čase, prišel do ugotovitve, koliko se da nečesa narediti. Starejši delavci se še spomnijo, da so bile s tem nekatere prejšnje delovne norme kar dvakrat ali trikrat pomnožene, izpostavljeni nerazumevanju tistih delavcev, ki nikakor niso mogli pozabiti, da je bila prej norma toliko in toliko manjša. Dosti drugače ni niti danes. Lahko se na skupnih sestankih še toliko pogovarjamo o boljšem delu, na posameznih delovnih mestih je še vedno težnja po manjši delovni obveznosti, ne glede na to, koliko se tega zares da opraviti. Posamezni primeri so seveda drugačni, vendar teh ni veliko. Delavci so vendar toliko pošteni, da naravnost priznajo, koliko nekega dela se da opraviti. Zato se tudi ob določanju nove norme ne razburjajo, temveč zadevo normalno sprejmejo. Vsak naslednji delovni dan so pripravljeni dobro ' delati in pravilno določeno normo tudi preseči. Če bi bili taki delavci v večini, bi odpadlo veliko dosedanjih problemov, proizvodnja bi se povečala (in še drug drugemu ne bi žrli živcev). Kot je bil način določanja izkustvenih norm relativen, ima tudi način določanja tehničnih norm določene pomanjkljivosti. Se pravi, za isto delo bosta le poredkoma dva tehnologa dobila isto normo. To je seveda odvisno od sposobnosti tistega, ki tako normo ZAHVALA Ob prerani izgubi nase male ANE URBANIJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo otrokom iz soseske za poklonjeno cvetje in tova-rišicama iz VVO Antona Medveda - enota Bakovnik, ki sta ji nudili ljubezen in toplo varstvo. Zahvaljujemo se tudi osebju Mestne otroške bolnice za stalno zdravniško pomoč in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Duplica, oktobra 1984 ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega, skrbnega in plemenitega moža, očeta, brata, tasta, dedka in strica FRANCA SLANOVCA borca Cankarjeve brigade jflB se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-fl|B nikom, prijateljem in znancem za H| izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki so nesebično pomagali ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se medicinski sestri tov. Bizjakovi za požrtvovalno pomoč med njegovo boleznijo. Posebna zahvala pa njegovim prijateljem pevcem Solidarnosti in predsedniku pevskega društva Janezu Malcšu ter Francu Spruku za nepozabne besdedc. Hvala govornikom tov. Podobniku, tov. Marčunu, tov. Modicu, pevcem iz Ljubljane, praporščakom in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Tunjice, Mekinje, Ljubljana, Zgornja Senica, Črnuče, Grosuplje, november 1984 V SPOMIN NA KLEMENA MIHELICA PRETEKLO JE ŽALOSTNO LETO, ODKAR SMO IZGUBILI NAŠEGA DRAGEGA, NEPOZABNEGA SINA, BRATCA IN VNUKA. V NAŠIH SRCIH PA JE IN OSTAJA NENADOMESTLJIV. VSI NJEGOVI /O Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1 Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge čiščenje poslovnih prostorov Pogoji za sprejem: Nedokončana osnovna šola in en mesec delovnih izkušenj, poskusno delo je en mesec, delovni čas je enoizmenski fiksni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjih delovnih izkušnjah, pošljejo v 8 dneh na naslov Ljubljanska banka-GB, poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1. Nerabljen šivalni stroj bagat, trajno žarečo peč emo in kotel alfa 125 prodam. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. Garažo oddam v najem na Kranjski cesti. Jože Zika, Zi-kova 1, Kamnik. V Kamniku išče sobo dijak 1. letnika srednje agroživil-ske šole. Boštjan Zupan, Krajgerjeva 9, 63000 Celje, tel. (063) 36-550. