loper, petefe 25. aprila 1952 posamezna številka 10 din leto i., štev. 17 slovenske Osvobodilna fronta, ki je zajela ves slovenski narod in mu v pretežnem delu izvojevala svobodo, se danes bori za izgradnjo socializma, za vse tiste člane, ki so še vedno ločeni od narodnega telesa, pa se še nadalje vojuje za zaščito njihovih pravic. Načela OF so danes prav tako živa kakor v času, ko je slovenski narod vodil oborožen boj za svojo osvoboditev. Minulo je 12 let, odkar so v Ljubljani na pobudo KPS ustanovili borbeno zvezo slovenskega naroda Osvobodilno fronto. Okupatorska grozodejstva nad slovenskim ljudstvom so prav v tistem času dosegala svoj višek in ga nairavnost tirala, da obračuna s pritepenci, ru-šitelji kulture ter napredka. Siolet-na revolucionarna izkušnja slovenske kmečke množice se sedaj preli-jejo z izkušnjami proletariata. Pod njegovim vodstvom začenja slovenski delovni človek boj na življenje in smrt. Umetne okupatorske meje padajo kakor trhli plotovi. Kjer živi slovenski narod, tam se pojavlja tudi Osvobodilna fronta. Ljubljana je v tem usodnem trenutku dokazala, da je resnično kulturno ter politično središče slovenskega naroda. Poziv na boj je prodrl v sleherno slovensko naselje. Slovenske množice delovnih ljudi so se jele pripravljati za naskok. V Trstu je ponovno zagorelo, ko so si italijanski imperialisti v svoji naivnosti že zamišljali, da bodo z umorom Pinka Tomažiča in tovarišev že dokončno upognili slovensko ljudstvo na Tržaškem. Bridko so se tedaj všteli v svojih računih in, če danes že zopet kujejo po starem kopitu nove imperialistične načrte, lahko rečemo, da bodo tudi ti doživeli svoj klavrni konec, V krvavem boju se je slovensko delovno ljudstvo naučilo, da je njegov sovražnik podoben zveri, ki odneha šele tedaj, ko ga pobiješ do kraja. In prav zaradi tega je slovenski narod skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi budno na straži svoje s krvjo pridobljeni svobode. Od poletja 1941 je OF v Trstu v naglem porastu. Na pelu Fronte stojijo najbolj prekaljeni naši borci: Oskar Kovačič, Darko Marušič, Hvalic Franc, Branko Babič in še številni drugi tovariši. Med njimi najdemo tudi naše španske borce, ki prenašajo na rodno zemljo izkušnje španske revolucije. Naj omenimo le Hvalica Franca, delavca iz Lok pri Gorici, ki je odsedel 3 leta težke ječe v Sremski Mitrovici ter se zatem joodal v Španijo. Padel je v NOB, ko je bila naša zemlja že na pragu svobode. »Trieste nella lot-ta per la democrazia«, ki je izšla v Trstu leta 1945, si bomo. takoj priklicali v spomin obličja naših smelih borcev, ki jih ni več. Toda ta pisana zgodovina našega revolucionarnega gibanja je samo drobec. Knjigo, ki jo navajamo, bi zaman iskali v miznih predalih Vidalije-vih pajdašev. Pri njih je končala na grmadi. Gotovo je tudi, da so si privoščili z njo številne neslanosti. Knjiga pa je vendarle ostala in o-stali so tudi mnogi naši I Osvobodilne fronte. Vidali, ki je za časa naše NOB sedel v meksikan-stcih kavarnah, je hotel v številnih primerih zanikati važnost revoluci- je na tukajšnjem ozemlju, hotel je kar mimo nje, hotel si je izmisliti nekaj novega za naše ljudi, pripravljal jim je enostavno priključitev Trsta in po možnosti še cele 'nekdanje Julijske krajine k Ialiji. Računal je kar brez krčmarja, »porabljal«, da v Trstu žive slovenski ljudje, ki so se v okviru OF borili z vsemi silami proti nadvse vsiljivemu italijanskemu imperializmu, morda je mislil kakor ?tekoč inkvi-zitorji, da je mogoče napredne