številka 36 četrtek, 10. septembra 1998 160 tolarjev ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Deveti Pikin festival VELENJE-Od 18. do 26. septembra bo Velenje znova in to že devetič zapovrstjo v znamenju Pike. Tudi letošnji program festivala, ki vsebuje niz otroških prireditev, je nad vse pester, začel pa se bo z velikim otoritvenim ognjemetom v petek, 18. septembra. Tema in rdeča nit tokratnega Pikinega festivala bo šport. ■ mkp Šaleška dolina Rekordna mesečna proizvodnja ŠALEŠKA DOLINA - Mlečni proizvajalci, člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina so v mesecu avgustu zabeležili rekordno proizvodnjo mleka. 717 tisoč litrov so ga oddali Mlekarni Arja vas, mleko pa je bilo tudi zelo kakovostno. Do sedaj je znašala najvišja proizvodnja na mesec 632 tisoč litrov, dosegli pa so jo julija lani. S tovrstno proizvodnjo se v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ukvarja 148 kmetov, po predvidevanjih pa naj bi letos proizvedli kar 8 milijonov litrov mleka. MtP Renta samo za občino Šoštanj? Stran 3 Ljudski glas veliko ve - kdo bo kandidiral? Stran 5 Tako mislim Mar res "vžge" le Esmeralda? Krajani občine Šmartno ob Paki, ki minulega petka zvečer niso preživeli v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma na prireditvi Jesen na gradu, so zamudili izjemno priložnost za enkratno srečanje s priznanimi slovenskimi narodno-zabavnimi ansambli, domačima humoristoma, pevko in svetovnim prvakom v igranju na diatonično harmoniko. Pravijo, če človek nečesa ne ve, ga tudi ne boli. Že res. Boli pa spoznanje tistih, ki si prizadevajo v občini kaj narediti, razgibati in popestriti življenje soobčanov. Trudijo se skoraj zaman, saj na pol prazna dvorana pač ne more biti priznanje za vse tisto, kar od organizatorja zahteva takšna prireditev. Upravičeno so se mnogi v dvorani spraševali, kaj se dogaja s tukajšnjimi ljudmi? Če nič ne pripraviš, jim ni prav, če jim kaj, ni obiska in to ne glede, kdo je organizator in kakšne prireditve (kulturne, športne, zabavne). Kaj počnejo ti ljudje? Kaj bi radi imeli? Zanimivo, da je bilo tokrat med obiskovalci zelo malo ali skoraj nič članov družin, kjer starši ali otroci igrajo na harmoniko, kakšen drugi inštrument, pevcev, pevk? "Niti glasba ni več tista, ki bi jih združevala. Jim naj mar pripeljem Esmeraldo, za katero so spustili vse iz rok, tudi na polju in ždeli pred TV ekranom ne glede na čas in dan," je na glas razmišljal predsednik šmarškega kulturnega društva. To ne meji le na lokalpatriotizem, po katerem so Smarčani poznani. Vse bolj potrjuje mnenje, zakaj besedica "šmarški kot" nekatere tako zelo bode. Utp Zadovoljni obrazi na otvoritveni slovesnosti zgovorno povedo, kaj jim pridobitev pomeni Srečanje s prometom ŠOŠTANJ - Obe šoštanjski osnovni šoli, Biba Roecka in Karla Destovnika - Kajuha, obiskuje v novem šolskem letu 109 prvošolcev. V svet prometa jih uvajajo mnogi, tudi policisti, ki jih spoznavajo s pastmi, na katere bodo morda na svoji poti v šolo in iz nje naleteli. Največ bodo od tega odnesli, če jim te prikažejo v praksi. Na fotografiji Staneta Vovka so prvošolci osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, spremlja pa jih policistka postaje Velenje Dragica Hriberšek. ■ mkp Bleščeče slavje ob jubileju MOZIRJE - Zadnje dni minulega tedna so z mednarodno razstavo cvetja Floriada 98 in z doslej največjo cvetlično povorko v Sloveniji obeležili 20 - letnico Savinjskega gaja. Na osrednji slovesnosti je čestitke in najlepše želje izrekel tudi predsednik države Milan Kučan, tisočglavo množico pa je sprevod skozi Mozirje res navdušil. Stran 20 TTMCAC ____ALU-PVC okna in vrata1, zimski, vrtovi senčila ključavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 V petek še deloma jasno , v soboto in nedeljo spremenljivo in pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Vodovod ■ največja pridobitev ISSN 0350-5561 Krajani KS Plešivec si bodo drugi krajevni praznik najbrž zelo dobro zapomnili. Ne toliko zaradi minule deževne sobote, bolj zaradi pridobitev, s katerimi so si polepšali življenje v tej slikoviti vasici. Med največje pridobitev nasploh so uvrstili izgradnjo vodovoda Čma Gora. Gradili so ga več let, naložba je veljala 62 milijonov tolarjev, z njim pa so dolgoročno rešili oskrbo z zdravo pitno vodo v kraju. (Stran 20) ■ tp 9770350556014 ——T- 2 MS (as DOGODKI 10. septembra 1998 Še eno veliko gradbišče v glavnem mestu LJUBLJANA - Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad je pred dnevi podpisalo pogodbo za izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta v Ljubljani. Dela, ki jih bodo opravili v prihodnjih enajstih mesecih, bodo veljala nekaj več kot 900 milijonov tolarjev. V objektu bo 12 poslovnih prostorov in 58 stanovanj, investitor pa je poslovna skupnost Rudis. To je že drugo veliko gradbišče, ki ga ima Vegrad v Ljubljani. Že pomladi so podpisali pogodbo za še večja dela. Gradijo namreč 421 stanovanj in 347 parkirišč. ■ mz Velenjski svetniki bodo zasedali VELENJE - Na prvi podopustniški seji se bodo v torek zbrali velenjski svetniki in najprej sklenili zasedanje, ki so ga začeli že v začetku julija. Doreči morajo še nekaj prostorskih zadev, zaključni račun Mestne občine Velenje za lani, župan pa bo znova skušal dobiti soglasje k odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. To je poizkušal že večkrat, a vedno neuspešno. Ta dokument se namreč potrjuje z dvotretjinsko večino. Točke septembrskega sklica ne obetajo nič pretresljivega. Največ pozornosti bodo posvetili pripravam na jesenske volitve in prostorskemu načrtovanju, pregledali pa bodo še, kako so do konca polletja uresničevali letošnji proračun, o odloku o kategorizaciji cest in predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. ■ mz Srečanje častnikov in veteranov LAJŠE PRI ŠOŠTANJU - Območni organizaciji Zveze slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo bosta v soboto, 12. septembra, pripravili 4. srečanje na letališču v Lajšah pri Šoštanju. Najprej se bodo zbrali veterani vojne za Slovenijo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki bodo izvolili organe svoje organizacije ter obravnavali in sprejeli pravila OZV Velenje. Za tem bodo začeli družabno srečanje častnikov, podčastnikov in veteranov ter njihovih družinskih članov. Ob tej priložnosti bo Območna organizacija Zveze slovenskih častnikov Velenje razvila nov prapor, katerega pokrovitelji so župani vseh treh občin. Po slovesnosti se bodo udeleženci pomerili v streljanju z malokalibrsko pištolo in si ogledali letalo pilatus in helikopter Slovenske vojske. Obe območni organizaciji vabita vse člane na prijetno srečanje, ki se bo začelo ob 9.00. ■ b.m. Vaške igre ŠMARTNO OB PAKI - Na prostoru pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki bodo člani tamkajšnjega turističnega društva v nedeljo, 13. septembra, pripravili že tradicionalne vaške igre. Nanje so povabili ekipe vseh desetih vaških skupnosti, te pa se bodo pomerile med sabo v šaljivih, predvsem spretnostnih preizkušnjah. Kot običajno, bodo gospodinje za to priložnost spekle tudi nekaj domačega peciva. Igre bodo začeli ob 13.30 uri. ■ tp Občinski svet Gornji Grad kk Prostorsko načrtovanje" radarja v eim Gornjegrajski občinski svetniki so avgustovsko sejo namenili prostorskemu načrtovanju, pitni vodi in občinskim cestam, pri čemer dokaj presenetljivo niso bili enotni glede "zloglasnega" radarja na Menini. V uvodni vsebinski točki jim je predstavnik velenjskega zavoda za urbanizem predstavil prostorske plane za občino Gornji Grad in se pri tem vsaj dvakrat sporekli, najprej zaradi radarja. Stroka je namreč predlagala, da naj bi bil v prostorskem planu vrisan tudi civilni radar na Menini. Temu radarju se država še ni odrekla, čeprav ministrstvo za promet in zveze išče drugo rešitev, menda zaradi enotnega odpora domačinov, pa tudi občinski svet se je s posebnim sklepom jasno opredelil proti gradnji. Torej ima občina vse možnosti, da radarja v prostorski plan ne vriše, s tem sproži spor z državo in postopek zavleče. Prvo mnenje, ki ga je zagovarjal tudi župan Toni Rifelj, je bilo, da v tem obdobju ni smiselno ponovno razburjati občanov, drugo pa, da naj bi radar v prostorski plan zarisali in vse skupaj javno razgrnili. Končno so sprejeli "vmesno" rešitev -radar bodo vrisali in ga prečrtali ter dodali tehtno obrazložitev, saj je stališče občinskega sveta jasno - radarja nočejo. Malo pikra pripomba ob tem je bila, da v sosednji občini Nazarje morebitnega vojaškega radarja v svoje prostorske akte niso vrisali. V nadaljevanju so na predlog domačega komunalnega podjetja obravnavali odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in se odločili, da je treba pripraviti program sanacijskih ukrepov v varstvenih pasovih virov pitne vode v vseh treh krajevnih skupnostih. Za tem so v prvem branju brez posebne razprave potrdili odlok o občinskih cestah, skupaj z odlokom o kategorizaciji občinskih cest pa so sprejeli tudi načrt zimske službe. proti koncu seje se je "zgodil" še en prostorski zaplet. Svetniki naj bi namreč odločali o tem, da bi park sredi kraja in v neposredni bližini katedrale namenili za gostinsko dejavnost. Mnenje zavoda za za varstvo naravne in kulturne dediščine je, da takšnemu posegu ne nasprotuje, vendar bi moral biti letni vrt takšen, da bi ga bilo moč odstraniti. Drugi predlog glede parka je bil, da bi vanj postavili mobilne prikolice in stranišča, vsemu temu pa sosedje nasprotujejo. Na končuje obveljal predlog, da dovoljenja za uporabo parka ne dajo nikomur, krajani pa se naj na podlagi ureditvenega načrta in javne razgrnitve odločijo za ali proti koriščenju parka v gostinske namene. MJP Šolski center Velenje Ob elektroniki se višja za rudarstvo in geotehnologijo Velenje, 2. septembra - Po sestanku predstavnikov Premogovnika Velenje, velenjskega šolskega centra, tukajšnjih obrtne in gospodarske zbornice ter Centra za poklicno izobraževanje iz Ljubljane s predstavniki republiškega ministrstva za šolstvo in šport je znano, da bo v študijskem letu 1998/99 v Velenju stekel še višješolski program za rudarstvo in geotehnologijo. Programa na vseh ravneh še niso potrdili, vendar si zaradi tolikšne podpore in potreb gospodarstva v ozadju ne obetajo kakšnih težav. Čeprav bodo v tem višješolskem strokovnem programu izobraževali mladino in odrasle, bodo sredi novega študijskega leta vključili tokrat v izobraževanje le odrasle, torej ob delu. Vpisali naj bi 30 kandidatov, ki bodo ob uspešno končanem dvoletnem šolanju pridobili naziv inženir rudarstva in tehnologije. "Tako kot na višji strokovni šoli za elektroniko bo tudi pri tem programu v ospredju stroka oziroma izobraževanje dobrih operativcev, ki bodo takoj sposobni za opravljanje določenih nalog v proizvodnem procesu. Ustanovitev programa so narekovale potrebe gospodarstva v Dolini. Največ povpraševanje po teh delavcih imajo v Premogovniku Velenje, uporabni pa bodo ti kadri še v peskokopih, pri tunelogradnjah in podobnih dejavnostih. Gle- de na opravljene analize, pomanjkanja kandidatov ne pričakujemo," je povedal ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje mag. Milan Meža. Ob tem je opozoril še na nižje stroške izobraževanja, saj bodo po izdelanem elaboratu oziroma katalogu znanj imeli študentje rudarstva in geotehno-logije nekaj skupnih predmetov z elektroniki, sploh splošne kot so poslovno sporazumevanje in vodenje, ekonomika in menedžment, računalništvo in informatika, delno tudi strokovno terminologijo. Kaj pomeni začetek višješolskega programa rudarstva in geotehnologije v Velenju za za Univerzo in fakulteto v Ljubljani, v katerih se danes izobražuje 12 oziroma 9 študentov? "Ponudba in povpraševanje bosta tista, ki bosta odgovorila na va-šte vprašanje. Po mojem mnenju sta smiselna univerzitetni in višješolski študij, kar kažejo potrebe delojemalcev, visokošolski program pa bo smiseln, če bo zanj dovolj kandidatov." Za izobraževanje mladine v novem višješolskem programu Šolskega centra Velenje bo denar prispevalo republiško ministrstvo za šolstvo in šport, za izobraževanje odraslih pa bodisi sami kandidati ali podjetja, ki bodo izkazala zanimanje za pridobitev tovrstnega strokovnjaka. Meža je izrazil prepričanje, da bodo glede na potrebe izobraževanje odraslih denarno podprla podjetja. ■ tp ŽALEC - V nedeljo je bila v Žalcu osrednja proslava ob 130 - letnici drugega slovenskega tabora, ki so ga v Savinjski dolini pripravili takoj za prvim v Ljutomeru; slavnostni govornik je bil rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, sicer pa bodo v Domu 2. slovenskega tabora prireditve še ves september. LJUBLJANA - V Gallusovi dvorani Cankaijevega doma so v soboto podelili maturitetna spričevala s pohvalami 172 zlatim matu rantom, ki so dosegli 30 in več točk, enajst deklet in osem fantov, ki so izbrali dva predmeta na višji ravni za htevnosti in dosegli najvišji možni uspeh 34 točk, je sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. MARIBOR - Konec prejšnjega tedna so slovesno odprli dva kilometra glavne ceste Maribor - Dravograd in s tem sklenili najzahtevnejša dela na tej cesti, ki so jih začeli pred tremi leti; ta odsek je vpadnica iz Koroške na mariborsko zahodno obvoznico in v mesto, dela pa so veljala 1,1 milijarde tolarjev. ŽALEC - Letošnji pridelek hmelja bo v primerjavi z lanskim za 25 do 30 odstotkov manjši, polom hmeljarstva je s finančno pomočjo preprečilo min istrstvo za kmetijstvo s subvencijami in stimulacijo 56 tolarjev za kilogram lanskega hmelja, ki so ga hmeljarji izvozili po 1. januarju letošnjega leta. ji ORMOŽ - Tovarna slad-\ korja Ormož je sedaj tudi uradno v večinski lasti (82 odstotkov) nizozemske družbe Cosun; v povečanje zmogljivosti tovarne bodo vložili 80 milijonov nemških mark s končnim ciljem, da bi podvojili pridelavo sladkorne pese, s tem pa bi se Slovenija s sladkorjem že oskrbovala sama. PORTOROŽ - Po podatkih slovenske turistične zveze je Slovenija v polletju s turizmom zaslužila 500 milijonov dolarjev, ali za 82 milijonov več kot v enakem lanskem obdobju, ob tem pa so zabeležili za odstotek manj tujcev in za tri odstotke manj nočitev, kar bi moral biti znak za preplah. Vsak kraj ima svojo vilo Bianco Občinski svet Nazarje Priznanja za štiri leta Nazarski občinski svetniki so se na avgustovski seji zbrali prejšnji petek, ob sprotnih nujnih zadevah pa so sejo namenili predvsem bližnjemu slavju ob prvemu občinskem prazniku in pripravam na volitve. Po uvodnih točkah so obravnavali in potrdili predlog komisije za občinska priznanja, ki je za zlati grb občine Nazarje predlagala 6 dobitnikov, prav tako 6 dobitnikov grba občine Nazarje in častnega občana, župan pa je svetnikom predstavil 8 dobitnikov posebnega priznanja župana za enkratne dosežke. Ob potrditvi predlogov so posebej poudarili, da je število dobitnikov občinskih priznanja dokaj veliko zaradi preprostega dejstva, daje to prvo praznovanje občine Nazarje sploh in da so priznanja podelili tudi za dosežke v minulih štirih letih, torej za obdobje samostojne občine; sicer odlok predvideva bistveno manj priznanj ob posameznem prazniku. S primerno obrazložitvijo so potrdili še program enotedenskih slavnostnih in ostalih prireditev. Kandidati - samoplačniki Seznanili so se tudi s pripravami na letošnje lokalne volitve, torej tudi na volitve v krajevnih skupnostih, ki jih razpiše župan po razpisu občinskih volitev. Doslej so imeli v nazarski občini 4 volišča in prav tako 4 volilne enote, česar predvidoma ne bodo spreminjali, odprto je namreč le vprašanje priključitve naselja Prihova. Potrdili so dve nujni kadrovski spremembi v občinski volilni komisiji, sprejeli pa so tudi sklep, da kandidatom za župana in člane občinskega sveta delnih stroškov predvolilne kampanje ne bodo povrnili. Pod točko razno so se med ostalim seznanili z anonimnim pismom, ki so ga "avtorji" poslali vsem petim občinskim svetom, v njem pa nasprotujejo preimenovanju Savinjskega gaja v Mozirski gaj, seveda zaradi skupnih naporov vseh v takratni skupni občini, pismo pa je seveda, utemeljeno ali ne, anonimno. MJP Ce je res, da je za mnoge v Velenju vila Bianca simbol sporov, podtikanj in dolgoveznega razglabljanja, potem lahko rečemo, da imajo kar mnogi kraji svoje vile Biance. V Žalcu bi to lahko bile po razdružitvenih problemih razprave o "težavah" v Šempetru in Galiciji, v Celju Mariborska cesta in zapostavljenost trgovcev. V Zgornji Savinjski dolini imajo radarje in Pavličevo sedlo. V Sloveniji nasploh pa je takih vil Bianc zelo veliko. Tako veliko in take so, da bi res potrebovali kakšno vilo - ne Bianco, ampak dobro - da bi počistila z vsemi temi tegobami. A ne vem, če smo dovolj dobri, da bi nam priskočile na pomoč še dobre vile. Kot da je še bog dvignil roke nad nami. Nekakšno povest o dobrih ljudeh pa smo pred dnevi le slišali. Slišali smo jih v zavetju Savinjskega gaja. Tega gaja namreč ne bi bilo, če ne bi bilo dobrih ljudi. Zdaj je namenjen vsem, dobrim in manj dobrim. In v taki pisanosti je izzvenela tudi nedeljska osrednja prireditev. Nekateri pravijo, da je resnično lepoto motil kič. A kdo pa še sploh lahko danes reče, kaj je umetniško ali naravno lepo, kaj pa kičasto. Okusi so pač različni in tako nekateri trdijo, da se tudi ringlšpil vrti lepo v obliki cveta. In če so snemalne kamere že zašle v cerkvene prostore in motijo sveta opravila, zakaj ne bi zasedle še prostora ob kapelici v parku. Pa še glas zvona, ki ga obiskovalci tako radi potegnejo, ni motil številnih orkestrov. Lepo bi bilo, če bi Savinjskki gaj razpotegnili čez vso Slovenijo. Morda nam bi tedaj le uspelo privabiti več tujih turistov, saj se nam iz leta v leto umikajo zastavljeni turistični rezultati. Seveda pa so pogoj za tako poslovenjenje gaja dobri ljudje; Kučan bi rekel, da ljudje, la ne povprašajo, čigav je kdo, ampak kaj zna. Pri nas pa je še vedno preveč strankarskega preštevanja. V zraku visi prepričanje, da zamisli drugih strank, čeprav so dobre, ne kaže podpirati. Veliko takega bomo gotovo slišati v tem predvolilnem času, ko si bodo stranke in posamezniki poskušali pridobiti na svojo stran čimveč ljudi. Prihaja čas, ko so dovoljene prazne obljube. In glej, kakšno smo Slovenci: vemo za prazne predvolilne obljube, a jim vseeno nasedamo. Kot da smo slabši od osla, ki bojda gre le enkrat na led. Mi smo pripravljeni za strankarskega leaderja stopiti na led večkrat. Zdaj prihaja seveda tudi čas, ko bomo volili očete in matere občin, župane in županje. Vnovič se zastavlja vprašanje, koga voliti. No, saj imamo kar precej spodobnih in dobrih ljudi, ampak mnogi od teh se nočejo teh igric. Menda še ni prišel čas politične zrelosti. Zdaj je na položajih še vedno veliko nezrelih ljudi. M (k) 10. septembra 1998 V SREDIŠČU POZORNOSTI MŠ vas 3 SPOŠTOVANI OBČANI! Predlog Zakona o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje Renta samo za občino Šoštanj? Že v eni prejšnjih številk Našega časa smo zabeležili, da so vložili poslanci SDS na pobudo državnega svetnika dr. Vladimira Komna v obravnavo državnega zbora predlog Zakona o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje. Bistvo zakona je zagotovitev rente občini Šoštanj v višini 115 tolarjev za vsako tono izkopanega premoga. Na to temo smo se pogovarjali z državnim svetnikom dr. Vladimirom Korunom ter županoma občine Šoštanj Bogdanom Menihom in Mestne občine Velenja Srečkom Mehom. NE PREZRITE, V SEPTEMBRU DOSLEJ NAJUGODNEJŠE PONUDBE POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL! IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? - NIŽJE OBRESTNE MERE * PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 3,5 % NAPREJ IN * PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4,0 % NAPREJ - DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET - POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! IO J banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 "0 vsem so bili obveščeni, ..." 0 Dr. Vladimir Korun, sami ste nas obvestili, da ste pripravili zakon o renti, v obravnavo pa so ga vložili vaši strankarski kolegi, ker sami te možnosti nimate. V šoštanjskem Listu piše, da je avtor zakona njihov Župan Bogdan Menih. Dr. Vladimir Korun: "Avtor predloga sem jaz, pripravil pa sem ga na pobudo šoštanjskega župana." % V državnem svetu zastopate interese krajanov Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Kako kot Velenjčan utemeljujete dejstvo, da zahtevate s predlogom omenjenega zakona vso rento od izkopanega premoga zja občino Šoštanj? Državni svetnik dr. Vladimir Korun: "Pripomb Mestne občine Velenje ne poznam." Dr. Vladimir Korun: "Odgovor je lahko različen. Dejstvo pa je, da me je šoštanjski župan zaprosil za pomoč. Občini Šoštanj sem torej nudil vso potrebno znanje (poznavanje predpisov) in gripravil Predlog zakona o renti. Ce bi dobil pobudo tudi iz Mestne občine Velenje, bi se enako aktivno vključil. Odgovorni v Mestni občini Velenje so bili o vsem obveščeni, saj sem javnost z aktivnostmi seznanjal tudi preko Našega časa, pa ni nihče reagiral. Vse skupaj se je začelo že takrat, ko sem podal državnemu svetu pobudo, da naj se posledice rudarjenja v Šaleški dolini rešujejo z uvedbo rent." e Verjetno ste seznanjeni s pripombami, kijih je na objavljeni Predlog zakona o renti posredovala Mestna občina Velenje. Dr. Vladimir Korun: "Z ničemer nisem seznanjen." "Predlogov za druge ne moremo pisati" e Zakaj ste se v Šoštanju odločili za pripravo zakona o renti? Bogdan Menih: "Zaradi posledic rudarjenja in proizvodnje električne energije Šoštanj že dolga leta stagnira. To stagnacijo je mogoče ustaviti le s sistemsko rešitvijo. Zakon o renti je za Šoštanj idealna rešitev." 