Stanovsko in strokovno glasilo
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. '— Poštnina plačana v gotovini.
ircdništvo „Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik SV.	V Ljubljani, dne 1. julija 1924.	13. številka
Odmev prevedbe.
Za tistih par sto dinarjev poviška, ki nam jih je donesla prevedba, in za trohico nekdanjega ugleda poštnega uradništva je nekaj gospodov grozno iz sebe. Imajo pač sila dobre živce in močno voljo, pa še vse več nevoščljivosti in nekolegijalnosti. Mesto večkrat že slišanega: »Oj te ženske!« bi lahko zaklicali »Uboge ženske!« Že preje so bili tem gospodom, ženske trn v peti, Bog varuj, da bi padla kakšna mala pohvala na žensko koleginjo ali da bi dobila kako priznanje! Po njihovem mnenju bi niti napredovati ne smele — pač pa samo delati. Zato si prizadevajo, da nas ženske izrinejo iz II. kategorije. Same ste izkusile ob priliki dostavitve dekretov, kako je bilo. Marsikatera izmed vas bi lahko povedala še kaj druzega. Plaši pa nas vse strah — pred mogočnostjo teh gospodov. Ne oporekam jim, da se ne moremo meriti ž nji- ! mi v njih izobrazbi, pa tudi ne v preziranju in šikaniranju, če tudi ne delajo nekateri niti polovice tega, kar mora zmagati ženska. Res nimamo mature in tudi ne želimo tistim, ki io imajo..da bi bili nrikraišani. Prav nič bi jih ne zavidali, če bi bili dobili 1. kategorijo. Razumemo ,da jim ni baš prijetno, da smo zdaj vsi skupaj pt. činovnik! II. kat. Da bi med nami vladala solidarnost, vzajemnost in kolegijalnost brez razlike spola in zvanja, bilo bi pač prelepo. — To je sicer od nas večine želja, žal pa ne vseh, vzlic današnji demokratični dobi, pač žalosten pojav. Ali se nam godi še predobro, še premalo je menda dandanes zaničevan uradniški stan, saj nas nazivljejo le še — berače, in to po vsej pravici. — Nočemo pa uvideti, da je složnost edina pot, po kateri bi lahko dosegli ono, kar nam po vsej pravici pritiče. Naša Zveza in Sekcija sta potom Saveza delala z vso silo in močjo, da nam je dano vsaj delno izbolj-. šanje. Pa se najdejo med nami kolegi — to se pravi kolege jih ne smemo imenovati, ker nočejo biti — ki rujejo proti temu, kar je bilo z napornim delom doseženo'. Pridružujejo se onim, ki mislijo, da mora uboga ženska uradniška para biti tlačanka, suženj brez enakopravnosti. Žalostno, pa resnično dejstvo! Ob pogledu na dekrete in mali povišek plač nas greni misel, da se menda pogrezamo nazaj v prastaro dobo, Ifo je bila ženska v istini sužnja — moža. A danes živimo v 20. stoletju, imamo svojo organizacijo, ki nam je priborila naše pravo! Koleginje in tovarišice, vse do zadnje v organizacijo, ki mora biti močna dovolj, da nas ščiti tudi v nadalje! Ne omahujte in ne dopustite tistim, ki Vas v uradu ne poznajo, da plezajo drugače preko Vaših hrbtov do zaželjene višine.
Zgradba poštnega doma.
Naš vrli in zavedni tovariš F. B. iz Štajerske nam piše:
»Po prejemu dekretov in diference za maj 1924 smo nakazali Zvezini blagajni danes po poštni nakaznici kot prispevek 150 Din. Iz srca se vam zahvaljujemo za trud, skrb, požrtvovalnost in sploh za vse,
kar ste dosegli za nas. Vsi uslužbenci, pet po številu, smo organizirani, naročniki glasila, člani »Dobrote« (od poročenih tudi žene) ter plačujemo redno in vestno naročnino in članske prispevke. Z nestrpnostjo pričakujemo vedno »Poštnega Glasnika«, s še večjim zanimanjem ga čitamo. Na pozive v »Glasniku« se vedno radi odzovemo.