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kamnik prireja tradicionalno RAZSTAVO PTIC v počastitev dneva republike. Razstava bo v OŠ Frana Albrehta v Kamniku od 29. novembra do 2. decembra 1984. Odprta bo vsak dan od 8. do 18. ure. Vabljeni! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše mame MARIJE VRHOVNIK rojene Bremšak iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, mami poklonili cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za trud in požrtvovalnost patronažni službi ZD Kamnik, posebno sestri Miji, in dekanu za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, 6. novembra 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in starega očeta RUDOLFA RAVNIKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zadravstvenemu osebju za lajšanje bolečin, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sinova Rudolf in Anton ter drugo sorodstvo Klanec, Komenda, avgusta, 1984 Kemijska industrija Kamnik, n. sol. o., 61240 Kamnik, Fužine 9 Delavski svet delovne organizacije Kemijske industrije Kamnik razpisuje na podlagi določil Pravilnika o pogojih in načinu prodaje stanovanj v družbeni lasti javno dražbo za prodajo enega zasedenega stanovanja in sicer trisobno stanovanje v I. nadstropju stanovanjskega bloka v Kamniku, Zupančičeva 3 Izklicna cena stanovanje je 1,984.166,00 din Pri prodaji na kredit mora biti osebni polog kupca najmanj 25% izklicne cene, z rokom plačila najkasneje 30 dni po sklenitvi pismene pogodbe. Začetek odplačevanja kredita ne more biti odložen. Odplačilna doba je največ 20 let, obrestna mera 5%. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh od objave na naslov Kemijska industrija Kamnik z označbo »javna dražba za prodajo stanovanj«. Kupec mora obvezno s ponudbo položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene na žiro rač. št. 50140-726-1-98002, KIK Kamnik, SSP. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p. o. Kamnik, Steletova 8 razpisuje po sklepu delavskega sveta naslednja prosta dela in naloge: 1. knjigovodja bilancist za biro Kamnik - Zavod za urejanje prostora - za določen čas Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske-smeri - 1 leto delovnih izkušenj 2. vodovodni instalater - za nedoločen čas Pogoji: - KV delavec - 1 leto delovnih izkušenj 3. nekvalificiran delavec - za nedoločen čas Pogoji: - PK ali NK delavec Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih del in nalog, naj pošljejo ponudbe o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p. o. Kamnik, Steletova 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA DOBOVŠKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in njegovim ter našim sodelavcem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Marija, sin Miro, hčerka Olga, Erika in Mojca z družinami Županje njive, novembra 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica ANTONA URANKARJA iz Porebra 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu zdravstvenega osebja Infekcijske klinike v Ljubljani za ves trud, ki so ga pokazali med dolgotrajnim zdravljenjem na kliniki. Zahvala velja tudi pevskemu društvu Lira, pevcem iz Nevelj, župniku za opravljen obred ter predstavniku ZZB NOV za lep govor ob grobu. Žalujoči: vsi njegovi Poreber, Markovo, oktobra 1984 Ob mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata in strica LOJZETA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegqjjj zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, GD Sela za sprevod in poslovilni govor ter g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred. Žalujoči: mama, bratje Ivan, Gustl, Miro in Daro, sestre Mici, Kati in Ivanka z družinami. Sela, Podgorje, Suhadole, Avstralija, Švedska, oktober 1984 DO Eksperimentalna Tkalnica Kamnik, Ljubljanska c. 