0 Kaj boste, če bo zakon v državnem zboru sprejet, naredili z zbranim denarjem? Bogdan Menih: "Pokrili bomo del stroškov za izboljšanje okolja, torej bivalnega prostora naših prebivalcev in ga naredili na ta način privlačnejšega za naseljevanje. Financirali bomo programe prestrukturiranja gospodarstva in prebivalstva na prizadetem področju. Pospešeno bomo vlagali v obnovo prizadetih objektov in naprav, skratka, poskrbeli za celovito revitalizacijo." • Kako utemeljujete dejstvo, da zahtevate rento za celotno količino izkopanega premoga za občino Šoštanj, četudi (podatki Mestne občine Velenje) izkoplje Premogovnik Velenje 72 odstotkov premoga na območju Mestne občine Velenje? Bogdan Menih: "Mi smo napisali predlog zakona za svojo občino, za druge ga ne moremo pisati. Moram pa reči, da podatka, ki ga navajate, ne poznam in me je začudil. Vidim posledice izkopa- vanja premoga v Šoštanju in zaskrbljen sem. Torej kot župan tudi zadolžen, da ukrepam." e Temelji predlog tudi na popravi krivic iz preteklosti? Župan občine Šoštanj Bogdan Menih: "Mi smo napisali predlog zakona za svojo občino, za druge ga ne moremo pisati." Bogdan Menih: "Predlog zakona ne predvideva plačila rente za nazaj, ampak kot izhodišče predvideva tono izkopanega premoga, katerega večino pokurijo v šoštanjski termoelektrarni." # In kdaj računate, da bo renta začela pritekati v blagajno občine Šoštanj? Bogdan Menih: "Zaprosili smo za obravnavo predloga zakona po rednem postopku in je torej njegova usoda odvisna od tega, kdaj ga bodo uvrstili na dnevni red državnega zbora." "Umik predloga!" Na to temo smo postavili nekaj vprašanj tudi velenjskemu županu Srečku Mehu, ki je predsedniku državnega zbora posredoval pripombe na omenjeni predlog zakona in predlagal matičnemu delovnemu telesu državnega zbora, da obravnavo predloga zavrne, e Kaj vas pri predlogu zakona moti? Srečko Meh: "Zakon, predvsem pa besedilo iz ocene stanja in razlogih za sprejem, je napisan nestrokovno, nepovezano, z napačnimi in izpuščenimi dejstvi ter v škodo občanov Mestne občine Velenje, zaposlenih v Premogovniku Velenje in v drugih podjetjih, kakor tudi na škodo porabnikov električne energije. Ocenjujem, da predlog zakona ni primeren za obravnavo in sprejem v državnem zboru in je bolj političen ekskurz posameznikov, in bi, če bi stopil v veljavo, naredil še več krivic . Mestna občina Velenje zahteva enakopravno obravnavanje občin in vseh prebivalcev pri zagotavljanju ustavne in zakonske pravice do zdravega in neokrnjenega življenjskega okolja in poravnavo škode po enotnih kriterijih. Pravico do odškodnine imajo vsi prizadeti, ne le občani občine Šoštanj." • Namigujete na netočnosti v predlogu omenjenega zakona! Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh: "Predlagamo umik Zakon o renti.." Srečko Meh: "Veliko jih je. Nahajališča lignita so v celotni Šaleški dolini in ne le v njenem zahodnem delu. V 120-letni zgodovini Premogovnika so rudarili pod 585 ha površinami, od tega jih leži dobrih 422 ha na območju Mestne občine Velenje. Ne držijo tudi podatki o količinah izkopanega premoga. V zadnjih sedeminštiridese-tih letih so velenjski rudarji izkopali 164 milijonov ton premoga (predlagatelj zakona je zapisal 150 milijonov ton), od tega 130 milijonov ton na ozemlju Mestne občine Velenje in le 33 milijonov ton na šoštanjskem območju. Presenetljivo je, da predlagatelj zakona izpušča porušene kraje, ki so sodili v Mestno občino Velenje in navaja le šoštanjske, pa čeprav je teh na velenjskem ozemlju skoraj 73 odstotkov. Prav tako so prezrli, da se emisije dimnih plinov kot posledica proizvodnje električne energije, ne pojavljajo le v Šoštanju, ampak tudi v okolici, da vodne površine, ki so zalile eksploatacijska območja, niso samo v Šoštanju, ampak tudi v Velenju ... Netočni so tudi podatki o številu prebivalcev Šoštanja, ki naj bi se zmanjšalo. V resnici je Šoštanj leta 1953 štel na primer 2378 prebivalcev (celotna občina - katera občina -Šoštanj pa 7717), v sedemdesetih letih pa je imel Šoštanj 3559 prebivalcev, celotna občina - katera občina - pa 8837 prebivalcev." e Zakaj se Velenjčani niste bolj aktivno vključiti v pripravo omenjenega predloga zakona, s katerim bi lahko Tjagotovili rento za vso nastalo škodo? Srečko Meh: "K sodelovanju sploh nismo bili povabljeni. Res pa je tudi, da skušamo biti pri vseh tovrstnih dogovarjanjih pošteni tako do onesnaževalcev kot do države. Prav na ta način nam je namreč uspelo v preteklih letih ogromno postoriti. V sklepni fazi je celovita sanacija šoštanjske termoelektrarne, iz katere bo po letu 2000 (upam, da bo z izgradnjo že dogovoijene gradnje odžveplalne naprave na petem bloku vse dobro) prihajala ekološko sprejemljiva elektrika, na vlaganja v sanacijo degradiranih površin zaradi izkopavanja premoga pa smo tudi ponosni. Uspeli smo z zahtevo, da se sanacija Premogovnika in Termoelektrarne ne izvajata šele po končani eksploataciji, ampak sproti. Na plodna tla je padla tudi naša zahteva, da Premogovnik sproti zagotavlja toliko novih delovnih mest, kolikor jih zmanjšuje. Ne vidimo namreč nobene možnosti, da bi šele po končanju odkopavanja nadomestili sedanjih 4000 delovnih mest. Ob tem se strinjamo, da zaradi rudarjenja v tem okolju škoda nikoli ni bila v celoti poplačana, vendar pa bi omenjeni zakon prinesel še več krivic." e Kaj torej predlagate? Srečko Meh: "Umik predloga!" • Pa če ga bo delovno teb vseeno uvrstilo v obravnavo? Srečko Meh: "Potem je potrebno spremeniti izhodišča in kot merila za poplačilo rente upoštevati vsakoletno razmeije med degradiranimi površinami v občini Šoštanj in Mestni občini Velenje, ki znaša 27,7 odstotka proti 72,3 v korist občine Velenje. Celoten predlog pa bi bilo potrebno tudi strokovno pregledati in popraviti." M Mira Zakošek Stanovanja v občini Šmartno ob Paki Se za vzdrževanje ni dovolj, kaj šele za novogradnjo Po delitveni bilanci z Mestno občino Velenje je občina Šmartno ob Paki pridobila 22 stanovanj. Večina med njimi je profit-nih in solidarnostnih. V tem trenutku nimajo na voljo nobenega praznega stanovanja. 2,5 milijona tolarjev, kolikor denarja namenjajo za stanovanjsko gospodarstvo po zagotovljeni porabi, pa ne zadošča za vsa investicij-sko-vzdrževalna dela, kaj šele za kakšno novogradnjo. Za zdaj v občini še nimajo svojih aktov, ki bi urejali zadeve na tem področju. Nadejajo se, da bodo lahko objavili svoj razpis po sprejetih merilih prihodnje leto. "Nični na tem!" V Šmartnem ob Paki so se v zadnjem času razširile govorice o tem, da ima občina tri prosta solidarnostna stanovanja, s katerimi naj bi razpolagal župan, prošenj za rešitev stanovanjskih vprašanj občanov pa leži v predalih na občini kar nekaj. Pred vrati so volitve ia... "Nič ni na tem," sta zatrdi- la tajnik občine Janko Kopušar in šmarški župan Ivan Rakun. "Pred časom sta bili res prosti dve stanovanji, ki soju člani odbora za gospodarjenje, v katerega pristojnost sodijo tudi stanovanjska vprašanja, prejšnji teden že razdelili na osnovi sprejetih vlog. Bile so štiri, od tega dva prosilca nista imela svojega bivališča tam, kjer sta prijavljena. Oba prosilca sta dobila stanovanje za določen čas, za dobo enega leta. To zato, ker v občini na področju stanovanjskega gospodarstva še nimamo sprejetih svojih aktov. Pri tem misliva predvsem na Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in merila, potrebna za objavo razpisa za dodelitev stanovanja." Po Kopušarjevih besedah je odbor resno tehtal, ali naj stanovanji razdeli brez meril ali ne. Ob koncu je prevladalo mnenje, da je bolje polno kot prazno stanovanje, pa če tudi za dobo enega leta. Po zagotovilih predstavnikov Podjetja za upravljanje Linea iz Velenja naj bi bile pogodbe o začasni dodelitvi dovolj trdne, da po preteku roka ne bo težav. V tem času naj bi v občini sprejeli vse potreb- ne akte in prihodnje leto objavili razpis in takrat razpolagali s stanovanji na novo. "Ko smo se odločali med štirimi vlogami, smo se odločili predvsem na osnovi dejstva, da gre za mlade družine, katerim pomeni stanovanje možnost obstoja. Eno stanovanje smo hoteli prekvalificirati v kadrov- sko, vendar smo uvideli potrebo po rešitvi stanovanjskega vprašanja našega poštarja. Res ni naš občan, vendar že več let dela v naši občini. Bila pa je še ena vloga za stanovanje na podstrešju baronije, ki pa je po mnenju vseh, tudi predstavnika velenjskega stanovanjskega podjetja kot upravljalca, neuporabno in ga je skoraj nemogoče usposobiti za bivalni prostor," je še povedal Rakun. Po sprejemu potrebnih aktov v občini praktično ne bo na voljo stanovanj, ki bi bila lahko predmet razpisa? "Res je, vendar mi pričakujemo, da bomo pridobili kakšno stanovanje nazaj. Na obzorju je nekaj preselitev, po sprejetju družbeno-prostorskega plana pa bo na voljo nekaj parcel za individualno izgradnjo." Ni realnih možnosti za novogradnjo O tem, da bi v občini v bližnji prihodnosti zgradili kakšno novo stanovanje, ne razmišljajo, ker za kaj takega nimajo denarja. 2,5 milijona tolarjev, kolikor ga imajo predvidenega za stanovanjsko gospodarstvo po zagotovljeni porabi v letošnjem proračunu, ni dovolj za investicijsko-vzdrževalna dela. "Mi vsa leta vlagamo ta denar in denar od najemnin nazaj v obnovo stanovanj. 22 jih imamo, od tega 10 v objektu baronije, ki niso v bleščečem stanju, štiri so v vsakem bloku, dva v tako imenovanem šolskem bloku, dva pa v objektu, kjer domujejo upokojenci. Vzdržujemo jih po svojih zmožnostih torej in mislim, da smo tudi s tem denarjem kar nekaj postorili. Pred dobrim letom smo obnovili streho nad zdravstvenim domom, za kar smo namenili nekaj več kot 2,5 milijona tolarjev (nekaj je primaknil tudi velenjski zdravstveni dom), lani smo na šolskem bloku obnovili pročelje, tudi stanovanja v baro-niji so bila deležna nekaterih nujno potrebnih del. Letos naj bi tu uredili še dva oboka in za to namenili, po predračunu, 700 tisoč tolarjev," je dejal Kopušar. Kakšne so dejanske potrebe po stanovanjih? "Glede na osnovi prejetih vlog, bi rekel, da majhne. Morda ljudje vidijo, da nimamo na voljo stanovanj in zanje niti ne zaprosijo. Natančnejši odgovor na to vprašanje bo znan, ko bomo objavili razpis. Tega pa ne bo prej, kot morda prihodnje leto," je sklenil pogovor Ivan Rakun. Od 22 je v objektu baronija 10 občinskih stanovanj. Vsa so vse prej kot v bleščečem stanju. Pred leti so razmišljali, da bi bil to reprezentančni občinski objekt. 4 KAK vas GOSPODARSTVO 10. septembra 1998 Je poslovna cona na območju ESO Opreme v stečaju še aktualna? Odločili bodo podjetniki VELENJE - Nekaj mesecev je minilo od takrat, ko smo tudi mi pisali o nastajanju projekta ureditve poslovne cone na območju ESO Opreme v stečaju. Vprašanje, kako je s tem projektom in kako daleč je, pa postaja zanimivo spet zdaj, ko je v pripravi objava druge licitacije, na katerem bodo poskušali prodati premoženje podjetja, kije lani šlo v stečaj. Višja svetovalka za malo gospodarstvo v Šaleškem razvojnem podjetniškem centru, ki deluje pod okriljem Mestne občine Velenje, Jasna Klepec pravi, da zadeve niso pospravili v predal, in da je še vedno zanimiva. Zanimiva že zaradi tega, ker na območju primanjkuje proizvodnih in poslovnih površin za podjetnike in ker jih je z racionalno rabo prostora mogoče pridobiti tudi po konkurenčnih cenah. Industrijsko poslovni kompleks na območju ESO Opreme zajema 40.000 kvadratnih metrov ko- v stečaju prva javna dražba, kjer je stečajni upravitelj tako kot določa zakon, skušal prodati celoten kompleks. Ker ta ni uspela, bo najbrž že ta mesec javna dražba ponovljena. To pomeni, da bo treba še enkrat Kaj pa avtoprevozniki? Se posebej v začetku je bilo veliko govora o avtopre-vozniškem centru, ki bi na enem mestu "zbral" prevoznike iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Od tega, po besedah Jasne Klepec, še niso odstopili. Vendar pa, če interesa med njimi ne bo dovolj, je smiselno prostor nameniti tudi za drugo dejavnost. —_ _ ;. munalno opremljenega zbirati ponudnike za celotno zemljišča in 12.000 kvadratnih lokacijo. "Ker ocenjujemo, da metrov poslovnih površin, bo kupca za celoto težko najti, Julija je bila za ESO Opremo smo se v Podjetniškem centru odločili, da skušamo pridobiti podatke s strani tistih podjetnikov, ki potrebujejo poslovne in proizvodne zmogljivosti v občini," pravi Klepčeva. "Precej podjetnikov se je o tej možnosti pri nas že pozanimalo, nekaj ponudb imamo že zbranih, pričakujemo pa, da se bodo v kratkem oglasili tudi drugi, ki jih ta projekt zanima. Ker je za razvoj in delovanje vsake poslovne cone pomembno, da deluje kot celota, je pomembno pred njenim nastajanjem vedeti, katere proizvodne in poslovne dejavnosti bodo tam potekale, zato ta čas zbiramo ponudbe," so še povedali v Šaleškem razvojnem podjetniškem centru. ■ mkp Komunalno podjetje Gornji Grad Dobra uveljavitev s širitvijo dejavnosti V gornjegrajski občini so pred poldrugim letom pohiteli z ustanovitvijo lastnega komunalnega podjetja, osnovni razlog za to pa je bilo ravnanje z odpadki in posebej urejanje osrednjega odlagališča smeti odpadkov v Podhomu, že na začetku pa so prevzeli tudi skrb za oskrbo Gornjega Grada s pitno vodo. Težave pri ustanavljanju in zagonu podjetja so več ali manj znane, mlado podjetje pa je ugriznilo v kislo jabolko zlasti zaradi razmer na popolnoma neurejenem odlagališču, ki so ga dodatno oteževali še zapleti glede delitve premoženja med novimi občinami in nasprotja z mozirskim komunalnim podjetjem. Dejstvo je, da je bilo odlagališče zasuto do vrha, njegov del se je že zajedal v tujo lastnino, okolica pa dobesedno za-pacana s smetmi, ki jih je z "visoke gore" raznašal tudi veter. Zares kritično stanje so uspeli v veliki meri urediti, čeprav stanje še danes ni povsem zadovoljivo, pri urejanju pa so z do- govorjenimi zneski pomagale ostale občine, razen seveda mozirske, ki svojih dolgov še danes ni v celoti poravnala. Odlagališče je danes urejeno do te mere, da lahko vsaj čaka na začetek prave sanacije po že izdelanem projektu. V Gornjem Gradu so se v ta namen prijavili na razpis za dodelitev sredstev za sanacijo odlagališča in zdaj z velikim upanjem čakajo nanje, saj želijo dela začeti še letos, so pa razumljivo več kot nujna. Na podlagi izračunov na komunalnem podjetju z gotovostjo ocenjujejo, da lahko razvoj tako majhnega podjetja, kot je njihovo, s tržnim gospodarjenjem povsod, kjer je to mogoče. Sicer njihovo delo temelji na izvajanju upravnih, računovodskih in operativnih zadev z minimalnim številom lastnih delavcev, večino storitev pa zagotavljajo s podiz-vajalskimi pogodbami za krajša ali daljša obdobja. Pri tem je gotovo zgled sodelovanje z velenjskim podjetjem PUP pri zbiranju in odvozu odpadkov. Razumljivo je, da boljše čase podjetju zagotavlja tudi in predvsem širitev dejavnosti. Tako bodo še letos začeli z odvajan- jem in čiščenjem odpadnih voda ter upravljanjem nove čistilne naprave. Na tem področju jih čaka priključevanje gospodinjstev na kanalizacijo, kar bodo s podizvajalcem izvedli postopno. Druga pomembna letošnja novost bo upravljanje daljinskega sistema ogrevanja, ki bo res prava novost, saj bo to obenem prvi občinski sistem daljinskega ogrevanja z izkoriščanjem biomase v Sloveniji, vzorčni primer torej. Pa to še ni vse. Z nadaljnjo krepitvijo dejavnosti, morda tudi s povezovanjem določenih storitev s sosednjimi občinami, želijo postati dovolj veliki in močni, da bodo poslovali nemoteno in preživetje ne bo ogroženo. Tako so zelo tehtni nameni, da bi podjetje prevzelo tudi upravljanje občinskih cest in poti, pa urejanje zelenic in pokopališča. Pri vsem tem jim je v veliko oporo dobro sodelovanje in dogovarjanje z občinskim vodstvom in upravo. mjp Gornji Grad Upokojenci dobili prostore Člani gornjegrajskega društva upokojencev so se končno razveselili lastnih prostorov, ki so jih pridobili in uredili v poslopju nekdanje posojilnice. Doslej so se sestajali v prostorih kulturnega društva, vendar zaradi nadstropja rešitev zanje ni bila najbolj primerna. Nove prostore bodo namenili društvenim sestankom in družabnim srečanjem, načrtujejo pa tudi različne manjše razstave. največ zaslug za novo pridobitev imajo predsednica društva Helena Rus ter občina in domače komunalno podjetje. mjp Pred vrati je spravilo pridelka v sadovnjakih o p V Gorenje Trgovina Vodilni ponudniki kmetijske mehanizacije Na letošnjem sejmu kmetijske mehanizacije v Gornji Radgoni je znova blestela Gorenje Trgovina. S prodajo kmetijske mehanizacije se ukvaijajo v tem podjetju že nekaj let, neposredno pa zanjo skrbi profitni center Kmetijska mehanizacija, katerega direktorje Roman Melanšek. Z njim smo se pogovar jali o letošnjem sejmu, programu ponudbe in načrtih. e Z letošnjo udeležbo na sejmu v Gornji Radgoni, kije največji prikaz kmetijske mehanizacije pri nas, ste bili za dovoljni! ROMAN MELANŠEK:" Vse kakor. In to tako z obiskom potencialnih kupcev kot poslovnih partnerjev. Pritegnili smo tudi najvišje predstavnike države, kmetijske strokovnjake, pa tudi mnoge kupce. Samo v času sejma smo med drugim prodali kar sedemdeset traktorjev." 0 Kaj vse pa je pravzaprav vaša ponudba? ROMAN MELANŠEK: "Že od leta 1972 smo ekskluzivni zastopniki češke tovarne Zetor v Sloveniji, kar pomeni, da skrbimo za distribucijo (po Sloveniji imamo sedem pogodbenih izvajalcev) in servis (imamo trinajst pogodbenih servisov). Zadnja tri leta smo tudi zastopniki nemških podjetij Class, Clark in Job. Te stroje prodajamo po naročilu, torej za znanega kupca. To pa zato, ker jih v tovarni povsem prilagodijo potre bam naročnika. V letošnjem letu smo prodali dva kombajna (edina, ki sta bila v Sloveniji letos prodana), vredna po okoli 24 milijo-1 nov tolarjev. Poleg slovenskega trga pokrivamo tudi Bosno in Hercegovino, kjer je zaradi znanih problemov možnosti prodaje zaenkrat malo, prepričani pa smo, da se bo ta trg vse bolj odpiral." 0 Kar nekaj proizvodov iz vaše ponudbe je bilo na sejmu opaznih in nagrajenih. ROMAN MELANŠEK: "Naj se najprej ustavim pri traktorjih, našem najpomembnejšem programu. Smo njihov vodilni prodajalec v Sloveniji, pa tudi med najbolj priljubljenimi so. Za model Zetor 7341 smo prejeli zlato odličje. Enako odličje smo dobili še za sejalnico Amazone (kombiniran stroj za obdelavo tal in setev) ter za kombanj Class Lexion. Dobili pa smo še srebrno medaljo za trosilnik ZA-X Perfect 200. Prejeli smo največ priznanj za razstavljeno kmetijsko mehanizacijo." % Poletje se že poslavlja, kmetje bodo pospravili pridelke in stroje, pomeni to tudi konec prodaje za letos? ROMAN MELANŠEK: "Upam , da ne. Običajno je namreč tako, da dobijo kmetje denar, takrat, ko prodajo svoje proizvode, torej jeseni. Zato upam, da se nam obeta delovna jesen. Trenutno se pripravljamo na obsežno predstavitev na celjskem sejmu. Sicer pa moram reči, daje naša letošnja prodaja kmetijske mehanizacije in zlasti traktorjev Zetor, uspešna. Predvidevanja smo celo nekoliko presegli." ■ Mira Zakošek Direktor Profitnega centra Kmetijske Mehanizacije Gorenja Trgovine Roman Melanšek: "Naše traktorje imajo kmetje radi. Smo vodilni prodajalci, že nekaj let zapored pa so bili Zetorji izbrani tudi za traktorje leta." Količinsko manjša, kakovostno boljša letina Na 23,5 hektarja velikem posestvu Tbrn v Velenju so lani pridelali 800 ton namiznih jabolk. Letošnji pridelek bo, po besedah direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba, količinsko nekoliko manjši, a bo kakovost sadežev (vsaj glede na velikost) boljša kot lani. Tako kot lani tudi letos pri prodaji na domačem in tujem trgu ne načrtujejo kakšnih težav. Po Jakobovih besedah bo, vsaj za zdaj tako kaže, letošnja sadjarska letina druga najuspešnejša doslej. Ocenjujejo, da bodo pridelali 600 ton jabolk. Obirati so jih začeli v začetku tedna, ponudbo sadja pa bodo po daljšem odmoru tokrat popestrili še s hruškami. Vreme jim je v zadnjih dneh šlo zelo na roko in upajo, da bo tako do konca sezone obiranja sadežev predvidoma v naslednjih treh tednih. "Na sezono smo se pripravili bolje kot lani, tako organizacijsko kot po tehnični plati. Izbor obiralcev bo tokrat precej ostrejši, saj ti morajo obirati sadeže tako kot to zahtevajo kupci. Lani smo imeli kar nekaj težav zlasti z zaboji, letos mislimo, da bodo pripravljene količina slednjih zadoščale. Lani so kupci prinesli približno 2500 zabojev in za vsak zaboj dobili kilogram jabolk prve kakovosti. Glede na zanimanje, ocenjujejo, jih pri prodaji kakovostnega pridelka letos ne čaka težko delo. Skoraj polovico sadja naj bi tudi letos prodali v tujini. Tlidi letos bo tako." Jakob je še povedal, da glede na zanimanje ne predvidevajo težav pri prodaji sadja. Lani so za ozimnico takoj v začetku sezone prodali 30-odstotkov nabranih količin kar s plantaže, 120 ton so shranili v hladilnice, kar pa je bilo - so ugotavljali letos spomladi -premalo. V začetku letošnjega junija so bili namreč brez sadja. Zato bodo letos povečali količine jabolk, ki jih bodo služnostno hranili v hladilnicah in s tem zagotovili povpraševanje po tem blagu do nove sezone oziroma se bodo prilagajali potrebam na trgu. Od lanskih 800 ton so približno polovico pridelka izvozili v druge države, s katerimi tujimi kupci bodo sodelovali tokrat, se bodo odločili glede na pogoje in doseženo ceno. Sindikalni prodaji ozimnice so se skoraj povsem odrekli, saj ljudje kupujejo tudi očmi. Jabolka za ozimnico bodo prodajali od 20. septembra pa vse do prvih novembrskih dni. Cene letos Marjan Jakob o razmišljanjih nekaterih v Mestni občini Velenje o pozidavi dela posestva Itirn: "Znova dela nekdo račun brez krčmarja, saj se o tem do sedaj z nami ni nihče nič pogovarjal. Moti me takšen odnos Mestne občine Velenje do kmetijstva. Še dodatno potrjuje naše mnenje in podkrepljuje odločno stališče stališče o tem, da bomo naredili vse za ohranitev plantaže. Prepričan sem, da nam v pogovorih moči in argumentov ne bo zmanjkalo. Na 6,5 hektarja površin, kolikor naj bi jih zazidali, smo lani pridelali 240 ton namiznih jabolk, plantažo smo šele dobro obnovili in je ponekod šele sedaj v polni rodnosti. Takšna plantaža kot je naša je lahko mestu v ponos, saj. če že drugega ne, je pogled na obrobje mes- I ta prijetnejši kot na sivi beton. Prepričan sem, da je v mestu Ve- I lcnje in njegovi okolici še nekaj prostora, ki bi ga lahko brez kančka slabe vesti namenili za izgradnjo." ■■■■■■--■ ■-■-■■■■.................. bistveno ne bodo večje, za kilogram jabolk bo potrebno odšteti pet tolarjev več kot lani. I tP leiili mm V preteklosti smo v našem okolju postorili mnogo, a veliko začetega še moramo dokončati. Želimo narediti še veliko več. Zato poleg sedanjih, potrebujemo nove ideje, zamisli in kadre, ki bodo porok za še kvalitetnejše sobivanje v naši mestni občini. Vabim Vas, da se nam pridružite. Odprimo ta prostor za ustvarjalnost! Bliža se datum, ko bo predsednik državnega zbora Janez Podobnik moral določiti datum jesenskih lokalnih volitev v 192 slovenskih občinah, za župane in svetnike v občinskih svetih. Zakon namreč natančno navaja, koliko časa lahko preteče od zadnjih volitev, da se morajo razpisati nove. Pred štirimi leti so bile volitve 4. decembra. Najverjetnejši nedelji, v katerih bi lahko bile tokrat, sta 22. ali 29. november. Volivci bodo župane volili po večinskem sistemu, izvoljen bo tisti, ki mu bo svoj glas namenila več kot polovica tistih, ki bodo volili. Če v prvem krogu ne bo zmagovalca, bo sledil drugi. Občinske svetnike pa tam, kjer volijo več kot 12 svetnikov, volijo po "sorazmernost-nem" načelu. Volivci bodo izbirali med listami kandidatov. Sorazmerno uspehu posamezne liste bodo razdeljeni sedeži v občinskem svetu, največ možnosti pa bodo imeli tisti kandidati, ki bodo zapisani na prvih mestih posamezne liste, ki bo dobila dovolj glasov, da bo v svetu pridobila svoj sedež. V manjših občinah (kjer volijo do 12 svetnikov) bodo volili po večinskem sistemu. Izvoljeni bodo tisti kandidati, ki bodo zbrali največ glasov. Po občinah pa se o imenih, ki bi lahko kandidirale za župa- na, že veliko govori. Nekaj tega prenašamo naprej. Velja pa pripomniti, da gre za kandidate posameznih strank, saj se lahko za naziv župana poteguje tudi kdo, ki ni strankarsko opredeljen. V tem primeru bo moral pač tako kot na prejšnjih volitvah kandidirati s pomočjo podpisov volivcev. Zbrati jih bo moral 50. Kdo bi lahko bil kandidat v Velenju? Presenetljivo, a po Velenju se o tem ne šušlja kaj dosti. Konkurenca za županski tron vedno bolj gleda pod prste dosedanjemu županu Srečku Mehu (ZLSD), ki menda po mestu tako na veliko gradi zato, ker se že pripravlja na tekmo in bo imel tekmecem potem s čim fidbor za kmetijstvo Občine Žalec Izračun o ekonomski upravičenosti je nestvaren Žalec, 31. avgusta - Na novi-ski konferenci v prostorih čine Žalec je predsednik Odira za kmetijstvo pri omenje-li občini Vinko Drča seznanil io javnost z nezadovoljstvom, jki ga je med hmeljarji in kme-lli, ki kot dopolnilno dejavnost gojijo zelenjadarstvo v Savinjski dolini, povzročila uvrstitev na-kalnih sistemov Golavka -Drago Polje (na območju Tabora oziroma Vranskega) ter La-purje (v KS Prebold) v slovenskem prostoru. Oba sistema sta pred 5 leti že našla svoje mesto v projektih nacionalnega programa namakanja v državi Sloveniji. Po slednjem je nemško podjetje - na zahtevo republiškega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo- po metodologiji Svetovne banke izdelalo posebno študijo o upravičenosti izgradnje namakalnih sistemov. Na osnovi njenih rezultatov so na omenjenem ministrstvu določili vrstni red in oba omenjena žalska sistema uvrstili šele v drugi oziroma tretji prednostni razred. Takšna uvrstitev pomeni, da v Savinjski dolini v naslednjih treh, štirih letih namakalnih sistemov (njihovo izgradnjo naj bi sofinancirali Evropska skupnost, omenjeno republiško ministrstvo ter lastniki zemljišč, na katerih bi zgradili namakalni sistem) še ne bodo imeli. "Mi seveda s tem ne soglašamo, saj ocenjujemo, da je bil izračun o ekonomski upravičenosti naložbe slab in nerealen. V naši dolini je proizvodnja hmelja prednostna dejavnost, kar pri izračunih niso upoštevali, prav tako se niso ozirali na nihanja glede cen v tej proizvodnji. Za izračun ekonomske upravičenosti bi morali upoštevati vsaj obdobje zadnjih 15 let, kolikor znaša tudi rodnost hmeljni nasadov. Namakanje površin je za nas življenjskega pomena, kar potrjujejo tudi letošnji proizvodni rezultati. Na hmeljiščih, kjer imamo urejene namakalne sisteme, suša ni pustila večjih posledic, v preostalih hmeljiščih pa bo pridelek tudi do 40-odstotkov manjši kot bi lahko bil," je poudaril Vinko Drča. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi član odbora Marjan Ribič, Matej Knapič iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovars- STNA OBČINA VELENJE MESTNA OBČINA VELENJE ŠALEŠKI RAZVOJNO - PODJETNIŠKI CENTER OBVESTILO Informativno zbiramo ponudbe za nakup proizvodnih oziroma poslovnih zmogljivosti na območju Eso Opreme, kjer načrtujemo izgradnjo poslovne cone. Dodatne informacije dobite po telefonu 063 856-151 int. 257. Ponudbe zbiramo 10 dni po objavi na naslov: Mestna občina Velenje, Šaleški razvojno -podjetniški center, Titov trg 1, Velenje. tvo Žalec, Anton Maruša, koordinator za namakalne sistem v Savinjski dolini, sicer pa predstavnik podjetja Plima ter Tilka Potočnik iz oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec. V Savinjski dolini je približno 1600 hektarjev kmetijskih površin - največ hmeljišč - že opremljenih z namakalnimi sistemi, ki so - po Knapičevem mnenju - med najboljšimi sploh. Od 350 hektarjev površin, kolikor jih vključujeta sistema Golavka - Drago Polje in Lapurje, jih na približno 60 odstotkih prav tako gojijo hmelj. Proizvodnjo slednjega država premalo ščiti, saj je to ena redkih kultur, kije povsem odvisna od trga. Zaradi vse pogostejših sušnih obdobij si hmeljarji pomagajo, kot vedo in znajo. Se največkrat kupijo vodne črpalke in škropijo pridelek. Kadar jih pri tem zalotijo inšpekcijske službe, plačajo kazen, največkrat pa kmetom, po mnenju Drče, uspe. Z izgradnjo namakalnih sistemov bi med drugim tako naredili red tudi glede tega. Ker so prepričani, da je izgradnja namakalnih sistemov na omenjenih območjih nujna, razmišljajo o ustanovitvi konzorcija za namakanje Savinjske doline. Večina se zavzema za kapljični sistem namakanja, kjer je prihranek vode velik, učinki pa zelo dobri. Na odločitev Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije o uvrstitvi njihovih namakalnih sistemov v drugi oziroma tretji prednostni razred in s tem povezano dodeljevanje sredstev prihodnje leto, se bodo pritožili. Njegovo utemeljitev na odločitev pa pričakujejo do konca tega tedna. ■ tp 0. septembra 1998 AKTUALNO NAS CAS 5 Prijavnica Postal-a bi član-ica Združene liste Ime in priimek Naslov Poštna številka Datum rojstva Podpis Datum Prijavnico pošljite na naslov: ZLSD, Prešernova 1, p.p. 65, 3320 Velenje Po Šoštanju se govori ... Da se na jesenske lokalne volitve povsod že pripravljajo, da že snujejo liste in nosilce list, v "vrhove" postavljajo zveneča šoštanjska imena, da pa se je že začel tudi boj za prestižni naslov - župana. V "igri" je menda kar nekaj imen, med tistimi, ki jih Šoštanjčani najpogosteje navajajo, pa je dosedanji župan Šoštanja Bogdan Menih iz vrst SDS. Že spomladi je svojo kandidaturo za županjo napovedala kot neodvisna kandidatka podjetnica mag. Cvetka Tinauer. S kandidaturo se naj bi spogledoval, ali pa ga v to sili stranka, tudi dosedanji predsednik Sveta občine Šoštanj Anton Skornšek (SKD), da bo posegel v boj je menda že čisto odločen tudi upokojeni ravnatelj Roeckove šole, velik ljubitelj športa in Šoštanja, nekdanji predsednik krajevne skupnosti in kandidat za prvega šoštanjskega župana Matjaž Natek (ZLSD). Ni pa še povsem jasno, koga bo "izstrelila" LDS. Veliko se kot možni kandidat te stranke omenja sedanji predsednik krajevne službe v Šoštanju Matjaž Cesar. Ni izključeno, da smo koga izpustili. Koti vidite, pa za precej močno šoštanjsko SLS, ljudski glas ne pozna imena, čeprav se je o nekaterih (Marjan Jakob, direktor Šaleške kmetijske zadruge) govorilo, pa je zdaj vse utihnilo. Bojda, tako vedo povedati tisti, ki spremljajo dogajanje, naj bi podprli kandidata SDS. Tega za gotovo ne bodo Zeleni, ki do njega gojijo kar Samo vprašanje časa je še, kdaj bo Janez Podobnik razpisal lokalne volitve nekaj zamer. Znali pa bi Zeleni podpreti, tako se šušlja, kandidata SKD Antona Skomška. Tega pa najbrž ne bodo pripadniki DeSusa ... Bo pa tudi v Šoštanju treba še čakati, najprej na uradne kandidature, potem pa na odločitev volivcev. Ti pa znajo biti, kot kažejo dosedanje izkušnje, hudo nepredvidljivi in jih strankarske kombinatorike pri ob-kroževanju sploh ne vznemirjajo preveč. Po Šmartnem kroži le eno ime Najbolj "skrivnostni", pa so okoli imen za kandidata z župana v občini Šmartno ob Paki. Ljudje omenjajo le eno ime, zagotovo pravijo, da bo kandidiral dosedanji župan Ivan Rakun. Ta se je na županski prestol na zadnjih lokalnih volitvah pustil ustoličiti kot neodvisni kandidat, kot kakšen se bo tokrat, če se za kandidaturo odloči, pa je lahko vprašanje. Bo vztrajal kot "brezbarven" tudi jeseni, ko drevje spreminja barvo? To omenjamo zato, ker se v zvezi z njegovo morebitno kandidaturo govori, da jo bo podprla SLS, pripravljeni pa naj bi ga bili podpreti tudi v SDS. Stranke o svojih adutih pač še ne govorijo javno, ampak svojo kadrovsko politiko zaenkrat še snujejo za zaprtimi vrati. In prav je tako. S kandidati se bomo morali hočeš - nočeš še veliko ukvarjati, zakaj bi se že prej, kot je potrebno? ■ Milena krstič - Planine Srečko Meh Predsednik Ljudski glas veliko ve - kdo bo kandidiral? konkurirati. Ni rekel še nič uradnega, njegov zgovoren molk pa je lahko znak, da je že odločen. Da bo, seveda. Kandidiral namreč. Če ugibamo naprej: v LDS bodo najbrž najprej hoteli zvedeti, kako se bo odločil Meh, njihove .izkušnje z zadnjih županskih volitev so grenke. Kaj lahko se zgodi, da v ogenj pošljejo dosedanjega predsednika sveta Mestne občine Velenje Draga Martinška, čeprav se v zvezi z LDS sliši, da bi lahko bil njih kandidat tudi Jože Kav-tičnik, ravnatelj šole v Šaleku. Najbolj v skrivnost zavita pa so dogajanja v pomladnem trojčku - SLS, SDS in SKD, kjer so na pomlad že tudi napovedali in celo podpisali dogovor o skupnem kandidatu. Kdo bi to lahko bil? Morda kdo iz "oglasov" iz zadnjih številk Našega časa? Naj vas spomnimo, da so se tam pojavljali: Mirko Lorger, Anton de Costa, Marko Jeraj, Franc Sever, Peter Jaklič ... Bil je tudi Franjo Bartolac, "duhovni" vodja SDS na območju, le da ta najbrž nima pogojev da bi kandidiral v Velenju, ker živi v drugi občini. kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni je Slovenska podjetniška inovacijske mreža tudi letos podelila odličja za inovacije. Podelili so 4 bronasta, 11 srebrnih, med dobitniki tega je tudi znani inovator Jože Bider z Rečice ob Savinji, enega od sedmih najvišjih zlatih odličij pa je prejel tudi Marijan Drnovšek iz Radmir-ja. Priznanja je bila deležna naprava "ekošpar," njena funkcija pa je varčevanje pri porabi dizelskega goriva in odpravljanje ekološke škodljivosti. Marijan Drnovšek se z izu-miteljstvom ni spopadel prvič, je pa res, da se je s svojo zadnjo inovacijo prvič predstavil v javnosti. Dolgoletno poklicno delo na področju finome-hanike gaje počasi in vztrajno "sililo" v zahtevne in nepredvidljive inovacijske vode. "Začetki te moje trnove poti segajo daleč nazaj. Dolgo je že tega, ko sem se lotil izboljšav pri čiščenju izpušnih plinov na motornih vozilih, veliko dela sem namenil varnostnemu pasu v vozilu, ki se po trčenju, padcu v vodo ali ob požaru avtomatsko odpre. Precej zamisli sem ob tem uresničil, s tem zadovoljil lastne potrebe in zadevo shranil v predal. Kasneje mi je bilo malo žal, ko sem zvedel za podobne sisteme v tujini, ki jih uporabljajo tudi v vojaški in letalski industriji. Je pač tako, da takrat še nisem bil dovolj zrel, da bi zadevo skušal predstaviti in vnovčiti, po takšnih in podobnih izkušnjah danes razmišljam malo bolj resno," pravi Marijan Drnovšek. Po vsem tem se je v njegovi glavi porodila zamisel o napravi, ki bi privarčevala porabo goriva v dizelskih motorjih. "Vse skupaj je kar dolgo zorelo, končno je sledil preblisk in stvar je bilo treba čim prej udejaniti. Lotil sem se dela, izdelal prototip in ga zaščitil pri patentnem uradu. Od tod izvira povabilo ministrstva za znanost in tehnologijo za sodelovanje na sejmu v Radgoni. Zdaj se že pripravljam za predstavitev na mednarodnem sejmu v Celju, ki je s posebnim oddelkom za inovacije bolj Marijan Drnovšek v svoji delavnici z novostjo v rokah Bo varčevalna naprava našla pot do tržišča? Naprava "ekošpar: Njena funkcija je varčevanje pri porabi dizelskega goriva in odpravljanje škodljivih emisij v izpuhu dizelskega motorja ter na gorilcih na kurilno olje za centralno ogrevanje. Na dizel motor se priključi pred visokotlačno črpalko in filtrom goriva. Ko zaženemo diezl motor, prične naprava preko ustreznega krmiljenja vsesavati neko regulirano količino zraka, ki se v črpalki temeljito pomeša z gorivom ter se v visokotlačnih dovodnih cevovodih stisne ter v zgorevalnem prostoru motorja z vbrizganim gorivom eksplozivno razprši in pri tem tvori najfinejšo zmes za zgorevanje v motorju tako, da doseže veliko stičnost goriva z zrakom. Naprava "ekošpar" močno izboljša zgorevanje in zmanjša količino saj ter drugih škodljivih in ekološko oporečnih emisij v izpuhu dizelskega motorja. Prihranila naj bi od 8 do 15 odstotkov goriva, namenjena pa bi bila za vgradnjo v dizelske motorje v osebnih avtomobilih, tovornjakih, delovnih vozilih, lokomotivah in plovilih ter v stabilne dizelske motorje. verodostojen od radgonskega. Trnova in zahtevna pot do uspeha in uveljavitve, pravzaprav do vnovčenja, seveda vodi predvsem od uspešnosti na sejmih v tujini, v Nuernbergu, Bruslju, še najbolje v ameriškem Pittsburgu. Kdo ve, če bom kdaj tam." Marijan Drnovšek je veliko večino dela opravil sam v svo- ji lastni delavnici, odvisen od sebe, svojega znanja, volje in spretnosti. Razumevanje je našel le pri Univerzumu d.o.o. iz Žalca, sicer povsod sprašujejo le, koliko izdelkov naj bi mu izdelali, prototipi in podobne zamisli jih večinoma ne zanimajo. Zato pa je pot inovatorja res posuta s trnjem. ■ JP Občina Nazarje Pestro slavje ob prvem prazniku V nazarski občini bodo letos prvič slavili občinski praznik. Izbrali so 18. september, ki so ga posvetili šolstvu, pripravili pa so resnično bogat in raznolik spored prireditev, ki jih bodo začeli že jutri, 11. septembra. Jutri, v petek, bodo v dvorani glasbene šole ob 18.00 predstavili monografijo občine Nazarje, uro za tem pa bodo v gradu Vrbovec odprli razstavo Nazarje skozi čas. V soboto se bodo veselili krajani Brda (ob 10.00), Potoka (12.00) in Zavodic (14.00), saj bodo odprli prenovljene cestne odseke, ob 19.00 pa bodo v glasbeni šolo začeli literarni večer domačih ustvarjalcev. V ponedeljek ob 18.00 bodo prav tako v glasbeni šoli predstavili "Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazar-jarni" dr. Petra Weissa, v torek ob 19.00 pa bodo v Pustem polju odkrili ploščo v spomin na prvo učilno. V sredo se bodo direktorji podjetij srečali z min istrom Tonetom Ropom, po srečanju pa bodo odprli prenovljene proizvodne prostore podjetja Glin IPP. Ob 19.00 bo v Kokarjah še večer zadrečkimi lončarji. V četrtek bo v Šmartnem ob Dreti ob 19.00 okrogla miza o spoznavanju domačega kraja. Osrednja slovesnost bo v petek, 18. septembra, ko bodo ob 18.00 začeli slovesno sejo občinskega sveta v dvorani nazarskega kulturnega doma. Na seji bodo podelili občinska priznanja, razglasili grb. zastavo in datum praznika občine Nazarje, slavnostni govornik pa bo minister za šolstvo in šport dr Slavko Gaber. Hkrati pa bodo na športnem igrišču začeli slavnostno in družabno srečanje občano MJP Šoštanj slavi 650 let pridobitve trških pravic in občinski praznik Odprli gostilno Pri Basistu V zgodovini Šoštanja so pomembni mejniki, eden teh je letošnji, ko v Šoštanju vse leto potekajo različne prireditve v počastitev 650 - letnice pridobitve trških pravic. Vrhunec bodo dosegle v septembru, ko občina Šoštanj slavi občinski praznik. Zagotovo bo svoj pečat praznovanju dala izdaja knjige Franca Hribernika Mesto Šoštanj - zgodovinski oris, ki je izšla v dveh zvezkih v letih 1930 in 1932, tretji del pa je ostal v rokopisu. Hribernikov zgodovinski opis je uredil in opremil z opombami in komentarjem Tone Ravnikar, javnosti pa bodo to pomembno Hriberniko-vo delo predstavili 19. septembra. Ob tem bodo v mestni galeriji v Šoštanju odprli tudi razstavo, ki bo predstavila deset najimenitnejših osebnosti Šoštanja in razstavo, na kateri Gostilno Pri Basistu, bodo arheologi predstavili predmete, ki so jih našli ob izkopavanji pri Pustem gradu. V pripravi pa je že tudi retrospektivna razstava ob 25-letni-ci Male Napotnikove kiparske kolonije v Žavodnjah. Mesec praznovanj pa so načeli v soboto, 5. septembra, ko je v Šoštanju na Trgu bratov Mravljakov odprla vrata stara vaška gostilna, imenovali jo bodo Pri Basistu, simbolično po stari slovenski gostilni, ki je imela bogato tradicijo v Družmirju, vasi, ki je danes ni več. "V njej bo ta mesec, do 29. septembra, vrsta prireditev, predstavile se bodo krajevne skupnosti in zanimivi gostje," je povedala Marjana Čelofiga, ki ima v občini Šoštanj na skrbi družbene dejavnosti. Osrednja proslava pa bo 26. septembra. "Že večkrat smo se pogovarjali, da bi bilo lepo, če bi se v paradi predstavilo vse, kar Šoštanj premore. Pripravljamo parado, ki se bo odvijala po delu Levstikove ceste, šla preko Trga bratov Mravljak in se ustavila na Trgu svobode, kjer se bo pod velikim šotorom začela zaključna v prireditev, so povedali v Šoštanju. ■ Milena Krstič - Planine odprta bo v septembru, je v soboto na večer odprl Krjavelj. 6 NAŠ vas V bodoči občini Solčava 10. septembra 1998 Marijan Drnovšek iz Radmirja: Zdaj trdo delo in izpolnitev obljub V krajevni skupnosti Solčava so bili pred štirimi leti več kot razočarani ob dejstvu, da niso uspeli v prizadevanjih za ustanovitev lastne občine. Različni takratni zapleti so danes (skoraj) pozabljeni, saj so v svoji trdni odločenosti vztrajali in s prvim dnem naslednjega leta bo tudi Solčava postala samostojna občina. Svojo namero in cilj so torej dosegli. "Vodstvo krajevne skupnosti in vsi krajani smo bili zelo veseli ob odločitvi državnega zbora in smo jo tudi primerno proslavili. Seveda se ob tem v celoti zavedamo, daje sedaj napočil čas trdega dela, da občino tudi ustanovimo. Zahtevnih opravil razumljivo ne bo manjkalo, saj bosta z našo osamosvojitvijo na področju sedanje občine Luče nastali dve novi. V teh dneh še čakamo na rokovnik, ki bo podrobno opredelil vse naloge, se pa že pripravljamo, da bomo pravočasno naredili vse, kar bo rokovnik zahteval. Prav tako še čakamo na navodila za volitve," pravi predsednik krajevne skupnosti Solčava Vojko Klemenšek. Ob vseh naporih za lastno občino v letošnjem letu niso pozabili na ostale pomembne naloge in tudi v tem času vlada v krajevni skupnosti živahen delovni utrip. "Izvajalci hitijo s posodabljanjem ceste v Robanov kot. Investitor je občine Luče, kije del sredstev za ta namen zagotovila na natečaju za demografsko ogrožena področja, pridobili pa Vojko Klemenšek: "Zmogli bomo zahtevne naloge" videz tega čudovitega predela. Pri tem smo posebej veseli razumevanja Telekoma, ki bo vsa dela opravil sam, Elektro podjetje Celje bo za svoje omrežje prispevalo kabel, ostalo pa je naša naloga," pravi Vojko Klemenšek. Pred nedavnim so v Solčavi končno zgradili dve novi avtobusni postajališči in se z izvajalci domenili za obročno odplačevanje, sredstva pa bodo zagotovili s prihodki njihove lastne male vodne elektrarne. Zadovoljen z razpletom je predsednik KS Solčava Vojko Novi avtobusni postajališči sta tehten prispevek k večji prometni varnosti v središču kraja bomo 1,5 kilometra lepe ceste. Sama krajevna skupnost se je hkrati s tem odločila za naložbo, ki pomeni, da bomo telefonske in električne kable v Robanovem kotu položili v zemljo, to nalogo rešili dolgoročno in obenem še polepšali Klemenšek dejal: "Vsekakor se bomo še naprej trudili za hitrejši napredek, da bomo zares naredili vse, kar smo v prizadevanjih za lastno občino krajanom obljubili." MJP "Trnove so poti do uveljavitve inovacije" Na 36. mednarodnem SAMSUNG Likalnik HD 1487 PHILIPS Električni vrtalnik B&D Baterija za tuš j kad 10. septembra 1998 ZANIMIVO, OBJAVE kak vas 7 ~~ Championat d'Europe, Slovenie^-Velenje, 25. in 26. septembra 1998 rally za evropsko prvenstvo čez 50 posadk iz 6 držav 20 hitrostnih preizkušenj krožna preizkušnja ob Jezeru Petrot Racing s štirimi posadkami v boju za prvaka Kako do inšpektorja? "To niso ljudje na pocuk!" Najbrž so med vami redki, ki bi jim kakšno bljižnje srečanje z inšpektorji bilo v posebno zadovoljstvo. Njihov obisk je običajno povezan s preverjanjem "stanja na terenu s črkami zakona". Ce pa ste med tistimi, ki bi radi podaljšano roko tega ali onega organa seznanili s kakšno nepravilnostjo, o, po vašem mnenju, nenavadnem "dogodku", potem boste do inšpektorja prišli kar težko. Se najlažje, če mu boste napisali pisemce ali če boste imeli srečo med delovnim časom od 7. do 15. ure. "Kako do inšpektorja?" nas je v pogovoru vprašala znanka. "Če kličeš ob sobotah in nedeljah, v telefonski centrali na Upravni enoti Velenje, kjer imajo inšpektorji svoje pisarne, ni nikogar. Ko končno izveš, kdo je za kaj pristojen, ugotoviš, da ne premore prenosnega telefona." Več kot zgleden primer sodelovanja inšpektorjev z občani, je še komentirala v nadaljevanju. Odgovor na njeno vprašanje smo poskušali poiskati mi. Izvedeli smo, da je najlažja pot za srečanje z njimi na osnovi podane pisne vloge, na katero se ti odzovejo glede na nujnost primera, ali jih o tem obvestiti pisno."To niso ljudje na pocuk" je bil direkten eden od naših sogovornikov. V prostorih velenjske Upravne enote imajo svoj sedež urbanistična in delovna inšpekci- ja ter inšpektorji za graditev in okolje. Delovna inšpektorica Damjana Zupan nam je povedala, da so občanom na voljo med delovnim časom, od 7. do 15. ure. Izrazila je prepričanje, da občani zelo dobro vedo, kje so, kdo je kdo in kako so dosegljivi. Tisti, ki imajo res težave, jih najdejo tudi kadar ni uradnih ur. Če želijo opozoriti na delo na črno, imajo za te namene v Ljubljani odprto direktno telefonsko linijo. Če gre za kaznivo dejanje (nezgodo pri delu) jih o tem obvestijo iz Operativno-komu-nikacijskega centra. Tu imajo tudi njihgove telefonske številke. Po besedah Amalija Travner, inšpektorica za okolje, imajo ob sobotah, seveda ne vsako, organizirano dežurstvo, vendar so tudi takrat na terenu in ne v pisarni. Imajo prenosni telefon, ki si ga med sabo sposojajo. Tako kot do delovnih je tudi do njih najlažje priti med delovnimi urami. "Naš nadzor vključuje tako široko področje, da nas je za dosledno izvavanje premalo," je še dodala. Izpostava požarne inšpekcije je v Celju, pisarno imajo tudi v Velenju. "Na voljo smo 24 ur na dan, vendar ne vseskozi za občane. Zanje le v delovnem času. Dosegljivi smo preko pagerjev samo za štabe Civilne zaščite. Če pride - na primer - do izlitja nevarnih snovi ali kaj podobnega, morajo ljudje to sporočiti na telefonsko številko 112. Od tam pride obvestilo do nas," je na naše vprašanje odgovorila požarna inšpektorica Milena Pajek. Pisarno v Velenju, izpostavo v Celju, ima tudi elektroenergetski inšpektor. Tudi Marjan Kern, glavni republiški elektroenergetski inšpektor nas je seznanil, da so uradne ure inšpektorjev za stike z občani med delovnim časom. Zakon o upravnem postopku pa tako in tako določa, da lahko začnejo kakšen postopek, razen v izjemnih primerih, le na osnovi podane pisne prijave. Kmetijska, gozdarska in veterinarska inšpekcijska služba sodijo pod Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije. Sedež izpostave ima- jo v Celju, svoj stol pa tudi v prostorih na Upravni enoti v Velenju. Glavni republiški inšpektor za kmetijstvo, lovstvo, gozdarstvo in ribištvo Niko Šivic je poudaril, da jih lahko občani najlažje dobijo kakšno uro v začetku delovnega časa, pred odhodom na teren. Sicer pa obravnavajo takšne zadeve, ki lahko počakajo na kasnejši čas, dan ali dva. Glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladušek je potrtdil, da inšpektorji na terenu nimajo prenosnih telefonov in bi bilo včasih dobro, če bi jih imeli. Najlažje občani navežejo stike z njimi na osnovi dopisa, na katerega seje inšpektor dolžan odzvati. Občani lahko poskusijo tudi ob delavnikih od 7.30 do 9. ure, ko so običajno njihovi inšpektorji Novosti pri nakupu kurilnega olja Poleg ostalih ugodnosti smo skupaj s Poštno banko Slovenije pripravili še posebne plačilne pogoje Bencinski servis Mozirje: 063 497 3060 Bencinski servis Slovenske Konice: 063 497 5080 PETROL sejemska cena 4.700 sit sejemska cena 2.690 sit Tračni brusilnik-Skil sejemska cena 8.990 sit sejemska cena sejemska cena 51.990su Kopalniški blok Gorenje Električni bojler 50 I. TI KI sejemska cena 17.950 sit sejemska cena 11.790 sit sejemska cena 6.390 sit Nemogoče je mogoče kovinOtehna v ^i§ HMHMSraMMi m^šm^m