10. štev. Oktober — 1891. Letnik XIV. um guii; Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikaJno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravr.ištvo je v hiši „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", Poljske ulice st. 10. XIII. občno zborovanje nemškega »Cecilijinega društva" v Gradci. Drugič zborovalo je „nemško Cecil. društvo" v glavnem mestu Štajerske od 24. do 26. avgusta t. 1. Pred 15 leti je zbor ratisbonske stolnice petje oskrboval, letos pa so Gračanje sami pokazali, koliko da morejo na polji cerkvene glasbe in kar naprej povem, da so svojo izkušnjo sijajno prestali. Število udeležnikov je bilo obilno, kajti zapisnik šteje nad 400 imen. Iz severne Nemške jih zaradi daljave ni bilo mnogo, vendar se nahajajo imena iz Veslfalske, Saške in Šleske. Južna Nemška je bila dobro zastopana, zlasti iz Bavarske, Virtemberške in Badenske. Iz Ogerske je bilo prišlo kakih 30 udeležnikov; Češka in- Moravska ste poslali svoje in iz slovenske Štajerske, Goriške in Kranjske bilo je nad 20 cecilijancev. Izmed znanih oseb „ Cecil. društva" bili so navzočni gg.: vrhovni predsednik Schmidt iz Monastira, oba namestnika njegova dr. Haberl iz Ratisbone in Mitterer Brixen-a, vodja Ahle, kapelnika Mih. Haller in G. Weber, prelat Al. K ari on i. dr. — Kar je pa zborovanju posebno sijajnost dalo, bila je navzočnost treh prevzvišenih škofov: dr. J. Zwerger-a, dr. J. Missia in dr. J. Katschthaler-a, kateri so se z občudovanja vredno marljivostjo vsega zborovanja udeleževali. Tudi stolni kapitul graški je bil vedno in dobro pri slovesnosti zastopan. Najpred naj hvalno omenim delovanje pripravljavnega odbora. Zadostuje, ako rečem, da se je vse zborovanje jako mirno in točno vršilo. Kaj da se to pravi, ve dobro vsakdo, kdor je kdaj imel opraviti z enakim poslom. Posebno hvalo zasluži nalašč tiskana knjižica za tekst. Vsaka številka latinskega teksta ima poleg njega še nemški prevod s kratko razlago do-tične liturgične oblike in življepisne podatke o skladateljih. In samo ti poslednji niso vseskozi dobri in zanesljivi. Preidimo zdaj k posameznim predavanjem in zborovanjem! Ponedeljek dne 24. avg. popoldne ob 4. uri bile so pontifikalne večernice v dvorni in stolni cerkvi. Večernice imel je stolni župnik msgr. Hebenstreit v navzočnosti prevzv. gg. škofov. Pri vhodu škofov v cerkev oglasile so se stare, jetične in razglašene orgle. Po kratkem vvodu igral je orglavec g. A. Seydler Muffat-ovo fugo: a d e fis e fis itd. okusno, a malo prepočasno. Temu so sledile večernice. Zbor, obstoječ iz ženskih in moških, stal je v prezbiteriji ter pel psalme koralno vrsteč se s falsobordone. Kdor je morda v Gradec prišel z skrbjo glede spretnosti zbora, moral se je takoj pomiriti; čul je zbor dobrih glasov, dobre šole in gotovosti. Lep, skoraj premočen bil je sopran, a tenor je najmanje ugajal. Ko se je prva antifona brez orgel zapela in se prva psalmova vrstica odpela, pričel je zbor takoj s falsobordone s toliko gotovostjo, da je bil poslušalec pomirjen. Vendar pa večernice v obče niso vseskozi ugajale. Akustične razmere stolnice graške niso kaj dobre in ker se je zbor postavil s hrbtom proti poslušalcem obrnen, je poslabšalo stvar še bolj, tako da