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 2 KV prodajalki tekstila Pogoj: poklicna šola za prodajalca - smer prodajalec tekstila Zaželena praksa. Preiskusna doba 3 mesece. komercialnega referenta Pogoj: višja ali srednja šola komercialne ali ekonomske smeri Zaželen praksa. Odslužen vojaški rok. Preiskusna doba 3 mesece. Pisne prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Eksperimentalna Tkalnica Kamnik, Ljubljanska cesta 6, Kamnik. SMUČARSKI SEJEM V KOMENDI Smučarski klub Komenda bo organiziral 30. 11. od 14. do 19. ure ter 1. in 2. 12. 1984 od 8. do 19. ure sejem rabljene smučarske opreme v OŠ Komenda. Prikazovali bodo tudi strokovne filme in nudili strokovne nasvete. Vabljeni! SMUČARSKI KLUB KAMNIK prireja SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v OŠ Frana Albrehta -7. decembra s pričetkom ob 16. uri; 8. in 9. decembra pa od 9. ure dalje. Vebljeni! Iztok Kuret iz Kamnika državni prvak v umetnostnem kotalkanju Sedemnajstletni Kamničan Iztok Kuret je letos spet stopil na najvišjo stopnico državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju in tako dokazal, da že nekaj let nima resne konkurence. Le redki Kamničani poznajo 17-lctnega plavolasega mladeniča, ki že od 4. leta dalje posveča največji del svojega časa umetnostnem kotalkanju. V začetku so ga starši vpisali v tečaj drsanja. Iztok je pokazal velik talent in je že s petimi leti tekmoval na republiškem prvenstvu v drsanju ter odnesel prvo mesto. Tako se je začela njegova pot proti zmagam. Dolgo časa je pozimi drsal, poleti kotalka!. Kasneje pa je kotalkanju postalo njegova panoga. Njegova talent in volja ter velika podpora staršev, predvsem očeta, sta botrovala, da je bil v letih 1979/ 80 državni in republiški prvak ter mladinski državni prvak 1982. leta. S 13 leti je sodeloval na evropskem prvenstvu v Trstu. Naslednje leto na CUP EUROPE v Holandi-ji. Takrat, pravi, je spoznal, kaj mu še manjka v njegovi tehniki kotal-kanja. S 15 leti, to je 1982. leta, je na CUP EUROPA v Palermu že dosegel odlično 7.-9. mesto. Svoje uspehe je nizal še v Benetkah, Bo-lonji, Palermu in doma. V umetnostnem kotalkanju Iztok trenira pri Drsalno-kotalkarskem klubu Olimpija. Ko pričneva pogovor o pogojih dela, postane resen in nejevoljen. Pravi: »Veš, če ne bi imel očeta, ki me financira, ne bi mogel doseči teh rezultatov. Društvo žal nima pravega odnosa do te zvrsti športa. Celotno opremo, drese, kotalke, drsalke, trenirke, vse to moraao kupiti sami. Še celo državni grb sem moral kupiti sam. Seveda me morajo starši s svojim avtomobilom voziti na vsa tekmovanja. Do- gaja se, da v klubu ni sredstev za izplačila trenerja. V sosednji Italiji, kjer je ta šport sila razvit, imajo kolegi veliko ugodja od trenerja in vseh ostalih strokovnih sodelavcev. Veš moja tehnika je včasih malce toga. Rabil bi koreografa, cel klub bi ga rabil, pa ni denarja.« Spet se njegov obraz umiri in na licih se nabere paleta mrakobnih senc ter pravi: »Izven naših meja imajo ločeno kotalkanje in drsanje. Pri nas pa ni dvorane za zimsko kotalkanje in tako smo prisiljeni pozimi drsati. Seveda to bistvo vpliva na kvaliteto. Res gre za podobna športa, ki pa se v mnogočem razlikujeta. Do naslova državnega prvaka se ne pride z levo roko, ampak je treba veliko trenirati in to vsak dan.