Super sejemske cene v Kovinotehni od 8. do 26. septembra f98 in na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ( od 11. do 20. septembra - \ prodajnem šotoru pri hali "A" sr sejemska cena 40.900 sit dosegljivi tudi v pisarnah. Ta je v Velenju, sedež izpostave pa je v Dravogradu. Tu smo našli tudi vodjo izpostave zdravstvene inšpekcije za Šaleško, Zgornje Savinjsko in Koroško regijo Draga Dret-nika. "V rednem delovnem času smo dosegljivi na znani telefonski številki. Med sabo se obveščamo s pagerji. Vsaj eden med nami je torej dosegljiv v vsakem primeru. Med nekajdnevnimi prazniki pa imajo naše domače telefonske številke na Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne, kjer imajo organizirano dežurstvo," je bil kratek in jedrnat Dretnik. mtP Jupol, 25 kg Pralni stroj WA 412 Gorenje Kabelska roleta x 2,5 / 25 m S Kartico Kovinotehna 4 -5 % gotovinski popu: 107,8 MHz 10. septembra 1998 Jubilej V časopisni hiši Naš čas, smo spremenili telefonske številke, odslej nas preko centrale lahko kličete na številko 89 81 750, oddelek malih oglasov pa na številko 89 81 751. Zapišite siju, kajti lahko vam prideta prav. Vsi, tudi novinarji, smo dobili nove prenosne telefonske aparate in to komfortne telefone Handy, ki nudijo veliko možnosti. Jasno, da smo preverili najprej tisto, kar nas je resnično najbolj zanimalo -ker so prenosni, do kam "nesejo" in ugotovili, da do tja, kjer se dobi prva kava, za gotovo. Malo nerodno pri vsem skupaj je le to, da so ti telefoni pravi "izdajalci", saj odkrito povedo, koliko je tvoje telefoniranje "osušilo" firmo. To pa najbrž ne bo všeč komu od tistih (če je sploh bil!?), ki so kdaj pa kdaj morda klicali na kakšno komercialno linijo, da zvedo, na kaj naj bodo pripravljeni naslednji dan, ker niso naredili tistega, za kar smo se dogovorili na redakcijskem sestanku. Nismo pa telefonov vzeli s seboj, ko smo pripravili srečanje zaposlenih ob 30-letnem delovnem jubileju naši sodelavki Marinki Zapušek. To je tista, ki vam "piše" male oglase, čestitke in druge zadeve, običajno objavljene na straneh, ki se jim pravi "OBVEŠČEVALEC". Marinka si je v teh dneh privoščila malo (nekateri pravimo veliko, saj je ne bo celih 14 dni) dopusta, odšla je v Poreč. Pravi, da je september na morju najlepši. Pa naj bo po njenem. Brez zvonjenja telefona pa Marinka Zapušek je slavila 30-letni jubilej. Čestitke ji je izrekel direktor Našega časa Boris Zakošek. vseeno ni šlo. Sašo Konečnik iz propagandne službe se svojemu mobitelu nikoli ne odreče. Postala sta taka prijatelja, da eden brez drugega ne moreta. ■ mkp, (foto: vos) KUtylGUNDA Z DEŽNIKOM Pa smo prebili led. Oziroma zbudili Kunigundo iz tisočletnega spanca. Sobota, 5. september, je bil namreč njen dan. Ko je zjutraj odprla oči, je na njene, od prahu sive lase, padla prva dežna kaplja. Vzela je čarobno palico in se skušala spomniti uroka proti dežju. Pa ji ni uspelo. Mnogo predolgo je spala in tako uspavala svojo čarovno moč. Žalostno je zrla v temne oblake, ko je nenadoma zaslišala glasbo, ki se je širila iz doline. Šla je za zvokom in ugotovila, da se kljub vsemu nekaj dogaja. Polna Mladinski Cemter in Max Club sta ji dala vedeti, da je v njenem mestu dovolj zagnanosti in veselja. Vsa vesela se je vsedla na travo pred Mladinskim Centrom (kjer jo je že čakal stol) in spremljala dogajanje. Pa je imela kaj videti. In tudi slišati. Koncert so otvorili domači bendi, ki so pred obilico občinstva odigrali enega izmed boljših nastopov. Sledila sta jim dva udarna in predvsem drugačna hrvaška benda, ki sta znova dokazala, da sta ena izmed najboljših v svoji zvrsti. Kunigun-da je ugotovila, da se ji je nekaj čarovne moči vrnilo. Za nekaj ur je namreč pregnala dež in omogočila Very Expensive Porno Movie, da so kljub težavam na poti srečno prispeli v Velenje. Ob polnoči se je dogajanje preselilo v Max Club, kjer so nastopile zvezde večera, vinkovške Majke in zadovoljile tudi zahtevna velenjska rock'n'roll ušesa. Festival so zaključili italijanski Jitterbugs, katerih pevcu se je pokvaril "delay" in tako niso mogli pokazati vsega, kar znajo. Kljub temu jim to ni uničilo razpoloženja in so se skupaj z nami zabavali še zgodaj v jutro. Ko smo naslednji dan prišli, da bi očistili dvorano, smo našli spečo Kunigundo. Vse to je bilo vseeno preveč zanjo. Odpeljali smo jo nazaj na grad in jo do naslednjega leta varno skrili v grajske sobane. Naj si nabere dovolj čarovniške moči, da bo zmogla 2. Kunigunda festival '99. Pa na svidenje prihodnje leto! ■ Zatika KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. WHITNEY HOUSTON & MARlAH CAREY Dve veliki pop divi sta se odločili, da svoje enkratne pevske sposobnosti tokrat združita v skupnem projektu z naslovom "When You Believe". Gre za skladbo, ki sta jo obe pevki čudovitega izgleda in enkratnih pevskih sposobnosti posneli za potrebe filma "Prince Of Egypt" in bo izšla na albumu z glasbo iz omenjenega filma. Seveda ni posebej potrebno poudarjati, da gre za še eno prebrisano potezo diskografske industrije, ki je z združitvijo obeh velikih imen gotovo sproducirala še eno veliko uspešnico za vrhove najrazličnejših glasbenih lestvic. MTV VIDEO AVVARD Danes (10. septembra) bodo v Los Angelesu že petnajstič podelili nagrade za video dosežke na področju popularne glasbe. Jubilejna, petnajsta podelitev bo potekala v dvorani studia Universal (Universal Amphitheatre), poleg nominirancev pa bodo večer popestrili še mnogi znani obrazi iz sveta popularne glasbe, saj bodo med drugimi na gala večeru tudi Madonna, Dave Matt-hews Band, Hole in drugi. Med nominiranci so največji favoriti za letošnje nagrade Garbage (nomi-nirani v kar osmih kategorijah) ter Natalie Imbruglia in Brandy & Moni-ca (po dve nominaciji). Podobne nagrade bodo v evropi (MTV European Video Avvards) podeljevali 12. novembra. GORAN BREGOVIČ -EDERLEZI 17. septembra bo v ljubljanskih Križankah v okviru svoje evropske turneje in po dolgotrajnih dogovarjanjih ter dveh prestavitvah koncerta, končno nastopil Goran Bregovič, s svojim VVedding And Funeral Bandom. Ob tej priložnosti bo Brega predstavil najpomembnejše skladbe iz svojega filmskega opusa (Dom za obešanje, Arizona Dream, Kraljica Margot, Podzemlje...), ki jih je pred kratkim zbral tudi na albumu "Ederlezi". Na koncert bo Goran pripeljal svoj 43- članski orkester, ki poleg razvpitih Dragačevcev in Bulgark vključuje tudi Beograjski komorni orkester, moški pevski zbor ter obilo virtuozov na tradicionalnih glasbilih iz vseh delov bivše Jugoslavije. Cena vstopnic v predprodaji je 2.950 SIT. AEROSMITH Legendarna ameriška ročk skupina Aerosmith bo v kratkem razveselila vse svoje fane, ki prisegajo na neizu-metničen, avtentičen zvok živih nastopov. Konec oktobra naj bi namreč izdali nov dvojni album z živimi po- snetki s svojih nastopov. Album, na katerem bo kar 23 skladb, bo prvi živi album po desetih letih, na njem pa bodo skladbe, ki so jih Aerosmith izvajali na svetovni turenji v letih 1993 - 94. Naslov albuma, ki bo četrti te vrste v tri desetletja trajajoči karieri te odlične ameriške ročk skupine, bo "A Little South Of Sanity". JAN PLESTENJAK Slovenski pevec Jan Plestenjak se je očitno naveličal le pevske karijere in bo svoj posluh za glasbo poskušal vnovčiti še na nekoliko drugačen način. Pojavil se bo namreč v vlogi pro-ducenta novega albuma srbske pevke Maje Nikolič, zaradi česar se v teh dneh odpravlja v Beograd, kjer bo omenjeni album tudi nastal. Kako je do tega sodelovanja prišlo, natančno ni znano, gre pa verjetno za rezultat dogovorov, do katerih je prišlo med Janovim nastopom na festivalu v Budvi (in kasnejšemu gostovanju na beograjskem radiju), kjer je naš pevec zabeležil precej odmeven uspeh. Na slovenskem tržišču pa pri njegovi založbi Men Art v kratkem obljubljajo nov, nekoliko bolj živahen singl. MMiČ NOVI ROČK VS ROČK OFF 98 Osnovne informacije o naši največji rockovski prireditvi, ki združuje bolj ali manj neuveljavljene, a kreativne ustvarjalce nekomercialne ali, če hočete, drugačne glasbe, smo vam podali že v prejšnji številki Našega časa. Zato naj vam v naslednjih vrsticah le še na kratko predstavimo bende, ki bodo nastopili na jutrišnjem festivalu v ljubljanskih Križankah (pričetek ob 17.00) Med ROČK bendi bodo nastopili: M.I.L.K. (Ptuj) V najboljši meri nadaljujejo tradicijo bendov severovzhodne Slovenije. Pred časom so posneli material za de-bitantski album, ki naj bi izšel v kratkem. Nastopili so skupaj z Američani Kepone in Hrvati Overflow. RODOUUBAC (Tolmin) Koncertno javnost razburjajo z odrskimi vragolijami in norostjo. Nastali so leta 1996, posneli nekaj promo posnetkov in nastopali skupaj s hrvaškimi KUD Idijoti. VERY EXPENSIVE PORNO MOVIE (Reka) Sledijo tradiciji značilnega reškega zvoka devetdesetih. Hrupno in nevrotično. Svoj prvenec "V.E.PM" so posneli na Nizozemskem, izdali pa pri Garbage Productions/Radio Študent. THE FILT (Ljubljana) Dva Angleža, en Američan in en Slovenec so si svoj domicil izbrali v Ljub- bi izdali cd z naslovom "Plus Sphe-res". Na koncertih nastopajo z bobnarjem in manipulirajo s samplerjem v živo. PIŽAMA (Kranj) One man band. Raper. Hip hop s pridihom slovenske kulture, z domačimi in klenimi besedili. THE STROJ (Laško) Devet tolkalcev udriha po sodih, železniških tračnicah, bojlerjih in podobni krami, s čimer ustvarja postin-dustrijski zvok, podoben francoskim Les Tambours Du Bronx. Slovenski javnosti so najbolj znani po sodelovanju s skupino Demolition group. Koncertne nastope popestrijo tudi z bruhanjem ognja. SILENCE (Ljubljana) Band, ki je bolj cenjen v tujini, manj pa pri nas. Prvenec "Ma non tropo" so izdali v Nem lahko se pohvalijo z v Keniji posnetim videospotom, pred kratkim pa so podpisali pogodbo z nemško firmo Devman Publishing (Prodigy, Tool). Čaka jih 40 nastopov po Nemčiji, decembra pa izid nove plošče. Poleg novih skupin, se bodo ljubljanski publiki jutri predstavili tudi trije že afirmirani gostje. Domači gostje bodo DEMOLITION GROUR Mastodonti slovenske ročk scene, ki so, po krivici prezrti, pot na Novi ročk našli šele ob njegovi osemnajsti ponovitvi. Obljubljajo, da bo kronski nastop njihove koncertne INjL J^M, | ■fin' JA Ijli ^ JM Ijani. Igrajo že sedem let, nastopajo pa od leta 1995. Njihova glasba je mešanica folka, bluesa, punka, rockabill-ya, svvinga in skiffla. Leta 1997 so posneli material za debitantski album. JUHEJ IN VUHMEPIŠ (Ljubljana) Duo, ki je lani posnel cd ploščo "Spo-hane viže". Njihove glasbe ne moremo uvrstiti niti v underground, niti v mainstream, lahko pa jo označimo za čudovito in čudno. Kot OFF bendi se bodo predstavili: HAPPY GENERATED PEOPLE (Ljubljana) Začeli so pred dvema letoma v Ljubljani in prisegajo na raznolik spekter elektronske oz. intellignet club glasbe (hip hop, big beat, acid hop, dirt funk...) PURE H (Ljubljana) V kratkem naj bi pri nizozemski založ- sezone drugačen od običajnih. V te namene pa bodo s seboj pripeljali tudi svojega strokovnjaka za luči. THE 0NYAS so predstavniki novejše avstralske rock'n'roll scene. Skupaj igrajo sedem let, leta 1996 pa so posneli prvi album. So tipični predstavniki triakordnega ročka, pohvalijo pa se lahko z nastopom s Sex Pistols. Vrhunec letošnjega Novega vs. OH Ročka naj bi pomenil nastop najpomembnejšega avstralskega benda zadnjih desetih let - COSMIC PSYCH0S. Trio, ki je doslej izdal že več izvrstnih plošč, blesti z rušilnim punk račkom in je varovanec ene najpomembnejših svetovnih neodvisnih založb Amp-hetamine Reptile Records. Pri njej so lani izdali še en odličen album "Oh What A Lovely Pie". Za tiste, ki se ne dovolite tako zlahka prepričati, pa le še podatek, da so njihovo skladbo "Fuel My Fire" predelali in objavili celo Prodigy. ■ Mič LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.282) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 6. septembra: 1. GAMSI: Sam v jeseni zlati 2. VERDERBER: Sprehajam se v dežju 2. FW: Val Savinje 2. DOBRI ZNANCI: Šumijo gozdovi domači 5. FRAJ KINCLARI: Kaj mi nuca planinca Predlogi za nedeljo, 13. septembra: 1. DOVŽAN: Tam v Dolu sama zase 2. PODKRAJSKl: Rudarska polka 3. VAGABUNDI: Za ples 4. ZARJA: Smo kar smo 5. ŽAN & FRAN: Če bi bil jaz cesar, kralj... 10 glasov 6 glasov 6 glasov 6 glasov 2 glasova | Vili grabner Veliki revijski orkester v hotelu Paka Drugi koncert Člani velikega plesnega orkestra, ki deluje pod okriljem Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, se pod vodstvom mag. Ota Vrhovnika zavzeto pripravlja na svoj drugi letošnji nastop. Tabo v petek, 18. septembra v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. Godbeniki, instrumentalni solisti in pevci ga bodo namenili vsem, ki so jim všeč zimzelene melodije. Na koncert vabijo torej tiste, ki so jih z navdušenjem sprejeli na prvem nastopu, tiste, ki bi jih radi slišali in tudi bodoče pokrovitelje, ki bi bili morebiti pripravljeni finančno sodelovati pri delovanju orkestra. Podrobnejši program koncerta si boste lahko prebrali v naslednji številki našega tednika. ■ Jesen v dvorani ••••••••••••••••••••••••••••••••a ; Nepozabna pesem J ■ Sestavljanko spominov ureja Boštjan Kuzman ! VII. Domotožje • • Pred poletom nazaj domov nam je ostal le še en dan in vrnili , smo se v Vancouver, da si ogledamo znani akvarij. Imeli smo kaj • videti; v atraktivno urejenih bazenih so vabile poglede obiskoval-J cev najrazličnejše živali, ene čudovito lepe in pisanih barv, dru- • ge pa grozljive in nezemeljske. Ob skrivnostih globokih morij je • bil odlično predstavljen tudi amazonski deževni gozd; ko si vsto-, pil v poseben prostor, si od sopare kar težko dihal, na sredi se je • bohotilo tropsko rastlinje, v kletkah, postavljenih ob steno, pa so J lenarile kače in različne rečne pošasti. V zunanjih bazenih akva- • rija je bilo dovolj prostora za delfine, morske leve, beluga kite in J orke in imeli smo priložnost, da si ogledamo dve predstavi. V prvi « so nastopali potapljači in štirje beli beluga kiti, v drugi pa sta nam • nagajala delfin in kit orka, ki sta na dreserjev znak z vodo zalila , gledalce v prvih vrstah polkrožnega avditorija. • Po kratki urici za nakupovanje smo se ustavili pred Slovensko J halo v okolišu Burnaby. Zadnji večer v Kanadi so nas namreč go-t stile družine slovenskih izseljencev in prav za njih smo priredili J prisrčen koncert s slovenskimi ljudskimi. Še pred koncertom pa t so nam postregli z večerjo, ki je zbudila nekakšno domotožje: ma- • karonovo meso in preprosto začinjena zelena solata. "Zvečer , bom telefoniral mami v Velenje in ji rekel, naj mi skuha pravo go- • vejo juho," se je nekdo pošalil, morda pa tudi resno mislil. J Potolažili smo tudi Tomaža in Tineta, ki sta bila že ves dan ža- • lostna zaradi kitar, ki jih je zmečkalo v nesrečnem avtobusu. Pev- • ci smo zbrali denar in jima v trgovini z rabljenimi glasbili kupili novi V četrtek dopoldne so nas gostitelji dostavili na letališče. Dan je bil zaradi časovnega zamika čudno kratek in v Torontu je bil že večer, ko smo pristajali. Naš pristanek pa je imel zamudo in skoraj ne bi opazili, da imamo do naslednjega poleta le dvajset minut časa. Šele med razburljivim tekom smo spoznali, kako veliko je letališče v Torontu, kasneje pa smo ugotovili, da večine naših kovčkov sploh niso utegnili pretovoriti. Boeing 747 je bil precej manj udoben od Airbusa, s katerim smo čez lužo leteli prvič, nemško osebje pa v primerjavi s prijaznimi Kanadčani prava mora. "Že spet letalski piščanec in riž," sem pomislil, ko so mi postregli z večerjo. Če bi bil to prvi polet, bi se mi morda zdel okusen, tako pa se mi je vsak grižljaj upiral. Očitno smo si vsi skupaj že preveč želeli domače postelje in tudi sitna stevardesa nas z zgodbicami o letalskih straniščih ni uspela spraviti v dobro voljo. Noč je bila spet nekaj ur prekratka in okoli poldneva smo v Frankfurtu pristali precej izmučeni, a smo vseeno preživeli še polet do Budimpešte. Ko smo tam med čakanjem na kovčke nemočno obupali, so nam pomoč obljubili na agenciji in res nam je Kompas v nekaj dneh dostavil v Velenje vso prtljago. Po vsem tem se je večurna vožnja domov z avtobusom zdela kot mučenje. A vse mine, kljub neprespanosti smo se na meji nenadoma zbudili razpoloženi za petje slovenskih pesmi. Razpoloženje je naraslo in opolnoči smo s postajališča v Tepanjah telefonirali v Velenje. "Kadarkoli že pridete, čakamo vas!" so nekomu rekli starši. In res so nas doma pričakali z godbo, pogrnjeno mizo in dolgim govorom. Mesto seje veselilo, jaz pa sem zaspan kmalu odšel domov in še nekaj dni sem se v spanju pogovarjal s prijatelji pevci, potem pa sem se lačen zbudil ob dveh ponoči in se nisem mogel znebiti občutka, da imamo ob devetih zjutraj na gimnaziji pevsko vajo. ■ Konec 1986 "Ne razidimo se!" je direktor Centra za informiranje, založništvo in propagando Velenje in glavni urednik Našega časa Stane Vovk naslovil uvodnik prve številke časopisa v letu 1986 (izšla je 9. januaija) in v njem pojasnil (v šali bi lahko dejali, da kar z enoletno zamudo) zadnjo podražitev časopisa v letu 1985. Med drugim je zapisal tudi naslednje: "Za nami je 50 številk vašega in našega prijatelja tednika "Naš čas". Z nekaterimi ste bili bolj zadovoljni, z drugimi manj. Nekatere številke so bile obsežnejše, druge tanjše, saj smo tudi v našem uredništvu občutili škarje stabilizacije. Podobno kot vi, smo bili tudi mi vselej kislih obrazov, ko so nam sporočili, daje dražji papir, storitve in drug material. Tudi v preteklem letu so se ti stroški občutno zvišali^ in z novoletno številko smo vas ob njenem povečanem obsegu, koledarju, pa tudi zanimivem branju, morali "presenetiti", čeprav neradi, z novo ceno. Odslej velja Naš čas 60 dinarjev, za ene veliko, za druge celo preveč, mi pa vam moramo povedati, da je to še vedno veliko, veliko manj, kot znaša njegova proizvodna cena. Želimo si, da bi bil Naš čas kljub podražitvi še vedno vaš prijatelj, da bi vam tudi v tem letu v vaš dom prinašal domače novice. Čeprav nas je malo, si bomo tudi v letu 1986 prizadevali, da bo teh novic kar največ, da bo kljub zmanjšane- mu obsegu pester, zanimiv. Pri tem nam lahko veliko pomagate tudi vi, dragi bralci, s tem, da tudi sami kdaj pa kdaj primete za pero in napišete kaj zanimivega, nam to sporočite po telefonu, da bomo skupaj uresničili to, kar si enako kot vi, želimo tudi mi: da bomo lahko čimvečkrat dejali - ta številka ali ta radijska oddaja je bila pa resnično dobra! Zato ob koncu še enkrat! - NE RAZIDIMO SE!" Večino številk leta 1986 je zares izšlo na osmih straneh, le občasno ob kakšnem pomembnem dogodku ali prazniku tudi na dvanajstih ali štirinajstih straneh. Oblika časopisa se ni spre-* menila in tudi modra barva je še naprej ostajala zaščitni znak Našega časa. Poimenovanja posameznih strani in nekaterih rubrik so bila še vedno zapisana na vrhu posameznih strani in so prav tako več ali manj ostala nespremenjena, po potrebi pa so dodajali nova. 13. marca leta 1986 je bila v deseti številki Našega časa na "kulturni strani" prvič objavljena rubrika "Dvignjeni za-stor", ki je bila tokrat in še nekaj naslednjih številk podpisana s "Kino 16", kasneje pa stajo zelo uspešno in tudi zelo odmevno izmenično pripravljala Vane Gošnik in Peter Rezman (med avtorji se pojavita tudi Lado Planko in Silvo Grmovšek). Rubrika je izhajala več kot tri leta (zadnji prispevek je 13. aprila leta 1989 objavil Peter Rezman) in je v zbirki Šaleški razgledi izšla tudi v knjižni obliki. ■ dk Počitniške delavnice v Levem bregu VELENJE - V Društvu prijateljev mladine Levi breg so v času šolskih počitnic, med 15. julijem in 1. avgustom in to vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, za otroke pripravili vrsto delavnic. Z otroki starimi od 4 do 14 let, so delali trije mentorji, bolj ali manj redno pa jih je obiskovalo 64 otrok, kakšen dan se jih je zbralo tudi po 30. Kraje, kjer so se imeli lepo, so menjevali, enkrat je bilo to centralno otroško igrišče, pa igrišče ob jezeru, Šaleški in Velenjski grad, Jakec, prostori skupine Želva na Prešernovi 9 a ... Bilo je lepo in nepozabno tudi za oba mentorja Simono in Borisa, nam je sporočila predsednica DPM Levi breg Kata Talajič. • ■ ■ Kathaumixw 1998 stari kitari. Dobre volje smo tako odpeli še zadnji koncert in se na koncu zahvalili organizatorkam Andreji, Danijeli in Brendi ter našima vodičkama Gale in Wendy. Harmonika in klavir v dvorani sta spet obetala dobro zabavo, tokrat ob polki in valčku. Žal pa so dvorano zaprli že ob desetih, ko se še nismo niti ogreli; pridni kanadski Slovenci naslednji dan niso hoteli zamuditi službe. "Ob toliko doživetjih si ne smem pokvariti enkratnega vtisa zaradi prekratkega zadnjega večera," sem si mislil, ko sem se odpravljal spat. Na letališču v Frankfurtu Peli so jih mati moja... STARA VAS - Pod takim naslovom je potekala prireditev v Domu krajanov v Stari vasi. Spomin na pesmi iz preteklosti so pomagale obuditi tri skupine: vokalni kvartet Pevci iz Stare vasi (na fotografiji), družina Pižorn iz Andraža nad Polzelo ter ženski pevski zbor Pevke iz Stare vasi. ■ Tekst in slika: an Srečanje, kakršnih bi si še želeli Mlade frajle v družbi Strašnih Jožetov domača humorista Strašna Jožeta, pevka Natalija Verboten, sestri dvojčici Vesna in Vlasta ter svetovni prvak v igranju na dia- tonično harmoniko Denis Nova-to s prijatelji so ogreli dlani in poskrbeli za več kot dve uri prijetnega srečanja. ■ tp Šmartno ob Paki, 4. septembra - Prvi vikend v septembru že nekaj let zapored člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki pripravijo prireditev Jesen na gradu. Zaradi kilavega vremena jim jo je do sedaj le redkokdaj uspelo izpeljati na letnem odru pri razvalinah gradu. Tudi tokrat niso imeli sreče. Čeprav zunaj še ni bila povsem jesen, čeprav srečanje s priznanimi predvsem glasbenicami ni bilo na gradu, so maloštevilni obiskovalci v dvorani šmarškega kulturnega doma doživeli večer, kakršnega si v prihodnje še želijo. Ansambla Vesele Štajerke in Mlade frajle, pa ?0 HRIBIH IN DOLIH/VH MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi. ■ Uredništvo Kako dolgo še sramota sredi trga? Gospod Srečko Meh, župan Mestne Občine Velenje, je v rubriki Mnenja in odmevi v časopisu Naš čas z dne 20.8. objavil svoj odgovor na pisanje g. Franca Severja pod naslovom Kako dolgo še sramota sredi trga? (2). V navedenem prispevku je pisec med drugim zapisal: "Pisec naj ista vprašanja zastavi koaliciji pomladnih strank v Velenju, saj jo sestavljajo isti ljudje, ki so še kako skrbeli za svoje koristi (med letoma 1991 -1992) in manj za "koristi" občine ter so leta 1992 odstopili." V navedenem času sem bil član Izvršnega sveta MO Velenje in sekretar Sekretariata za notranje zadeve in se tako pisčeva trditev brez dvoma nanaša tudi na mene. Sam se ne morem spomniti, da bi v kritičnem času "še kako skrbel za svoje koristi", to pomeni okoriščal z opravljanjem navedene javne funkcije. Vsebinski poudarek pisca je brez dvoma potrebno razumeti v negativnem smislu v pomenu okoriščanja z opravljanjem