9. štev, V Kranju, dne 4. marca 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane ta Kranj t dostavljanjem na dou 4 K, po poŠti za eeio leto 4 K, ta pol leta X K, za Nemčijo 4 marke, ta Ameriko 2 dolarja. Posamezte številke po 10 vin Na naroche hrea istodonue vposiljalve naročnine .e neostra. Uredništvo in iipravn Stvo je aa pristavi .'». godben^, veteransko, ognjegasne društvo, posojilnico, podružnico G. M. Dr. in kmetijska dr. Slamnikarake tovarne so večinoma v nemlkih rokah, Slovenci imajo le n>kaj manj! h tovarn. Slovenski delavci v nemikih tovarnah so a sramotno nizkimi plačami doč m dobivajo nemški delavci do 6 K na dan. Za Tirolce je tudi v cerkvenem oziru ikrbljeno, ker imajo vsake kvatre nemško pridigi, dvjčira dokaj močnejša slovenska manj! na v Ko-č v ju ne sliši celo leto v cerkvi slovenske besede. M ra pač biti tudi glede večnega zveličanja razlika med domačni in privandranci v naši slovenski Kranjski. Deželni zbor kranjski. Seja dne iS. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne. Dalje. Poslanec Triller kot kaotra-govornik: Preden preidem in medias res, izrekam čestitke večini na priznanju deželne vlade, ki je izrazila svoje pomisleke, češ, da bi se to posojilo izrabljalo kot glav-nično rezervo brez potrebne specialne kontrebe. To je hudo oč tanje. Narodno-napredna stranka ni načelna nasprotnica melioriz. pos. h referentovega poročila je razvidno, da je podal dež. vladi v zakonskem načrta obširna pojasnila. Cuino je, da teh pojasnil ni dal deželni odbor zbornici, kar bi bilo v prvi vrsti potrebno. Proti takemu bagate- litiranju dež. zbora s strani dež. odbora protestiram v imeou svoje stranke z vso odločnostjo. Del. odbor je silno ponosen na intermtnisterialno kon-f renco dne 5. jannirja 1911, pri kateri so intervenirali za deželo pl. Sufclje, dr. Limpe In ravnatelj Zamida. Stvarno upravičeno in umestni bi bilo, da bi bila na tej konferenci tuji manjšina. Toda večina to ni smatrala za potrebno, hotela je vse ured'ti >in cam*ra caritatls*. (Posl. Jirc: Saj imate svojega zastopniki v d4. oiboru. Dr. Tavčar lahko kontrolira) Ni dr. Tavčarja ae vi v dež. odboru niti ne ozirate. (Jare dela neke opazke.) Meni se zdi, da je kolega J are izredno nervozen. M nla zaradi tega, ker je letos izredno zgodsj nastopila doba — Mandeljevega cvetja. (Smeh med naprednimi poslanci. Jarc utihne* makoma, klerka'ci molče kakor nami) Na to je govornik kritiziral z baoko «Un'on» sklenjeno pogodbo gleda deželnega posojila. Naglasa! je, da ta pogodba ni tako ngidoa, kakor to izknla naslikati det odbor. Konjtko kopito se vidi v tej pogodbi v 2. točki, kjer se določa, da se ima lOailijomko deželno poiojilo konvertirati lele t. 1929 S tem namreč, da se koavertacija izvrši šile 1. 1929, bo dežela silno oškodovana, reči se lahko za 450 000 kron. Končno je govornik izjavil, da bodo poslanci na-rodno-napredne stranke glasovali za zakon samo, ake ae zajame, da se bodo primero vsote iz posojila porabile tndi za kanalizacij tka dela v Ljubljani in drugih mestih. Stavil je tole resolucijo: Visoki deželni zbor skleni: Priznavajoč načelno obvezo dežele do primernega prispevka raaUni občini ljubljanski za zgradbo kanilov-zbiralnikov ob reguliram Ljabljaniei, naroča deželni zbor deželnemu odbora, da predloži fe pričetkom prihodnjega zasedanja zakonski načrt, i katerim naj se dovoli ljubljanski mestni občini v označeno vsoto 30 /0 prispevek is deželnega melioracijskega zaklada. (Ploskanje med narodno-naprednimi poslanci.) Na to govori idrijski povlanee Eigelbert Oaogl. Ze v ¥11. seji dei. zbora dne 16. januarja 1909 sem imel priliko povdarjati, da ima poslanec mosta Idrije v tej zbornici najhvaležoejše stališče, ker ee ne more noben poslanec ponašati a tem, da zastop t volilni okraj, ki dooala deželi leto za letom toliko in toliko doholkov, ki pa obratno od dežele ne prejemi nič podpor. — To razmerje ae do danes ni nič ispremenilo, kar ae dežale tiči. Ta PODLISTEK. Damjan: Pravica. V jutru, ke se je pričelo daniti, ae je zaivetlilo na slemenu Lužarjevega hleva. Takoj je bilo vse v egnjn, kajti vode je manjkalo, niti za kuhanje je m vedno zadostovalo. Ljudje s celega Vrsnika ■o se zbrali pred Lužarjavim hlevom, ali pomagati ■i mogel nihče. v par urah je bil Lužarjev Tone ob pol premoženja, katere je priatradal njegov oč.j v štiridesetih letih. Pred tednom je bilo natanko pol leta, kar mu ji prepustil oče svoje imetje, rekoč: «S le ti menda ne bol Ne bo ae ti tr»ba klatiti po svetu kikor deseti brat Svetlo prijazno solnce ti bo sijalo nad življenjem, samo če boš sam kotel. Mirno in trezno moraš delati, nikjer se ne smeš prenagliti in morda se le dobro oženiš!* Kadar se je spomnil očetovih besed, mu je bilo lahko pri srcn. Vedel je, kako hodijo drugi po tujih krajih, po nerodnih potih, spe po tujih posteljah, zakopani v uboštvo in žalost. On pa je dobil krasen dom, da mu ga ni enakega na Vrsnika. Danes pa so ga sklicali žs navsezgodaj; govorili in kričali so čudne, nepojmljive besede. Lazar ni vedel, ali je resnica ali laž. Mkratn se je prestrašil. Morda pa je resnica, * da gori njegov hlev. Vsedel se je v seno in pretvarjal obraz v čudne gube, nič mu ni bilo povolji, da so ga zbudili. Ali ljudje ne nehajo kričati. Tone vzdigne glavo, upre oči v streho in vidi, kako se ovija plamen okoli slame. Takoj plana kvišku in skoči vun med množico. Vaški župnik, ki je bil tudi prišel s sosedi k nesreči, skoči k Tonetu in ga prime za roko. Tone pa ga preplašen debelo pogleda. «Ne straši se, ToneU mu reče narahlo župnik. «Ne bodi žalosten, vse se bo napravilo, da ai opomore!. Včasih ae Človeku slabo godi, vdrugič pride zopet boljše. Človek ne sme obupati. Korajžnim ljudem se siplje denar v roke, mevža pa ne pride nikamor. Težko be seveda, obrniti se bol moral k ljudem in presiti, ni drugače 1» Tonetu je bilo nekaj časa, kakor bi ga bil božal po licih, tako blagodejno so vplivale nanj župnikov« besede. Neka mehkoba ga je objela, toda ko mu je rekel župn k, da bo moral beračiti, ■o se mu začele dvigati iz njegovega obraza težke sence, kakor kamen težke misli, velike temne oči pa ao se vsesale v župnikov obraz kakor bi bile prikovane. Tone ga je poslušal zmerom bolj začudeno, da mu ,e bilo nazadnje že zoprno. Obrnil se je od njega, v oči mu je prišla solza, glavo je sklonil in se naslonil na najbližje jabolko. Svoj Čas je sanjal morda lepe aanje o svetli In jasni pri« hodnjosti, o lepi beli cesti, katero nameri morda t poznejših letih j vie pojde lepo in gladko, celo življenja; mladost izkoplje iz blata, njegovemu življenja pa zasijejo lepi dnevi* Toplo solnce ara bo ogrevalo dušo, da bo vedno zadovoljen. — Ali vse sanje ao bile samo zlepilo, samo varan je, vso sreča mu je padla v