Zelo nas je razveselila ponovno izprože-na misel o zgradbi lastnega doma. Želimo, da se v to svrho čimprcje konstituira odbor, ki naj pripravi podrobne načrte. Napravila naj bi se Po vzorcu Zagrebčanov loterija, ki bi gotovo zelo dobro uspela. Omenimo, da smo prodali srečke za Poštni dom v Zagrebu takoj prvi dan in koliko povpraševanja je bilo še potem za temi srečkami! Kadar nas pozove naša Zveza za slovenski Poštni dom, tedaj se takoj z veseljem odzovemo in smo sigurni, da prodamo samo. v tukajšnjem okolišu par sto srečk. Takrat bo dolžnost vsakega poštnega nameščenca, da se čim največ potrudi in žrtvuje za razprodajo srečk. Oni pa, ki imamo obveznice državnega posojila, jih bomo dah v ta namen, kar bo izneslo prav lepo svoto..
Zagrebškim tovarišem smo z nakazilom izkupička za prodane srečke poslali tudi pismo, v katerem jih ob koncu že sedaj prosimo naklonjenosti in podpore, kadar priredimo v Sloveniji slično loterijo.«
To so besede, vredne zlata. Tovariši, tovarišice, Zveza, organizacije, razmišljajmo o njih, napravimo načrt ter pojdimo na delo! Čez eno leto že lahko položimo temeljni kamen naši reprezentativni zgradbi — Poštnemu domu.
Mara Radovan:
Malo strokovnega drobiža.
Toliko sitnosti in skrbi, kakor jih imamo predstojniki pošt, pač nima menda nihče. O par zadevah bi rada danes izpregovorila.
Tiskovine. V zadnjem času se grmadijo različni izkazi, zaznamki, seznami in računi, ki si jih morajo pošte same pripraviti in črtati. To je silno sitno in zamudno delo, poleg tega pa še brez vsake enotne oblike, kar tudi ravnateljstvu ne more biti vse eno. Po večini so to formularji, ki jih mora imeti oziroma predložiti vsaka pošta. Zato bi bilo umestno, da bi dala vse take izkaze, posebno pa novi materialni račun in pripadajoče »račune« natisniti direkcija, pa bi jih dajala poštam, če že ne »ab erario«, pa vsaj proti plačilu kot plačljive obrazce.
V prejšnjih časih se je vedno našel kak tovariš, ki je sestavljal, zalagal in razpečaval take tiskovine. Če ni zdaj nobenega tako podjetnega poštarja, ki bi drugim ustregel in sebi koristil — saj kakšen dinar bi mu že tudi ostal — bi morda hotela naša Zveza prevzeti ta posel?
Novi finančni zakon. Hvaležni smo »Poštnemu glasniku« za priobčenje finančnega zakona. Vprašanje je le, če so vsi tam našteti členi že res od 31. marca t. 1. v veljavi. Da je člen 157 (davki) polnomočen,
to vemo; saj smo ga občutili pri plačah. Nismo pa še deležni dobrot, ki jih določata člena 263 (verski prazniki) in 264 (delovne ure). Ali veljajo te ugodnosti tudi za nas podeželske poštne uslužbence, za starešine pošt, zlasti tam, kjer je ena sama uradniška moč? če ta člena za nas še ne veljata, bi rada vedela, če in kdaj bomo tudi mi, ki smo najbolj potrebni, deležni odmora in prostosti vsaj ob največjih praznikih, o Božiču, Veliki noči, Binkoštih. Isto je glede poslovnega časa ob nedeljah na podeželskih poštah, na razrednih poštah z eno samo uradniško močjo. Saj nismo nikoli prosti, ne v petek ne v svetek, skoro ves dan, pa še zvečer brzojavna odjava. Kaj za nas ne bo nikoli oddiha? Kaj nam koristijo lepe besede finančnega zakona, če pa za nas ne veljajo.
Doklade upravnikom in starešinam. Kakor je že tovariš Dular na odborov! seji Zveze omenil, sedanja razdelitev položajnih plač pri uradnih predstojnikih res nikakor ne odgovarja smislu zakona in smislu besede »položaj« same. Sedaj ima uradnik s 5 službenimi leti v mestu isto plačo, ko starešina s 15 službenimi leti na deželi, tako da je z ozirom na odgovornost in na izdatke (za vzdržavanje pošte), ki jih ima vsak predstojnik na deželi, veliko na slabšem ko njegov za 10 let mlajši tovariš. Vrhu tega nima vse leto niti enega prostega popoldneva, tem manj ves dan. In koliko časa mora še*po sklepu uradnih ur presedeti v pisarni! Dalje primerjajmo odgovornost predstojnika pošte z odgovornostjo šolskega vodje in vendar se temu prizna funkcijska doklada, prvemu pa ne.