javne funkcije tistih, na katere se sporna trditev nanaša. To še posebej, ker pisec z ničimer ni konkreten, ne o ljudeh in ne o njihovih dejanjih ter o dokazih glede tega, kako so še skrbeli za svoje koristi v času od leta 1991 do 1992. Zaradi navedene sporne trditve gospoda Srečka Meha pozivam, da v naslednji številki Našega časa konkretno navede, kdaj in s kakšnim dejanjem ali z opustitvijo ter navede dokaze za to, da sem v kritičnem ča- su še kako skrbel za svoje koristi in manj za "koristi" občine, kar pomeni, se okoriščal z opravljanjem funkcije, ki sem jo opravljal oziroma zlorabil svoj položaj ali pa svojo trditev prekliče in se ustrezno opraviči. Če gospod Srečko Meh ne bo ravnal tako, bom primoran zoper njega vložiti zasebno tožbo zaradi suma storitve kaznivih dejanj žalitve in obrekovanja. Vložil pa bom tudi odškodninsko tožbo zaradi priza-dejane nematerialne škode, zaradi škode na dobrem imenu, časti in prizadetosti, ki jo občutim zaradi navedene sporne trditve. S spoštovanjem! _B Vladimir Korun Kako dolgo še sramota sredi trga? (2) Pod tem naslovom je v 33. številki Našega časa župan ponovno ■ooblasceni prodajalec in serviser CITROEN CITROEN v Pri nakupu novega avtomobila Citroen AX ali SAXO boste dobili še brezplačno kasko zavarovanje Zavarovalnice Maribor. d.d.! ZAVAROVALNICA MARIBOR Avto boste dobili pri Vašem najbližjem prodajalcu Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor. Tako bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov. CITROEN CITROiN AX Citroen priporoča TOTAL Avto, ki vam zleze pod kožo www.citroen.si 10 NAS CAS VI PIŠETE 10. septembra 1998 Drugi pohod po obronkih Šentilja V okviru praznovanja krajevnega praznika KS Šentilj in godu njihovega farnega zavetnika sv. II-ija - oboje je bilo letos prvič združeno pod imenom Šentiljski teden in je izredno dobro uspelo - so pripravili domači planinci v sodelovanju s KS in Kulturno prosvetnim društvom Franc Schrinner že drugi pohod po obronkih Šentilja. Petdeset udeležencev se je v nekaj več kot petih urah dolgem pohodu pozvpelo na Sivčnik, prehodilo del poti po dolini Trnave, obiskali sosednjo vas Ponikvo oziroma zaselek Brezovo, od koder je najlepši pogled na Šentilj. Povzpeli so se tudi na hrib Goro. Pod njenim vznožjem žalostno sameva in pripada njihov grad, in zaključili pohod v Domu krajanov, kjer jih je čakal okusen golaž. Velja še povedati, da so za letošnje dobro počutje pohodnikov med potjo odlično poskrbeli udeleženci pohoda iz zaselka Kote. ■ M. H. zavajal javnost. Odgovarjal bom po vrsti zaradi primerljivosti z argumenti in ne politično močjo kot župan. Kdo bolje pozna probleme v kraju kot predsedniki KS, ni potrebno odgovarjati. Ali z javnim opozorilom koga očrniš, ko zapišeš resnico, je drugo. V zgodovino Velenja bo zapisano, da je z vstopom v politiko g. Franca Severja leta 1990 bila dokončno preprečena želja posameznikov, da se Stari del Velenja poruši ter zgradijo bloki in je ključni krivec, da seje s pomočjo občinske oblasti g. Franja Bartolca začela potrebna obnova, ki se je leta 1993 s prevzemom oblasti Srečka Meha s sodelavci zaustavila do njegovega odhoda. V 21. številki Našega časa z dne 28. maja sem zapisal: "Osebno menim, da bi vaša politična moč in moje izkušnje ter pripravljenost lahko veliko več naredila za Velenje, ne pa za vaše pristaše, kot pa da da si dokazujeva preko časopisa, kdo ima prav. Še enkrat ponavljam, meni politika ni profesija. Staro Velenje ni moje in ne vaše, je pa najina politična dolžnost, da se obnova mora nadaljevati in končati." Župan, to so argumenti in ne vaše zavajanje, kdo je nesposoben. Res o objektu Stari trg 18 nisem napisal vse zgodovine, ker je bilo to že zapisano tudi v časopisu. Svet MOV je govoril o objektu in je bil na moj predlog sprejet sklep, a kaj, ko se še ni realiziral kot vsi ostali sprejeti sklepi, ki smo jih predlagali člani opozicije (primer ceste pri Živkoviču, investicija Glasbene šole,...). Kdo je bil upravljalec nacionaliziranega premoženja, tovariš župan? Kakšno sprenevedanje! Glede delitve stanovanj sem zapisal, da bom obelodanil povezave in ga. Čuježeva vam lahko pokaže, kako popravljajo točkovnike, ki jih je napisala s svinčnikom ter moje trditve potrdijo člani komisije, ki nimajo osebnega ali rodnega interesa za pridobitev stanovanja, žal niso zaposleni v občinski upravi. Stanovanja bodo dobili B., K., O., K., S., P.„ itd. Kratice si je dobro zapisati in ko bom objavil povezave, bodo bralci ugotovili, da sem imel prav. Ni nujno, da se kratice nanašajo na priimek in ne trdim, da vsi niso upravičenci. Teh informacij nisem dobil od osebe, katero ste osebno protizakonito kaznovali z neizplačilom zakonitega stimulativnega dela 3 %, čeprav je po zakonu za to pristojen predstojnik (g. Brodnik). Na občini je zaposlenih veliko ljudi, ki se ne strinjajo z vami in vas zelo kritizirajo, a imajo stimulacijo prek prej omenjenega odstotka. Uslužbenci vas ne spoštujejo, ampak se vas bojijo. Ker imam veliko informacij tudi od volilcev vaše stranke, pišem vse neobremenjeno, res pa čuti posledice moja življenjska sopotnica, ki jo matretirajo in zaničujejo zaradi njene poštenosti in korekt- nosti kot govorijo občani. Kdo pripravlja gradiva in sklepe za seje U0? Spomin me ne zapušča, ampak vas. Objavite tisti del Statuta, kjer je zapisan v nasprotju z odlokom, takrat bodo razsodniki bralci in ne midva. Zupan, pišete o nadzornem odboru. Kakšno sprenevedanje! Nadzorni odbor je ugotovil, da je bilo izplačilo g. Mar-tinšku preko 6.000.000,00 SIT nezakonito. Predlagal sem predlog sklepa, da mora sredstva vrniti, a kaj, ko je koalicija (ZLSD, DeSUS in LDS) glasovala proti. O obnovi Vile Biance nismo sklepali na Svetu MO Velenje. Sprejeli ste sklep, da jo prodate, s tem pa onemogočite ogrevanje Starega trga. Zato sem sprožil postopek na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Res ste se med tem časom sestali g. Brodnik, ga. Čuježeva, vi kot župan in g. Martinšek kot predsednik Sveta MO Velenje in se dogovorili, da bi oškodovali Stanovanjski sklad MO Velenje za nakup stanovanja v Vili Bianci in ga prepjačali, da bi odpravili eno od nezakonitosti pri sprejetem sklepu. Namen Stanovanjskega sklada ni zapravljanje denarja za občino, ampak upoštevanje zakonov in zagotavljanje stanovanj prosilcem. Upam, da bo UO Stanovanjskega sklada upošteval zakon in ne zavajanje ga. Čuježeve in ostalih pravnikov ter bo sredstva uporabil za nakup stanovanj, ki jih potrebujejo občani. Stanovanja od lastnikov mora kupiti občina ali zagotoviti sredstva za nakup stanovanj za zamenjavo lastnine, saj bo tudi občina prodala objekt. G. župan trdi, da nasprotujemo prodaji Vile Biance zaradi programa ZLSD, ki ni izpolnila samo te obljube (poročna dvorana). Zupan, ali boste morali zamenjati sestavl-javce člankov, ker vem, da ste zelo zasedeni, ali pa razmisliti o izgubi spomina in posledicah. Pod deveto točko zavajanja v programu ste zapisali, da boste uredili obvoz za tovorni promet pri Elektru. Vidite, pišem samo o lažeh, ki ste jih objavljali v predvolilnem programu leta 94 na območju KS Staro Velenje. Mogoče je obvoz že narejen in boste ljudi, ki so naivni, prepričali. Mene in krajane Starega Velenja, ki živijo ob Cesti talcev, zagotovo ne. Res sem etažni lastnik v Starem Velenju, a ne objekta Stari trg 27, ampak 25. To sicer ni pomembno, vsi, ki poznajo objekt, pa so lahko ugotovili, da je del objekta v prvem nad-stropju urejen. Tega dela sem jaz lastnik in ste mi poslali leta 94 inšpektorje (g. Tekavec in ga. Bajec). Ta sta ugotovila, da imam potrebno dokumentacijo za adaptacijo, ki jo je podpisal g. Brodnik. O tem so vas seznanili naslednji dan. To so argumenti in ne vaša politična moč. O oblasti in možnostih, kaj je bilo oziroma kaj bi bilo možno storiti leta 91 in 92, pa drugič. ■ Franc Sever Planinska sekcija Premogovnika Velenje je konec avgusta pripravila potovanje po Grčiji, ob tem pa organizirala tudi pohod na Olimp. Zamisel o tem se je porodila vodji sekcije Huseinu Djuheriču. Na skrivnostni gori, kjer je bilo nekoč domovanje dvanajstih nekdanjih grških mitoloških bogov, nas je čakal sam Zevs. Pogorje Olimp leži na severovzhodu Tesalije, ki predstavlja naravno kopensko oviro proti jugu Grčije. Ima mnogo štrlečih vrhov in veličastnih pobočij. Cilj 29 planincev Premogovnika, vodili so nas planinski vodniki Husein Djuherič, Karel Žibret, Primož Strniša, Slavko Meža, Marjana Borovnik, Franc Maršnjak in Vera Debenjak, pridružil pa se nam je tudi grški vodnik, pa je bil severozahodni del z najvišjim vrhom Mytikas, 2917 metrov. Za to da smo se nanj vzpeli, nagrajeni pa smo bili z veličastnim razgledom in sestopili, smo potrebovali 11 ur. ■ Z. Moško n 10. septembra 1998 ZA RAZVEDRILO NAŠ ČAS 11 HOROSKOP OVEN OD 21. 3. DO 21. 4. Tako zaposleni boste, da vam bo ostalo le malo časa zase, kaj šele za druge. Čeprav vam obveznosti, ki vam jih bodo nalagali, ne bodo prav nič povieči, pa se jim ne boste mogli izogniti. Na trenutke ne boste vedeli, kje se dela lotiti. Kljub zaposlenosti pa boste razmišljali o svojem partnerju in če je obstoječa zveza res tisto, kar si želite. BIK OD 22. 4. DO 20. 5. Čutili boste moč in imeli veliko energije z dobro mero občutka, kako jo razporediti. Vse dokler boste imeli samozaupanje. Le-to pa ne bo odvisno samo od vas, temveč od drugih ljudi, predvsem vašega partnerja. Kakor hitro boste začutili dvome, da česa niste sposobni, boste to tudi sami verjeli. Pogovorite se z njim o svojih občutjih. DVOJČKA OD 21. 5. DO 21. 6. Družina bo tista, ki vas bo v prihodnjih dneh povsem okupirala. Pa ne zato, ker bi oni tako želeli, ampak seji boste zavestno posvetili. listi Dvojčki, ki ste še sami, boste začeli resno razmišljati o trdnejši in dolgotrajnejši zvezi. Na delovnem mestu vam bo uspelo uresničiti dolgo načrtovano željo, zato lahko pričakujete večji finančni priliv. RAK OD 22. 6. DO 22. 7. Dozdevalo se vam bo, da čas prehitro beži, vi pa ga ne znate dobro izkoristiti. Nemirni boste, ker vam bo primanjkovalo dela. Enostavno ne morete sedeti križem rok, medtem ko čas beži. Za vas je dragocena vsaka minuta. Čeprav vam na finančnem področju škriplje, pa boste želeno uresniči. Nekdo vam bo razkril svoja občutja, vi pa mu ne boste verjeli. LEV OD 23. 7. DO 23. 8. Predolgo ste že živeli iz dneva v dan in pustili času, da opravi svoje. Zato se boste resno podali v finančne naložbe, ki ste jih že dolgo načrtovali in v njih tudi uspeli. Zato, ker se ne boste pustili drugim ljudem, čeprav vam njihove besede ne bodo povšeči. Na ljubezenskem področju pa vam trma ne bo preveč pomagala, nasprotno, škodovala. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Za nekaj časa boste opustili lahkomiselnost. Ne bo vam več ugajalo prepuščati se užitkom in življenju brez odgovornosti. Želeli si boste nekaj resnejšega, globljega in trdnejšega. S partnerjem bosta preživela nekaj lepih trenutkov. Predvsem zato, ker mu boste znali pokazali toplino, ki jo premorete. Partner pa vam jo bo z veseljem vračal. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Umaknili se boste hrupu, preveliki gneči in si privoščili počitek, ki ste ga potrebovali. Samota vas bo notranje napolnila, da se boste lahko zopet podali v nove življenjske dogodivščine. Ne pustite pa si, da bi v trenutkih samote razmišljali o dogodkih, ki so vam pustili grenak priokus. Trenutno je najbolje, da se posvetite samo sebi. ŠKORPIJON OD 24. 10. DO 22. 11. Nabrali ste si dovolj energije, zato se bodo uspehi, tako na delovnem kot ljubezenskem področju kar nizali. Partner vam bo hvaležen za pomoč, ki mu jo boste nesebično izkazali. Vajina zveza se bo še poglobila. Prijatelji vas bodo oblegali kot že dolgo ne, vam pa bo to seveda godilo. Pomagali boste tudi enemu izmed njih. STRELEC OD 23. 11. DO 22. 12. Če boste uspeli pokazati več potrpežljivosti, vam bo na delovnem področju uspelo. Ne poskušajte z glavo skozi zid. lo lahko uniči še tisto zaupanje sodelavcev do vas, ki so ga še imeli. Poskusite se sprostiti, težave boste tako veliko lažje rešili. Predvsem v svoj prid in s pozitivnimi posledicami za prihodnost. KOZOROG OD 23. 12. DO 20. 1. Zvezde vam veliko obetajo. Samski Kozorogi lahko spoznate osebo svojih sanj, vezani se boste s svojim partnerjem odlično zabavali, na denarnem področju vam pa tudi kaže zelo dobro. Glejte pa, da vam to ne bo stopilo v glavo. Saj poznate tisti pregovor: Kakor pridobljeno, tako izgubljeno. In to, kar bi vi izgubili, bi vas zelo prizadelo. VODNAR OD 21. 1. DO 19. 2. Pred vami so težje odločitve, ki lahko korenito spremenijo vaše življenje. Odvisno seveda, kako se boste odločili. Morda bi za nasvet povprašali koga, ki vas ne pozna preveč dobro, a mu vseeno zaupate. Njegovo mnenje bi bilo namreč realno, zato -poslušajte ga! Sebi privoščite nekaj več oddiha, ker ste ga potrebni. RIBI OD 20. 2. DO 20. 3. Pred vami je obdobje polno čustvenih in razburljivih trenutkov. Uživali boste v njih in se jim prepustili. Če ste vezani, pazite, kaj boste povedali svojemu partnerju. V trenutku vznesenosti bi si lahko to napačno razlagal. Počakajte zato, da obdobje zapletov mine, ko bo vaša glava bolj trezna. Ne zaupajte vsem ljudem - naučite se ločevati med resnico in lažjo. NAGRADNA KRIŽANKA (Jerme topolšica Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom Terme Topolšica, najkasneje do ponedeljka, 21. septembra. 1. nagrada: kosilo in kopanje za dve osebi 2. nagrada: kosailo in kopanje za dve osebi 3. nagrada: kopanje in solarij za dve osebi NAGRAJENCI KRIŽANKE PENTLJA, objavljene v tedniku Naš čas, 20. avgusta. 1. nagrada (nakup v trgovini Pentlja v vrednosti 5.000,00 SIT): Boris KNAVS, Šaleška 16, 3320 Velenje 2. nagrada (nakup v trgovini Pentlja v vrednosti 4.000,00 SIT): Milena LISJAK, Šalek 86, 3320 Velenje 3. nagrada (nakup v trgovini Pentlja v vrednosti 3.000,00 SIT): Filip GOLČMAN, Mali vrh 45/b, 3327 Šmartno ob Paki. Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrado v trgovini PENTLJA, Cankarjeva l/d, 3320 Velenje, telefon: 863-039 (mestna tržnica). KRIŽANKE URARSTVA -ZLATARSTVA TAMŠE, objavljene v tedniku Naš čas, 27. avgusta. 1. nagrada (ženski prstan): Pavla LETONJE, Paška vas 4, 3327 Šmartno ob Paki 2. nagrada (moška ura): Franjo PLESNIK, Plač 26,3333 Ljubno ob Savinji 3. nagrada (otroška ura): Jožica DOLINAR, Cesta IV/9, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrado v Urarstvu -zlatarstvu TAMŠE, Kidričeva 7, 3320 Velenje, tel./fax: 063/856-952.^ Čestitamo! MOŠKI PLA$C BREZ ROKAVOV, S ŠIROKIM DQ BOKOV SEGAJO-CIM OVRATNIKOM KUBANSKI PLES V DVODEL-INEM TAKTU GLASB.OZ-NAKAZA: LJUBNO, PRISRČNO VERA ALBREHT NEKD. FIZIKALNA ENOTA ZADELO ITALIJ. DENARNA ENOTA KIJEVSKI VELIKI KNEZ MIŠICAMI OMOGOČA GIBANJE GLAVE »veronika zdesenic« OKRASNA LONCNICA, VITEZOVA ZVEZDA SRB PISEC SREMAC STANOVSKO ZDRUZENJE SL. SKLADATELJ GOLOB BRANE OBLAK PROD. GALERIJA V LJUBLJANI GAMSJI BIVOL JUNAKINJA VISOŠ. KRONIKE MADZ.PI-SEC (MORI GLASBE-NIZNAK NAS RUDNIK ZIV.SREBRA V ZAPIRANJU SLANO JEZERO V VZHODNI TURČIJI SL.PESNI-CA(VIDA) TEKOČINA V OŽILJU JUNAK ENEIDE POSODA ZA CVETJE GERMAN-SKIOREL REKA V ŠVICI ELDA VILER CIRIL KOSMAČ ANTON NOVACAN FLAVTISTKA GRA-FENAUER KARL RENNER ..?- MENART »časopisni stihi« OTOK CAR. KIRKE Babičini recepti popoldne in zvečer Čaj za lajšanje menstrualnih težav Potrebujemo: kačnik Priprava: Pet gramov zelišča dajte v skodelico ali lonček vrele vode. Odstavite, pokrijte in pustite stati 10 minut in nato uporabljajte. Pijte Čaj proti nespanju Potrebujemo: plodove hmelja, med Priprava: Vzemite dve veliki žlici plodov hmelja ter ga prelijte z 200 grami vrele vode, pokrijte in čez eno uro sladite z medom in ga pijte po požirkih. Čaj proti bruhanju Potrebujemo: list melise Priprava: Polno veliko žlico melise prelijte z 1 del prekuhane vode, takoj pokrijete in čez pol ure precedite. Pijte po 1 žlico vsako uro. Kmetijci Člani Upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina in člani kolektiva KZ so izkoristili "slabo" vreme in se povzpeli na Smrekovec, nekateri celo prav na vrh. Večina je obiskala svojo planinsko kočo, kateri so ob tej priložnosti namestili novo, zelo lepo obeležje, leseno tablo z napisom Planinska koča Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter lepim planinskim tihožitjem. Ob nameščanju table so se kljub izdatnim padavinam prijetno zabavali, vsak od vplivnih mož (ženske so držale marele) je pribil en žebelj. Ivo Rakun, upokojenec in šmarški župan, desni vogal, Rudi Ježovnik, predsednik Upravnega odbora podjetja, spodnji levi, predsednik nadzornega odbora Jože Ročnik zgornji levi ter direktor Marjan Jakob spodnji desni vogal. Vsak je pred tem omočil usta, pljunil v konico žeblja in deska se je prijela. Da bi le držala, da bi prijetna koča služila članom Kmetijske zadruge Šaleška dolina za rekreacijo in da bi bila po potrebi na razpolago tudi mimoidočim planincem - pot vodi mimo Golt do Komna in Raduhe, to- Tabla drži kot pribita rej je promet kar gost. Na družabnem srečanju, ko so dež končno pregnali, pa so se jim pridružili še planinci na štirih kolesih in bilo je prav imenitno - je vedel povedati oskrbnik doma na Smrekovcu "Fika", ki je ta dan stočil še enkrat toliko "rcnej" kot ponavadi. ■ Jože Miklavc BRALCEM IN BRALKAM VELENJSKE KNJIŽNICE Knjižnica bo od ponedeljka, 7. septembra, do vključno sobote, 12. septembra, zaprta. Prosimo za razumevanje in za obisk pred 7. ali po 12. septembru. Delovni čas knjižnice od 1. septembra dalje: ponedeljek, torek, sreda, petek od 8. do 19. ure, četrtek od 8. do 17. sobota od 8. do 12. ure. ——— ■■■■•■■■■■■■HHHHHMaiiia mmBmmmKmmKmamtatBmsu&Btaammmmmmm Bojan Gabrič, nekdanji nogometaš Usnjarja, ki se je v novih časih poskusil tudi kot podjetnik, je na najboljši možni način rešil problem, na katerega je pred časom v občini Šoštanj (neuspešno) opozarjal - da zaradi prometnega režima na Trgu bratov Mravljakov pada promet. Lokal (gostinski del) je oddal Milanu Goršku iz gostišča Pri Vidi v Zavodnjah, ki bo zdaj lahko sam preveril, ali to drži. Gabrič pa je zaradi te odločitve pridobil tudi na času, zdaj je vedno kak dan naprej. "Včasih sem mislil, da je petek, pa je bil šele četrtek. Zdaj pa mislim, da je četrtek, je pa že petek." Prejšnji teden je bil pa sploh prepričan, da je Naš čas začel izhajati že v sredo. Komaj smo ga prepričali, da to ne drži. Velik ljubitelj teniške igre, pobudnik mnogih turnirjev in tekmovanj, tisti, ki si želi v Šaleški teniški klub pritegniti čim širši krog mladih, morda celo prihodnjih teniških zvezd, Ivo Druks, se na različnih turnirjih preizkuša tudi kot napovedovalec. "Vedno pa poskrbim, da imam pri roki vse, kar potrebujem. Samo tako ne more priti do napak," rad pove. Franc Balant iz Šoštanja, tisti, ki ga poznajo pravijo, da jih ima precej za ušesom, je svoj dopust preživljal z ženo in s prijatelji ob Kolpi. Ko so ga "trlice" iz njegove družbe le prevečkrat vzele v precep, češ da bo treba začeti gledati na linijo, jim je nazorno pokazal, da njemu to za enkrat še ne bo treba. "Pa vi poskusite tole, če lahko," jim je rekel. Do konca dopusta je imel potem mir. REZANJE ŠOŠTANJA j* zuamLA Pitagora je postal znan lil znamenit zaradi formule, ki je v bistvu silno preprosta. Nanaša se na pravokotni trikotnik. Matematik stare Grčije je ugotovil, daje kvadrat nad hipotenuzo pravokotnega trikotnika enak vsoti kvadratov nad katetama istega. Iz tega je nastal znameniti Pitagorov izrek. Kdaj in kje gaje izrekel, ne vemo točno, obdržala pa se je formula, s katero so se rešili marsikateri problemi v geometriji in. fiziki. V Šoštanju pa je bila letos odkrita drugačna formula. Glasi se: ekološka renta Občine Šoštanj je 115 tolarjev na tono krat milijon ton izkopanega velenjskega lignita letno, povečana za stopnjo inflacije. Gre za komplicirano formulo, ki bi tudi lahko postala silno preprosta, če bi namesto s 115 tolarji operirali s stotimi. A so izumitelji za svojo formulo pač ugotovili, da je Premogovnik Velenje dolžan izplačevati rento 115 tolarjev za vsako tono izkopanega premoga zaradi, kot pravijo sami "splošno znanih negativnih posledic, ki so prizadele zdaj že nekatere izbrisane kraje v Šaleški dolini, in sicer vasi Škale, Druimirje, Preloge in delno Gaberk ter vzhodni predeli mesta Šoštanj". Po mnenju izumiteljev je z višino 115 tolarjev zajeto tudi poplačilo za naše splošno slabo počutje, kije posledica kurjenja velenjskega lignita v naši termoelektrarni. In kako so izumitelji pojasnili to številko? Zaradi pomanjkanja empiričnih parametrov, kot jih je imel na voljo Pitagora, so poiskali bolj piti-jske. Državi so po formuli za "rešitev" Šaleške doline predlagali ceno, kije, kot sami pravijo "izredno nizka, in sicer znosna za zavezanca". Če informacije o nastanku takšne formule ne jemljemo kot golo dejstvo, ampak jo spustimo po krivinah lastnih možganov, hitro ugotovimo, da so izumitelji v bistvu državi predlagali ceno za potopitev Šaleške doline. In to nesramno nizko! Približno štiristo milijonov tolarjev letno je številka, s katero sedaj nastopajo izumitelji formule, ki so z njo ocenili vrednost Šaleške doline. Primerjajmo to z ekološko sanacijo le-te in vzemimo, da bo sanacija stala državo dvesto milijonov mark. To znaša približno devetnajst tisoč milijonov tolarjev ali za skoraj petdeset let ekološke rente po odkriti formuli. Če bi bih vi država in bi se morah odločati med ekološko sanacijo, ki bi zagotavljala "čisto" proizvodnjo elektrike do leta 3025 in uničenjem Šaleške doline, s katero bi se strinjali dobitniki rente, potem bi se po predlagani formuli zanesljivo odločili za znosnejšo, to je za uničenje doline, saj bi tako kupili možnost proizvodnje elektrike do leta 3050. In pravico do potopitve Šoštanja. Interes rentnika, torej občine bi pač bil, da pridobi čimveč rente. To pa bi dobili samo tako, da bi Premogovnik Velenje izkopal čimveč premoga, ne glede na njegovo kalorično vrednost. S tem bi kar naenkrat občina postala zainteresirana za čim večji odkop premoga, saj je znano, da sanacija tako ali tako nikogar ne skrbi več. Daje le denar! Tako so nas izumitelji formule vrnili v zlato dobo velenjskega lignita, ko se je z močjo mišic skrbelo za svetovne rekorde v kopanju premoga, poplačane s kranjskimi klobasami in poplaknjenih s pivom! Splošno šepavost in neresnost formule z njeno utemeljitvijo bi izumiteljem še mogli oprostiti, saj država ni tako "nora", da bi sprejela besedilo, po katerem bi se utrgal plaz zahtev iz vseh občin in vasi, kjer polivajo kmetje gnojnico, saj tudi tam prihaja med ljudmi do splošnega slabega počutja. Ni pa jim mogoče oprostiti sprejemanje "dialoga" o Jami Šoštanj, saj je bila ta "zaprta" že z ekskurzom prejšnjega direktorja rudnika med politike. ■ Perorez Velenje iz blata Velenje so končno izvlekli iz blata. Zasluge za to si ne more pripisati nobena politična stranka, ne občinska oblast. Velenje, ladjo s tem imenom, so iz blata tam v daljni Indiji izvlekli pristaniški delavci. Popotresni sunki Velikonočni potres je