blato in se poizgubila za vedno. •Nihče mi ne obljubi boljšega, nego beralko palico. O, kakšni obrazi hodijo tam okoli! Kako stiskajo ustnice, da bi jih ne spoznal, da se smejo 1 Ej, oni tam, ona tleva me je klicala še včeraj, naj trč>va a kozarcem, danes pa aa reži, ko vidi, da mi gre kruh v zrak. Proč grem od tukaj, da jih ne vidim! Kdor čuti z menoj — bog naj mu je milosten, proč grem, vaa naj zgori 1» Skrbi so ga dušile, grenke skrbi ae ga podile po cesti, po klancu, kakor burja, neprenehoma naprej, bogvekam ... Vzdignil bi post in vdaril naenkrat po vseh, da bi ae jim zdrobile glave, vsem, ki se mu reže... Sam ae je čutil zaničevanja vrednega. Ljudje se hiteli mimo njega, ga pozdravljali in ga vpraševali, kam beži; Tone pa ni zinil besede, okrenil se je vedno in šel dalje. Zopet pa ae je čutil močnega la neustraloega, kar je vedel, da je bil smirom polten, da ni hotel nikomur krivice, drugi bi mu jo pa radi sipali i merniki... Z upognjenim hrbtom in z žalostne ne prispe?! m Idrijo tisto nič, a dež. doklada, ki jo plačuje mesto deželi, raste od leta do leta. Tako je plačala Idrija 1. 1909 dež. doklad okrog 40.000 K, 1. 1910 pa od direktnega davka v anesku 147.737 K deželna doklade 59.094 K, potem deželne naklade na državno utitaino okrog 15 000 K, torej je I. 1910 prispevalo mesto Idrija deželni blagajnici okrog 75 000 K. — To je naravno »t ogromna vsota, in že ta utemeljuje zahtevo, da se dež. odbor v prvi vrsti ozira aa potrebe mesta Idrije. Pa ie drugi vzroki so, ki govore za podporo od itrsni dežele. V dež. zboru je bil v zadnjem zasedanju sprejet moj nujni predlog, da čk dež. odbor po ovojem stroko vojaku izdelati regu-lsčni načrt mesta Idrije. A tega »oglasno sprejetega predloga dež. odbor ni izvršil. Po povedmi oškodovanim ni dala delela nobene podpore. Z« ljudsko Iolo ne plačuje dežela nič, ker jo vzdržuje erar. Za ceste ne daje nič, ker ni v okraju nobene deželne ceste, ampak so vse državne, okrajne ali občinske. Torej nima dežela glede Idrije neben h izdatkov, ampak samo dobiček. Idrija pa bo tudi udeležena in prizadeta, ko bo treba vračati 10 ni-lijoniko poaojilo. Poročevalec je poudarjal, da bo dež. odbor ravnal popolnoma objektivno, ko bo delil podpore i- tega posojila. — Vse to so raz-logi, ki opravi tu jejo moje s števili in dejstvi utemeljene zahteve, da se ozira najprej na najeuj-nejle potrebe mesta Idrije, ki jih označuj« po vrsti: regulacija potoka Nikave. za katero je le izdelan regul. načrt, regulacija in kanalizacija mesta. Te zahteve nujno zagovarjejo zdravstvene in socialne razmere Idrije. Pričakujem, da v tem primeru ne bodo odločevali ni strankarski, ni nikaki drugi — razen stvarni razlogi. Deželni zbor in odbor naj vodi objektivnost in pravičnoat, zato mu bo lahko sprejeti in izvesti moj predlog, ki se glasi: Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da se pri uporabi lOmilijonskega melioračnega posojila ozira na potrebe mesta Idrije, v prvi vrsti na regulacijo potoka Nikave ter na regulacijo in kanalizacijo mesta samega. (Napredni poslanci ploskajo.) Poslanec dr. Lampe je reagiral na izvajanja dr. Trillerja in Gangla ter zatrjeval, da bo imela Ljubljana od deželnega poaojila posredno tudi velite koristi, četudi se zanjo iz deželnega poaojila ne bo ničesar porabilo. Proti temo nazoru so burno ugovarjali napredni poslanci. Dalje prih. Poučni listek. 0 sestavi računskih zaključkov. Dalje. Računski zaključek Strojne zadruge v Zgornjem Brniku, Oorenjsko registrovana zadruga z omejeno zavezo II. upravno leto 1910. Poročilo. V začetku leta 1910 je bilo članov . .31 V upravnem letu je pristopilo članov . 35 Koncem leta 1910 je članov......66 V 1. 1910 sta odpovedala zna račun plačanimi deleži po . . . K 953 članstvo dva zadružnika. L«gubanim obrazom je prišel slednjič k Celnikarju, da ae je napil žganja. Skrbi ao ga polagoma zapuščale, obhajala ga je polagoma mehkoba In mu zalila dušo a sentimsntalnoatjo. Uničil je s sanjami svojo preteklost ter se vrnil nazaj pred pogorišče. Milo in težko mu je pr šlo, ko ae je spomnil na svojo Cenko, na svojo sloko devojko na Poklonu. Vesela je prišla vedno na njegov dom, s smehljajem aa uttnih ie je od njega poslovila. Sedaj pa se morda vse obrne: z zaničevalnim pogledom ga mogoče pogleda, kadar ga sreča, niti govoriti ne bo hotela ž njim ... Včasi sta se (sprehajala pe klancu; koliko je bilo tako lepih večerov, sedaj se nič več ne vrnejo ... Tako se je bil zamislil Luža rje v Tone. Kakor okamenel je stal pred razsutim hlevom. S sključenim telesom, z rokami v žepu je razmišljal zopet o bodočnosti, ki je bila tako negotova kakor smrt Težko se je zdelo Lntarjevemn Tonetu napraviti se v mladih letih na pot, po kateri še ni nikdar šel. V poslednjem trenotku svojega življenja, In človek mora nameriti trnjevo cisto kakor največji grelnik, kakor izgnanec... Z grozo in bo* jazniijo je mislil na negotovo bodočnost, ki je bila strašna in nejasna; padel bi pred vat ljudi na kolena in jih prosil miloščine... Ali že naprej je videl, kako so za njim ljudje režali in pljuvali; nekateri so se veselili, da je izgubil vse premoženje, kažoč za njim s prstom, češ, dolgo ti grabil, a naiadoje si vendar ob vse. Dalj« prih. Denarni promet Prejemki........K 3627 12 Izdatki......■ ■ . . 306674 torej promet........ 6693 86 V smislu zakona v svrho revizije je zadruga podvržena.................. NB. Delež pri zadrugi znaša 10 K, kateri se vplača popolnoma v teku 5 let po vstopu. Dovoljeno je imeti posameznikom več deležev. z nepopolno m a plačanimi deleži po K 99 £ kateri so vplačali na g račun deležev . K 854 - 5 S 55 *? •f d) 2 n . g. Sel t £ 5 -S 3 '£ > O > h O .5 ■ar > 1 1 $ 8 h. S 3 n 8 3> 1 1402 v B *o u CL Zaslužek z delom . . Vrednost bencina, olja . Terjatve za neplač. delo Darilo posojilnice . . Razni dohodki ... 1 1 1 . — M rt t u; (O > 3 5 §c8-$5 «> 8 55 Predmet || K 0> t~- u) N OO °5 ! "T co i/s oo — a> »o i cn — >—' T cn 1 Bencin, olje .... Vrednost bencina, olja v letu 1909 ... . Plačane obresti: Posojilnici . K 143-70 raznim . . „ 4180 Popravila, razno . . . Upravni stroški . . . 10°/, odpis strojev in Cisti dobiček .... Zgornji Brnik, dne 31. decambra 1910. Lastnoročni podpisi načel stva. Lastnoročni podpisi nadzorstva. Dalje prih. Umetnost in književnost Knjig« Matico Slovenska. Ustava ta narava llirakla tele), (1809— 1813.) Prispevki k nauku o recepciji javnega prava prveg. francoskega cesarstvSpisal dr. Btgumil Vošnjak. V Ljubljani 1910. Str. 383. — Ta zanimiva knjiga je izlla kot 12 zvezek »Zbornika* Matice Slovenske In ima tole vaebino: Predgovor. Prvi del: Zgodovinski, f lozofiki in državnopravni temelji Napoleonovega ustavnega upravnega in sistema. I. Stari red. II. Filozofski temelji. III. Zakonodajna načela revolucije. IV. Ustavna načela konzulata. V. U.tavna in upravna Dačela cesarstva. VI. Recepcija francoskih ustavnih in upravnih načel. Drugi del: Ustava in uprava Ilirije. I. Ustanovi-tev in razpad ilirske upravne skupine. II. Ozemlje in prebivalstvo. — Notranji red. III. Organizacija notranje uprave. IV. Krajevna uprav«. V. Pravo-sodstvo. — Državna samoobraaa. VI. Vojaštvo. — Pospeševanje javne blaginje. VII Frkev. — Zaključek. — Knjigo je objavila Slovenska Mat ca v spomin stoletnico francoske okupacije. Slovenske c.