O kaki odškodnini za nadure, ki jih dela poštar leto za letom vsak dan — o tem še govora ni. Prosimo, da se Zveza zavzame za to, da bodo predstojniki poštnih uradov za svoj trud, skrb in odgovornost vsaj toliko odškodovani, da se jim prizna višja položajna skupina.
Nove pleče in drag- doklade.
(Nadaljevanje.)
čl. 37. Stanarina se lahko zviša za I. dr. razr.
30 %, II. 20 %, III. 10'%. čl. 38. Samci dobe le 75 % stanarine, čl. 41. Doklada za otroke:	do 6. leta 360, do
12. leta 600, od 12. leta 960. čl. 44. Začasni uslužbenci dobe le 60 % položajne plače, druge prejemke pa cele. čl. 57 in 58. Roki za dosego položajev.
Odločba ministrskega sveta o draglnjsklh dokladah
\
od 10. aprila oziroma 17. aprila 1924 D. R. Br. 42.300, veljavna od 1. maja 1924 (Sl. Nov. 90/XX „	1924, Ur. 1. 38/123—24).
čl. 8. Rodbinska doklada a) za ženo mesečno 150 Din, b) za otroka mes. 150 Din, pri čemer pa je že všteta doklada za otroke po zak. o državnih uslužbencih.
Fin. zak. za 1924/25.
Neposredni davek (čl. 157)
uradniki	izven kategorij	5 %	osnovne in
uradniki	v kategoriji	4 %	položajne
zvaničniki in služitelji		3 %	plače
Invalidski davek
znaša pri neposrednem davku do
vštevši	20	Din	2	Din
»	50	»	6	»
>	100	»	12	»
»	200	»	24	»
»	300	»	37	»
»	500	»	62	»
»	700	»	87	»
»	1000	»	125	»
»	1500	»	189	»
»	2000	»	200	»
Osebna draginjska doklada znaša v I. draginj-skem razredu (Beograd, Zemun, Sušak) pri uradnikih 200 Din več kakor v II. razr., pri zvaničnikih 700 Din, pri služiteljih 540 Din.
V II. draginjski razred spadajo: Brežice, Celje, Črnomelj, Gor. Logatec, Kamnik, Kočevje, Konjice, Kostanjevica, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Lož, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Prevalje, Ptuj, Radovljica, Sloven. Bistrica, Slo-venjgradec, Škofja Loka, Šoštanj, Višnja-gora.
Objavljamo tudi najvažnejše člene min. naredbe o drag. dokladah štev. 42.300 od 10. aprila leta 1924.
člen 8.
Rodbinske draginjske doklade so, ne glede na krajevni draginjski razred, za vse državne uslužbence enake ter se odrejajo z nastopnimi mesečnimi zneski:
a)	kot doklada za zakonito ženo po 150.— dinarjev in
b)	za vsakega otroka, v zakonitem zakonu rojenega ali pozakonjenega, po 150.— dinarjev na mesec skupaj, v katere se šteje tudi doklada za otroke, določena v členu 41. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.
Člen 9.
Rodbinska doklada za ženo ne pristoji:
1.	) če je žena aktivna državna uslužbenka ali upokojenka;
2.	) če ima žena toliko rednih dohodkov bodisi iz premične ali nepremične imovine, bodisi iz osebnega dela kakršnekoli vrste, da znašajo ti dohodki na mesec 200,— dinarjev ali več;
3.	) če sta šla zakonca narazen, ne glede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali ne.
Člen 10.
Razlika med rodbinsko doklado za otroke, določena z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, do skupnega zneska 150.— dinarjev na mesec, ne pristoji:
1.	) za otroka po dovršenem 16. letu;
2.	za otroka, ki vstopi v javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 200.— dinarjev ali več;
3.	) za otroka, ki se oskrbuje brezplačno v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu na brezplačnem mestu, če znaša ali preseza vrednost tega vzdrževanja na mesec 200.— dinarjev;
4.	) za otroka, ki ima šolsko ali naučno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ali ustanovo na mesec 200.— dinarjev ali več;
5.	) za otroka, ki vstopi v trgovino, v obrt ali podjetje kot učenec ali vajenec, pa ga vzdržuje delodajalec brez nagrade;
6.	) za otroka, ki se omoži ali oženi;
7.	) za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 200.— dinarjev ali več.