glasbeni učinek ni bil povoljen. Tudi so se večernice, antifone in psalmove vrstice — prehitro pele. Po psalmih se antifone niso ponavljale; le orgle so je nadomestovale t. j. orgle so spre-vajale k sledeči antifoni. Le-to je sicer po Caerem. Epporum dovoljeno, česar bi pa iz estetičnih vzrokov ne hotel priporočati. Ponavljanje antifone spada k popolnosti psalma in stoprav s ponavljanjem antifone dobi psalm svoj glasbeni konec. In zlasti pri toliko slovesnih večernicah naj bi se ne bili posluževali privoljenja Caeremoniala Epporum. Enako so se pri „hymnus-u" sode kitice le na orglah igrale, kar se tudi nič kaj ne strinja z zakoni lepote. Pri „verzikulu" pel je zbor napačno končnico „in semiduplicibui" namesto „m duplicibusTudi antifono h „komemoraciji" so orgle nadomestile. Po večernicah šel je zbor na pevališče (ali kor) pet nekatere motette iz božične dobe. Tu so bili pevci ugodnejše postavljeni. Glasovi so doneli svežje in krepkejše. Začelo se je s Pa les t r in o (in to po vsi pravici) ter izbralo globokočutni „Ad te levavi" izmed peteroglasnih ofertorijev. Predaval se je dobro in potrdilo se je, da zbor razume „stare" 16. stoletja. Pravilna deklamacija, prostost posameznih glasov, mirno končane kadence so to dobro potrdile; le „forte" in »fortissimo" je bilo nekako preveč. Kaj lepo se je pela Schmidt-ova skladba „Exaudi Deus"; Stehle-jeva „Lac-tentur coeli" s svojimi čudnimi kontrasti je manje ugajala. Koenen-ova „Adeste fideles" ■— ljubka skladba je bila malo pretirana in ji je manjkalo miru. Pravega „pianissimo" ni bilo slišati. Mogočno donela je Mih. Hal-lerjeva „Tui sunt coeli"; tu je bil zbor v svojem elementu. Izven vspo-reda pel se je še lep „Tantum ergo", (kakor sem čul, da je Mittererjev). Zvečer ob 8. uri zbrali so se udeležniki v lepih in prostornih Aninih dvoranah. Prvi je govoril g. prelat. A. Kari on, načelnik pripravljavnega odbora pozdravljajoč goste, prišle od vsili krajev. Za njim stopi na govorniški oder vrhovni predsednik, č. g. S c h m i d t, zahvali se na prijaznem sprejemu, ki je porok, da 1. 1876. vsejano seme cecilijansko že cvete. Pri prvem občnem zboru izrekel je misel, naj bi se ustvaril za preustroj cerkv. glasbe prepotrebni vzorni zbor pri katedrali. Zgodilo se je, in to po skrbi stolniškega kapelnika dr. Weifi-a. Ako sodimo po tem, kar smo že danes v stolnici slišali, smemo se nadejati najlepšega. Govornik se je zahvalil pri-pravljavnemu odboru na vspešnem trudu želeč, naj bi plemenita umetnost cerkvene glasbe vse duhove zedinila, dasi tudi imajo osebe morda različne po- litične nazore. Vsi smo zvesti ceeilijanci, in ako pridejo k nam drugi, ki imajo srce in razum za veličastno glasbeno umetnost, radi je bodemo pozdravili in med se sprejeli. Konci želi govornik zvršitvi zbora blagoslov božji in pozivlje navzoče, naj zakličejo cecil. društvu gromeč „hoch", kar se je tudi zgodilo s hoch, eljen in živio. G. Adolf Doppler pozdravlja zbrane cecilijance v imenu „štajarskega društva glasbenih umetnikov". Duhovito razpravlja govornik, da ima posvetna glasba svoj začetek in svoj temelj v sveti glasbeni umetnosti ter da je mora zmiraj ondi iskati. Vsi umotvori posvetne glasbe slonijo na cerkveni ; cerkvena glasba je