(atelje bo zlasti zanimal drogi del knjige, kjer razpravlja pisatelj o ustavi in upravi Ilirije. Se bolje bi bilo, ako bi b'1 pisatelj okrajšal poglavje o upravi in ustavi Ilirije in nam podal celotno kulturno sliko francoske okupacije. Njegovo delo bi bilo s tem mnogo pridobilo na svojem pomenu, pridobilo na številu čitateljev. _ An te Beg: Slovensko nemška maja aa KečevaJkem. Z zemljevidom. G *na 80 h, s pošnino 85. Brčšurico toplo priporočam«. Več v današnjem članku Dobiva ae pri L. Sch\v .ntnerju v Ljubljani. laadjavid važaejših rudninskih najdšč na Kranjskem in v soscdnj h pokrajinah. Iz dr. VI. H ?r lete ve knjige »Kemija in min ralogija*. Cena 36 vin. Prodaja društvo slov. prof. v Ljubljani. Odbor o va aeja «Matice Slovenske* dne 22. febr. 1911. — Predsednik poroča, da po zadnjem dopisu c. in kr. vojaško geogr. zavoda na Dunaju dobimo korekture zemljevida slov. osemlja meseca marca. Radi Jugoslovanske Eaciklopadije je predsednik stopil v tesnejšo zvezo s slavnim »Pravnikom*. — V smislu § 3. društvenih pravil črta odbor iz števila člaaov tista bivša člaao, ki za 1. 1910. niso poslali Članarine in tuli za 1. 1911. le niso plačali; za člane se torej smatrajo tisti, ki so plačali za 1. 1910. ali že za 1. 1911. — Določi se kraj in dnevni red glavne skupšč ae dne 5. marca. Z\ 1. 1910. je plačalo 3840 drnitvenikov. Nova pjverjeništva so v Lubnem, v Sf. Petru na Krasu, v Podšentjnriju, v St. I ju pod Turjakom, v Žužemperku, v C »lovcu, Črnomlju, Ormožu in v Celju, II) Mnogi prijatelji in ustanovniki zaostajajo s svojimi obvezami. — Predsednik poroča o knjižnih programih »Matice Hrv.*, »Matice Srbske* v Norem Sadu in v Dubrovniku, Srbske Kuj. Zidruge v Belgradu. Na podlagi ocene se sprejme spis »Kolera na Kranjskem*; spis »Bela Krajina* se v smislu štirih ocen vrne pisatelja. Določi se natančneje knjižni program za I. 1911; v Zborniku izide med drugim »Biblijograf ja» dr. J. S eb ngerja. Strekljevih Nar. pesmi izide obsežnejši zvezek. Skupno z »Matico Hrv.» izda »Matica Slov.* Si-munovičev socialno-psihološki roman »Tudjinac*. Prevod Machovega »Maja* je treba v primernem ozira dovršiti. Izdanje primernega spisa Tolstega se le ne da defnitivno določiti Vnanja oprema beletrističnih knjig se nekoliko izpremeni. Gospodarski del. Tedenski sejem v Kranju dae 13. iebr. 1911. Cena od kilograma žive teže: 96—98 vinarjev za pitane vole domače, 90 -9i vinarjev za domače srednje pitane vole, 82—86 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko Soved, 1 k do 1 k 16 vin. za teleta in 0 k do k 00 vin. za prešiče za rejo, 1 k do 1 k 18 vin. prašiče za mesarja.—Pšenica k11 50 proso, k 7 50, rž k 850, oves k 9•-, ajda k 8 50, repno seme k —, detelno seme 68 k do 70 k, fižol, ribnlčan k —, mandalon k —, koks k —, krompir k 4-— za 50 kg. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 1911 je 366 strank vložilo 124 585 K 15 *m. 261 strank je dvignilo 83 539 K 14 vin. 13 strankam se je izplačalo posojil 22.300 K. Stanje hran. ylog 4,738.061 K 60 vin. Stanje hipot. posojil 3,003 846 K 24 vin. Stanje občinskih posojil 468 779 K 15 v. Denarni promet 383 081 K 54 v. Mestaa hranilnica v Radovljici. V mesecu fjbruarju 1911 je 236 strank vložilo 131.160 K 42 vin., 213 strank vzdignilo 110.659 K 71 vin. 32 strankam se je izplačalo posojil 76.010 K — vin. Denarni promet 597.397 K 74 vin. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu februarju 1911 je 172 strank vložilo 47.816 K 77 vin. 151 strank vzdignilo 49 713 K 31 vin. 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 14 500 K. Stanje hranilnih vlog 2,018.913 K 61 v. Stanje hipotečnih poiojil 1,571.155 K 72 vin. Denarni promet 187.802 K 23 vin. DOPISI. Is selške doline. Klerikalce zelo bode v oči novoustanovljena sodarska zadruga v Železnikih. Raznim zadiračem po .Domoljubu" in drugod, naj bo ta le kratek odgovor; r I. priloga ,,GortnJcu" ittv. 9 z l1911 Napredni možje so ustanovili to zadrugo, da pripravijo Železcukarjejn dobrega in trajnega zaslužka. Oni so napravo denarno podprli, prevzeli jamstvo in so pripravljeni tudi potrebni les oddajati, Sedaj je pa na delavcih, da se oprimejo lepe prilike. Mnogo je bilo že kričanja: Dela nam dajte! Kruha nam dajte! Zdaj Je oboje na razpolago. Če se pa delavci, nahujskanl pa klerikalcih, ne bi hoteli te naprave posluževati, naj se potem ne pritožujejo. Ce hodijo raje v Zadnjo Soro kamenje tolči, kot pod streho delati, jim ni pomagati. Kaj pa vam je Marčič napravil, kdaj je kaj žrtvoval iz svojega žepa razen kakega kozarca vina, kdaj je on jamčil s svojim premoženjem, kot neprednjaki pri zadrugi? Zadruga se tudi ni osnovala kot konkurenca sodar-ski zadrugi na Čeinjici, ker ima čisto drugi namen. Čeiniška zadruga je organizirala že obstoječe sodarje, železniška pa hoče sodarsko obrt šele spraviti v Železnike in je zato na svoje stroške najela izkušenega sodarja, da uči one, ki se hočejo te obrti oprijeti. Zato tudi ne morejo biti sodarji v odboru, ker jih ni bilo, in se morajo še le vzgojiti. Torej, kdor ima pamet, naj razume in uva-žuje I Kuharski tečaj v Selcih je končan in razdelile so se nagrade. Seveda pri tem ni bil pozabljen ubogi* Rožnik, ki je tudi dobil sto kron nagrade, ker je imel predavanje o svinjereji. Da, da, duhovnom ne fali; naj bo smrt ali krst, poroka ali kuharski tečaj, vedno pade kaj v žep. Radovljiške novice. Oseb oe vesti. Predstojniku c. kr. okraj, sodišča g. 1. Regalljrju je pravosodni minister podaljšal dopust za 4 mesece, da dovrši prestavo držav, zakonika. — G. Fr. Sajovec, sodni kancelist, i je imenovan oficijalom. C istitarao I — Izpraznjeno mesto c. kr. okraj. «živinozdravnika ja dobil g. Fr. Rmar, doaedaj v Ljubljani. — G. kr. okraj; »U**?