Izjemoma se priznava pravica do te razlike rodbinske doklade za otroka tudi po dovršenem 16. letu:
a)	za hčer, če gospodinji očetu, ki je vdovec;
b)	če je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
c)	če otrok redno nadaljuje šolanje — ne da bi prekinjal potrebno kontinuiteto v šolanju — v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda najdalje do dovršenega 23. živ-Ijenskega leta.
Tudi za primere pod točkami a), b) in c) veljajo omejitve točk 1.) do 7.) tega člena.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokazuje z izpričevalom državnega zdravnika ali pa občinskega zdravnika v krajih, kjer državnega zdravnika ni; obiskovanje šole se dokazuje z izpričevalom šolskega oblastva.
Ce sta oče in mati državna uslužbenca, pristoji razlika te doklade za otroke onemu usluž-
bencu, ki mu pristoji tudi zakonska doklada za otroke.
žena-državna uslužbenka, katere mož ni državni uslužbenec ali upokojenec, vobče nima pravice do doklade za otroke, razen če dokaže, da je njen mož siromašnega stanja ali nesposoben za pridobivanje. Ce žena ni državna uslužbenka in živi ločeno od moža, ki je v aktivni službi, otroci pa se pri njej vzdržujejo, se daje ta razlika doklad za otroke do 150.— dinarjev na mesec njej.
Člen 11.
Če sta mož in žena aktivna državna uslužbenca v istem kraju, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjske doklade. Ena doklada se zniža na polovico. Ce dokladi nista enaki, se zniža manjša. V enem in v drugem primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade za ženo, če ni ovir, ki po novem /zakonu sploh izključujejo pravico do prejemanja te doklade za ženo. V tem primeru se ne vpoštovajo prejemki, ki jih dobiva žena od države kot državna uslužbenka.
Člen 14.
Vsem državnim uslužbencem, ki so na bolovanju, pristoje njih osebne in rodbinsKe draginjske doklade za leto dni.
To velja tudi za one stalne uslužbenca, ki se postavijo na razpoloženje, ker se je ukinilo zvanje, ki ga imajo, ali ukinil urad, pri katerem službujejo, in sicer za čas, za katerega jim tudi pristoje zakonski prejemki.
Člen 15.
Uradnik, ki se izvoli za narodnega poslanca in se postavi zaradi tega na razpoloženje, se izenačuje za ves čas, dokler traja mandat, tako glede osebnih kakor tudi rodbinskih draginjskih doklad z aktivnim državnim uslužbencem.
Člen 16.
Brezplačno zdravljenje državnih uslužbencev v državnih bolnicah ne vpliva na pravico, prejemati osebne in rodbinske doklade.
Člen 17.
Državni uslužbenci, ki so zaradi zdravljenja na dovoljenem dopustu v inozemstvu, dobivajo po tej odločbi ministrskega sveta draginjske doklade v dinarjih.
Člen 18.
Uslužbenec na dopustu po privatnem poslu, daljšem od 40 dni v enem koledarskem letu, nima pravice, prejemati ne osebne draginjske doklade ne rodbinske doklade za ženo in tudi ne razlike doklade za otroke do 150.— dinarjev na mesec.
Člen 21.
Državnim uslužbencem, kaznovanim po disciplinskih predpisih bodisi z administrativno kaznijo za nerednost (disciplinski prestopek), bodisi z disciplinsko kaznijo (disciplinski pre-grešek), se zniža mesečna osebna draginjska doklada z istim odstotkom in za isti čas kakor redni zakonski prejemki, in sicer v korist državne blagajne. Rodbinske draginjske doklade ostanejo tudi v tem primeru popolne.
Člen 22.
Novopostavljenemu državnemu uslužbencu teko osebne in rodbinske draginjske doklade po tej odločbi ministrskega sveta od dne, ko odide na službo, ali pa od dne, ko stopi v službo, če je postal novopostavljeni uslužbenec državni uslužbenec v dotedanjem svojem stalnem bivališču.
Premeščenemu ali povišanemu državnemu uslužbencu teče, ako in kolikor bi vplivala ta premestitev ali povišba na velikost dotedanje osebne draginjske doklade dotičnega uslužbenca, nova osebna draginjska doklada od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil premeščeni uslužbenec razrešen dotedanje službe, ali pa je povišani dobil povišbo.