« Med počitnicami trenira dopoldan 2 uri, popoldan pa 3 ure. Vsak športnik doživi krizo. Tudi Iztok ji ne more uiti in meni, da je letos gotovo pod vplivom te krize. Kljub bolezni njegovih nog in krizi vztraja, ker v tem športu vidi mnogo lepote. Ko se pogovarjava o prijateljih, pravi, da jih žal nima veliko, ker nima časa. Kot mlad človek, ki ima veliko volje, bi se lahko odločil za kakšen bolj popularen šport. A on zamahne z roko in pravi: »Res je to, a svojevrsten užitek je tudi to, da vsak ne zna kotalkati ali drsati«. Povprašam ga, kakšna je razlika med drsanjem in kotalkanjem: »Drsati je lažje kot kotalkati. Na kotalkah se težje odrivaš. Nekateri elementi se resda pojavljajo v obeh, a tehnika odriva se zelo razlikuje«. Ob koncu še o željah in načrtih. »Zelo rad bi, da bi se razmere v klubu in v Jugoslavji v umetnostnem kotalkanju bistveno spremenile. Če bi imel boljše pogoje dela, bi bil med prvimi petimi v Evropi. Rad bi se čimveč naučil, da bi kasneje, ko bom nehal kotalkati, uspešno prenašal znanje kot trener na mlajše. Vrhunec kotalkanja pa je nekako pri 21 letih. Torej bom nekaj časa še vztrajal. Če mi na domačih tleh ne bo omogočeno, da bi imel boljše pogoje dela, bom prisiljen oditi čez mejo. Seveda pa bom ob vsem tem pridno študiral na srednji kovinarski, da bi lahko študij nadaljeval na VŠTK«. Najin pogovor bi lahko potekal še dolgo. A sva pogovor končala. Iztok z velikimi željami, jaz z željo, in gotovo je delijo z mano mnogi Kamničani, da bi naš Ka-mničen Iztok Kuret iz Bakovniške ulice še večkrat stopil na najvišjo stopnico, da se mu bodo pogoji dela spremenili, kar mu bo omogočilo, da bo lahko solidno branil naše barve tudi zunaj meja. Dogovorila sva se tudi, da bo v kolikor bi se v Kamniku pokazali pogoji za kotalkanje. s seboj pripeljal prijatelje iz kluba in ob priliki demonstriral nam, žal, vse premalo znan šport — umetnostno kotalkanje. FRANC PESTOTNIK Karateisti zopet uspešni Karateisti so se udeležili karate turnirja za pokal mesta Maribor, ki je bil konec oktobra. Turnirja se je udeležilo 15 klubov SANKUKAY karate šolo iz vse Slovenije. Tekmovalo se je v treh kategorijah: - moški višja kategorija -borbe - moški srednja kategorija — borbe - ženske absolutna kategorija - borbe Kamnik so zastopali trije tekmovalci v višji in srednji kategoriji, ter Alagić kot sodnik. Karateisti so bili zelo zadovoljni z uspehom na tem tekmovanju, saj so bili v obeh skupinah zelo uspešni. Rezultati tekmovanja: Višja kategorija borbe -moški: 1. Slavko Šorotar (Domžale) 2. Vili Klanšček (Kovinar Maribor) 3. Vladimir Stanič (Kamnik) ter Boštjan Balantič (Forum Lj.) Srednja kategorija borbe -moški: 1. Hazim Murtič (Kamnik) 2. Jože Vučko (Forum Lj.) 3. Tomaž Levstek (Ribnica) Absolutna kategorija borbe -ženske 1. Tatjana Grnjič (Forum) 2. Mojca Temlin (Forum Lj.) 3. Marija Komač (Forum Lj.) 4. Mojca Urankar (Ribnica) Za vse, ki bi si radi ogledali treninge še obvestilo, da so treningi ob ponedeljkih v OŠ Toma Brejca od 20. do 22. ure ob četrtkih pa so še vedno v TVD Partizan v Mekinjah. Karate klub Kamnik Otvoritev nove Planinkine kuhinje Kamničani bomo odslej lahko v »Planinki« bolje jedli, delavci »Planinke« pa bodo delali v bistveno boljših pogojih. Nova kuhinja je investicija v višini 250 milijonov din. Kdor je imel priliko pred prenovo kuhinje pokukati vanjo, je imel kaj videti. Star štedilnik na drva se je šopiril v pretemni kuhinji. Seveda v takšne pogoje mlajši kader ni hotel iti delat. Razen nemogočih pogojev tudi ponudba ni mogla biti na visoki ravni. Sedaj pa je kuhinja