-mojster g. I. Jurca odide v Postojno. Občinska seja mestnega zastopa se je vršila dne 27. pret. meseca ob 6. uri zvečer pod predsedstvom mestnega župana dr. J. Vilfana, ki je po pozdravu došlih občinskih odbornikov imenoval overovateljem zapisnika obč. odbornika Jos. Pavlina in Iv. S ga. — Po prečitanju zadnjega zapisnika se preide na drugo točko dnevnega reda: odobrenje računskega zaključka za I. 1910. V ta namen ae veli odsek treh pregiedovalcev, ki naj poročajo o tej točki pri prihodnji obč. seji, in sicer se volijo soglasno odborniki: Jos. Pavlin, V. Resmsn In T. Sušteršič. — Ko se pretresejo vsestransko le nekatere notranje občinske zadeve, zaključi župan sejo z opazko, da se vrši prihodnja seja v najkrajšem času. - Nekaj novic smo morali, kar ja prišlo prepozno, izpustiti za prihodnjič. —;—i— • Is Bsgun) Naše gasilno društvo ja vprisirilo dne 19. m. sv. v svojem lastnem gasilnem domu znano narodno igro »Revček Aadrejček*. Obupava i amo skoraj, da bi se raog>a ta igra vprizortti . ca tako majhnem odra. Toda gasilno drnštvo se ni vstrašiio stroškov. Poskrbelo je za povečanje odra in za napravo potrebnih kulis. Po zaaluženju marljivega in vsestransko za društvo vnetega g. nadučiteija in njegove dr slastne gospe soproga ae je predstava v vsakem oziru popolnoma posrečila. Igralo se je jako povoljno in tudi pevski zbor je bil zadovoljiv. Vse večje vloge so bile v zelo spretnih rokah. E Jiaa napaka je bila ta, da ao nekateri igralci mestoma govorili pretiho. Gasil-ntimu društvu samo čestitamo na tej priredbi in želimo, da nas se večkrat na enak način razveseli, If Zeloaalkov. Pogovor obrtnika In prijatelja, ko je prišel na obisk. No, dragi Ivan* ravno sem zvedel, da tukaj klerikalna stranka sijajno napreduje t Ivan začudeno gleda in vpraša: Ja, kako pa misliš to, Francelj ? V kakšnem oziru 1 Kako se pravi klerikalno napredovati, bodel vendar vedel, ko imaš precej petkov. Francelj smehljaje pravi Ivanu, naj ou raztoimači. Toraj dobro 1 To ti je gotovo znano, dragi prijatelj, da klerikalcu ni šteto v greh, če bi naredil ne vem kaj in tako je tudi mislil Štrajnarjev Janez, ko je za sodčke rabil »krajce*. Toda usoda je hotela, da ga je videlo oko pravice in ga naznanilo orožnikom. Preiskava je dognala, da je Štrajnarjev Janez kriv in zato je bil obsojen na več dni zapora in plačilo stroškov. A tako! AU to pa ni napredek za klerikalce 1 Zakaj ne, ali ni zdaj, v pol leta, to že šesti slučaj, ko so klerikalci kaznovani. Zdaj te pa #e razumem, Ivan, čeprav si šel na Bohinj v Kranj. Ali morebiti Ti zdaj misliš, da je to že zadnji slučaj? Sokolska maskarada v Kranja. Maogo šepetanja in pomenkovanja je bilo v Kranjn pretečeni predpust. Varok temu je bil srečno izbran naslov aokolake maskarada: V deželi pravljic. Kdo si pač ne poželi iz vsakdanjega resnega življenja vsaj za treouUk v oni bajni svet, kjer je pozabljeno trpljenje, kjer vlada le radost In sreča. Dežela je to, kjer solnce nikdar ne zaide, ki ne pozna pomanjkanje in je obtagodarjena s vsem, kar si človeško srce le poželeli more. V njej se družijo brez razlike vsi stanovi, sprijaia jo se naj« krutejši sovražniki, v njej ae lahko zabava vsakdo prost spon stroge etikete, kakor mu je drag s. Mnogcbrojno občinstvo je že pred prihodom mask napolnilo prostorno dvorano, ki je bila po zaslugi neumornih sester Sokolic zelo okusno okrašena. V ozaiju dvorane pa sa je izgubljala neskončna pot k solncu, ki se tudi ni mogle nagle-dati veselega vrvenja. Prvi stopijo poslanci kralja Matjaža elegantni krokarji s ljubkimi družicami, po številu osem. Bila je to gotovo ena najfinejših skupin. Zaman sta iskala stare vešča* Janko in Metka, katerima je dežela pravljic tako-rekoč druga domovina. Prijateljsko sta se izpre-hajala za njima volk in boječa Rdeče-kapica. Celo med tema je ponehalo za ta večer vse sovraštvo. Kar naenkrat nam zadeni na uho čuina godba; poselili so nas tudi svetovno znani brani trski muzikanti. Pes, maček in petelin v najlepši slogi; ni li to čudno? Za njimi pa ja capljal murikalični osel. — Dvorana aatemni. Na odru okoli godbe se vnamejo čarobne lučice. Skrivnostna tišina nastane in vse napeto pričakuje, kaj bo. Resnih, izmučenih obrazov prikoraka osem pravcatih psičkov med iinenadeno družbo. Vžgane svetilne* in težke rovače so nam priča, da so naravnost od trudapolnega dela prišli iskat razvedrila v čarobno deželo. Ta n.*jorig»nai-nejla skupina se je priljubila vsej družb'. In kako so se po polnoči oživeti, ti razposajenčki! Prav prijetno je bilo v mhovi sredi. — Osamljena vstopi otožna Pepelka. Zamišljena hodi po dvorani; a glej naenkrat stopi k nji krasen princ, ponudi ji svojo roko in mahoma se prelevi prej zaničevana Pepelka v lepo'princeso. Nji so sledile ostala kraljice pravljične dežele v spremstvu svojih prince v. Kraljevski sijaj je obdajal njihovo družbo. Bila ata Snegulčica in Trnjulčica, ki ata ae prebudili iz skrivnostnega, srd in prišli mod pestro družbo svojih podanikov už vat čar pustna noči. Z njimi sa je družila bajna kraljica vodnih vil, ki si je tudi med posvetnimi velikaii paiskaia svojega druga. Prav razposajeno sta se izprekajala me i mmt ci dva potuhnjena mačka s svojo tovarilico, nežno mačico, za katero sta se večkrat stepia med seboj io s svojimi živalskimi bratci. Posebno eden njih je poredna in drzno poskakoval med veselimi pari. Prišel je menda prav s cesarskega Dunaja. — Tudi dva rasna Rimljana ja zvabila radovednost na maskaradv'. Prav srčkani so bili trije harlekini. Zastonj je iskal povolnjl mož svojo Urško; pripeljal je s seboj celo nazadnjaškega raka. Med drug mi maskami, katerih smo našteli akupao 61, ja bilo opaziti le: Rdeči kapici, piretka, bel medved in dr. Ta hrup je prebudi! celo kralja Matjaža, ki se je menda sedaj naselil pod Snurjetoo goro, na oni strani proti Kucni. Pnhtel je ob zvokih godbe z lepo Alenčico pogledat, če je te prišel zanj čas prebujenja. Dopadlo mu je tako, da se je tuli on nastanil za celo noč v čarobnem kraljestvu. Ob sviraejtf slavne godba goriškega pehotnega polka It. 47., ki ni šted-la z izbranimi komadi, so se zavrteli radostno mladi pari. Pri četvorkah smo našteli po 60 parov, pri besedah pa sedem karejev. Da je g. Fran GvObath ml. z njemu prirojeno spretnostjo in okusom vodil vse plese, se mi sdi skoro nepotrebno omenjat'. Samo ene nspako je imela pravljična dežela, namreč da je človek lačen in žejen. No, pomoč ni bila daleč. Stopiti je bilo treba le k okusno aran-žiranemn paviljonu« kjer se je človek lahko navžil vaah dobrot in sladkosti. Vino pa je teklo kar it zakletega gradu. Velika je bila požrtvovalnost vrlih sester Sokolic, ki so vztrajale celo noč in se potrudile, c goditi vsem razkošnim željam epikurejskega občinstva. Rajali smo do ranega jutra. Le prehitro je prišla ura slovesa. Kakor protesten ton as je razblinil opri j en čar pravljične noči v krute, realno, vsakdanje življenje. Težko, a lepih spominov smo osta*ljali deželo, v katero se ne povrnemo nikdar več; Splošno mnenje Je bile, daje bila to najlepša maskarada, kar jih j* priredil Sokol. Sokolu pa le čestitamo na krasnem uipshu in si želimo, da nas drugo leto zaziblje zopet v prelestni sen pustno noči. A. M. -,--y.