Člen 23.
Ker so draginjske doklade po tej odločbi ministrskega sveta odrejene v mesečnih zneskih in se izplačujejo začetkom vsakega meseca, se izpremembe tekom meseca ne jemljejo v poštev, ampak je vedno odločilno stanje vsakega prvega dne v mesecu, pri novopostavljenih uslužbencih pa onega dne, ko odidejo na službo ali vstopijo vanjo.
Člen 24.
Za prejemanje rodbinske draginjske doklade za ženo in razlike med rodbinsko doklado za otroke, ki je določena z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih do skupnega zneska 150.— dinarjev na mesec, morajo državni uslužbenci pri blagajni, kjer dobivajo
prejemke, izpolniti posebne prijave, ki jih predpiše minister za finance in s katerimi se ugotovi, da so glede pravice, prejemati te doklade, izpolnjeni vsi pogoji.
Vsako izpremembo po že predloženi prijavi mora predložitelj takoj naznaniti dotični blagajni z novo prijavo.
Blagajne, ki izvršujejo izplačevanje, imajo zaradi preizkušanja že predloženih prijav pravico in dolžnost, periodično od poedincev zahtevati predložitev novih prijav.
Za dokaz, da so predložiteljeve navedbe resnične, služi jamstvo treh aktivnih državnih uslužbencev.
Člen 25.
Državni uslužbenec, o katerem se ugotovi, da je predložil neresnično prijavo za prejem rodbinskih doklad, odrejenih s to odločbo ministrskega sveta, ter jih prejme po njej, izgubi za leto dni pravico do vseh rodbinskih doklad, odrejenih s to odredbo ministrskega sveta.
Razen tega se izroči tak državni uslužbenec disciplinskemu sodišču, obenem pa se kazensko obtoži zaradi dejanja prevare.
Vse to velja tudi za poroke na dotični prijavi.
Člen 27.
Ce bi prejemal uslužbenec zaradi uporabljanja te odločbe ministrskega sveta manj p'ače In doklade, nego ju je prejemal do dne 1. januaija 1924., ima pravico do razlike teh prejemkov. O pravici do te razlike odloči ministrstvo za finance (generalna direkcija državnega računovodstva) .
Člen 28.
Civilni državni uslužbenci, upokojeni pozneje nego dne 1. septembra 1923., -kladi.o s predpisi novega zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., in sicer samo oni, ki so bili upokojeni, ko so dovršili popolno število službenih let, se glede osebnih in rodbinskih draginjskih doklad izenačujejo z aktivnimi državnimi uslužbenci. Dobivajo one osebne in rodbinske draginjske doklade (brez specialnih doklad), ki jih dobivajo aktivni državni uslužbenci položaja, s katerega so bili dotični upokojenci upokojeni.
Vsi ostali upokojenci dobivajo skladno s predpisom člena 239. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih draginjoke doklade še nadalje po zakonu o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922.
Člen 29.
Za definitivno rešitev vprašanja o prejemkih, dobljenih v obliki plač, draginjskih doklad in drugih doklad kakor tudi izplačanih pred-jemov v času med dnem 1. oktobra 1923. in dnom 1. maja 1924., poda minister za finance ministrskemu svetu naknaden predlog.
Člen 30.
Vsa potrebna pojasnila za pravilno uporabljanje te določbe ministrskega sveta daje minister za finance.
Člen 31.
Ta odločba ministrskega sveta velja od dne 1. maja 1924. ter povsem nadomešča vse dosedanje predpise, s katerimi so bile doslej urejene draginjske doklade civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev, ki se smatrajo po novem zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. za državne uslužbence.	(Konec.)
Poziv
Poravnajte vsi naroinirto za tiru« go polletje takoj zaietkom julija.
Uprava.
Hranilni in posojilni konzorcij.
Na sestanku, ki ga je sklicala Osrednja Zveza dne 6. t. m. pri Mrajklu v Ljubljani, so se pretresala in redigirala nova pravila te zveze. Na sestanek je bil povabljen tudi Hranilni in posojilni konsorcij in je bil pooblaščen tajnik višji rač. svetnik Rostan, da ga zastopa.