nekaka trdnjava proti plitvosti posvetne glasbe; zato pozdravlja (govornik) veselim srcem blage napore onih mdž, ki so se zbrali, da razumevajo umetnost v njeni globočini in visokosti, zakliče in zbrani za njim Gec. društvu navdušen trikratni hoch! G. župnik Baumgarten iz Marijine vasi (Mariasdorf) na Ogerskem šaljivo opisuje stanje cerkv. glasbe v svoji domovini; pravi, da se je ondi deloma tudi že vsprejela cecil. ideja ter da se boljša cerkv. glasba. Z malim so začeli, a čedalje bolje napredujejo. Katoličanstvo ne pozna deželnih mej in tudi ne državnih, ono obsega ves svet; enako mora cecilijanstvo delati in širiti se po vsem svetu — tudi po Ogerskem! V daljšem, često s ploskanjem odobravanem govoru obrnil se je stol-niški orglavec in glasbeni pisatelj g. A. Seydler do poslušalcev najpred povdarjajoč, da bode govoril kot kritik. Primerjal je umetnost s kritiko ter rekel, da mora dostojna kritika vestno svojo težko nalogo umetnosti v prid zvrševati. Pobijal je jako dobro neresnični pregovor, da kritikovati je laglje kot ustvarjati ali zboljšati. Opomni, da treba temeljitih študij, preden more kdo kak umotvor prav presoditi in kaže, da je zunajnost kritike enako brez pravega jedra, kakor umetnost brez fantazije ter da kritik mora biti umetniku prijatelj. Tedaj stoprav spolni svojo dolžnost. A tudi umetnik sam mora sebe kritikovati; in tu mu je krščanska ponižnost angelj varuh, da more spoznati svoje napake ; krščanska ponižnost je najbolja kritika samega sebe. K temu pa zopet treba pozitivne vere katoliškega kristijana, ki naj se podredi občnim zakonom katoliške cerkve. In temu skupnemu delovanju umetnika in kritika zakliče: Hoch! Ta večer in poznejša dva svirala je vrla meščanska godba v splošno zadovoljnost, seveda — pri vinu in pivu. Torek zjutraj ob 1/ž7 uri bila je sv. maša z blagoslovom in narodnim petjem po škofijski pesmarici „Hosanna" v stolnici. V nekaki zadregi sem tu, ako moram o tem poročati; kajti v popolni nevednosti sem o razmerah cerkvenega narodnega petja v Gradci. Name je naredilo vtis, kakor da bi tu šlo stoprav za vpeljavo njegovo. Cul sem tako cerkveno narodno ali ljudsko petje v dveh drugih graških cerkvah in reči moram brez ovinkov, da mi ni ugajalo. Niso mi jasne težave, ki je treba premagati, ne pot, po kateri hodijo in tudi korist, ki jo pričakujejo. „Grazer Volksblatt" piše, da so se tega petja udeležili navadni „hosanna-pevci" stolniškega zbora, deklice sirote pod vodstvom nun iz samostana »dobrega Pastirja", deklice sirote pod vodstvom usmiljenih sester in dečki iz „Pavlišča\ Nenavadno dozdevalo se mi je, da je nekako 12 dečkov sredi cerkve stoječih na vse grlo noto za noto vpilo; potem tudi nekoliko udeležnikov občnega zbora z libreti v rokah, in nekoliko naroda. Estetični vtis te maše ni bil kaj dober — vsaj zame ne. Trud graških gospodov naj sicer ne opeša radi tega; splošno mnenje je, da pot do splošnega narodnega petja je treba skozi „narodno šolo" izpeljati. Ako se v ljudski ali narodni šoli prav ne poprimejo ljudskega cerkvenega petja, potem so vsi drugi napori zaman. Ob 9. uri šli smo zopet radostnega srca v stolnico. Saj je stala na vsporedu tiskana Palestrine krasna maša „Ecce ajo JommesJ in je bilo