-,-- ¥ Ksmsj«, do* ,4. marca 1911. Državni ibor je aklicaa na dan 8. t. m. PatlsBatlatalOf svojega obstanka je dne 26. m. m, praznovat avstrijski državni zbir, ki je bil od cesarja prvič sklican dne 26. februarja lata 1861. V prvi podan tki zbora ci so zastopali S o vence: H »rmann za S ajenko, dr. Toeaan, Derbič, Kromer, Wurzbach, D ž man in Brolih za Kraojsko, Černe in G jrjup za Goriško, v gosposki zbornici pa Miklošič in knezoškofje slovenskih pokrajin. Avstrijska dalefaeija je minole dni razpravljala o proračunu skupnega finančnega mini minister je: Monis; justičnl minister: Aatoioe Per-rier; zunanji minister: Gruppi; vojni minister: B&*~ teaux; mornariški minister: D.lcasté; fina»Sni minister: Giilmuz; Bančni minister: Steeg; minister zt javna dele: Damont: trgovski minister : Masté; poljedelski minister: Parni; minister za kolonije: Messimy; minister za socialno fjskrbo : Bon-cour, ".......--3—rrra—!-•- Godovi prihodnjega tedna: 5. Agapete, Danies, Radomir, Bogomil{ 6. Fridolin, Viktorio, Katarina B, Ninotlav: 7. Tomaž Akvin., Kovana, S redorad; 8. Kvatre, Janez, Bodri; 9. Franeška R., Gregor od N, Bajka, Dani-mir; 10. Kvatre, 40 mučencev, Dragoje, Stana; 11. Kvatre, Hiraklij, Radoja._, Novicami*. V shrambol — «Slovanski Herod* napadal — «Oareajea». Nismo nameravali reagirati na čenče «Slov. Naroda* v šL 42 od 21. febr. 1911, da nam tega ne narekujeta neomadaževaua čast in ugled našega lista. Temu listu se je namreč milostno zazdelo, da je blagovolil —- brez vcake najmanjše potrebe — odgovoriti na naš predzadnji uvodnik «In zasmrdelo ja ... 1» po svoji znani maniri: Sumniči svojega bližnjega, čeprav si prepričan, da mu delaš krivico. I a vendar je bil naš članek tako pravičen in resničen, da ga je brez-dvomno odobraval vsak pameten in treznamitleč človek, ki poma količkaj naše žalostne in razdra-pane razmere. Mislimo, da se je cNarodu» enkrat pošteno zavrtelo v glavi, ker sicer bi ae — drugače ne moremo pojmi ti — ne skobacal na 'Gorenjca» s tele impertiasntoo notico: «Gorenjec* je postal ekspozitura «Slovenca* v Kranju. Mi bi temu listu sploh svetovali, da prestopi v khrikalsi tabor, kjer mu vsaj smrdelo ne bo. Odločno pa proteatujemo proti temu, da ae poštenega in pridnega moža, ki «G lavni posojilnici* niti vinarja ne dolguje, tako smeši, kakor je smel 1 «Gorenjec» ; našega someščana g. P. Cs ja kdo svinjo jahal bil je .to nek L. v Kranju. Mislimo, da se v vsakem oziru razumemo 1 Kolikor besedi, toliko laži t Ker amo pisali britko resnico, pa smo klerikalci. Za pot'tl S tem daje «Narod» aamemu sebi slabo izpričevalo in očividao je, da se boji resnice, kakor hudič križa. Ko bi tak napad prišel v tako resnih časih odkod drugod, bi sodih drugače. Tu pa se ispozabi «Narod», ki velja za napredno glasilo, postaja pa menda oddaedodns bolj aadušljiv, tako daleč, da zapisa o «Gorenjcu» debelo neresnico, vrhutega pa zahrbtne podtika nekemu L. iz Kranja (solnega imena se ne upa zapisati) stvari, katere mu, če ga ta nek L. prime za njegova kosmata* ušesa, ne bo mogel dokazati. \V\e der Schelm ist, so deokt er von aaderen. — Ne bomo mirno prenašali nadalje takih in enakih natolcevanj, čeprav pridejo morda od drugod, magari iz Kranja samega. Vsaka sila do vremena. Vedah smo, da postajate nekaj časa sem silno naivni in domišljavi, odaosao da preobračate avoje kapitalne kozolce vsevprek, ali da ste tako zlobni in hudobni tudi tam dol pri «Narodu», tega nismo pričakovali. Eao pa lahko trdimo t Gasi ao namreč is davno minuli, ko as je vsakdo tresel pred »Narodom*, če mu je leta zagrozil. Mislimo, da se menda tudi asi razumemo v vsakem oziru, zatorej, gospodje, ste praskajte ae tam, kjer vas prav nič ne srbi t Ja, ja, aa eunkt bedeutend tat Staate Dáuemark. Punktum I Dregssodei. Ker srna V predzadnji številki •Gorenjca* opozorili na izpraznjena gaomserovske mseto v Kranjn, smo storili s tem ie svoje doižaest. V dotičai notici pa se je nahajal itrat drugeredei, ki se, kakor enjerae, tolmači od gotovih krogov razžaljtvo. K temu S tu pripomzub, da bt smatrali to kot umetno hujskarijo mad Slo renči in med nami bivajočimi C*hr. Smrtna saso/pač danes le prepričanja, da smo Slovani raed seboj eorodci. Ii áraiba ar. Cirila In Betode. Obletnic« smrti velikega sloveuektga rodoljube, biaeépokoj-nega g. Karla Kotnika, bodi nam bodrilo k po žrt vogalnemu rodoiranüemU delovanju. Oakrbima si narodni kolek a Kotmkovo podobo in darujmo v časten spomin na največjega slovenskega mecena, darove prekoriatar naši družni sv. Cirila in Metoda. Obrtna aadraga aa Bleda priredi dne 85. marca t. 1. preizkušajo obrtnih vajencev r pisarai zadružne bolniške blagajne na fiiedu, Mlino it. -3. Vsi vajenci, kateri so dovršili učno dobo in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj viole pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katere je kolek* prosta. Prošnje ima podpisati tudi učai mojster in ae mora najpozneje de 16. amurca t. i. de-poslati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge aa Bledu, vplačajo obenem a prošnjo znesek K 5 kot pristojbino, vajenci od mojstrov, kateri niso člani strstva ter najvišjega računskega dvora. — V avstrijskem vojnem odseku se je vložila resolucija, zadrug*, pa imajo vposlati g 12.kot pristojbino ki zahteva od skupne vlade, naj varuje interese za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri le nimajo te preizkušnje in imajo ža učno izpričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju ao pri- avstrijskih vojaških dobaviteljev. Danes zaključenje. luaaaji minister grof Ertatal namerava oditi na dopust, iz katerega se ne povrne več. Kot njegov naslednik se imenuje poslanik v Petro-gradu, grof Berchtold. Na Fraaooskeai so dobili nove ministrstvo, ki je takole sestavljeno: Predsednik in notranji stojbine enaka ter sa ima učno izpričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca z ara litega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za semojstojnost mojstra, urez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer ob- Svoje zdravje zadobite! Vaša slabotaost in bolečin« iz i bolečin« izginejo. Vase oči, živci, kile postanejo moine. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro p^utdi, de boite rabili pri v i Fsllerjev fluid s znamko «El««fiuio>, Testi ie potkuSejo § Irc« fr&sse. lsdej'»s ga it lekarnar E, V, FeJler v Stubiei, liiia trg štev. '4H (Hrvaško). stoji obrtna zadruga ali na. Akt jo bil učenec doitan obiskovati obrtno sol©, pruoiiti na ima prošnji tudi izpričevalo obrtne kol*. »istano! sltel V Bxaabj», r. s, x o. z. Vabile na prvi občni abor rine 14. marca 1911, ob 7,9. mi zvtcer v bralni sobi «Nar. čitalnice v Kranju*, f aavni red: 1. Predsednik »tvori zborovanje m metruje zapisnikarja občnemu zbora. S. Volitev dveh overovateljev zapisnika in dveh skratinatorjev. 