razdeljena po večnamenskih prostorih: glavna kuhinja, sortirnica, pomi-valnica, prostor za pecivo, skladišče itd. V kuhinji je moderna oprema, ki omogoča kvalitetno in hitro pripravo hrane. Kljub temu, da je bila kuhinja dalj časa zaprta, 34-članski kolektiv v devetih mesecih posluje po- zitivno. Seveda so morali izpad nadoknaditi drugje: veselice, dnevi narodnih noš itd. Jasno pa je to prvi korak k temu, da »Planinka« postane spet priljubljeno gostišče. V gornjih prostorih imajo razobešen načrt nadaljnjih del v »Planiki«. Preurediti nameravajo vrt, ki bo s plezalkami dobil zeleno streho. Preuredili bodo tudi restavracijo in šank. Po načrtih direktorja tov. Modeca bo postal lokal, ki bo zagotavljal intimnost in udobnost, solidno prehrano in pogostitev. Velja še zapisati, da sta avtorja za ta načrt dobitnika nagrade SKOJ. Načrtov, želja s strani kolektiva je veliko. Tudi volja je. S pomočjo vseh, ki so zainteresirani za razvoj turizma v Kamniku, jim bo gotovo uspelo. FRANC PESTOTNIK Pokal Kamnika spet Gradisu Pokal Kamnika v kegljanju je zopet osvojila ekipa (člani in članice) GRA-DISA iz Ljubljane. Tekmovanja, ki ga vsako leto organizira Kegljaški klub Kamnik pod mentorstvom skupščine občine Kamnik, seje udeležilo 8. moških in 8. ženskih ekip iz raznih krajev Slovenije. Ze šestič po vrsti so osvojili pokal Kamnika tekmovalci in tekmovalke Gradisa. Podrli so 7082 kegljev (moški 4940 in ženske 2142) in s tem dosegli prvo mesto. Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: I. moške ekipe: I. KK Gradiš Ljubljana 4940, 2. KK Celje 4791, 3. KK Krško 4780, 4. KK Triglav Kranj 4752, 5. KK Kamnik 4748, 6. KK SCT Ljubljana 4684, 7. KK Tekstina Ajdovščina 4533, 8. KK Domžale 4493 II. ženske ekipe: 1. KK Celje 2278, 2. KK SCT Ljubljana 2268, 3. KK Tekstina Ajdovščina 2245, 4. KK Aero Celje 2190, 5. Sindikalno prvenstvo v šahu Čeprav so te dni vse oči ljubiteljev šaha uprte v Moskvo, kjer se za naslov svetovnega šahovskega prvenstva borita Karpov in Kasparov, ter v Grčijo, kjer se je začela šahovska olimpiada, smo se kamniški šahisti vseeno zbrali ter preskusili svoje šahovsko znanje. Sindikalno prvenstvo, tako posameznikov kot ekipno ima žc večletno tradicijo in je kljub ne preveliki množičnosti vedno kvalitetno. Letos je bila konkurenca predvsem v moštveni konkurenci odlična. Malo manj je razumljivo, zakaj se je tako malo šahistov udeležilo prvenstva posameznikov. Organizacijo tekmovanja je prevzela šahovska sekcija »STOL« Kamnik. Kljub nekaterim majhnim spodrsljajem je bila organizacija dobra. Pa poglejmo še rezultate: Prvo mesto v ekipnem tekmovanju in naslov sindikalni občinski ekipni prvak občine Kamnik za leto 1984 je z 15 1/2 točke osvojila ekipa KIK Kamnik. . Drugo mesto je osvojil s 14 1/2 točke STOL Kamnik, tretje mesto z 11 1/2 točke TITAN Kamnik. V posamezni konkurenci je bil vrstni red najboljših: 1. Stevo Laza-rovič KIK Kamnik 16 točk, 2. Franc Ravnikar STOL Kamnik 14 točk, 3. Cveto Lanišek STOL Kamnik 13 1/2 točke. Upam, da se bomo drugo leto zopet srečali, seveda v še večjem številu. ZDRAVKO SUHADOLC Ljubiteljem kegljaškega športa Kegljaški klub Kamnik že dalj časa načrtuje kakovostnejšo rast kegljaškega športa v Kamniku. Pri tem hotenju je do sedaj le deloma uspeva',. Brez kvalitetnih in strokovno sposobnih trenerskih in vaditeljskih kadrov ni mogoče pričakovati bistvenejšega napredka. To vprašanje je KK Kamnik v preteklih letih poskušal reševati v sodelovanju z drugimi, pa ni bilo napredka. Zato se je odločil, da bo v lastni režiji organiziral tečaj