Ker je treba, da organizacije zvedP, kakšno stališče zavzema Hranilni in posojilni konsorcij napram Osrednji zvezi in napram posameznim organizacijam javnih nameščencev, prinašamo govor, ki ga je na tem sestaniklu govoril tajnik konsorcij a.
Tajnik konsorcij a viš. rač. svetnik delegacije min. financ Roštan je 'izvajal;
Zastopam Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani, ki je najsijarejša kreditnla institucija javnih nameščencev, pa tudi najstarejša na zadružnem polju v Sloveniji sploh.
Kakor znano, smo praznovali pred kratkim 50-leinico tega zavoda. Vzdržati pol stoletja v gospodarstvu pod tako težkimi prilikami in krizami, ki so povzročile v tem času toliko brodolomov, to govori več kakor cele knjige za eksistenčno nujnost, upravičenost, pa tudi solidnost te naše kreditne zadruge.
Ako bi ne bila sklicala O. Z. današnjega sestanka, bi bil konsorcij sam sklical gospodarsko anketo iz krogov javnih nameščencev z namenom, da podneti smisel za zadružni pokret med javnimi nameščenci, ki jim ga na žalost in njim samim v škodo tako zelo primanjkuje. Kot eden prvih mi je čast, da se udeležim generalne debate o osnutku novih pravil, na podlagi katerih naj se O. Z. nanovo preosnuje in povzdigne. Že namen, nekaj popraviti oziroma izboljšati, je pohvale vreden. Pravila sama sicer niso vse; glavno je, da je stvar v dobrih rokah in da je prožeta z duhom, z idejo o združenju in organiziranju intelektualnih in gospodarskih energij vsakega posameznika, torej volja do pozitivnega dela.
Po mojem mnenju so pravila dobra. Razvijajo širokopotezen socijalni program in tako nudijo vsakomur možnost satnoudejstvovanja in uveljavljenja svoje volje v zaščito socijalnih in gospodarskih interesov našega stanu. Kar me prav posebno veseli, je to, da pravila predvidevajo socijalne naprave in finančne akcije, s katerimi se hoče dvigniti gospodarska sila članov.
(Dalje prihodnjič.)
Orsanizatorično gibanje.
KONGRES SAVEZA.
Šesti kojngres (občni zbor) Saveza poštnih nameščencev za letošnje leto se bo vršil v dneh 12., 13. in 14. julija t. 1. v Poštnem domu v Beogradu z naslednjim dnevnim redom:
1.) Volitev predsednika kongresa, treh tajnikov, treh overovateljev zapisnika in treh števcev glasov. 2.) Poročilo upravnega odbora. 3.) Poročilo o stanju blagajne. 4.) Poročilo nadzor-Tiega odbora. S.) Referati oblastnih organizacij. 6.) Volitev nove uprave. 7.) Referat o posebnem zakonu za p. t. t. stroko in volitev odbora za izdelavo tega zakonskega načrta 8.) Referat o potrebi poštno-brzojavne šole z internatom glede na novi zakon o uradnikih civilnega reda. 9.) Referat o pojavu posebnih društev posameznih kate-
gorij p. t. t uslužbencev. 10.) Referat o izdajanju strokovnega lista. 11.) Savez in javni kredit. 12.) Referat o almanahu Saveza p. t L uslužbencev in volitev odbora za ilzdelavoi tega almanaha. 13.) Predlogi in vprašanja.
Udeležnikom kongresa je dovoljen tridnevni dopust, nevstevši potovanje, in polovična vožnja na železnici in parniku.
Letošnji kongres bo torej zanimiv in bogat na sporedu. Zveza se ga bo udelež.la po svojih odposlancih ter skušala izvesti svoje zahteve.
To in ono.
Izplačilo diference od oktobra 1923 do maja 1934 zopet straši po časopisju. Baje je že izdelana uredba, ki ureja izplačilo razlike na prejemkih. Kdaj, khko in koliko se nami bo izplačalo, je pa še neznano; kajti krčmar — gospod finančni minister se vrne šele te dni iz inozemstva. Račun brez krčmarja pa veste, koliko je vreden. Upamo pa, da bo postopala vlada točno po djoločilih zakona.