3 Tajnikevo poročilo o poslovanju v minulem prvem upravnem letu. 4. Blagajnikevo poročilo in predložitev računskega zaključka za lato 1910 in predlog glede uporabe čistega dobička. 6 Volitev predsednika in načelstva. 6. Volitev peterih članov v nadzorniltvo. 7. Slučajnosti. Dostavek: V tmialo g 88., odst 6 ae morajo dati zadružniki na občnem zboru zastopati po pooblaščencem zadružniku na podlagi pismenega pooblastila. Bo pooblaščenec ne mere zastopati več kot pet zadružnikov. Računski zaključek za I. 1910 bode od dne 6 1 m. dalje razpoložen na vpogled vsem p. n. zadružnikom v zadružni pisarni pri t Trd ki J. & A. ftfajdič v Kranju. K mnogobrojoJ in točni udeležbi vabi vse člane načslstvo. Silikona kola v Kranja priredi v četrtek, dne 9. marca 1911 ob b* uri zvečer v telovadnici c kr. Franca Jožefa gimnazije v Kranju I. javno produkcijo gojencev »Glasbene lole* o žalskem letu 1910/1911. Vipotcd: 1. K. Bnlek: Do kola. Klavir: Marta dinar. 8. J. Bernhardt: Valček. Klavir: Milena Crobath. S H. Sitt-album it X, Gosli: Ivan Kern. 4 E. Adamič: a) Tepežorea, b) Vesela pesem, pesmi za en glas iz zbirke «Ot-roike pesmi*. Poje deski in dekliški zbor. 5 G. Guriitt: Pesem ob zibelki. Klavir: Hoda Crobath. 6. R Jokiacb: Tarsnella. Ovali: Marijan Globočnik. 7. I. Siti: Pavlina. Klavir: Franc Kreoner. 8. R. Jockiarh: Roodino. Gesli: Frane Krenner. 9. a) H. Volarič: Domovina, b) M. Vilbar: Po jezeru. Dvo-glaeni pesmi, poje deški in dekliški zbor. 10. V. Madlo: Album It V. Klavir: Eva Globočnik. 11. H. Sitt: Goncertino, odst. III Gosli: Stanislav Završnik. 18. I. Sartorio: Razposajenost Klavir: Boris Pire. 18. H. Sitt: Maznrka: Gosli: Ferdo Janša. 14 G. Ipavie: Lastovki v slovo. Moški zbor. Poje dijaški zbor. 15. E. Kram: Tempo di marci a. Klavir: Ivo Stampihar. 16 I. Singele«: Fantazija iz opere «Fauet». Gosli: gospica Ivanka Omeraa. — Vstopnine ni. Glani in prijatelji »Glasbene šole* se naj-uljudneje vabijo k mnogobrojni udeležbi. Odbor. Ktff 10 jo od več strani izrazila želja, naj orkester »Sloga* sedaj, ko je potekel predpust, razveseli občinstvo s kakim koncertom, se menda orkester pripravlja za en koncert drugi teden. Gotovega le ni mogoče poročat'. Tatvini. V noči od 13. na 14. m. m. jo ukradel naznani vlomilec trgovcu Luki Hafatrju v Kropi denarnico z sueškem 30 K, zlat prstan in žganje. — V Kamni gorici se je splazil neznani tat od 12. t m. skozi okno spalnice ključavničarja Simona Varla in mu ponašal pozlačeno žepno aro, kakor tudi 18-40 K denarja. Popravak dopisa »lonec konsnmnega društva v Tržiču* v predzadnji številki »Gorenjca*. Hranilnica in posojilnica v kapianiji ni izgubila pri konznmnem društvu v Tržiču čez 1691 K, pač pa je vso njeno terjatev v znesku 1500 K do zadnjega vinarja plačal prejšnji načelnik g. I. Prijatelj. V Tržiču, 81. febr. 1911. V Cadež, tč. načelnik. Sa Ciril Metodov •brstnbeii aklai so so nadalje objavili: 878. Molka podr. dr. Cirila in Metoda v Kranju (plačala 200 K); 879. in 880. Ženska podruž. družbe av. Cirila in Metoda v Kranju 8 kamna (plačala 400 K). &Jaaskl kajttaloi v Kranju je daroval goap. A. D. tri knjige. Hvala t Naj bi našel več posnemovalcev I Kaigedt Žagarju Lovrencu P o vinarju v Kokri je odrezala dna 84. m. m. Žaga vseh pet prstov desne roke. — Kovaškemu pomoč liku Petru Gre-govcu je skočila v delavnici Antona Vektorja v Mengšu iskra v levo oko in mu jo je težko poškodovala. Umrla je kapelniku g. A. Wlassakn hčerka Bianka v nežni dobi. V okrafal Metal aibar radovljiški je imenoval deželni odbor gg. Adolfa pl. Kapuaa v Kamni gorici in Antona Gabri je lčiča iz B režij; v okrajni odbor brdski pa gg. Antona Cerarja is Moravč in Franca Peterko iz Kokošenj. Ilgabil |a nekdo v Kranju v ponedeljek, dne 87. m. m. bankovec sa 20 kron, in sicer od prodajalno Adamič do kolodvora. Pošten najditelj naj ga blagovoli izročiti upravništvu »Gorenjca*, kjer dobi nekaj nagrade. Maoga gradiva smo morali danes odložiti radi nepričakovanih tehničnih ovir. Sprejeli smo v list samo neodložljivo. Valed tega naj cenjeni titatelji oproate temu nedostatku. o Dve delavki ttvl agerali. V Londona, glavnem mestu Angleške, jo nastal v tovarni, v kateri so izdelovali tope ali kaaone, ogenj. Poslopje je Imelo 3 nadstropij in je bilo takoj vse v ogoju. Ko so bili drugi ljudje že zunaj, se je izvedelo, da je v tretjem nadstropju še vsč delavk. Poizkušali so na vse mrgeče načine in so druge tudi rešili, dve pa sta morali ostati v ognja. Med rešenimi delavkami je dobila ena že tudi take opekline, da je hitra umrla. flrsaaa raUMMev. Žena nekega policijskega afražmejstra v Varšavi je dobila po pošti zabojček. Ko ga odpre, dobi v njem zavito glavo avojega moža. Ta je sel par dni poprej po svojih službenih opravkih, a gotovo so ga kje izvabili in ubili anarhisti, ženo pa obvestili na tak živinsko-grosen način o umoru. Mrlič »sem šot v kevčegn. V Novem Jorku so nalli v neki kleti zaprt kovčeg. Ker se ni vedelo, čegav je, ao ga dali policiji. Ko ga policija z silo odpre, vidi, da je bilo v njem truplo umorjene ženska. Izvedenci in zdravniki so dejali, da je ležalo truplo že kaaih 8 let tu v kovčegu. Zahvala. Za premnog« dokaze ljubeznivega sočutja povodom britke izgube, ki nas je zadela ob amrti naše nepozabne hčerke, Prosi se za pozor pri sakepiii Ne izogibajte sa poštene trgovine! Prodajam zaradi pomanjkanja prostora po lastnih tovarniških cenah svojo bogato zalogo: Špecerijskega kolonialnega blaga, stekla, diamantov, vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, posode vs»h vrst, Izdelujem vsa steklarska dela cenejše kakor vsaka draga tvrdka v Kranju. Opozarjam tudi še na najboljši premog. Priporočam najboljši salonski petrolej, kateri lepše sveti ter ga manj pogori, po isti ceni kakor vsaka druga tvrdka v Kranju. To mi je mogoče, ker sem v direktni zvezi s tovarnami. Obenem se priporočam cenjenemu občinstvu za najobilnejši obisk s spoštovanjem J. Ef g. Potrebln Kranj, Glavni trg aw 13-12 »raven Oeaaeara&araca* Nasproti vodnjaka. Bianke Motam se sprejmeta izrekamo tem potom vsem našo najiskre-n> jšo zahvalo. Posebno pa se rah valjujerno vsem onim, ki so nam stali s svojo tolažbo v tem težkem ča*u ob strani. KRANJ, dne 3. marca 1911. »45 Arnold VVlassak kapelnik Učenca t Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ,3to jtroVani tednik; ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 2 kroni 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! 1 Naslov: »Ilustrovani tednik", Ljubljana. 42 Lepo, fino sukno kamgarri In mantafaktmno blago za obleke se dobi p i tvrdki 48 18—1 sprejme 41 3-8 Ivan Engelmann krojaški mojster v Kranju pod mestom, hiš. štev. 12. Ceno orna puteljoo perje! 