za vaditeljski in trenerski kader v začetku prihodnjega leta. Vsi člani KK Kamnik, ki imajo veselje do tega športa in sposobnost do strokovnega dela s tekmovalci v kegljanju, naj se prijavijo na tečaj. Pismene prijave naj pošljejo Keg-ljaškemu klubu najkasneje do 15. decembra 1984. Ta bo po izbiri sporočil kandidatom ostale pogoje in datum začetka tečaja. KK Kamnik Stol in Utok gmotno podpirata nogomet Telesna vzgoja in šport imata v vsaki, zlasti v sodobni družbi trdno in nezamenljivo mesto v procesu zagotavljanja harmoničnega razvoja mlade generacije in pri njeni pripravi za življenje in delo. Kamnik je od nekdaj imel posluh in razumevanje do tega vitalnega družbenega vprašanja. Vrsta športnih disciplin v kamniških klubih je doživela visoke jubileje; med njih nedvomno sodi tudi nogometni šport. Nogometni klub »Kamnik« deluje že 64 let in sodi med najstarejše slovenske klube. Razvoj športa v občini je v nenehnem vzponu. Poleg dokaj dobro zasnovanega programa športne vzgoje predšolskih otrok, tekmovanj za šolsko značko in delovanja šolskih športnih društev nasploh, aktivno nastopa v okviru zveze telesnokulturnih organizacij občine 23 klubov in sekcij športnih društev krajevnih skupnosti. Če tej množični športni aktivnosti dodamo programe športnih delovnih organizacij, dobimo celostno podobo množične privrženosti občanov in delovnih ljudi tekmovalnim športom in športni rekreaciji. Za doseženim razvojem tekmovalnega športa in organizirane športne rekreacije pa krepko zaostaja materialna osnova za dejavnost, zlasti na področju tekmovalnih športnih disc-plin. Vrsta teh športnih disciplin je pod znakom vprašanja glede nadalj-nega razvoja ali vsaj ohranitve dosežene kvalitete;*med njimi jc tudi nogometna športna diseplina. Za NK Kamnik so se materialne težave pričele že leta 1970. Spričo popolnega nasprotja med politiko financiranja nogometnega športna in doseženim nivojem njegovega razvoja je klub po 10 letnih težavah doživel leta 1979 razkroj močne klubske organizacije. Do tega leta so nastopale vse starostne selekcije kluba od mlajših pionirjev do veteranov nogometa. V republiški ligi sta uspešno nastopali mladinska in članska selekcija. Z nastopanjem v tekmovalnem sistemu je najprej prenehala članska, nato pa še kadetska selekcija. Izničenje rezultatov dolgoletnega dela pri ustvarjanju kvalitetnega nogometa v občini so preprečili športni delavci krajevne skupnosti DUPLICA, oziroma vodstvo športnega društva VIRTUS in organi upravljanje delovne organizacije STOL. Okrepili so člansko moštvo Virlusa z nekdanjimi igralci NK Kamnik ter se pod pokroviteljstvom in imenom STOL uspeli prebiti v republiško ligo kot nosilec nogometne piramide v občini Kamnik. S tem so delavci in organi upravljanja delovne organizacije STOL odprli možnost za nadaljni razvoj nogometnega športa v občini. Pomembno vlogo pri tem pa jc moral prevzeti NK Kamnik z vzgojo in usposabljanjem mladinske ekipe, ki se je že leta 1980 prebila iz 2. v 1. slovensko mladinsko ligo, kjer ves čas uspešno nastopa. V pretekli tekmovalni sezoni je osvojila 3. mesto, boljši sta bili le ekipi Olimpije in Slovana iz Ljubljane. Tudi v tekoči sezoni jim gre odlično, saj trenutno delita 1. mesto z ekipo Olimpije. Kljub odličnim rezultatom v prvenstvenih, pokalnih in turnirskih tekmovanjih in pogojevanju nastopanja V. selekcije - NK STOL - v piramidi, se je večkrat postavljalo vprašanje o nadaljnji možnosti nastopanja mladinske ekipe oz. IV. selekcije NK Kamnik zaradi kroničnega poslabševanja .materialne osnove za