pričakovati lepe izpeljave. In res smo bili presenečeni; dozdevalo se je, kakor da se je zbor čez noč spremenil in prenovil, tako krasno je pel. Kyrie me je kar očaral, enako tudi drugi deli maše. Zlasti mi je ugajalo postopanje pri glasbenih figurah in njihova otenjeva, kar je pričalo o finem okusu. Čudil sem se le, da zbor prejšnji večer „Ad de levari" ni lepše pel. Morda sta bila vodja in zbor tedaj še nekako nemirna. Današnja maša pa je bila krona vse slovesnosti. Najmanje mi je „Benediclus" dopadel, ker ni bil zadosti miren. Tudi to je naredilo nepovoljen vtis, da vis. častiti gospod ce-lebrant ni čakal s povzdignvanjem toliko časa, da bi bil zbor „Sanctus" končal. Kar se tiče razmerja med glasovi in njihovega šolanja, naj opazim, da so bili soprani (kakor sem že rekel) prav lepi in polni; tudi alti so se dobro glasili, le pri „forte" so bili prsni glasi še nekako trdi in grčasti. S tenori sem bil najmanj zadovoljen, zlasti v visoki leži, kar se bode pa dalo z vajo popraviti. Basi so bili krepki, tu pa tam še prekrepki; treba je še nekoliko oplemeniti. Izgovarjanje je bilo prav dobro in jasno; vsaj jaz sem razumel vsako besedo. Pri vhodu prevzv. gg. škofov je pel zbor Haller-jev „ Ecce sucerdos" kaj veličastno. Peteroglasni graduale „ Iuatus ut pahifi'1 dr. Witta je lepa skladba, ki se je tudi dobro predavala. Za ofertorijem pela se je G. Preyer-jeva skladba „Gloria et honore", ki je sicer sijajna, a po mojem mnenji je bila tujka v taki družbi. Koralnega petja pri maši ne morem brezpogojno hvaliti, naglašeni zlogi so bili premočni, končnice prešibke, besede pa druga od druge preveč raztrgane. Koral mora biti melodija, t. j. jezična melodija in zvezana glasbena misel. Kdor besedi ne razume, mu je tako petje zapečatena knjiga; mesto melodije sliši le neurejeno obilico tonov. Posebej imam še zabilježiti, da se pri introitu antifona ni ponovila. Tudi bi dobro bilo, da bi se bila „Gommunioi' z orglami vpeljala, kajti čudno se dozdeva poslušalcu, ako po večglasnem „Agnus-u" brez vsega prevoda začuje koralno komunijo. Ves je še poln Agnus-ovih harmonij in na enkrat se čuti prestavljenega na popolnem nov svet rhythmusa, tonov-skega načina in modalitete. Pa seveda, večji del že čaka celebrant in tu velja geslo: hitro! (Dalje prih.) Molitev in petje pri „tihi" maši. Tiha maša imenuje se ona, pri kateri mašnik ne poje, četudi sena koru ali po cerkvi poje. Pr i nas se večjidel poje le na kom in narodnega ali skupnega petja skoro ni, razun pri petih litanijali, tu pa tam pri blagoslovu in zahvalni pesmi. Drugod je drugače, zlasti na Nemškem, kjer vsa cerkev poje. Ondu je tudi navada, da se pri tihih mašah verstita skupna molitev in petje. Nikdar ne bodem pozabil take maše, pri kateri sem bil v stolnici Bamberški; vtis name je bil mogočen in želel sem le, da bi bilo pri nas tudi tako. — „Flieg. Blatter f. kath. KM." prinesli so 1. 