5 kg novega oskubenega K 9'60 boljše K 12*—, belo, mehko oskubljeno K 18'— do K 24*—, snežno-belo, oskubljeno K 80 — do K 36 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. St 6—5 Imiitt Jickjtl, £ob« 371 pri *lu|s. teti Lenasi & Gerkman UMUm Stritarjeva ulica 4 L1LJ1U Na zahtevanje se pošljejo vzorci. 3 stanovanja se oddajo takoj v hiši št. 163 in 164, in sicer eno v pfyem nadstropju s tremi sobami ter pritiklinami in dvoje pritlično, vsako obstoji iz dveh sob s pritiklinami. 28 -4 Pojasnila daje Ignac Fock v Kranju. 5O0gK5-8Q S»K6«0 J£E Isvrstoa In eon v uoorabi. v navojih po 000, 250 in 125 gramov. 3Bd. Kraj ne I 125gKl-50 I Kolesa vsake vrste, stara in nova, nova od 75 do 120 vid., stari od 20 do 50 gld., potem vse, kar zraven apada, ae dobi pri meni. Popravila se izvršujejo hitro in zanesljivo 44 r.SiZJai.ifdBjiuŽ. najnovejši amerlkanaki Jiaif-opaler za posnemanje mleka iz tovarne Mayfarth a Ootnp. se dobi pri Umni K0055 v Kranj« po zelo znižanih oenah. Separator posnema v eni uri, in sicer manjši 120, veojl 220 litrov in naprej, najhitrejše posnemanje, lelo lahke vrtenje in najpriprostejše obratovanje. Vsakemn rellektantn se da posnemalnlk brosobveino S dni na polxRua»nJo. Sa posestnike, ki Imajo samo 3 krave, se ie Uplača tak posnemalnlk. Ravno tak o ao aprojomajo pri Edmundu Rooasuv Kranju ravslion* naročil* na vso drugo poljedeloke in gospodarsko strojo tor sa dajo točna tosadevna pojasnila. 86 i 5 16 6-4 gAVARNA fgREŠEREN Ljubljana Darila. BijaJki kuhinji t Sr*aju so poslali od 24. XII. 1910 do 22. II. 1911 darove oziroma prispevke: A »it. Treven na Jesenicah 10 kron, meščani za december 9 kron 60 vin., N. Lonček, notar in župan v Skofii Loki 10 k*on, J Križaj,.župnik na OvšUah 5 kron, lekarnar Ev. Burdvch v Skofji Loki 10 kron, Fr. Kokalj, postajenačelnik v Kranju 6 kron, kazenska p >rav-navaHant-Pintariz Martinjegavr) a (pošilja o*r. sodnik O. Dev) 25 kron, meščani za januar 60 kron 80 vin, prof. kolegij za januar 6 K 10 vin., Ant. Stenovec, župnik v Dupljah r» kron, I. N. Koceli v Skofji Loki 10 kron, kazenska poravnava Žumer-Sipic 8 kron (po dr. Kušarju), Jan. Sajovic v Velesovem 10 kron, Bogomir Krenner v Ljubljani 10 kron, meščani za februar 17 kron 20 vinarjev, profesorski koleg j za feb uar 4 krone, Fr. Krmelj, nadučitelj v Komendi 8 krone (po dr. Fr. Peroetu), kazenska; poravnava Vencelj- Kalm 12 kron in Vencelj - Vilfan 20 kron (oboje po dr. Kušarju), gospa Matilda Majdičeva, ve-leindustrijalčeva soproga 62 kron mesto za plesni venček (izročil osmošol c Jo». Rus), k.atnsko zadeva zoper Frančišku Pintar iz Trate 6 kron (po okrajnem sodniku O. Devu). Županstvo Bohinjska BUtrica 15 kron, kaz. poravnava Dacar-Zaplotnik 10 kron in M l»r - PoJ.et 10 kron (oboje po dr. J. Kušarju), Iv. F*nžgar. ždpan na Breznici 10 kron, kot delni uiFsek čistega dohodka pri odkritju slike ranjkega g. župnika Toni. Potočnika (za izobraževalno, društvo istotam), gospa Magda Rant 6 kron mesto venca na krsto gospe Majrrjeve, povodom smrti gospe M. Deisinger v Skofji Loki so darovali 1 po Bogomirju Krennerju): Rafael Thaler mesto venca na krsto gospe M. Deisinger 20 kron, Janko Ghizelj, c. kr. rodni svetnik, mesto venca na krsto svoji tati gospej M. Deisinger 10 ki on, Levičnik Kranja 2 kroni, Košak Minka 2 kroni, Jo-sipina Pučnik 2 kroni, Homan Beti 2 kroni, Flis Ivanka 2 kroni, Homan Inka 2 kroni, Homan Anica 1 krono, Pučnik Hela 1 krono, Guzelj Štefanija 2 kroni, Guzelj Ignacij 2 kroni, Guzelj Jos p 2 kroni, Guzelj Oton 2 kroni, Krenner Bogomir 2 kroni, Peter!in Anton 2 kroni, Molinaro Angelo 1 krono, Deisinger Josip 2 kroni, Honigman Franc 2 kroni, Kašman Anton 2 kroni, Košir Janez 1 krono in Deisinger Herman 1 krono, skupaj 65 K. — Za prejete darove te zahvaljuje odbor dijaške kuhinje najsrčnejše, prosi pa zaeno vse dobrotnike in prijatelje revne mladine, da po svoji moči pod-p rajo dobrodelni zavod. Stroški so veliki — preveliki — v primeri z dohodki. Samb za hrano je bilo treba plačati v I. tečaju 2489 kron 45 vin., ako bi začeli darovi pr hajati redkeje, bi bil odbor primoran, odsloviti nekaj podp rancev. S tem bi pa bile marsikomu otežkočen« nadaljoe študije. V imenu dobre stvari apelojemo še enkrat na vse dobrotnike, naj podpirajo v polni meri našo «kuhinjo* I MASTIN dosedaj edino knnilno, maičobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu doktor]« psi. Trnk6oxya«, se da vsak mesec 1—2 krat polno pest med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovcu prav odločno :: 9* MASTI N«S Franc Jntiadolnili «f|o«uIi/rti!i:jrU«IKo« iisiriti trgofiic MvtW • Krst) priporoča 89 8—2 vsake vrat« vrtnih pridelkov tor ovotio, avoiih, Bohih venoev In lopkov in vooh ▼ to stroko apadajodih predmetov, posebno =Z= pa piianano najboljših ■ . e m e n sa selonj&vo in ovotioo po najntijih oenah. ■PBSjJPZlJ R.VVOLF in Buenos Aires 1910: 8 velike nagrade Magdehturg - Buckau. Podrnžnloa na Danajn Dunaj, III, Am Heumarkt itov. 81. Zahval«. Podpisani odbor telovadnega društva »Sokol, v Kranju izreka vsem p. n. darovalkam in darovalcem in vsem, ki so v kateremkoli oziru pripomo/li do krasnega uspeha ma skarade, najiskrenejšo sahvalo. Prav posebno zahvalo pa dolguje odbor članicam ženskega odseka, ki se niso strašile nobenega truda pri dičenju dvorane in bratu Pavlu Mavrju za brezplačno prepustitev in napeljavo električne razsvetljave. Odsor teiovadatua Srsštva „$okoI" z ittskis odšelken v xr»ije. Patentni 249 26—10 vročeparni lokomobili z brezventilalm ssä» Or ginaino «Itojedditvo Wolf . . . 10 — 800 k. ». Obratni itfo|l i ..M»t« pepa!»o«t|a ta dobičkom za lndastrijo la poljedelstvo, Posedaj Izdelanih nad 720.000 k. s. i Rudolf Rus nrar v Kranju priporoča slavnemu občinstva svojo največjo zalogo ar, zlatnine In srebrnlne i. t. d. Ker latam direktne zveze s tovarnami in ne kanujem ed prekupčevalcev, možno ml Je vsakovrstno blago oddajati po čudovito nizkih cenah. S odličnim spaltovanfem beležim ftidolf Kis. Popravila točno in ceno. [«ssssssasi Oslasovif eno 1.1885. Ceniki zasloni In poštnine proste. Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okrajni! Ina hranilnica v Kranjn Splošni rezervni zaklad j (lastno premoženje) nad 278.000 kron. Koncem leta 1900: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter poselil občinam 484.000 kron. Ta najstarejii denarni uvod f Kranjn nradnje mm rotoviu vsak delavnik ed 8. de 18. ure dopoldne, eb smanjih in tržnih dneh pa tudi ed 2. de 4. ure popoldne. ll»rlll»WllltlvltmtllinMIIII>llllllllHllllllllllll»ltltllllHillHtlllli1 obrestuje hranilne vloge po brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 90. juniji In dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici. t ga varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega naklada mestna občina Kranj s vsem svojim premožeajem in s vso svoje davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev terinpnlača cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da a« primer dolinik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ske plačuje vsakega pol leta po 8 krone. Sprejemajo so tndi vloino knjliloe drugih hranijo in por^jtanio kot s trotov denar, ne da bi ep prekinilo obroftovanje. . :: irr i t SO 6-3 Telila banka lice went® in preprodajalce dovoljenih in garantiranih irtčl z dobro provizije. Slovenske alt hrvaške ponudbe na S. Horváth, Budapest, Báthori nteosa 5. 