LISTEK. Pogrešani demaut. Prosto po nemškem priredil F. K. Točno ob enajstih ter petinitirideset minot dopoldne nadalje bila je vsa hisagrofiX. vzemirjena. Ob tem ča^a naareč je grcf, ki je red nad vse ljubil, pogledal na uro. Iq nataačao tačas je pcgregila grofinja briljantno zavratno zapoao. Bila je to preprosto izdelana strar, a v sredini vdelan je bil dragocen kristalnočist demant. BTo je lečavenol" zdihovala je grofica. »Demant sam je vreden kot malo premoženje," pritrjeval je grof. Policija je bila takoj obvesčena in na prvi hip ge je zdelo, da je stvar popolnoma preprosta. Izvzemsi grofa in grofinjo, gtarega slnžabaika in staro knharico bila je v zadnjih štiriindvajsetih urab le ena oseba v malem grcMnem salonn, odkoder je izginila ona dragocenost. Ta je bila neka prodajalka, ki je prinegla grctiaji v izber obleke z* gledalisče. BSeveda, samo ta je mogla izmakniti briljantno brolo," trdila je grofinja. BSeveda,B je pr.trdil grof, nSeveda," je meail gluga Janezinsroje mnenje povedal knbarici Luizi. ^Seveda," je končno potrdil policijski uradaik, ki je imel nalog tatu zasledovati; »takoj bomo imeli zločinca y rokah." Ia n«oveda" so tuli takoj imeli osnmljeno oaebo; ime ji je bilo Lucija, stara je bila osemnajst let, stanovala pa je pri stari učiteljici, 8 katero gta bili nekoliko v sorodu. Jokala je in vila roke, ko je gtala pred možem postave ii pod najsyet?jšo prisego zatrjevala, da ne ve za ukradeio brošo in da tega nakita gploh ae nikdar ni videla itd. nTo se bo takoj izkazalo," jo nradnik zavrae ter pokliče žensko, ki je jokajočo obtoženko slekla in obleko ter vse, kar je imela na geb;, natančno preiskala. rNičegar nisem našla; ona nima nakita." nTo je seveda mogoče," je menil nradnik; Btoda ravno sedaj vrši ge tudi na Lncijiaem stanovanju higna preiskava." Lucija je začela se glaaaeje kričati in tarnati. nTo bo gmrt za mojo teto, tega ona ne prežiri; taka sramota, taka aramcta!" nTako bitro tete vsekakor ne umirajo," zavroe jo mož postave; npred?sem moramo nakit na vsak ¦ačino dobiti. Za vas bi bilo seveda najbolje, da tatvino takoj priznate. Kaznovani bi bili potem manj, kakor pa če bi imela policija in sodnija z vami dosti trada. Nočete li tnkaj sami priznati, kje je briljant?" ^Jezus in Marija," je vzkliknila Lucija, nkako naj priznam in izpovem to, česar ne vem! Naj bom ua mestn mrtva, če gem kdaj videla nakit." nOdvedite to osebo," zaakazal je nradnik atražnikn, nmorda se v svoji celici čez noč vendarle premisli." Stražnik je odvedel na vcs glas kričečo Lncijo. Vj.e, kar je imela ca sebi — posebne vrednosti ai bilo — ao ji pobrali: rdečo denarnico z vsebino 60 novcev, prstan iz panarejenega zlata 8 panarejeDim ksmnom, šop kljnčev in srebrno broio, na katjri je bilo privezano malovredno ii precej veliko grci kot ubesek. Med tem se je izvriila pri Lacijioi gorodaici hišaa preisk»Ta. Teta aicer ni nmrla, pač pa atrahn otn idlela. Eo 86 je zopet zavedla, odprla je sama vse omare in predale in izpraznila vae sroje stvari iz ajih. Šs isti večer pa je resno zb ,'ela. Toda bisna preiskava bila jo breiuipešaa; briljait je bil izgnbljen. BIn vendar ga ni nikdo drngi ukradej!" Tako je besnil policijaki nradnik. Toda nmiril se je zopet in dal dvema najboljsima detektiroma potrebaa navodila. Ni mn bilo za 500 kron, katere je razpigala grofiaja kot nagrado onemu, ki ji vrne nakit; jezil ga je le slnčaj, ki je bil navidezno tako preprost in gamoobsebi nmeven, pa vendar ni mogei uičesar dognati. Ponoči in podnevi so zasledovali in poizvedovali z vgo natanžnostjo, s kom je Lncija občevala, kam je zvečer zahajala itd. Brez uspeha! Imela ni ¦iti prijateljice, niti kakega ljubimca. Opoldne in zvečer je bodila iz trgoviae vedno naravnost dcmov in tadi doma cstajala. Le ob nedel ah je hodila g teto na izprehod. To je bilo vse, kar ae je dognalo. Cela zadeva je postajala od dae do dne vedno bolj zagonetia; policijski aradoik je postajal že nervczen. Niti največje badodelstvo ga ni tako razbnrjalo, kot ta ntnsvadna zadera g pogrešaaim demantom. (Konec prihorlojič.)