1879 članek o molitvi in petji pri tihi maši, članek, ki so ga različno presojevali in zaradi njegove strogosti nekateri tudi obsodili. Morda ne bode odveč, pravo in dobro iz tega članka poiskati, ter razviti gotova načela, katera glede udeležbe krščanske občine oziroma šole pri takozvani tihi maši vtegnejo biti nierodajna tudi za naše kraje. Najpred treba povedati, da sv. cerkev sodelovanja občine pri tihi sv. maši z lilurgičnega stališča ne pozna; dala je ona natančne določbe za slovesno mašo (missa solenmis) in za zasebno mašo, katere se nahajajo na prvih listih vsacega misala natisnene, a nikdar se ni ozirala na molitve in pesmi navzočega ljudstva. Torej je skupna molitev in skupno petje pri zasebni maši od strani ccrkvenih organov, zlasti školijstva, le pripuščeno in dovoljeno. To privoljenje pa se je dozdevalo dobro in potrebno vsled krajevnih razmer ali zaradi težav, ki je je provzročevala „missu cm tata" ali pa tudi vsled navade drugovercev, kateri so pri službi božji narodno petje kolikor mogoče rabili. Zato pa tudi v mnogih deželah sodelovanje krščanske srenje pri zasebni maši niti ne poznajo in je ono večinoma le v takih škofijah nastalo, v katerih jc protestantstvo svoj vpliv razširjalo. Brez dvojbe zasluži popevanje cerkvenih narodnih pesmi pri sv. maši brez vsacega prenehljeja, da se odstrani. To lajnanje vedno istih pesmi brez pomisleka, more le mlačno malomarnost do sv. daritve povzročiti. Cesto se tudi tekst kvari*) ali celo brez teksta poje, da ne rečem : renči in brenči. Le poglej, zlasti v večjih mestih, kjer se nahaja tako skupno petje, kako se k zadnji maši ljudstvo trumoma v cerkev prignete, in potem pri polnih orglah s kričanjem sv. kraj napolnuje; in vprašam te: Se tu spolnuje cerkvena zapoved, katera slove: Bodi s spodobno pobožnostjo pri sv. maši? Se li tu sme govoriti v udeležbi presvetih skrivnosti? Stokrat bolje bi bilo, da bi se tako ljudsko petje odpravilo in narod privadil tihi udeležbi ter molil iz dobrega molitvenika. — Tudi tega ne morem zagovarjati, če sicer dober zbor n. pr. šolski otroci neprenehoma pri sv. maši pojo, ker tedaj ni časa za srčno molitev in se sv. maša vsled vednega vrstenja raznih pevskih komadov spremeni v nekako koncertno predstavo. Kajti odrasli in otroci ne mislijo na nič druzega, kakor na petje. (Konec prih.) *) N. pr. pri „Hier liegt": „Du bist aus unsrer Gegend", namesto „Du bist bei uns zugegen i. t. d. Dopisi. Iz Ljubljane. Zopet bi rad poročal o cerkveni glasbi, kakoršno sem slišal popotovaje v jubilejno deželno razstavo v zlati Pragi. — V Gradci so peli pri veliki maši v mestni farni cerkvi neizogibni „Hier liegt vor deiner Majestat" od M. H;iydna, k temu gregorijanske responzorije; — to stane malo truda, kaj? V stolnici so peli po terci pri maši koralno samo enkrat „Kyrie eleison", enkrat nChriste eleison" in zopet enkrat „Kyrie eleison" brez recitovanja izpuščenih invokacij; graduale so skrčili na edini prvi del brez „AUekija", i. t. d.; v cerkvi „Srca Jezusovega" so pele ženske dvoglasno Švaj-cerjevo mašo, samo „ordinarium missae" brez korala. Na Dunaju je v obče stanje cerkvene glasbe jako žalostno ; v dvorni farni cerkvi pri sv. Avguštinu bi rekel jaz — kakor je tudi splošno mnenje Dunajčanov samih >— da goji le „šlendrijan"; večina skladeb, ki se tu pojo, nima še nobena glasbene prednosti; ranjki slavni Vit, bivši ravnatelj praške orglarske šole, bi rekel: „V tako skladbo še pes ne grizne, kvečemu ko bi bil v njej kos krače povit"! Kako mučno je poslušati posebno dolge „soli" od Ernestine pl. Bauduinove