Taylorjev sistem in goslači. Neverjetno bi se zdelo človeku, da je mogoče učiti se dveh polog na geslih naenkrat in tako še enkrat hitreje vežbati, pa vendar je temu tako. Goslači vsega sveta so doživeli veliko senzacijo. Iznajditelj tega »taylorizma gosli« je Bedfih Voldan, profesor na konservatoriju v Pragi. Ta »prevrat« v pouku goslačke umetnosti je produkt dolgoletnega dela. Kakor je znano, imata dve pologi na go-slih sorodno označbo za prste tako, da se osem polog zniža v štiri. To sorodnost je prof. Voldan vzel za temelj svoje reformne sestave in ustvaril monumentalno metodično delo. Sestava obsega tri dele: novo šolo polog (s katero se lahko začne po navežbanju 1. pologe kakršnekoli šole), 80 pesmi in 40 študij, kar znači velikanski material na par straneh, če se primerja z drugimi šolami. V pesmih so zastopane najlepše melodije češkoslovaške, jugoslovenske, angleškoi-ameriške in nemške (s tekstom). Upoštevamo li n. pr. da se vsaka od 80 pesmi more izvajati v dveh po-logah, v sorodni pologi taktorekoč brez vežbanja, kar znači 160 pesmi, katere bi bilo po starih sestavah treba tiskati, vendar Voldanova metoda omogoči to za polovico hitreje in ceneje. Ravno tako se nauči gofelač v omenjenih 40 študijah obe pologi obenem. To so na' glasovitem praškem konsevatorriju takoj pravilno cenili in metodo upeljali na zavod. Ministrstvo prosvete in Češka akademija znanosti in umetnosti, priznavajoč dalekosežni pomen dela, so podelili atitorju pod-
poro za prevode teksta, da je omogočeno razširjanje dela ne samo po Evropi, ampak tudi preko Oceana. Vse vrlo važne metodične analize so v omenjeni šoli obširno podane |ui (siicen: češko, j ugoslovensko, anglešklo in nemško, posebno pa v brošurah v francoskem, laškem, ruskem, ukra-iinskem in poljskem jeziku. Strokovnjaki priznavajo, da je to delo brezprimerno v celi svetovni literaturi, tako iz sestavnega kakor iz melodičnega in muzikalnega stališča.
Nova službena pragmatika. Ko je bil izšel novi zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda, smo nameravali objaviti ta za vse državne nameščence najvažnejši zakon v »Poštnem Glasniku«. Ker pa So, bili nekateri mnenja, da to ni potrebno, češ da je ta zakon katekizem vsakega državnega uslužbenca in da si bo torej gotovo vsak nabavil knjižico, v kateri je izšel ta zakon v ponatisu, smo prvotno namero opustili s posebnim ozirom na to, ker bi nam objava tega zakona vzela skozi mnogo številk »Poštnega Glasnika« dosti dragocenega prostora. Iz izkušnje pa vidimo, da nismo, prav storili, ko ga nismo objavili Iz vprašanj in dopisov, pa tudi iz ustmenih pogovorov naših članov smo uvideli, da velika večina poštnih uslužbencev nima pojma niti o najvažnejših določilih nove službene pragmatike. To nepoznani e personalnih določil od strani osobja močno občuti poštna uprava, to je direkcija, ki ima zaradi tega obilo nepotrebnega dela in pisarije. Revizijski organi in dirckcijski inšpektorji izpričujejo isto:	osobje ne pozna no-
vega uradniškega zakona, določil o ocenjevanju in disciplinskem postopku, s čimer škoduje največ samo sebi. — Zato smo se odločili, da začne prinašati »Poštni Glasnik« s prihodnjo številko celoten uradniški zakon. Članom svetujemo, da si tiste številke »Glasnika« spravijo, ker bodo dostikrat rabili to ali ono določbo zakona.
Prostovoljni prispevki za Zvezo se pridno stekajo v Zvezino blagajno, nabrali soi se že lepi stotaki. Prisrčna hvala zavednim tovarišem in tovarišicam. V prihodnji številki objavimo imena in zneske darovalcev.
Pravila Saveza so morala radi pomanjkanja prostora v tej številki izostati. Nadaljevala se bo-do v prihodnji in nadaljnjih številkah.
Sotrudnlkom In sotrudnlcam! Pišite razločno, s tinto in samo PO' eni strani lista!
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
..O IVO XI“
carinsko-posredniški in špedicijski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 4L Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
Specijalna trgovina an roko izdelanih, posebno tipež nih čevljev za delavce in lovce, kak r tudi luksuzn h čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica „G A R A N C IJ A'*
J. Gagel, Liubliana sv. Petra c.?
Zahtevajte cenik!