17 60-6 Dama ki hoče" pospeševati kotno nego, ki hoce izgubiti pege, ter doseči nežno mehko ložo in bel teint, se umiva le z Staokoupford lllljlno misino milo (tnaraka SUekatipferd) tvrdke Bergmann k Co., Te*in ob Lab'. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, Hrogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. oeooeooooooooeoooooooo fcot lOVamlükd- znflTOhí priporocujemo kot priznane 0 "Vt '•»' najSojfsi i«/ Peter Koban sedlar in t^petaik v Eranjn nasproti hotela »Nova pošta" se priporoča »lavnemu občinstvu za vsa v njegovo atroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-4 vozove in sanke. Delo se izvrinje tečno, trpežno, po solidnih ceosb. Velika izbora bel© fn fina© žima po jako znižani ceni, kakor tudi S5£g morska trava. Imam vedno veliko popolnoma izvrlene posteljne oprave v &alOatl od 30 K naprej. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 49 52-52 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporočil svoje najbolj priznan« Šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje s&stonj Tdnnies v Ljubljani fi" tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost leče in vse stroje za obdelovanje lesa. Franda - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom Motorje za bencin ln Surovo olje, najcenejša gonilna sila. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Krneli posojilnici v LJubljani (nasproti Plgovca :*. v laitel hiti:: Dunajska oests.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obmtRjejo 90 *y|,. »V kmečki posojilnici je naloseno II te nad 20 milijonov kron. :: II Reservni zaklad osa 400.000 kron. Za varnost pa le neomejeno Jamči nad 8000 Članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni savod, ki je 6 vpeljal hiine nabiralnike vlog. 26—4 Kmečka posojilnioa sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov deaar. Spomlad je tul Zatorej poizkusile in se prepričajte, da so edinole 35 12-4 pan Martia cvetlica si najzanesljivejša in za naše podnebje najplodovitejša ki se dobivajo v Kranju edinole pri M. ŠILERJU trgovina s semeni In razpošiljate! j dežel« pridelkov Kranj §gs nasproti g. Cofa. Loterijska srečka dne 25. februarja 1.1. Trst 26 25 81 11 83 Nafseiižt tetki sakaaef »Ir. C«so posteljno ptrjf! 1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K, boljšega S K 40 h; prima pol belega 2 K 80; be lega 4 K; belega, puhanega 5 K 18 h ; 1 kg velefinega »"-T T" . JT~~~ AaJ, -r> tnežnobelega puljenega 6 K \j!^^tsg*Q)) 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Izgofovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, helega ali nneneg« nankioga, parnloa, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema uglavnikoano, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim porfom 16 K; napol pub '¿0 K; puh 24 K; *mmm parnloo po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; xalovnloo 8 K, 8 K 60, 4 K; parnloo, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; cglavnloa 90 cm dolge, 70 era široke 4 K 60 h, 6 K 20 h, 5 K 70; spodnja por« nioa iz mo nega, črtanega gradi a 180 cm dolg«, 118 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. 8. Benfsch, Deienlo it821, Češko. Obsežni ceniki zastonj in franko. 192 60—28 Martinova oesta 20 © £»«*(« Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne owee®u)J« železnice pri šentpeterski cerkvi. 180— 3° LJUBLJANA ::: SalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. nradnikov Bojan zalogi pohištva vsake vm& t vseh cenah. Ogledala, tllka r vseh velikostih. Popolna oprava za rila. Spaeljailteta: Gostilniški stoli. Pohištvo li železa, otroške postelje In vozl&kt pc vsaki oenl Modrool It Učna. tega omrežja, afri-ianske trm aii Ume, prve vrste vedno v zalogi. ¿a spalno tobo od 180 gld, naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garnitura. la woo; postelja, notna ornarlo», o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. Speoljalltete r nevestinih balah, voliti pnatorl, pritlično In r /. nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vije In za letovišča 52 gld. ■ Kako se varuje pred želodčnim boleznini? Da ae izogne boleznim, n\ katerih trpi večkrat sedenje človeštvo, naj se uporabit pravočasne^ nektar dr. Engreía kajti močen želodec in dobra prebava sta temelja zdravega želodca. Kdor si torej hoče ohraniti tdravje do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih dobro znani nektar dr. Engela. Ta nektar, ki Je pripravljen iz izvrstnih zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave izvrstno na prebavo, sllčno kakor učinkuje dober želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nikaklh slabih posledic. Zdravi in bolniki -torej lahko zavživajo nektar, brez ozira na svoje zdravje. Nektar upliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo ln pospeSuje tvoritev sokov. Zatorej naj zivživajo 9 1.J nektar dr. Engela vsi oni, ki si hočejo obdržati dober želodec. NektarJe izvrstno sredstvo proti želodčnem kataru, želodčnem krču, želodčnim bolečinam, težki prebavi ali zasllzenju. lstotako ne dopušča nektar navadni zaprtja, utešenja, bolečin S>rl koliki ali Utripanja srca, temveč zdržuje zdrav spanec in dober tek ter ireprecuje t rej brez-spalno« t, slabo vojo, glavobol in živčno utrujenost. V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar ae dobiva v steklenicah po K 2*— in K 4— v lekarnah v Kranjn Kamniku, Sufji Loki, Radovijir, Trž ču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, L tiji, Ljubljaoi, kakor tudi v vseh večjih in manjkh krajih Vojvodine Kranjske ter vse Avstro - Ogrske. Tudi razpošiljajo vse lekarne 3 in vec steklenic za originalno ceno v vae kraje Avstro* Ogrske. sjar- Svari se pred ponaredbamll -nm 220 17—8 Zahteva naj se izrecno ear nektar dr. Enrjela Moj nektar ni nikako tajno sredstvo. Snovi so: Samoa 200,0, mal«*«-%ino K00.0, vinski spirit 50,0, glicerin. 100,0, rdete vino 100,0, aok jarMbink« 100,0, tok cresnje »00,0, trpotec aO.O, borovnica 30,0, vermut 30,0, fenhel, janei, helenina korenina, encijan, kalmu*, kunelice 4 10,0. Te snovi naj •• med«. •