i. dr.! „Preludovanje na orglah je bilo tako mlačno, da bi zanj učenec naše šole ne dobil „hvalno" v spričevalo. Tudi v dvorni kapeli ni cerkvena glasba mnogo na boljšem, samo da je tu izvrsten orkester, pevski zbor deški pa ni zič posebnega. V obeh cerkvah pojo (t. j. nastopa eden po drugem) responsorije skozi celo mašo po enem in istem kopitu; kako se vjema ta „mi contra fa" pred prefacijo, si more vsak pevec misliti. Tudi so še v dvorni kapeli intrade iz prejšnjega veka, in to celo po „Pax Domini sit semper vobiscum" — namesto miru zaslišiš „bum bum bum" pa „trarara" ! Bog jim odpusti, ker ne vejo, kaj delajo! Da ni v obeh cerkvah o koralu ne duha ne sluha, so razume samo ob sebi. Nehote 1 • mi je prišel na misel izrek evangelija, da Bogu bolj dopade dnrček revne vdove — marsikatere majhne cerkvice, kjer z malimi sredstvi v pravem cerkvenem duhu Boga častč, nego ta ropot glasbenih farizejev, ki v velikih in bogatih cerkvah izvajajo prave orgije. Pomiloval sem v srcu velečastitega gospoda dr. F. Sedeja, da ni v njegovi oblasti vplivati tukaj na zboljšanje okusa. — Kako sem bil potolažen, da, iznenaden v votivni cerkvi! Tu poje ves zbor koral, introit s ponavljanjem antifone, brez orgelj. Tudi pri gradualu in ofertoriji se ravna zbor navadno po „direktoriji" in responsorije se izvršujejo prav pravilno ; zbor je ugodno sestavljen, sopran posebno lep, izvrševanje vseh toček se godi pod spretnim vodstvom s finim glasbenim okusom tak6, da kljub neugodni akustiki te velike, krasne cerkve pride glasba k veljavi, ako se v tempu preveč ne hiti. Le pri „Gloria" i a „Credo" so na koru ponavljali intonacijo — peli so Preyerovo mašo. — Predigre so bile na orglah jako diskretne, navadno pred pevskimi točkami le sam eden akord ali ton. Našim pevskim zborom bi se čudno zdelo, da so to mašo izvedli z orglauii in edinim instrumentom — kontrabasom. Razun te cerkve je na Dunaju še ena edina, v kateri se sliši dobra cerkvena glasba in to je cerkev „am Hof". — V Pragi je najbolj prodrla cecilijanska ideja, v mnogih cerkvah se goji pravi pobožni duh po cerkvenih določilih. V prvi vrsti imenujemo glavno metropolno cerkev sv. Vita na Hradčanih, in Emavsko, cerkev sv. Cirila in Metoda v Karlinu, sv. Vojteha v novem mestu, katerim se je posebno vredno pridružila fraučiškanska cetkev. V Pragi je orglanje skoraj v vseh cerkvah dostojno, da, izgledno. Tudi v razstavi so razni umetniki vsak dan eno uro zvečer igrali na velikih, v industrijelni palači izpostavljenih orglah firme Petr, ki je uadkrilila vse druge ravno tako, kakor firma Kotykiewicz iz Dunaja se svojim patentnim harmonijem, vse druge konkurente. Pri tej priliki opozarjam čitatelje na iznajdbo te zadnje firme, to je „prolongement-automat", naprava, katera nadomestuje pedal: v spodnji oktavi namreč udarjeni ton ostane tako dolgo sam odprt, dokler se ne udari drugi, po čemur se prejšnja ležeča tipka sama dvigne. Piše mi fabrikant, da se dA ta nova, jako imenitna naprava za ceno 45 gl. v vsak star harmonij vmestiti. Pri primerjanji cerkvene glasbe v raznih krajih in deželah morem z dobro vestjn končati svoje črtice iz popotvanja s prepričanjem, da smo v Ljubljani glede cerkveno ghisbe v mnogo boljšem stanu n