POZOR!
Predno si nabavite pohištvo, oglejte si pri domači tvrdki
Josipa Andloviča v Komenskega ul. 28
zalogo od najpriprostejšega do najfinejšega pohištva. Spiejemajo se vsa mizarska natočila, ki se izdelujejo v lastni delavnici z napiovejšimi stroji: Karlovška cesta 22. — Cene zmerne!
POZORI
POZORI
* * * + « * * K «
•n
tl * tl
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence in vse vrste električnega materijala po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
Karol Bastiančič
centrala Ljubljana, palača Kred. banke, III nad>tr. Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
'W¥***Tf¥¥¥¥¥¥¥*W¥¥¥¥¥*W*¥W¥*¥ti
LJUBLJANA, Rimska tasta 13, telefon 527
Gradbeno podjet e, tehnična pisarna parna žaga tesarstvo za stavbe in pohištvo.
Zaloga: Kongresni trg št. 12
Tovarna pohištva
1.1. NAGLAS
Tovarna: Trnovski pristan št. 8-10
Pošt. ček. zav. št. 11.226
LJUBLJANA
Telefon številka 196
Ustanovljena leta 1847
se pripo oča za vsa pohištvena dela, kakor tudi za obla/.injtno poh'št'O Izd'lava solidna in naj nižje cene
X----------------X
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojavi Gospodarska, Ljubljana
1.	Blagovni oddelek:
a)	pol edeljski pr delki in mlevski izdelk,
b)	krmila.
c)	kolonijalno blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	oljedeljski in diu-gi moji
b)	semena, umet. gno-
jila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek :
a) izvoz govi-ie živine in pia^ičev,
X_________________________
b)	tovarna mesnih izdelkom,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
________________x
Se priporoča
na novo urešena modna in konfehcfjjska trgovina
Frais Lukič
Pred Sholijo štev. 19 Avto vozi
brez bencina! Kuri z bukovim osljem! Dugo-Hag, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 560
FliŠKAFAI),Ljlll>ljlllIll
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva te' amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
IYIfc*ci i	JBL IT li I
družba z o> z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
AMER5KANSKI PISALNI STROJ
Zastopstvo za Slovenijo
Franc B.»r, LjubSjana, Helef. 470
Cankarjevo nabrežje 5.
Specijalna mehanična delavnica.
Najboljšo banaäko pšemiča«? moko oddaja najceneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA 6EST& ŠTEV." 24.
SCHNEIDER & UEROUSEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16.
a MANUFAKTURNU IN HODNA TMODINB B
F. NOVAK
LJUBLJANA, Kongresni trg 15.
Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
mm TUDI VZORCE.

Pri nakupu blaga
za molka obleke
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
IPHpoiroža se vam
modna trgovina
T. IGER
Sv. Petra cesta 2.
i ŠIBI aasl l m
moflua trgetviaa za dame ia gaspode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
kakor sukna, ševiota za površnike in ranglanc, kam-garna za obleke in modne hlače, duobie štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Matic, Liubiiasia
Lingarjeva mi., SMedena in Pred Škofijo
Zn Žane cene. Solidna pos rsžbaJ
„z o r a« j
družila z O. z.
Ljubijans, Dunajska c. 33.
nudi najceneje
pirvorstni bencin in petrolej amarškanska strojna, mazil-na in cš3inder-oSja, karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd.
F. PLETERSKI 7
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim no sta vijencem po pošti
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkiti cenah.	(22)
A. & E. SSCÄMßME
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo rnanu-fakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne' tiskalnice, štance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gretaer in J4d!er
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JO^lP	OC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
Telefon št. 426.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Giiatjno linežje štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.

Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani

prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čchoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.

Stroji za o iđslorasje lasa. Taarbi^e, trasassnlsljjs, ztroaovi, železo in kovlnoHvaraa
Strojne Tovarne in Livarne d. d. Ljubljana
Dunajska cesta stav- 35
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklošičema cest-« 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57 in 470.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,080.000’—.	V»oge nad Bin 125,000.000*—
daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupujejn prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
===== Pooblaščeni prodajalec srečk Dršavne razredne loterije. ===
'S Si) luisaui
vNvrrann
MAOivNtiaa o
eujAOSi)
B3|Sr!M|3|UOX