pretresel Posočje; obnova Posočja pretresa vso Slovenijo. Vrtnar v rož cah Jože Skornšek iz Mozirja je vedno v rož'cah, pa ga zato nihče ne gleda postrani. Mislimo seveda na znanega mozirskega vrtnarja in enega od očetov Savinjskega gaja. Ko bi le levo in desno bilo več naših ljudi v takih rož'cah. Alkotesti jim ne bi nikoli pozeleneli. Pa se le vrti Le kdo pravi, da se v Velenju nič ne premika, nič ne vrti. Nekateri so prepriani, da se še preveč vrti. Kolesa rolkarjev in deskarjev. Električna napetost Slovenija ima visoko električno napetost kar na dveh mejah. Na vzhodni meji s Hrvaško zaradi elektrarne pri nas, na severni zaradi avstrijske. Napetost je tako visoka, da prihaja občasno do kratkih stikov. Ni kriv le denar Pri obnovi ceste med Ljubnim in Lučami smo s prstom kazali na državo, ker noče zagotoviti potrebnega denarja. Mnogi so mislili, da strojev ne poženejo, ker čakajo denar. Pa so čakali gradbeno dovoljenje. Za prizadete je vse skupaj isti šmorn. Občinska razveza V žalski občini letos še posebno veselo slavijo občinski praznik. Zadnjič ga slavijo sku- paj, potem gredo naprej po šestih poteh. Bliže so, manj vedo Bolj ko se bližajo volitve, bolj so zmedeni volivci. Vse manj vedo, koga bi volili. Pa za to niso krivi volivci! Kritika brez osnove Nekateri ljudje v Šaleški dolini prav brez vsake osnove trdijo, da je pitna voda slaba. Saj je nikoli ne poskusijo. Manj hmeljarskih skrbi Hmeljarji pravijo, da bo letošnji pridelek za četrtino manjši. Torej bodo imeli za četrtino manj jeze pri prodaji. Etnološka paberkovanja 80 HIP Piše: mag. Jože Hudales V 19. stoletju so bile tedanje občine (manjše od današnjih) po občinskih zakonih iz leta 1849 in 1864, zadolžene tudi za zdravljenje tistih svojih prebivalcev, ki so imeli v občini domovinsko pravico. Vendar si občine običajno s tem niso delale več stroškov, kot je bilo nujno potrebno. Občinske reveže so zlasti v podeželskih občinah preskrbeli kar tako, daje za njihovo prehrano vsak dan ali teden skrbela ena hiša. Pri večini hiš so reveži seveda dobivali ostanke hrane in spali na hlevih ali skednjih, in ko niso mogli več sami hoditi od hiše do hiše, so jih prenašali, dokler se njihovo življenje ni končalo. Občine pa so bile dolžne plačati tudi zdravljenje svojih re-vežev v špitalih ali pri zdravnikih tudi če sole ti v času bolezni bivali drugje. Tako je znan obračun šoštanjske občine za obdobje od .11.1853 do 31.5.1854, v katerem vidimo, da so za zdravljenje "svojega" reveža Luke Jagodiča izdali 5 florintov in D'9f2 krajcarjev, za stanovanje, postrežbo in pogreb občinskega reveža Martina Jurija Zarazbor-nika pa 8 fl. 23 kr. Za primerjavo naj povemo, da je iz istega obračuna razvidna tudi plača občinskega tajnika po 10 fl. na mesec in občinskega sluge 8 fl. Za leto 1894 nam je znan podoben dokument iz občine Raz-bor, ki je tedaj tudi spadala v šoštanjski okraj. Po tem dokumentu je županstvo ob dohodku 68 gld. imelo naslednje izdatke: - mestnemu uradu v Slovenj Gradcu podporo za Uršulo Ledinek 4 gld. - občinskemu uradu Otiški vrh za obleko bebasti hčeri reveža Franca Prosenjaka 4 gld. - Mariji Hauke v Slovenj Gradcu za 1 kg mesa za bolno Heleno Močilnik 56 kr. - podpora za Elizabeto La-kovnik v Wolfsbergu 6 gld. - oskrbovalni stroški za Jerneja Kotnika in Marijo Kovač v deželni hiralnici v Vojniku 70 gld. 35 kr. Tako vidimo, da so bili v tem letu prav vsi izdatki občine Raz-bor namenjeni za podporo oz. oskrbo občinskih revežev. Celoten znesek - skoraj 85 gld. - je tedaj predstavljal tri in pol mesečni dohodek rudarja kopača v velenjskem premogovniku. Poseben zakon "O javni oskrbi ubogih" iz leta 1873 je ta sistem občinske pomoči revežem nekoliko bolj preciziral, hkrati pa omejil že omenjeno oskrbo po domovih takole: "Na ta način ne smejo se oskrbovati otroci, dokler ne dovršijo šolske svoje dolžnosti, in v ostalem le taki siromaki, kteri so telesno za to sposobni, ter nimajo kake ostudne ali nalezlive bolezni ali hromote ter niso za druge nevarni. Občinarji ktere zadene red te oskrbe ubogih, morajo mu davati primerno hrano in ležišče, zavarovano proti vremenskim nezgodam". Take določbe zakonodajalca (v tem primeru štajerske deželne vlade v Gradcu) nam seveda povedo, da so se pri tem načinu oskrbe občinskih revežev dogajale prav tiste reči, ki jih je tedaj zakon izrecno prepovedoval. Poleg "organizirane" oz. uzakonjene pomoči revežem je že dalj časa tudi pri nas obstajala zasebna dobrodelnost, ki je v svojih volilih cerkvi določala tudi obdarovanja revežev. Tako je bil v Šoštanju že v 18. stoletju ustanovljena nekakšna fondacija za "uboge župljane", iz katere je leta 1807 izšla "Bratovščina dejanske ljubezni do bližnjega". Ta je obstajala tudi še v tem stoletju in ob kvatrnih četrtkih (torej le štirikrat na leto) nudila podporo revežem. Podobna je bila tudi ustanova Matevža Kasesnika iz Šentilja. Kasesnik je leta 763 svoji župni cerkvi podaril žitni desetini odkupljeni od gospostva Novo Celje in celjskega špitala, ki sta se pobirali v Šentilju. Za ta dar naj bi se v cerkvi v Šentilju zanj in za njegovo ženo vsako soboto brala sv. maša, po njej pa naj bi vsakokrat dobilo okrepčilo še pet farnih revežev. Kasesnikova ustanova je bila v veljavi tudi še konec prejšnjega stoletja. Koliko pa je teh revežev med našimi predniki bilo v resnici pa še ne vemo, saj natančnejših, merljivih podatkov o socialnih razmerah prebivalcev doline še nimamo mnogo Znanih je npr. nekaj povprečnih zaslužkov delavcev v velenjskem premogovniku, ki so leta 895 imeli ta-kele dnevne mezde: delavke 40 krajcarjev, ostali delavci zunaj jame 60 kr., rudarji vozači 80 kr., rudarji kopači 1 gld. in jamski pazniki 1 gld. 20 kr. žal nimamo na razpolago dovolj podatkov o takratnih cenah, po prej omenjeni ceni za kilogram mesa (56 kr.), pa bi rudar kopač s svojim mesečnim zaslužkom lahko kupil 50 kg mesa. če bi torej veljala med mesom, ostalimi živili, obutvijo, obleko in mezdo enaka razmerja, so velenjski premogarji tedaj živeli bolje kot ' npr. leta 1932, ko je njihov mesečni zaslužek zadostoval le za 40 kg mesa, in seveda precej slabše, kot danes živijo delavci z najnižjim mesečnim dohodkom. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti, da je v tem času delovnmi dan trajal dvanajst ur z enotirnim odmorom za kosilo. J ■H REPORTAŽE hHH Hi Jamarstvo je šport oziroma dejavnost, ki vključuje zelo malo ljudi. Najbrž tudi zaradi težavnosti in zaradi tega, ker je ta dejavnost med ljudmi bolj malo znana. So pa tisti, ki so zraven, za gotovo "pravi". Takih je tudi 27 članov Koroško-Šaleškega jamarskega kluba SPELEOS - SIGA, ki povezuje jamarje z območja Koroške in Šaleške doline, "predseduje" pa jim Slavko Plahuta iz Velenja. Za združitev so se odločili pred kakšnima dvema letoma in danes ugotavljajo, daje bila prava. Med jamarji boste najtežje našli tistega, ki nima rad narave. Zelo težko tudi takšnega, ki mu ni blizu druženje z ljudmi, med njimi ga skoraj ni, ki ne bi občudoval našega kraškega podzemlja. Podzemlje, ki je bilo v vseh mitih in bajkah vedno nekaj vznemirljivo in srhljivo skrivnostnega, kjer sodomovali zmaji in hudobne čarovnice, zna pa biti nekaj zelo lepega, pravijo jamarji. Veliko še neraziskanega Med njimi boste našli tudi ljudi, ki jim ni do plezanja. Čeprav se to čudno sliši, pa drži. To nam je zatrdil tudi Željo Pompe, ki ga je podzemni svet dobesedno zasvojil pred kakšnimi enaindvajsetimi leti in je danes med jamarji ie "stari maček." "V jamah je veliko zanimivega, v podzemlju še veliko neraziskanega. Če želimo neko jamo ovrednotiti in dokumentirati, je potrebnega veliko znanja. Treba jo je poslikati, narisati načrte ... Vsakdo se lahko najde v naši družbi," pravi. Kraško področje je povsod ikoli nas. Jamarjem omogoča, la vedno znova najdejo nove terene, omogoča jim gibanje v tridimenzionalnem svetu. Seveda pa imajo vedno tudi možnost, da raziskujejo zunaj naših meja. V ponos jim je Huda luknja in lastna koča Od leta 1980 imajo jamarji s tega območja svoje prostore, kjer se lahko srečujejo, sestankujejo, družijo, kjer lahko navsezadnje puščajo opremo in po kakšni težji akciji tudi prespijo... Občina jim je tistikrat, ko so si prizadevali zanje, prisluhnila in jim "dala" na voljo prostor ob stari železniški trasi nad gostilno Migalec pred Hudo luknjo, eno najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta že leta 1895. Tam so potem s svojimi sredstvi, veliko vnemo in jamarjem lastno trmo zgradili kočo, ki jim je danes v ponos. Izpit - potrdilo jamarju, da lahko varno hodi v jame Prav pred to kočo je bilo v soboto dopoldne nad vse živahno. Zbirali so se jamarji iz vse Slovenije, več kot 50 jih je prišlo, med njimi je bilo tudi 12 inštruktorjev z vseh slovenskih klubov, da bi preverili, kakšno je znanje 10 iz- Zeljko Pompe nas je navdušil za ogled Medvedjega rova. Pravi pa, da je ta le za rahlo "odštekane". pitnikov - prišli so iz Logatca, Temnice, Gorice in matičnega kluba, ki so se po temeljitih pripravah, učenju in opravljenih tečajih odločili, da opravijo izpit za naziv Mlajši jamar. Radovednost je v Hudo luknjo pripeljala tudi nas. Na izpit se jih je pripravljalo Inštruktor Rajko Bračič preverja teoretično znanje tečajnika. več, a so očitno ocenili, da jim kakšno znanje ali spretnost še manjka, da bi lahko tako zahteven izpit opravili, zato se raje zanj še niso prijavili. Ti, ki so se, pa so bili vsi tako dobro podkovani, da so strogo ocenjevalno komisijo prepričali vsi po vrsti. Nad njihovim znanjem in nad organizacijo izpitov - odveč je poudarjati, da jih je pripravil domači klub - je bil navdušen tudi vodja reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Jaka Jafkovčič. "Izpit Mlajši jamar pomeni osnovno potrdilo jamarju, da lahko varno hodi vjame,'toje prva stopnička, ki jo lahko jamar pridobi v raziskovalni smeri. Po uspešno končanem izpitu sledi izpit za Starejšega jamarja in Samostojnega jamarja. Izpit pa ni pogojen samo s teoretičnim in praktičnim znanjem, ampak tudi po doseženi globini in po številu raziskanih, dokumentiranih in ovrednotenih jam. Izpit za Mlajšega jamarja je zelo zahteven. Zanj je bilo prijavljenih več kot 60 kandidatov iz vse Slovenije. Po opravljenem tečaju, ki traja šest mesecev, pa najprej v matičnih klubih ocenijo, ali je njihov član dovolj sposoben za izpit ali ne, šele potem lahko k njemu pristopi," nam je razložil Zeljo Pompe, član Koroško-Šaleškega jamarskega kluba SPELEOS-SIGA. Zaradi zahtevnosti tudi izpiti niso prav pogosto, le enkrat na leto, medtem ko so bili pred leti še redkeje. Za nagrado v Medvedji rov Udeležence tega srečanja pa so koroško-šaleški jamarji naslednji dan popeljali na ogled Vodnega rova in Medvedjega rova v Hudi luknji. Ob sta odprta tudi za obiskovalce, ki tja seveda ne morejo brez spremstva izkušenih jamarjev. Medvedji rov je najzanimivej- ši del jame. Odkrit je bil šele pred nedavnim in ostal nedotaknjen v vsej svoji prvobitni lepoti. Sicer pa je dolžina doslej raziskane jame preko 2.000 metrov. "Dolgo so si lahko obiskovalci ogledovali le del prve etaže, tako imenovani Vodni rov. Jamarji pa od letos s trekingom skozi Hudo luknjo omogočamo ljudem tudi ogled drugega dela jame, oziroma druge etaže, Medvedjega rova, ki predstavlja najlepši, kapniško zelo bogato okrašen del Hude luknje. Dostop je sicer nekoliko težji, ogled omogočamo predvsem ljudem, ki so morda malenkost "odštekani". Medvedji rov ni primeren za masovni turizem. Tisti pa, ki so si ga letos ogledali, so bili navdušeni, in so potem na ogled pripeljali tudi svoje prijatelje," je povedal Pompe. Ker je tudi v našem uredništvu nekaj rahlo "odštekanih", boste najbrž še letos lahko na straneh Našega časa prebirali obsežnejšo reportažo o Medvedjem rovu. ■ Milena Krstič - Planine Posnetki: Stane Vovk Preverjanje parktičnega dela. V jamarstvu je več smeri Poleg raziskovalne smeri je v jamarstvu, za tiste, ki imajo posebne sposobnosti in težnje, prisotna tudi reševalna smer. Tu jamarji postanejo najprej jamarski reševalci - pripravniki, po opravljenem izpitu pa tudi reševalci. Če jih zanima potapljanje v jamske sifone je jamar spet najprej pripravnik - potapljač in šele potem jamski potapljač. Možna pa je tudi pedagoška smer z nazivom demonstrator, inštruktor, mednarodni inštruktor... Zadnji mlin pod Temnjakom Ga bo doletela usoda drugih? HO * TTTTT > ttfff liiii 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nad. 12.45 Športna scena 14.00 Resnične usode, nan. 14.30 Otroški zdravnik, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2, 3-kdo dobi? 21.00 Urgenca, nan. 21.50 Golf, reportaža 22.00 Južni Brooklyn, nan. 23.00 Bitka za Midway, amer. film 01.15 24 ur, ponovitev . ^----_ kanali J , 2 7 kjUAaV 46 : ^ijmil^ 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, ponovitev 10.30 VABIMO K OGLEDU 10.35 TV IZLOŽBA 10.45 TOP DOG, am. film (1996) 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; skupina DUCTIA iz Italije 21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA, 22. del dokumentarne oddaje 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 SOSEDJE, 129. del 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.50 Pustolovščine, 1/24 10.25 Recept za zdravo življenje 11.10 Po domače 12.05 Komisar Rex, 2/13 13.00 Poročila 14.20 Dosje 15.10 Omizje 16.20 Milje in vozli 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Nina in Ivo, 4/8 17.45 Waynove dogodivščine, 17/26 18.10 Oddaja za otroke 18.25 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 19.05 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Nostromo, 1/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme 22.20 Kultura 22.30 Šport 22.50 Kontrapunkt, omizje o kulturi 00.00 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev TOREK, 15. septembra SLOVENIJA 2 10.00 Trdno na sedlu, 1/65 10.30 Pacific drive, 57/130 10.50 Okus po zločinu, 5/10 11.40 Studio city 12.35 Sobotna noč 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 18.05 Gospod in gospa Smith, 1/12 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Šport 20.55 Modre beležke, franc. film 22.20 Svet poroča 22.50 Jadranje: SP v razredu zvezda 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 1,2,3-kdo dobi? 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nan. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Izgubljeni otrok, amer. film 21.45 Mladi par, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Prijateljeva pomoč, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 SOSEDJE, 129. del, ponovitev 09.30 OKARINA FOLK FESTIVAL BLED; skupina DUCTIA iz Italije 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA; ponovitev 22. dela dokumentarne oddaje 11.00 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 722. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 LETALSKI MITING, posnetek z letališča Leveč 21.05 SOSEDJE, 130. del nadaljevanke 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 TV IZLOŽBA 21.40 722. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.00 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 16. septembra SLOVENIJA 1 09.30 Nina in Ivo, 4/8 09.40 Waynove dogodivščine, 17/26 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Pisma slovenskih pesnikov in pisateljev 11.10 TV konferenca 12.05 Nostromo, 1/6 13.00 Poročila 14.20 Murphy Brovvn, 2/25 14.45 Kontrapunkt 15.55 Alica, evropski kulturni magazin 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Modro poletje, 33/37 18.00 Pilovo pisano praznovanje 18.20 Divja Amazonija, 3/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 18/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Prave ženske,1/3 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Pavja pomlad, 1/3 00.15 Alica, evrop. kult. magazin 00.40 Divja Amazonija, 3/12 SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 2/65 10.25 Pacific drive, 58/130 10.45 Gospod in gospa Smith, 1/12 11.30 Pomp 12.30 Umetnost tetoviranja 13.20 Novice iz sveta razvedrila 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 18.05 Rdeča ptica, 1/6 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Nogomet: liga prvakov 23.30 Nedolžne žrtve, 3/4 00.15 Novice iz sveta razvedrili 00.40 Jadranje: SP v razredu j zvezda -temi TV J j 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in srečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 POP party 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Umor po naročilu, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Julija, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev fflJCjJU^^ kanali j ft" 27 1 iSSggF 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, ponovitev 130. dela 10.25 722. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.10 LETALSKI MITING, posnetek z letališča Leveč 11.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, kontaktna glasbena oddaia 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SrT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. - 10. septembra 1998 MODRO © M\ KRONIKA KAK ČAS 15 Zgorel avto V nedeljo, 6. septembra, je na lokalni cesti v Lenartu pri Gornjem Gradu zagorel osebni avto Zastava 126 P. Lastnik Franc M. iz Lenarta je potem, ko je z vozilom zapeljal zunaj vozišča na kup desk, iz avtomobila demontiral avtoradio. Ko je kraj zapustil, je zaradi kratkega stika prišlo do požara na avtomobilu. Dva občana, soseda, sta s traktorjem uspela goreče vozilo potegniti z desk, nakar so požar, v katerem je nastalo za okoli 50.000 tolarjev gmotne škode, pogasili gasilci. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Požar povzročil kratki stik? V petek, 4. septembra, okoli 12.30, je zagorelo v stanovanju last Vilme T. na Slandrovem trgu v Žalcu. Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika v televizorju. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je zgorel televizor, videoplayer, računalnik z monitorjem in tipkovnico ter nekaj kosov pohištva. Po nestrokovni oceni je požar povzročil za blizu 1.500.000 tolarjev škode. Vlom pri Kristini V noči na petek, 4. septembra, je neznani storilec vlomil v gostišče Pri Kristini v Vinski Gori. Odnesel je dva prazna soda za pivo ter šest litrov soka v tetrapaku. Lastnico Kristino V. je oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Nižje obrestne mere za posojila Banke Celje_ Pravnim osebam in zasebnikom nudimo: - kratkoročna posojila po obrestnih merah od TOM+3,9% dalje, - posojila za plačila v tujino po obrestni meri TOM+3,5%, - dolgoročna posojila po obrestnih merah od TOM+5,5% dalje. Občanom nudimo: - stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 20 let po obrestnih merah od TOM+4,5% dalje, - potrošniška posojila z odplačilno dobo do 5 let po obrestnih merah od TOM+3,75% dalje. Vabimo Vas, da nas obiščete v eni od naših enot. » So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje Trčenje treh vozil R. iz Žalca, Davida A. iz Domžal in Emira K. iz Velenja. Kot kaže, naj bi nesrečo zaradi Izza vogala v avto V petek, 4. septembra, se je ob 16.30, na dovozni cesti pri Prodajnem centru Velenje zgodila nesreča, v kateri se je poškodoval 12-letni Admir D. iz Velenja. Nesreča se je zgodila, ko je 24-letna Sanja R iz Velenja vozila avto s parkirnega prostora pri trgovini Špar proti Šaleški cesti. Izza vogala je pritekel deček in se zaletel v desni bok vozila. Kot so kasneje ugotovili zdravniki v Bolnišnici Slovenj Gradec, si je fant pri trčenju zlomil roko. Požar v kolesarnici V soboto, 5. septembra, okoli 3.30, je izbruhnil požar v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Cankarjevi cesti v Velenju. Zgorelo je šotorsko krilo, zaradi ognja pa sta bili poškodovani tudi starejši kolesi. Ogenj, ki se zaradi betonskih sten na srečo ni razširil, je pogasil oškodovanec Tone J. Gmotna škoda znaša okoli 10.000 tolarjev, vzrok požara pa še ugotavljajo. Pazite na denarnice! V sredo, 2. septembra, dopoldne, je prišel v trgovino Modis na Starem trgu v Velenju neznanec. Očitno brez namena, da bi kaj kupil, saj je namesto tega raje izkoristil premajhno pazljivost lastnice Milene R in ji iz torbice ukradel denarnico z denarjem in osebnimi predmeti v skupni vrednosti 90.000 tolarjev. Privlačni avtoradii Skoraj ne mine teden, da ne bi bilo vlomljeno v kakšen avtomobil, iz katerega največkrat izgine avtoradio. V noči na četrtek, 3. septembra, pa je na Koželjskega ulici v Velenju ostal brez police z vgrajenima zvočnikoma jugo last Mitje C. Tat se je okoristil za kakšnih 25.000 tolarjev. Isti večer je neznanec nasilno odprl jugo na Koroški cesti v Šoštanju in ukradel avtoradio kasetofon. Lastnika Marka Z. je oškodoval za 20.000 tolarjev. Vlomilcem stopili na prste V noči iz petka na soboto, iz 4. na 5. september, je občan obvestil OKC Celje, da na Koroški cesti v Velenju dva neznanca vlam-ljata v avto. Policisti, ki so takoj odšli na kraj, so prijeli mladoletnega S.P. in polnoletnega Sebastjana Z., oba iz Velenja, ki sta imela pri sebi štiri avtoradie, poslovni kovček, en avtoradio pa sta imela še skrit. Sumijo ju, da sta tisto noč vlomila v šest avtomobilov. Sledi kazenska ovadba. Naslednjo noč, iz sobote na nedeljo, iz 6. na 7. september, pa je neznanec obvestil policiste, da na Kraigherjevi v Velenju dva neznanca vlamljata v avto. Tudi ta dva so policisti izsledili. Vlomov sta osumljena polnoletna Jakob Z. in Goran C., oba iz Velenja. Pripravlja vlomilec zabavo? V noči na soboto, 5. septembra, je neznanec vlomil v trgovino Pod lipo v Florjanu pri Šoštanju, last podjetja MFK d.n.o., Slemenik in drugi. Odtujil je več"štek" različnih cigaret, nekaj steklenic viskija, več paketov kave, nekaj pločevink piva in plastenk bibite ter nekaj kilogramov keksov. Podjetje je oškodoval za okoli 110.000 tolarjev. Izginila gotovina in čeki V noči na četrtek, 3. septembra, je neznanec vlomil v priročno skladišče v prodajnem centru Trsat v Nazarjah. Odnesel je 30.000 tolarjev, čeke s čekovno kartico, aktivo in nekaj alkoholnih pijač. Jožeta B. je oškodoval za okoli 35.000 tolarjev. VELENJE, 7. septembra - To popoldne, okoli 17. ure, seje v križišču Šaleške in Goriške ceste zgodila nesreča, v kateri so bila udeležena vozila Milana Počila vo nepravilnega prehitevanja in vožnje pod vplivom alkohola, povzročil Žalčan. ■ foto: vos Prejšnji teden, v sredo, 2. septembra, so stanovalci na Prešernovi 9 a v Velenju ostali za nekaj časa zaradi počene vodovodne cevi brez pitne vode, šest stanovanj v tem objektu pa je voda tudi delno zalila. Upravitelj objekta Stanovanjsko podjetje Velenje je poskrbelo, da so napako hitro odpravili, stanovanja osušili in škodo prijavili zavarovalnici. Takih napak se v naprej ne da predvideti, dobro pa bi bilo, ko bi pred začetkom kurilne sezone, čeprav je do takrat še nekaj časa, preverili, ali je z ogrevalnim sistemom v blokih in stanovanjih vse tako kot mora biti. ■ mkp, foto: b.z. m §mh murni Zelo konkurenčne cene, dostava brez Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635 ARIS Celje t—r- 16 nas vas mmmm ŠPORT 10. septembra 