delo. NK Stol je letos prvič prejel nekaj dotacije iz združenih sredstev v samoupravni interesni telesnokulturni skupnosti oz. zvezi telesnokulturnih organizacij občine Kamnik, in to po resnih opominih in dopovedovanju, da gre za klub, ki je nosilec nogometnega športa v občini. Vsa leta nazaj so bili dotirani samo stroški gospodarja kluba, ki bolj sodi v okvir SD Virtus. Vsa sredstva, ki jih je doslej NK Kamnik prejemal, niso zadoščala niti za pokrivanje stroškov za nastopanje mladinske selekcije v republiški ligi. Za nastope ostalih selekcij, v medobčinski nogometni ligi Domžale-Ka-mnik pa je vodstvo kluba moralo poskrbeti, kakor je pač vedelo in znalo-v glavnem s samofinanciranjem igralcev in vaditeljev ter s prispevki. Pri premagovaju finančnih težav jc klubu nekajkrat priskočila na pomoč delovna organizacija UTOK. Kljub vsem .vloženim naporom, je bil klub prisiljen spomladi 1983 odločati o razpustitvi mladinske ekipe. Na razširjeni seji Izvršnega odbora kluba, 24. marca lani, kateri so prisostvovali predstavniki NK Stol, Nogometne zveze Slovenije ter ZTKO in SITKS občine Kamnik je bilo, v odsotnosti ostalih odgovornih dejavnikov za razvoj telesne kulture v občini sklenjeno: mladinska ekipa naj nadaljuje s tekmovanjem do konca pomladanskega dela prvenstva, kako pa bo v jeseni bomo videli. Prišla je nova tekmovalna sezona lahko smo videli le prazno klubsko blagajno in igralce brez opreme. Zopet nam je pomagal UTOK, da smo nabavili nekaj opreme in zago- Jegličev memorial tovili pokrivanje osnovnih tekmovalnih stroškov. Brez pomoči Utoka bi se morala mladinska ekipa to jesen posloviti od nadaljnjega nastopanja. Naše skupne težave ter pomen telesne vzgoje in pomen športne discipline so razumeli delavci in organi upravljanja delovne organizacije UTOK, ko smo jih lansko jesen zaprosili za pokroviteljstvo nad mladinsko ekipo in sicer na podlagi poslov-no-reklamnega sodelovanja med DO UTOK in NK KAMNIK. Sprejeli so pokroviteljstvo in s tem še enkrat, takokotnekoč STOL, preprečili izničenje dosežene kvalitete in množičnosti nogometnega športa v občini. Brez izpričanega razumevanja delavcev Stola in Utoka bi kamniški nogomet po svoji kvaliteti žc zdavnaj zdrknil z republiške na krajevno raven. Ob tej priliki objavljamo organigram nogometne piramide v občini z namenom širšega vpogleda v to športno discpli-no, katero lahko razvijamo le s skupnimi močmi vseh klubov in ob podpori obeh pokroviteljev, Stola in Utoka. Za boljše razumevanje množičnosti nogometnega športa v občini omenjam, da samo v selekcijah NK Kamnik v tekoči tekmovalni sezoni nastopa 145 registriranih igralcev. M. DESNIC* V spomin na mladega kamniškega smučarskega skakalca, aktivista OF in Titanovega livarja Toneta Jegliča, je smučarsko društvo Strahovica iz Sela pri Vodicah že petič priredilo tekmovanje v smučarskih skokih za mlajše tekmovalce na svoji 20-m skakalnici s plastiko. Tekmovanja se je udeležilo 55 pionirjev iz sedmih slovenskih klubov. Najštevilčnejši so bili iz Titovega Velenja, Moravč, Kamnika in Ljubljane. Pred tekmovanjem je predsednik društva Tone Marenče v kratkem nagovoru spregovoril mladim skakalcem o življenjski poti Toneta Jegliča in o njegovi tragični smrti. Najuspešnejši na tekmovanju so bili skakalci iz Titovega Velenja in Moravč. Tako je pri mlajših pionirjih C (do 9 let) zmagal Rolando Kaligaro, Branko Kanduti je bil prvi tudi pri mlajših pionirjih A (do 13 let) pa je bil prvi Moravčan Peter Svetlin. Tudi skakalci iz Kamnika in Most (SD Strahovica) se niso slabo odrezali, tako