ideje streti kar čez noč. Se na nekaj je Vidali menda »pozabil«, namreč da revolucija enega ljudstva ne more ostati brez vpliva na drugo ljudstvo. V OF, ki je budno poganjala v Trstu, so se začeli vključevati tudi demokratični Italijani. Tako je dejansko zraslo mogočno bratstvo med obema narodoma na tem ozemlju. Tako bratstvo je za Vidalija očitno nevarna stvar, ker upošteva interese prvih in drugih in zaradi tega je spotika za priključitev k Italiji. Mar misli Vidali, da bi v Trstu mogla zrasti mogočna OF, če tamkaj ne bi bilo Slovencev? Ali ne spada Vidali med tiste, ki se upajo že javno trditi (ne v Trstu, ampak v propagandnih govorih v Kalabri-ji in drugod v Italiji), da v Trstu ni Slovencev Ce bi njegova ožja sodelavka Bernetič Marina, renegat-ka in okorela birokratinja, spregovorila nekaj besed v svojem materinem jeziku, bi bil leader prav tako do smrti užaljen kakor italijanski iredentistični poslanci na seji istrskega deželnega zbora 1883 v Po-reču, ko je hrvaški poslanec Laginja začenjal svoj govor s hrvaškimi besedami v imenu hrvaškega prebivalstva, ki je bilo tedaj v Istri petkrat večje od italijanskega. Ce vzamemo samo idejo bratstva, ki jo je propagirala OF in pomislimo na drugi strani na Vidalijev šovinizem, nam bo še jasneje, kaj je lahko napravila OF, na drugi strani pa tudi jasno, kam vodi Vidalijevo početje. Kar je bila OF v Trstu, je bila tudi v Slovenski Istri. Jeseni 1941 je prišlo v Rižani do sestanka z Oskarjem Kovačičem. Pristaši OF v Slovenski Istri so dobili tako prvič konkretna navodila od prestavnikov OF ter se konkretneje seznanili tudi s programom Fronte. Spomladi leta 1942 imamo vrsto sestanlcov OF na Škofijah, Hrvatinih, pri Srminu, Cezarjih, Šmarjah ter še drugih vaseh, Se pred vojaško kapitulacijo Italije S. sept. 1943 je bila organizacijsko vključena v OF že slednja vas v Slovenski Istri. Naglo širjenje OF na tem ozemlju je popolnoma v skladu s kulturnimi ter revolucionarnimi tradicijami. Kdo se ne spominja obračuna Marežganov s koprskimi fašisti leta 1921? Kdo se danes ne spominja množičnih demonstracij slovenskih kmetov v Dekanih ter Kopru leta 1932? Kdo se za tem ne spominja številnih Slovencev iz Istre, ki jih je posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo na dolgoletno ječo ter konfinacijo? Iz Osvobodilne fronte v Istri je med NOB zrasla ljudska oblast, ki se je po osvoboditvi mogočno razrasla ter izpopolnila. Glede te naše Ijiudske oblasti zahteva Vidali, da jo je treba kar uničiti. Čudne misli rojijo po glavi temu meksikanskemu pustolovcu. To, kar smo si z veliko mu- .............................................................................................................................................................. Osvobodilna fronta varuje pridobljeno enoinosi povsod in proti vsakomur kot največjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov, kot ¡največjo pridobitev demokratičnega slovenskega ljudstva. Osvobodilna fronta kot tvorec svobode in enotnosti ima edina moralno pravico, predstavljati slovenski narod in njegovo ljudstvo. ......................................................................................................iiiimuiimiiiiiiiiiiumiiiiniimiiiiiimi POMLAD V BRDIH ko zgradili, naj bi kar izpustili iz rok ter pristali na uničenje. Tega seveda Vidali ne bo nikdar doživel. Osvobodilna fronta je odigrala v Trstu ter Slovenski Istri isto vlogo, kakor povsod drugje, kjer živi slovensko delovno ljudstvo. Slovenci iz Istre so