1998 N K Rudar Včeraj z Živili, v nedeljo z Muro Zaradi reprezentančnih tekem nogometaši v prvi državni ligi rednega prvenstvenega kroga konec minulega tedna niso igrali. Prvenstvo bodo nadaljevali konec tega tedna. Velenjčani bodo v nedeljo, v 6. prvenstvenem krogu, gostili trenutno če-trtouvrščeno Muro, včeraj pa so v tekmi osmine finala slovenskega pokala gostovali v Kranj, kjer je bil njihov nasprotnik tamkajšnji Triglav. Podobno kot drugim ekipam je tudi Rudarju ta odmor prav prišel. Čeprav ni bilo rednega prvenstvenega kroga, igralci seveda niso počivali. Nasprotno, zelo zavzeto so se pripravljali za nadaljevanje prvenstva in domačo pokalno tekmo. Ali so v Kranju uspeli, danes v Našem času še ne morete prebrati, ker smo v času tekme časopis že tiskali. Med tednom so odigrali na svojem igrišču tudi prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoliga-šem Zagrebom, ga povsem zasenčili in zmagali z 2 :1, strelca sta bila Pavlovič in Brezič.Ta zmaga jim je gotovo dvignila samozavest pred prvo tekmo z Varteksom 17. septembra v Velenju. V prvenstvu so si od petnajstih možnih točk priigrali le šest, poraza v gosteh pri HIT Gorici in Maribor Teatanicu sta bila za njihove navijači sprejemljiva, manj pa z Olimpijo v Velenju. Zato bo zanje nedeljska tekma s Sobočani zelo pomembna. Ali drugače povedano: ljubitelji nogometa pričakujejo zmago. "Vse bi bilo normalno, če ne bi bilo kiksa proti Ljubljančanom. Te točke bomo morali nadoknaditi na kakšnem gostovanju, vsekakor pa si novega spodrsljaja doma ne smemo privoščiti. Z Olimpijo smo imeli zmago že v žepu, zato potrebujemo v nedeljo samo nekaj več zrelosti, zavzeto pa moramo igrati vseh devetdeset minut in ne le prvi polčas, kot je bil to primer proti Ljubljančanom," je dejal igralec Samir Balagič. ■ vos NK Esotech Šmartno Dobra igra, a spet le točka Na tekmi 4. drugoligaškega kroga je šmarske nogometaše prvič vodil novi trener Janko Bencina, glede na razplet tekme z novincem v ligi in do nedelje celo vodilnim moštvom Tabora iz Sežane, pa v Šmartnem z izidom ne morejo biti povsem zadovoljni. Že na začetku so imeli igralci Esotecha smolo, saj so gostje po napaki vratarja Kališka in Vodovnika povedli že v 2. minuti. Šmarčani se niso preveč zmedli, počasi so prevzemali pobudo na igrišču, imeli žogo več v nogah, igrali pa počasi in gostje so z lahkoto zaustavljali njihove napade. Dve obetavnejši priliki so imeli le okrog 37. minute, vendar Tako so igrali Druga SNL, 4. krog: Esotech Šmartno - Tabor 3 : 3 (0 :1) Esotech: 'Kališek, Pokleka, Oblak, Omerovič (Mernik), Javornik, Štefančič, Repovž, Vodovnik, Mujanovič, Pavič (Zlodej), Smajlovič. Strelci: 0:1 - Vodovnik (2, avtogol), 1:1- Štefančič (51), 2 : 1 - Smajlovič (65), 3:1- Mujanovič (70), 3:2- Stanič (82), 3 : 3 - Želko (84). Tretja SNL - sever, 4. krog: Unior - Usnjar 3 : 0 (2: 0) Usnjar: Čanič, Fenko, Milanovič, Merčnik (Novak), Kraljevič, Daničič, Mir (Milidragovič), Dragič, Pudgar, Kovačič. Strelca: 1:0- Jovanovič (4), 2:0 - Jovanovič (40), 3:0- Topič (84). je udarca Smajloviča in Mu-janoviča gostujoči vratar ubranil. Po odmoru so se domači le prebudili. Že v 51. minuti so izenačili, ko je Štefančič odbito žogo s 16 metrov poslal v mrežo. Za tem je drugi zadetek visel v zraku, mreža gostov pa se je zatresla v 65. minuti, ko je po lepi podaji Mujanoviča zadel Smajlovič, prav Mujanovič pa je po akciji Repovža v pet minut kasneje povišal na 3:1. Žal to ni bilo dovolj za zmago. Igralci Esotecha so napadali še naprej, zadevali pa so gostje. V 82. minuti so dosegli svoj drugi zadetek, le dve minuti kasneje pa še tretjega in z njim osvojili točko, saj je bilo šest minut naporov domačih za zmago vendarle premalo. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali pri Nafti v Lendavi, včeraj (v sredo) pa so v tekmi slovenskega pokala na igrišču v Šmartnem gostili prvoligaša Pri-moije iz Ajdovščine. ■ Janko Goričnik Športnik-športnica avgusta Akcijo za izbor športnika meseca avgusta nadaljujemo z drugim kuponom. Mi vam ponujamo vratarja NK Rudar Mlade -na Dabanoviča in Rudarjevega igralca Zorana Pavloviča, bali-narja Zorana Rednaka, po lastni izbiri pa seveda lahko glasujete za ostale športnice in športnike. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov je Naš čas, Foitova 10, Velenje Žreb je tokrat izbral Darka Verhovnika iz Stritarjeve 2 v Velenju. Anorak Našega časa lahko dvigne v uredništvu. r:---------------------1 i Športnica - športnik avgusta I Glasujem za športnico(ka).................................................. I I I | Naslov glasovalca............................................................ | I I .............................................................................................. I I_______________________I NK Usnjar Oblak v Šoštanju Nogometaši Usnjaija so v 4. krogu severne skupine tretje državne lige gostovali pri Uniorju v Zrečah. Tekmo so izgubili kar z 0:3, zanimivo pa je, da usnjarjev v soboto ni več vodil dosedanji trener Peter Buškovič, saj so se po besedah predsednika kluba Ratka Stevančeviča sporazumno razšli. Novi trener je Franc Oblak, ki je prej treniral šmarske nogometaše. Šoštanjčane bo prvič vodil na tekmi 5. kroga z ekipo Mons Claudius iz Rogatca v soboto na Usnjarjevem igrišču, tekmo bodo začeli ob 16.30. ■ vos Tone Tiselj, trener RK Gorenje: Konec tedna bodo oživele tudi prvoligaške rokometne dvorane. V Velenju sicer še ne, saj Rdečo dvorano še obnavljajo, na srečo pa bodo rokometaši Gorenja v prvem krogu gostovali pri Andorju v Kozini. Pred domačimi gledalci bodo zaigrali prihodnji teden, ko bodo v drugem krogu gostili prenovljeno Dobovo, tekma pa bo predvidoma že v petek, ker bo naslednje dni dvorana zasedena. 0 Kakšno je torej razpoloženje pred začetkom prvenstva? Tone Tiselj: "Osebno bi želel, da bi prvenstvo začeli malo kasneje, saj imamo precejšnje težave z uigranostjo. Res je, da so vsi razpoložljivi igralci dobro pripravljeni, res pa je tudi, da od konca minulega prvenstva praktično niso trenirali kar štirje igralci, sicer pomembni členi naše ekipe. Vratar Uroš Senica ima izredno smolo s poškodbo, saj je moral na operacijo še dru- Marko Oštir, na katerega v prihodnosti še posebej računam." • So še kakšne druge novosti pri igralcih? "Takoj moram povedati, da je Sašo Kimčenko sedaj naš edini tujec, torej zares udejanjamo klubsko politiko; to pa je naslonitev na mlade domače igralce, kijih bomo skušali letos čim bolj uveljaviti, predvsem za prihodnja leta. Mislim, da bomo "pravi" čez leto, dve, ko spet želimo postati drugi klub v Sloveniji. Poleg Boštjana Kava-ša in Marka Oštirja so tu še Beno Oštir, Mitja Gavriloski, Tadej Fricelj, Branko Tamše, presenečenje prvenstva pa bi utegnil biti Aljoša Štefanič. Torej smo na dobri poti uresničitve dolgoročnih ciljev. Na vso srečo smo dobili tudi vratarja Trivka Matoviča, ki je že bil pri nas, in je ob težavah Uroša Še-nice zares dobrodošel." e Kakšna so ob vsem tem pričakovanja pred novo sezono? imi zelo izenačenimi ekipami. Pomembno je, da je razpoloženje v ekipi odlično, tako na igrišču, kot izven njega, naš moto pa ostaja, da bo dres nosil tisti, ki se bo z vsem srcem boril za barve svojega kluba." • Oktobra vas čaka tudi nastop v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev? "Žreb nam je izbral močno švicarsko ekipo St. Otmar iz St. Gallena, okrepljeno z izrednimi tujci. Kar pet njihovih igralcev je višjih ob 195 centimetrov, torej bomo še toliko bolj pogrešali Saša Kimčenka. Za priprave imamo še dovolj časa, saj bomo prvo tekmo igrali v nedeljo, 4. oktobra, v Švici, povratno pa prav tako v nedeljo v Rdeči dvorani z morebitnim TV prenosom. Težko bo, vendar bomo skušali čim dražje prodati kožo izvrstnim profesionalcem." %Je morda za vas prednost, ker bo druga tekma v Velenju? "Zame to ni prevelika pred- gič, vseeno pa smo vsi skupaj optimisti in računamo na njegov povratek vsaj v drugem delu prvenstva. Zelo hudo poškodbo kolena je na dnevih slovenskega rokometa staknil Saša Kimčenko, ki sicer hitro okreva, vendar bi bil mali čudež, če bi zaigral pred novembrom. Bolje je s Sandijem Krejanom, saj upam, da bo zaigral že proti Andorju, Marko Ojsteršek pa je delno prenehal igrati. "Problem" sta tudi dva vojaka, kar se uigravanja tiče seveda. To sta Boštjan Kavaš, kije letos končno prestopil iz Pomurke, in "Glede na sedanje menim, da bomo v jesenskem delu malo slabši, ko bo ekipa po novem letu popolna, pa bomo spet enakovredni najboljšim. Do takrat seveda pričakujem pravo mero strpnosti ljubiteljev rokometa. Svet pač ostaja na mladih in to velja tudi za nas. Edini kandidat za prvaka je seveda Pivovarna Laško, za drugo mesto pa so kandidati Prevent, Trebnje in verjetno tudi okrepljena Dobova. Tu bi bili tudi mi, če ne bi bilo omenjenih težav, tako pa bomo med ostal- Na mladih svet stoji nost, saj so vrhunske evropske ekipe vajene gostujočih dvoran, vseeno pa mislim, da bo končni zmagovalec odločen šele v zadnjih minutah srečanja." Za konec še povejmo, da ima trener pred gostovanjem pri Andorju dodatno težavo, saj zaradi rdečega kartona v zadnjem krogu minulega prvenstva ne bo smel igrati kapetan Borut Pla-skan, kar pa seveda nikakor ne pomeni predaje vnaprej. ■ vos Rokometni klub Gorenje Vrsta tekem med pripravami Rokometaši Gorenja so v pripravah na skorajšnji začetek nove tekmovalne sezone odigrali vrsto prijateljskih tekem. Na mednarodnem turnirju v avstrijskem Linzu so najprej premagali ekipo HC Linz s 23:19, pri čemer se je z 10 zadetki posebej odlikoval Bedekovič. Naslednja tekma z Zaporožjem iz Ukrajine je bila prekinjena zaradi slabega sojenja, v zadnji tekmi na turnirju so Velenjčani z 19:20 izgubili proti Češki Ostravi, najbolj razpoložena pasta bila Bedekovič s 6 in Sovič s 5 zadetki. Po turnirju so rokometaši Gorenja najprej v prijateljski tekmi izgubili s St. Poltnom s 23:31, na koncu pa premagali ekipo ASK Linz z 32:17; na tej tekmi so dobili priložnost mlajši in jo dobro izkoristili, najbolj učinkovita pa sta bila Kavaš (6) in Štefančič (5). Košarkarski klub Elektra Živahno pripravljalno obdobje Košarkarji šoštanjske Elektre so v polnem zagonu priprav na skorajšnji začetek prvenstva v 1. B državni ligi, v kateri bodo novinci, prvo tekmo pa bodo odigrali z ekipo Rogla Atras 26. septembra v Šoštanju. Delno spremenjena ekipa pod vodstvom trenerja Draga Vezjaka pridno vadi, v pripravljalno obdobje pa sodijo tudi prijateljske tekme. Prvo so Šoštanjčani v svoji dvorani odigrali z novi članom 1. lige BiH, ekipo Gračanice 70. Prvi polčas so dobili gostje z 38:35, srečanje je bilo nato enakovredno do sredine drugega polčasa, ko so si igralci Elektre z delnim izidom 11:0 zagotovili zmago s 77:69. ELEKTRA: Brinovšek 2, Kovačevič, Rupreht, Rizman 17, Repinc, Božič 18, Divjak, Mirt 13, Memič, Zupane 6, Medvešek 6, Črešnik 15. Tudi drugo srečanje so odigrali s članom prve lige BiH, tokrat je bila to ekipa Zenica Metalna. Šoštanjčani so z dobro igro prvi polčas dobili s 45:38, po petih minutah nadaljevanja vodili že s 60:46. nato pa so nešportno nasedli provokacijam gostujočih igralcev in le minuto kasneje ostali brez obeh centrov Črešnika in Zupanca, kmalu za tem pa k brez Rizmana. Gostje so to znali izkoristiti in tudi zaradi izvrstne igre Jovanoviča (32) zmagali s 87:83. ELEKTRA: Brinovšek 6, Kovačevič, Rupreht. Rizman 10, Klepec, Božič 18, Divjak 8, Mirt 28, Maličevič 2, Zupane, Medvešek, Črešnik 9, Memič 2, Repinc. V Velenju bo 25. in 26. septembra 15. Petrolov raily Avto moto turing klub iz Velenja organizira že od leta 1984 zanimivo športno in turistično prireditev - rally. Letošnja, jubilejna, petnajsta, bo v petek, 25. in v soboto 26. septembra. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Rihard Grudnik, pričakujejo letos 60 tekmovalnih ekip iz Slovence, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije, Češke in Slovaške. Računajo pa tudi, da si bo prireditev ogledalo okoli 30 tisoč obiskovalcev. Letošnja, jubilejna prieditev bo še večja od prejšnjih, poudaija direktor rallija Dušan Puc. Vse skupaj se bo začelo v petek, 25. septembra ob 16. pri na Titovem trgu, od koder se bodo tekmovalci podali na hitrostne preizkušnje v okolico Velenja. Prvi tekmovalni dan bodo sklenili na osrednjem prireditvenem prostoru RTC Jezero z nočno krožno hirostno preizkušnjo (Super special so jo poimenovali). Sočasno bodo pripravili še številne spremljajoče prireditve - razstave vozil, opreme, testne vožnje. Tekmovanja se bodo nadaljevala še ves naslednji dan, vrhunec pa bo zaključna prireditev s svečano razglasitvijo rezultatov v Beli dvorani. Trase tekmovanja bodo podobne kot prejšnja leta, dolge skupaj 230 kilometrov. Iz Velenja bo tekmovalce vodila pot v Celje, žaleč, Mozirje, Šmartno ob Paki in nazaj v Velenje. ■ mz Plavanje Primožič in Vrhnjak na maratonu Pred nedavnim je bil v Starem gradu na otoku Hvaru 23. mednarodni plavalni maraton. Na 16 km dolgi progi je nastopilo 29 plavalcev in 21 plavalk iz 18 držav Evrope, Afrike in Avstralije. Slovenijo so zastopali Igor Majcen iz Ljubljane, Maša Jamnik iz Kranja in mlada velenjska plavalca Jure Primožič in Ivan Vrhnjak. Za oba je bil to prvio nastop v tej plavalni disciplini in kljub temu, da sta prave treninge končala že konec julija, sta se na zelo težki tekmi dobro odrezala. Jure je osvojil 14. (3:56,30), Ivan pa 17. mesto (4:09,35). Na polovici proge, ko je imel še dovolj moči, je bil Jure še osmi. Zmagal je Jurij Kodinov iz Rusije s časom 3:10,38. za oba velenjska plavalca je bil hvarski maraton velika borba moči, živcev in potrpljenja in na odstop nista niti pomislila. ■ Marko Primožič Balinanje Sramota v Kobjeglavi V 1. državni balinarski ligi so odigrali 14. krog, balinarji ekipe Velenje Premogovnik pa so se z gostovanja pri zadnjeuvrščenem Hrastu v Kobjeglavi vrnili s porazom 10:14. Poraz je seveda sestavni del športa in sam po sebi ne bi bil nič tragičnega, če Velenjčanom v tem srečanju ne bi dobesedno ukradli zmage in točk. Gostje so bili veliko boljši, vendar so domači gledalci, igralci in sodnik storili prav vse, da so zmagali domačini, ki se borijo za obstanek. Zadovoljni, da so se z gostovanja vrnili vsaj celi in zdravi, so Velenjčani napovedali pritožbo, saj takšne tekme nimajo nobene zveze s športom, v 1. državni ligi pa še najmanj. Velenjčani so s 5. spet padli na 6. mesto, saj jih je prhitela SGP Gorica z zmago nad vodilnim Jadranom. Po 4. krogu prvenstva šaleške območne balinarske zveze vodi z vsemi zmagami in 12 točkami Megrad I, sledijo pa GIP Vegrad (9), Trbovlje 3 in Megrad II 0. ■ B.K. Osnovna šola Salek Jure, Andrej, Rene, Miran,... s košarkarsko žogo V telovadnici osnovne šole v Šaleku bodo drevi gostovali najboljši slovenski smučarji. Tokrat bodo Jure Košir, Andrej Miklavc, Rene Mlekuž in drugi pokazali kako znajo igrati košarko v tekmi moške alpske smučarske reprezentance proti ekipi Hermi neopazni strelovodi. Za slednjo bo igral tudi domačin Miran Ravter, ki se bo tudi s to tekmo poslovil od reprezentančnega smučanja. Pričetek tekme bo ob 19.O0, vstop pa bo prost. ■ Smučarski skoki Velenjčani premočni Mlajši in starejši smučarski skakalci kljub poletju in počitnicam tudi prejšnji teden niso počivali. Že v četrtek so se mladinci in člani štajersko - koroške regije na regijskem prvenstvu pomerili v Velenju na 80 -metrski skakalnici, Velenjčani pa so osvojili vsa najboljša mesta. Pri mladincih do 16 let je zmagal Marko Šteharnik, drugi je bil Marko Perše in tretji Marcel Klemenčič; pri mladincih do 18 let je zmagal Marko Zorko pred Tahijem Globačnikom, tretji je bil Branko Kamenik iz Šmart-nega na Pohorju; pri članih pa so se na prvih treh mestih zvrstili Rolando Kaligaro, Marko Zorko in Luka Ograjenšek. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke, da se včlanijo v klub, saj bo v septembru tečaj smučarskih skokov. Prijavijo se lahko ob ponedeljkih in četrtkih ob 19.00 ob izteku skakalnic, sprejel pa jih bo trener Milan Žižek. ■ J.O. Maraton Celje - Logarska dolina Premagati so morali tudi vreme Lovro Blatnik Medobčinska liga Škale 98 Vodilni z naskokom V 8. medobčinski ligi Škale 98 so odigrali drugi krog jesenskega dela. Vodilni dve moštvi v prvi in drugi ligi sta si doslej priigrali zajetno prednost pred zasledovalci, ki se bodo morali močno potruditi, če se želijo vmešati v boj za vrh. Izidi 11. kroga v 1. ligi: Kamnoseštvo Kozjak-KMN Fori Škale 1:2, Saloon Mins-ŠD Skale Zlatorog 3:1, Mušketirji Cigrad Kajuh-NK Vigo Herbi 2:1, Texas KK Zbičajnik-Avtoprevozništvo Sovič 3:4, Mušketirji-SK Cirkovce 2:2; vrstni red: 1. Kamnoseštvo Kozjak 26,2. ŠD Škale Zlatorog 24,3. Saloon Mins 18,4. Mušketirji Cigrad Kajuh 18,5. KMN Fori Škale 17, 6. NK Vigo Herbi 16, 7. Mušketirji 16, 8. ŠK Cirkovce 9,9. Texas KK Zbičajnik 6, 10. Avtoprevozništvo Sovič 2. Druga liga: S Team-KMN Bambino 0:6, NK Vigo Teves-Kalimero 1:2, KMN Fori Skale 2 Avtoličarstvo Vodišek-Okrepčevalnica Mastig 0:4, Skaza trans-Zavodnje 1:1, Flamengo-Veplas 0:1; vrstni red: 1. KMN Bambino 31, 2. Kalimero 31,3. Veplas 25,4. Skaza trans 20, 5. NK Vigo Teves 19,6. Zavodnje 18,7. Flamengo 15,8. Okrepčevalnica Mastig 13,9. S Team 7,10. KMN Fori 2 3. ■ Šahovske novice Šaleško šahovsko društvo bo od petka, 4. septembra, do nedelje, 6. septembra, v Termah Topolšica izvedlo nagradni turnir za kadete v aktivnem šahu s tempom 2 x 60 minut, začeli pa ga bodo v petek ob 14.00. Danes, v četrtek, 3. septembra, bodo ob 17.O0 mesečni turnir za prehodni pokal ŠŠD. UA.N. Konjeniški klub Doris Postati več kot le jahalna šola Letošnji, že 14. po vrsti, maratonski tek in pohod od Celja do Logarske doline je v veliki meri skazilo slabo in hladno vreme z močnim deževjem, kije pokvarilo tudi zaključek v kampu v Logarski dolini. Organizatorji so pričakovali blizu 1000 udeležencev, prav vreme pa je mnoge odvrnilo od zahtevne preizkušnje, vseeno pa je svoje sposobnosti preverilo 487 tekačev in pohodnikov. Posebej je treba poudariti odlično organizacijo, h kateri so zelo veliko pripomogli pripadniki Slovenske vojske, brez katerih vsakoletnega pohoda ne bi bilo, na 42 kilometrov dolgi progi pa so se pomerili tudi vojaki, načelnik generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar pa je brez težav opravil 15 - kilometrski pohod od Luč do Logarske doline. Letos je s 75 kilometri od Celja do Logarske doline najhitreje opravil Milan Župane iz Mislinje. To je bila že njegova druga zmaga, progo je zmogel v 5 urah,32 minutah in 47 sekundah. S tem je precej zaostal za rekordom Stanka Barberja iz Velenja (4 ure in 52 minut), zmage v zelo težkih pogo- Milan Župane je bil jih pa je bil seveda zelo vesel. Prvi mu je čestital prav večkratni zmagovalec, rekorder in veliki tekmec Stanko Barber in pri tem dejal, da boljšega časa v slabih razmerah in brez prave konkurence Milan Župane pač ni mogel doseči. Drugi je 14 minut za zmagovalcem pritekel Edo Gre-gorič, ki je bil doslej že dvakrat tretji in bo naslednje leto spet prišel, če bo zdrav, kot je dejal, dodati pa je treba, da bo Edo Gre-gorič v naslednjih dneh dopolnil za maratonca več kot zavidljivih 57 zadovoljen po zares naporni preizkušnji let. Tretji je bil Bojan Flander. Med ženskami je bila na 75 kilometrov najboljša Mateja Udovč (7:42,57), pred Vasilijo Kos in Slovakinjo Ivano Vidimovo. Na progi od Mozirja do Logarske (40 km) je bil med moškimi najhitrejši Tadej Drobnič (2:50,55), pri ženskah Renata Dvorakova (4:09,02); z Ljubnega (25 km) sta najhitreje pritekla Boris Podpečan (1:47,24) in Marjana Košar (2:45,28), iz Luč (15 km) pa Obrad Lazič (1:01,07) in Slavica Poznič (1:09,43). Mjp Konjeniški šport Čik, Blatnik in Novakova sijajni V Škofji vasi pri Celju so se konec minulega tedna zbrali najboyši slovenski jahači za predzadnji tekmi za mladinski in članski pokal Slovenije. Obenem so tekmovali za pokal mednarodnega obrtnega sejma, v soboto pa tudi za pokal mednarodne konjeniške zveze. Prav slednjega je v slabih vremenskih pogojih osvojil član KK Velenje Lovro Blatnik. Vreme je bilo tekmovalcem veliko bolj naklonjeno v nedeljo na pokalnem tekmovanju. Med člani je po ogorčenem boju na najvišjih ovirah (1,30 m) in na še višjih v baražu (1,40 m) zmagal Matjaž Čik in se tako v točkovanju za slovenski pokal vodilnemu Sandiju Smolnikarju iz Krumperka približal na vsega pol točke. Na koncu tekmovanja je sodniški zbor v posebnem točkovanju vseh preizkušenj v obeh dneh določil zmagovalko in za jahalko turnirja izbral Majo Novak iz Velenjskega kluba. ■ jp, vos Tenis center AS Turnir rekreativcev Teniški center AS je izvedel turnir rekreativcev "norma soft open." Izidi sklepnega dela: ženske -polfinale: P. Moškon - Jug 9:6, A. Moškon - Križovnik 9:8; za 3. mesto: Jug - Križovnik 9:4; za 1. mesto: P. Moškon - A. Moškon 9:7. Moški - polfinale: Tratnik - Ževart 9:8, Melavc - Špegel 9:4; za 3. mesto: Ževart - Spegel 9:4; finale: Tratnik - Melavc 9:4. ■ V Velenju seje konjeniški šport lepo prijel. Jahalni center ob jezeru že vrsto let razveseljuje staro in mlado iz Velenja in njegove okolice. Sedaj pa seje konjereja in z njo povezan turizem pojavil še drugje. Malo naprej od hlevov konjeniškega kluba Velenje vodi cesta skozi Škale in naprej skozi Hrastovec. Čisto na koncu te ceste, na vrhu hriba, je Karničnikova kmetija. Sin Marko jo je podedoval po starših. Zakonca, Brigita in Marko, oba sta zaposlena, sta dolgo oklevala, kaj bi. Pred dvema letoma pa sta se odločila, da bosta doma vrzre-jala konje. Pričela sta z eno samo kobilo, Doris, sedaj pa njuna čreda šteje že 12 konj. Kar tri izmed njih sta že zdresirala, tako da so primerni za ježo. Vendar čreda tako velika ne bo ostala. Pravijo, da bodo ostali pri približno sedmih dobrih in šolanih konjih, saj jim pogoji žal onemogočajo, da bi kakovostno vzrejali več. Poleti menda ni težav, saj so konji zunaj, pozimi pa, ko živo srebro pade pod nič, je v hlevu prava gneča. Na vrhu klanca so konjem letos ogradili več kot tri hektare pašnikov, ker na njihovi kmetiji ves poletni čas preživijo zunaj, v nar- avi. Le žrebički - vsako leto dobijo vsaj enega - noči prespijo v hlevu skupaj z mamo. Poleg tega so letos za hlevom postavili tudi manežo za tiste, ki jim treking s konji po čudovitih okoliških hribih ni všeč in imajo raje ježo pod budnim očesom vaditeljev. Letos sta zakonca skupaj s prijatelji, ljubitelji konj, ustanovila še konjeniški klub. Poimenovala sta ga kar po njuni prvi rezgetajoči ljubezni. Načrti so veliki, predvsem pa ne želijo ostati le jahalna šola, temveč bi se radi s konjerejo uk- varjali celovito. Tako bodo tudi sami skrbeli za rejo lastnih konj, s podmladkom pa bi si radi tudi služili kruh. Pri Karničnikovih imajo drugače srečo, saj večino krme - oves in seno - pridelajo doma, tako da njihovi konji dobijo tisto pravo, domačo krmo. Klub danes šteje šele deset članov, upajo pa, da se jim bo jeseni pridružil še kdo, saj je priložnosti za dobro ježo, tako terensko kot manežno, v Velenju žal še vedno premalo. ■ zmaj, dos - 10. septembra 1998 KINO VELENJE- v hotelu PAKA vum POŠTAR (drama) Četrtek, 10.9., ob 20. uri Režija: Kevin Costner Vloge: Kevin Costner, Will Patton, Larenz Tate Dolžina: 150 minut Piše se leto 2013. Svet je opustošen. Mesta so uničena, države so razpadle, srečneži, ki so preživeli vse katastrofe, vojne in bolezni, so se zaprti v primitivne vaške občine, po katerih pustoši še general Betlehem s svojo vojsko Holnistov, za katero ropa vasi in regru-tira mlade, močne fante. Nepričakovano pa se med zatiranim ljudstvom pojavi nekdo, ki se predstavlja kot predstavnik nove vlade obnovljenih ZDA in se izdaja za poštarja. Le-ta jim nevede prinese novo upanje in vero v boljšo prihodnost, s tem pa tudi moč, da se »touttu uu a i. avgusta do 6. septembra 1998 povprečne dnevne koncentracije SG2, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne'obšine Velenje. Obdtne Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 6.9. AMP Veliki vrh 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 31 .avgusta do 6.septembra 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. S 31.8. D1.9. 