je bil Boris Čebulj ŠŠD Komenda Moste 4. pri mlajših pionirjih B in Tomaž Balantič SK Kamnik 6. pri mlajših pionirjih A. Tekmovanje je potekalo v dobrih pogojih, tako da so bili s tekmo zadovoljni tekmovalci in organizatorji in upamo, da bomo s to spominsko - športno prireditvijo nadaljevali tudi v prihodnje. Mlajši pionirji C: 1. Rolando Kaligaro SSK T. Vele- nje 130,9 t (11,5, 11,5); 2. Klemen Birk ŠD Moravče 115,41 (10,5, 9,5); 3. Rok Močilnikar ŠD Moravče 108,3 t (9,5, 9,5); 4. Aleš Pestotnik ŠD Moravče 107,91 (11,5 p, 11); 5. Drago Zupane SSK T. Velenje 104,5 t (9,5, 9) Mlajši pionirji B: 1. Branko Kanduti SSK T. Velenje 159,7 (13, 12,5), 2. Boštjan Rednjak SSKT. Velenje 151,1 t (12, 12,5), 3. Matjaž Triplat SSK T. Velenje 147,3 t (12,12), 4. Boris Čebulj SD Strahovica 137 71 (11,5,11,5), 5. Roman Habja-nič SD Moravče 134,2 t (11, 12), 10. Janez Belaj SK Kamnik 117,0 t (10, 10) Mlajši pionirji A: 1. Peter Svetlin ŠD Moravče 167,11 (13,5,13,5), 2. Matjaž RotarŠD Moravče 166,81(13,13,5),3.Janez Logar ŠD Moravče 159,8 t (13,5, 13), 4. Toni Omahna ŠD Moravče 159,3 t (13,5, 13), 5. Milan Močilnikar ŠD Moravče 151,7 (13, 12,5), 6. Tomaž Balantič SK Kamnik 146,5 t (11,5, najstarejši pionirji: 1. Beno Kuster ŠD Strahovica 126,6 t (11, 9,5), 2. Simon Potočnik SD Strahovica 118,2(10,10,5),3.Tomaž Ovijač SD Strahovica 116,9 t (9,5, 10,5), 4. Jani Šijanec SD Strahovica 103,21610,8), 5. Roman Černi-vec SD Strahovica 99,6 (8, 9). KLEMEN P1BERNIK Dva dijaka 3. letnika veterinarske šole iščeta sobo za šolsko leto 1985/86. Telefon 345-654. V Kamniku ali okolici iščem garsonjero ali sobo. Ponudbe pod »15. december« pošljite v uredništvo Kamniškega občana. Iščem pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko, popoldne. Dobro plačam. Javite se pod »dogovor« na uredništvo. Po ugodni ceni prodam ženski usnjeni plašč št. 46, dva fantovska zimska plašča za 15 do 18 let ter moško obleko za močnejšo postavo - vse dobro ohranjeno. Informacije po tel. 831-405, vsak dan od 11. do 12. ure. Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. KK Kamnik 2175. 6. KK Gradiš Ljubljana 2142, 7. KK Triglav Kranj 2133,'8. KK Krško 2025 III. skupna uvrstitev (moški in ženske): 1. KK Gradiš Ljubljana 7082, 2. KK Celje 7669, 3. KK SCT Ljubljana 6952, 4. KK Kamnik 6923, 5. KK Triglav Kranj 6886, 6. KK Krško 6805 Najbolje uvrščeni posamezniki: moški 1. Kačič, KK Celje, 855, 2. Marinšek, KK Triglav Kranj 853, 3. Bizjak, KK Gradiš Ljubljana 851 ženske: 1. Pcčovnik, KK Celje 418, 2. Bele, KK Kamnik 416, 3. Zore, KK Triglav Kranj 402. Ob zaključku tekmovanja 11. novembra so , prvouvrščeni moška in ženska ekipa ter najboljši posamezniki in posameznice prejeli lične pokale in priznanja. STANE SIMŠIČ 2. decembra odbojkarski »turnir prijateljstva« Tega tradicionalnega turnirja v počastitev praznika dneva republike se bodo v nedeljo, 2. decembra od 9. ure dalje v Kamniku v veliki športni dvorani udeležili: pri ženskah OK Val iz Štandreža, Hypo iz Celovca in domači Kamnik;.pri moških pa OK Val iz Štandreža, najboljša celovška ekipa Hypo (član II. zvezne avstrijske lige), Partizan Nar. dom iz Ljubljane ter domače I. in II. moštvo. Mladinci, mladinke, občanke, občani, Kamničani! OK ZSMS Kamnik vabi na kviz ob 29. novembru, prazniku republike, ki bo v sredo 28. 11. 1984 s pričetkom ob 18. uri v avli SSCRM. Predstavili bomo družbene aktivnosti, ki delujejo na področju občine Kamnik. V družabnem delu nas bo zabaval ansambel Argument. VABLJENI! Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.