12.9. a 3.9. D4.9. ■ 5.9. 16.9. postavijo za svoje pravice in se uprejo okrutnemu Betlehemu. IZGUBLJENI V VESOLJU (znanstveno-fantastični ep), Digital Petek, 11.9., ob 18. in 20.30 uri Sobota, 12.9., ob 18. in 20.30 uri Nedelja, 13.9., ob 18. in 20.30 uri Režija: Stephen Hopkins Vloge: Gary Oldman, VVilliam Hurt, Matt LeBlanc, Mirni Rogers,... Dolžina: 130 minut Film je posnet po ameriški TV nadaljevanki iz šestdesetih let. V ne tako daljni prihodnosti planetu Zemlja grozi popolno uničenje zaradi onesnaženosti. Družina Robinson je izbrana, da med zvezdami poišče nov dom za zastrupljene prebivalce Zemlje. Toda ta družina ni tako idealna kot se zdi. Pod palubo ladje, s katero plujejo skozi čas in vesolje, bdi zlobni doktor Smith, ki želi preprečiti njihov načrt. Družina mora tako končno stopiti skupaj, združiti moči in pristati na tleh zvezde, ki pomeni rešitev sveta ali pa je edino upanje za človeštvo dokončno pokopano. REZILO (drama) Ponedeljek, 14.9., ob 18. in 20.30 uri Torek, 15. 9., ob 18. in 20.30 uri Režija: Billy Bob Thornton Vloge: Billy Bob Thornton Dolžina: 134 minut Kari Childers je rahlo zaostal človek, ki sta ga imela starša za božjo kazen. Kot nadarjen mehanik dobi v rojstnem mestu službo serviserja. Sprijatelji se z mladim fantom Frankom, ki ima probleme z nasilnim maminim prijateljem Doylom. Pred Karlom je težka odločitev. Ali naj bo pasiven in gleda, kako bo Doyle uničil fantu življenje, kot sta ga njemu njegova starša, ali pa naj se vmeša in zaščiti fanta... MH ** ihh CELJE * MESTO SEJEMSKO HESiim tn E a) "a? (A « o oo o> tn o E či 4-* <4-1 £ . Mednarodni Irtni CELJE, 11.-20.9.1998 OGLEDALO SLOVENSKE USPEŠNOSTI L GENERALNI POKROVITELJ KOVINOTEHNA TITANIK (romantični spektakel) Sreda, 16.9., ob 17. in 20.30 uri Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate VJinsIet Dolžina: 190 minut Romantična ljubezenska zgodba, ki se dogaja na Titaniku, najlepši in največji ladji na svetu, ki je veljala za nepoto-pljivo, a je končala na dnu Atlantika že na svoji prvi poti. Film leta, dobitnik 11 -ih letošnjih Oskarjev in nepfekosljiv po številu obiskovalcev povsod po svetu. SMRTONOSNO OROŽJE 4 Od 17. do 22. 9. v obeh dvoranah! Ciklus filmov o kitu Willyju in njegovem prijateljem Jessieju: 12. in 13. 9. - WILLY 2,19. in 20. 9. - W1LLY 3 WILLY 2 (pustolovski) Sobota in nedelja, 12. in 13. 9., ob 16. uri Otroška matineja! Cena vstopnice 400 SIT! Režija: Dvvight Little Vloge: Jason J. Richter, Michael Madsen, August Schellnberg, ... Dolžina: 96 minut Jessie ponovno najde svojega prijatelja - orjaškega kita Willyija, ki mu pomaga rešiti ekološko katastrofo. Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! DZUNKIJI (komedija) Ponedeljek, 14.9., ob 18. uri (zaradi zasedenosti dvorane!) Torek, 15.9., ob 19. uri Sreda, 16.9., ob 19. uri Vloge: Tupac Shakur, Tim Roth Dolžina: 90 minut Komedija o dveh prijateljih, ki bi se rada odvadila uživanja drog, pa jima zaradi birokracije socialnega skrbstva to nikakor ne uspe. KINO ŠOŠTANJ IZGUBUENIV VESOLJU (znanstvenofantastični ep) Nedelja, 13.9., ob 15.30 uri Cena vstopnice: 500 SIT KINO ŠMARTNO ob PAKI IZGUBLJENI V VESOLJU (znanstveno-fantastični ep) Sobota, 12. 9., ob 15. uri Cena vstopnice: 500 SIT Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT. Rezervacije vstopnic: 898-24-93 vsak delovnik dopoldne (uprava) in 898-24-91 eno uro pred predstavo. ČETRTEK, 10 septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11 septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12 septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvi Trinajsto; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 13 seplembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14 septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15 septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16 septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Imate zaključeno poklicno šolo ustrezne smeri? Od sebe zahtevate več? želite poklicno napredovati? ŠOLSKI CENTER VELENJE • POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA • POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA • POKLICNA IN TEHNIŠKA RUDARSKA ŠOLA • POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI v šolskem letu 1998/99 vpisuje v izobraževanje ob delu za pridobitev naslednjih poklicev: • elektrotehnik elektronik • elektrotehnik energetik • strojni tehnik • rudarski tehnik • tehnik gospodinjskih storitev Informacije dobite v tajništvu, tel.: 063/ 853-181. Vabimo vas rta informativni dan, ki bo v torek, 15. 9., ob 17. uri na ŠCV v zbornici rumene šolske stavbe (I. nadstropje). Na informativni dan vabimo tudi vse, ki rednega izobraževanja niste uspešno zaključili. Za vas bomo pripravili individualni načrt, da si boste lahko pridobili ustrezno verificirano izobrazbo. 10. septembra 1998 OBVEŠČEVALEC NAŠ ČAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI TRAKTORSKI HIDRAVLIČNI NAKLADALEC hlevskega gnoja, težja izvedba, prodam. Telefon 881-196. PRODAM KROŽNO ŽAGO MIO STANDARD in nerabljeno plastificira-no mrežo cca 1 X130 m. Telefon 856-742, od 9. do 16. ure. GLASBILA UGODNO PRODAM PIANINO BELARUSY. Telefon 853-388. HARMONIKO "MELODIJA", 80- basno, prodam. Tel.: 863-209. KLAVIATURE KORG I5S (novejše, kvalitetne) s kovčkom ugodno prodam. Telefon: 893-014. CITRE "HOLCMAN" primerne za učenje prodam. Telefon: 858-4-12. PIANINO CALISIA (poljska), 1.1989, svetle barve, prvi lastnik, prodam. Telefon: 0602/35-672,0602/35-235. INŠTRUKCIJE TREBA JE PRIČETI SEDAJ. Inštru-iram matematiko za osnovno in srednje šole. Telefon: 856-801. KOLESA DOBRO OHRANJENO KOLO znamke VVILLIER z dodatno opremo prodam. Telefon: 858-471, (Tit), po 15. uri. DIRKALNO KOLO COLNAGO prodam. Telefon: 858-293. KUPIM DELNICE SKLADOV odkupujemo po najvišjih cenah. Telefon: 062/631-164. POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 430 (2+2), staro do 10 let, kupim. Tel.:861-471. LOKALI V NAJEM ODDAM POSLOVNI prostor za skladišče ali mirno dejavnost. Telefon 893-871. PISARNIŠKI PROSTOR (18 m2) v centru Velenja, cesta Bratov Mravljak 1, dajemo v najem. Tel.:855-203, pon. in sreda od 8-11. ure. OSTALO VAS ZANIMA VAŠA PRIHOD-NJOST? Oglasite se pri Radmili Nezirovič, Hrastovec 1, Turn, Velenje. PREKLIC OPRAVIČUJEM SE ZA MALI PREKRŠEK V PETROLU. D. G. POSESTI STAREJŠO HIŠO V ŠMARTNEM OB PAKI, prodam. Telefon 885-046. MONTAŽNO HIŠO z nekaj zemlje, prof. Lidia Napotnik telefon: 063/882-616, 886-211 CELOLETNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO NEMŠČINA - za razredno stopnjo - za predmetno stopnjo ANGLEŠČINA - za malo šolo in 1. razred - za razredno stopnjo - za predmetno stopnjo - slovnica za dijake PRIJAVE IN INFORMACIJE DO 18. SEPTEMBRA Qtzikeona šcLa Aittgua KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da j bomo reklamacije Odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje prodam. Telefon 893-604. V KAVČAH pri VELENJU (800 m iz Velenja) prodam zemljo v izmeri 87 arov (travnik, vinograd, gozd) primerna za vikende. Telefon 062/514-717, 062/631-117, 041/633-557, 041/704-384. V VELENJU (pri cesti) prodam 4.500 m2 gozda po 140,00 SIT m2. Telefon: 0602/55-821 (Tina), po 15. uri. RAZNO PRODAM 200 LITRSKI, malo rabljen sod za vino, prodam za 25.000 SIT. Telefon 856-603. PRODAM DVOJE BALKONSKIH VRAT 100x210. Telefon 851-227. RABLJENO KRITINO TRAJANKO, 3000 kom, prodam. Telefon 853-924, zvečer. DVA HRASTOVA SODA, 400 in 5001 ugodno prodam. Telefon: 882-399. NEŠKROPLJENA JABOLKA na drevju prodam. Tel.: 885-533. RABLJENO STREŠNO OKNO (85x112 cm) za 8.000 SIT in os za traktorsko prikolico (16 col), prodam. Tel.: 882-075. GROZDJE - IZABELO, staro sorto, prodam. Tel.: 853-189. SUHA TRDA DRVA prodam. Tel.: 893-071. DVA HRASTOVA SODA (1001 in 1201) prodam. Telefon: 865-489. SLADEK MOŠT iz neškropljenih jabolk in domača jajca prodamo. Telefon: 863-234. NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico ali mošt ter večjo količino slivovke prodam po udogni ceni. Telefon: 885-396. STANOVANJA STANOVANJE V VELENJU (50 do 60 m2) kupim. Telefon: 861-164. VOZILA JUGO KORAL 55, letnik 89 in Lada Samara 1500, letnik 94, prodamo po dogovoru. Telefon 853-431. JUGO 45,1.86, prodam za 10.000,00 SIT. Telefon: 882-880. OPEL CORS01.2 S, I. 89, lepo ohranjeno prodam. Telefon: 857-918, 862-214. ZASTAV0101,1.89, registrirano do junija 1999, prodam. Telefon: 882-191. CLI01,2,1.95/11, prodam za 960.000,00 SIT. Telefon: 861-643. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101GTL, reg. do 6/99, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 851-471. ZAPOSLITVE ISCEMO AMBICIOZNE SODELAVCE, pripravljene na dinamično delo in visoke dohodke. Telefon 411-646. ZA NEZAHTEVNO PISARNIŠKO DELO nudimo redno, honorarno zaposlitev. Telefon 864-334. VELENJČANKE (upokojenke, nezaposlene) nudimo vam soliden zaslužek za honorarno ali redno delo v telefonski prodaji. Pisne ponudbe pod šifro "DELO". TURISTIČNA AGENCIJA RELAX, PE Velenje zaposli referenta v turizmu. Pogoji: srednja izobrazba turistične ali ekonomske smeri, znanje enga tujega jezika in delovne izkušnje. Informacije po telefonu: 063/715-616. ŽIVALI KUPIM MLADO GOVEDO za zakol. Telefon 894-031, zvečer. TELICO SIMENTALKO, brejo tri mesece, prodam. Tel.:881-764. PRAŠIČA za zakol prodam. Telefon: 893-281. BIKA simentalca težkega 180 kg prodam. Telefon: 854-051, zvečer. BIKCA sive pasme 110 kg težkega prodam za nadaljno rejo. Telefon: 892-374. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. m: 898 17 51 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tet.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 10. septembra - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Pirtovšek in nočni dr. Blatnik in dr. Friškovec Petek, 11. septembra - dopoldan dr. Friškovec in popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Friškovec in dr. 0. Renko Sobota, 12. septembra - dežurni dr. Pirtovšek in dr. Gusič Nedelja, 13. septembra - dežurni dr. Pirtovšek in dr. Gusič Ponedeljek, 14. septembra - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. D. Vrabič, nočni dr. Žuber in dr. Lovrec-Veternik Torek, 15. septembra - dopoldan dr. Friškovec, popodlan dr. Urbane, nočni dr. 0. Renko in dr. Pirtovšek Sreda, 16. septembra - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Rus, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 12. in 13. september - dr. Zora Koharovič-Pavlovič, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.(tel.: 854-303) Veterinarska postaja Šoštanj: Od 11. septembra do 18. septembra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje 65; Maria Rehar, roj. 1914, Velenje, Koroška c. št. 42; Zorislava Kompan, roj. 1926, Metleče št. 12, Šoštanj. Upravna enota Žalec Poroke: Boris Strmčnik, Plešivec št. 45 in Erika Nahtigal, Ravne št. 99/a; Marko Založnik, Velenje, Tomšičeva c. št. 19 in Dragica Kričaj, Velenje, Tomšičeva c. št. 19. 1 Smrti: Justina Pogačar, stara 84 let, Zg. Grušovlje 4; Ivan Dušič, star 69 let, Andraž nad Polzelo 118; Ana Petrin, stara 92 let, Rečica ob Savinji 22; Stane Peršak, star 45 let, Ljubljana, Obrije 15; Antonija Krajnc, stara 84 let, Arja vas 66. J Smrti: Terezija Pirih, roj. 1930, Velenje, Šlandrova c. št. 12; Franc Visočnik, roj. 1935, Ravne na Koroškem, Trg svobode št. 13; Viktor Kodrnja, roj. 1928, Celje, Pod gradom št. 2/a, št. KAMNOSESTVO PODPECAN ŠALEK 2.0, VELENJE, TEL.: 865-050 NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE V SPOMIN Zelo boleč je spomin na 4. september 1983, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak MATJAŽ OSTROZNIK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. TVOJI Težko je nekoga izgubiti, še težje se je naučiti brez njega živeti. Tako zelo TE bomo pogrešali. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice Terezije PIRIH 29.9.1930-1.9.1998 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu ERA d.d. in ERA Preskrbni center ter vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, še posebej pa zdravnikom in osebju Bolnišnice Topolšica za njihovo požrtvovalnost, toplino in razumevanje. Hvala tudi govornikoma, pevcem, godbi, g. župniku in pogrebni službi Usar. Žalujoči: mož Slavko, hčerki Slavica in Vera z družino ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je umrla ZORI SLAVA KOMPAN Metleče 12, Šoštanj 13.08.1926 - 5.9.1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki soji stali ob strani in ji pomagali lajšati bolečine. Naša posebna zahvala pa gre zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica in njenima zdravnikoma dr. Menihu in dr. Polesu. ŽALUJOČI SVOJCI Posebej je navdušilo mojstrstvo domačih in tujih vrtnarjev in cvetličarjev SavMski.gai Sijaj dveh desetletij precej skalilo. V slavnostnem sprevodu, doslej največjem v Sloveniji, so se s svojim mojstrstvom na 30 vozovih predstavili domači in tuji vrtnarji ter cvetličarji, ostalih 30 skupin pa so predstavljali številni slovenski turistični kraji, godbe na pihala z maržoretka-mi, skupine narodnih noš in še kdo. Zavidanja vredno obletnico so počastili številni ugledni gostje, med njimi predsednik države Milan Kučan, pa minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar in predsednik turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Osrednja slovesnost je bila na igrišču ob Savinjskem gaju, slav-ljencem pa so godile čestitke, lepe želje in ugotovitev, lepa na- rava in še lepši park cvetja ob Savinji zgovorno pričata o ljudeh, ki tukaj živijo, z njimi so gostje delili veselje in zadovoljstvo, hkrati pa obljubili, da se bodo v ta čudoviti del lepe slovenske zemlje še vračali. Predsednik države Milan Kučan je v svojem nagovoru poudaril, da je pred 20 leti posejano seme obrodilo prebogate sado- ve, da Slovence povezuje ljubezen do lepega in do bogatega duhovnega izročila. Po njegovih besedah so prav v Mozirju ustvarili redko lepoto, ker niso spraševali kaj kdo je, temveč so cenili samo, kaj kdo zmore in hoče. "Vem, da smo sposobni ustvariti lepše življenje, kot ga imamo in prav vi ste vzor takšnih stremljenj," je predsednik poudaril na koncu. V nadaljevanju slovesnosti so podelili posebne jubilejne plakete vsem ustvarjalcem Savinjskega gaja. Med dobitniki je bil tudi duša in srce cvetličnega parka Jože Skornšek, ki je prejel tudi posebno priznanje za takorekoč Drugi praznik KS Plešivec sadila doma vzgojene sadike teh rož, ni mogla predstavljati, da ji bodo tako bujno in bogato cvetele. Pogled na tudi do meter dolge šope cvetja je prava paša za oči. Ker je s fotoaparatom nemogoče pokazati vso cvetje, prikrajšani pa smo tudi za barve, je najbolje, da se sami odpravite v Laze. Za orientacijo naj vam bo grad, ki stoji na griču. Ogled vas ne bo nič stal. Kako pa priti do takšnega cvetja, pa verjetno tudi ne boste izvedeli. ■ M. H. Ali je "Lipa" pojedla lipo? Tako se sprašujejo mnogi Šalečani, ki so se najprej razveselili dolgo in težko pričakovane obnove tega starega trga pod razvalinami Šaleškega gradu. Veselje pa je hitro skopnelo. Večina, ki jih živi v starem središču, je bila ponosna na lipo, simbol slovenstva, ki se je dvigala ob tamkajšnjem gasilskem domu. Pa je bila gasilcem, pa verjetno še komu, napoti. Ko so ti izvedeli, da večina krajanov proti temu (večina jih je to podpisala), da bi lipo podrli in ko je bil na to temo sklican sestanek, so pohiteli i delom. Lipa je padla dan pred napovedanim sestankom. Res škoda, da gasilci svojo voljo uveljavljajo na takšen način! Pri tem pa najbrž pozabljajo, da gasilcev brez krajanov ni. Bleščeč višek prireditev ob 20 - letnici Savinjskega gaja je bil velik nedeljski sprevod, ki se je v nedeljo dobri dve uri vil skozi Mozirje do igrišča ob Savinji. Lepoti cvetja, veliki prizadevnosti domačinov ter slovenskih in tujih vrtnarjev se je uklonilo tudi vreme, ki je jubilej v petek in soboto življenjsko delo, Turistična zveza Slovenije pa je Savinjskemu gaju podelila še srebrni znak. Tisoči obiskovalcev, ki so se na lepo nedeljo od vsepovsod zgrnili v Savinjski gaj, so lahko uživali v čudoviti razstavi, ki so jo mojstri pripravili ob vhodu v gaj, ta je bil seveda za jubilej še posebej ozaljšan, poseben utrip pa so mu dajali še narodopisni objekti, saj so za praznik oživili kovačijo in mlin, pa kmečko in preužitkarsko hišo. Tudi ostalih zanimivosti ni manjkalo in praznik Savinjskega gaja je bil zares lep. MiP S pogumom in voljo do uspehov Plešivec, 5. septembra - Lilo je kot iz škafa, krajani krajevne skupnosti Plešivec pa so se v kar precejšnjem številu udeležili slovesnosti ob otvoritvi kar treh, zanje pomembnih pridobitev - vodovoda Črna Gora, posodobljena cesta do Čanča ter sedmih avtobusnih postajališč. S tem so znova dokazali svojo vztrajnost, voljo, pripravljenost, tako kot na delovnih akcijah. S pridobitvami so na najboljši način zaznamovali drugi po vrsti krajevni praznik. Ob zvokih godbe na pihala Zarja iz Šoštanja so se najprej zbrali na slovesnosti na posodobljeni cesti. Denar za naložbo je, po besedah predsednika KS Plešivec Franca Dolarja, prispevala Mestna občina Velenje, in sicer v zameno za zemljišče, na katerem stoji plinska merilna postaja. Pod asfaltno prevleko so vgradili tudi kanalizacijske cevi. Dolarje izrazil upanje, da jih bodo lahko čimprej priključili na že obstoječe kanalizacijsko omrežje v Plešivcu, saj si krajani želijo živeti v lepem in zdravem okolju. Rešitev oskrbe s pitno vodo ob vsakem trenutku, kar izgradnja vodovoda Črna Gora zagotavlja, je za krajane Plešivca največja pridobitev v zadnjih nekaj letih. Vanjo so vložili mnogo denarja, še več truda in dela. Mnogim krajanom se je s tem ponudila možnost, da si na obrobju mesta Velenje ustvarijo svoj dom. Tistim, ki so se že odselili, pa možnost za ponovno vrnitev. Kot je v svojem govoru poudaril predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Črna Gora Vinko Kotnik, so zaradi zahtevnosti naložbe pred petimi leti tu in tam podvomili, ali ji bodo lahko kos. A, imeli so dovolj volje, poguma, vztrajnosti, da so se vsemu navkljub lotili dolgoročne rešitve oskrbe z zdravo pitno vodo. In uspeli. Kako velik zalogaj so "spravili" pod streho govore številke o tehničnem in finančnem delu izgradnje. Po predračunski vrednosti iz leta 1993 je znašala 62 milijonov tolarjev oziroma takratnih 900 ti- soč nemških mark. Pomemben delež pri financiranju je imela Mestna občina Velenje, nekaj denarja so zanjo prispevale Termoelektrarne Šoštanj, kar pa je skupaj z denarjem iz republiškega sklada za demografsko ogrožena področja predstavljalo le 37-odstot-kov vrednosti naložbe. Ostali potreben denar so prispevali krajam, naročniki sami, z denarjem in udarniškim delom. S tem niso rešili vodooskrbe le za danes priključenih 35 gospodinjstev, ampak omogočili tudi novim krajanom dovolj zdrave pitne vode. Vinko Kotnik se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri uresničitvi največjega in najzahtevnejšega projekta v KS Plešivec sploh. Ob tej priložnosti seje spomnil tudi pokojnega Alojza Klančnika, ki je bil gonilna sila gradbenega odbora. Po obvezni pokušnji pitne vode so se krajani zbrali še na enem mestu, kjer je bilo prav tako potrebno prerezati otvoritveni trak, na avtobusnem postajališču Plešivec vas. Sedem utic so postavili in s tem omogočili koristni-kom javnih prevoznih sredstev, predvsem tamkajšnjim učencem, streho nad glavo ob čakanju na avtobus. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo avtobusnih postajališč Slavko Grobelnik je ob tej priložnosti še posebej naglasil prizadevnost projektanta Marko Vučina in krajanov, ki so darovali les, denar in opravili več kot 900 prostovoljnih ur. Otvoritvenih slovesnosti ob drugem krajevnem prazniku so se med drugim udeležili vidni predstavniki Mestne občine Velenje. Župan občine Srečko Meh se je zahvalil krajanom za zahtevo, da se v kraju nekaj naredi. "V ponos mi je, da sem najbrž župan, kije v zadnjem obdobju na otvoritvah spil največ vode. V ponos zato, ker to pomeni, da smo temu vprašanju v občini namenili veliko pozornosti. Zavedamo se, daje voda eden od pogojev za ohranitev življenja tudi na obrobju mesta. Vse je mogoče narediti, če vi hočete in si pri tem po svojih močeh tudi prizadevate." Krajani in gostje so nato družno nadaljevali slavje pod kozolcem pri gostišču Vovk v Plešivcu, kjer so v kulturnem programu nastopili učenci tamkajšnje podružnične šole, domače pevke, oktet Paka, harmonikarji in člani dramske skupine KUD Ivana Cankarja Plešivec. Ob koncu uradnega dela so tistim, ki so največ prispevali k lepšemu in boljšemu življenju v tej slikoviti vasici, podelili priložnostne nagrade in priznanja. ■ tp KS Ko novo, Šmartinske Cirkovce Skromna, a pomembna pridobitev Šenbric, 4. Septembra - S krajšo priložnostno slovesnostjo so krajani Senbrica in dela Smartinskih Cirkovc zaznamovali za marsikoga skromno, a zanje življenjsko pomembno pridobitev. Svojemu namenu so župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, predsednika KS Konovo Karli Stropnik in Cirkovce Ivan Le-mež, krajana Alojz Jelen ter Tone Plazer predali cesto Šenbric - Cirkovce. Po 12-letnih prizadevanjih jim je naposled uspelo povezati omenjeni KS s cesto, ki je makadamska, a za 11 vsakodnevnih uporabnikov zlata vredna. Razširili so jo, utrdili, uredili odvodnjavanje in s tem poskrbeli, da je postala lokalna. Njeno vzdrževanje je sedaj prevzelo celjsko Cestno podjetje. Za opravljena dela na 1000 m dolgi poti so namenili 500 tisoč tolarjev, našli so jih v proračunu Mestne občine Velenje. Karli Stropnik je v nagovoru krajanom in gostom naglasil, da bodo v prihodnje morali urediti še cesto Konovo - Šenbric. ■ tp Paša za oči Če drži trditev, da so rože okras in ponos vsake žene in dekleta, potem je lahko Nada Stvarnik iz Laz več kot ponosna na številne surfinije, ki se bohotijo na balkonih in okenskih policah domače hiše in hleva. Čeprav Nada pri gojenju rož ni ravno začetnica, si verjetno letos spomladi, ko je v cvetlična korita 1 ■