v NOB utrpeli še posebno velike žrtve. V Istri je mu-čeniška slovenska vas Gabrovica, ki so jo nacifašisti leta 1944 do tal požgali, metali v goreče hiše starčke in otroke ter večji del prebivalstva odpeljali v nemška taborišča od koder se jih je le malo vrnilo. Gabrovčani imajo najstarejšo obdelovalno kmetijsko zadrugo. Danes nam stopa zlasti še v zvezi z italijansko iredentistično gonjo še bolj jasno pred oči, kako velikega pomena je bila OF za napredek ter osvoboditev tako Trsta kakor tudi Slovenske Istre. Načela OF so živa in bodo veljala v bodočem razvoju tudi samem Trstu ne glede na katerekoli politične spremembe, ne glede na imena demokratičnih front. ki se bodo v njej ponavljale. Eno izmed temeljnih načel OF je: enakopravnost in bratstvo med narodi! Srečko Vilhar Slovenske politične skupine na britansko-amer.iškem področju Tržaškega ozemikja so sklenile, da e-noltno nastopijo na prihodnjih u-pravnih volitvah v štirih slovenskih podeželskih občinah in sicer v občinah Devin-Nabrežina, Z-gonik, Re-pentabor in Dolina. Za te občine bodo predložili enotne slovenske kandidatne liste. Štiri slovenske politične skupine so naslovile na slovensko podeželsko prebivalstvo poziv, v katerem pozivajo Slovenke in Slovence k enojnemu nastopu za obrambo slovenskih pravic na Tržaškem in poudarjajo, da je nujen skupen nastop vseh Slovencev področja ne glede na njihovo politično pripadnost. »Pri izbiri 'kandidatov naj vas vodi predvsem skrb, da bodo to res zavedni Slovenci, odločni ter pošteni predstavniki in foraniitelji interesov našega ljudstva« — zaključuje po- V zvezi s potovanjem v London predstavnikov težaških političnih skupin, ki nasprotujejo vrnitvi Italije v Trst, je tržaška podružnica rimske krščanske demokracije poslala italijanski vladi zahtevo, naj proglasi člane tržaške delegacije v Londonu za narodne izdajalce in naj jim odvzame italijanske poltne liste, Tržaški klerofašisti se sklicujejo na dejstvo, da imajo člani tržaške delegacije italijanske potne liste in italijansko državi j anjstvo. Vsakomur je izna.no, da vojaška u-prava še vedno vsiljuje tržaškemu prebivalstvu italijansko državljanstvo, čeravno to nasprotuje duhu mirovne pogodbe. Toda zahteva italijanskih imperialističnih krogov v Trstu jenov dokaz, da je niujrno, da ZVU poskrbi, da bodo tržaški prebivalci dobili svoje tržaško državljanstvo, ker bo v nasprotnem primeru Tržačancim onemogočeno braniti v zunanjem svatu svoje pravice in interese, če niso interesi italijanskega imperializma. Na sedežu Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu je šef Delegacije prof. Jože Zemijak v nedeljo podelil 240 odlikovanj tržaškim borcem in aktivistom iz narodno osvobodilne borbe. Tržaške borce in aktiviste je odlikoval preizidij Ljudske skupščine FLRJ. Z Goriške v Italiji Karabinerji prepovedujejo slovensko petje. Domači fantje iz vasi Tera so se zbrali v gostilni in peli .slovenske pesmi. Karabinerji so zahtevali, da prenehajo s slovenskim petjem. Svojo zahtevo pa so še podprli z modrovanjem: »Kdor hoče ipeti slovensko, naj g.re v Jugoslavijo, kdor pa hoče ostati v Italiji, naj poje italijansko.« Slovensko planinsko društvo na Goriškem je lani organiziralo 13 iz-(letov, ki se jih je udeležilo 320 izletnikov. Organizirali so tudi izlet v Planico, ki pa so se ga lahko iudeleži'11 samo tisti člani, ki ima.jo potne liste, ker jim italijanske oblasti niso izdale skupinskega potnega lista. Na volitvah na občnem izboru so izvolili za predjsednika Karla Kumarja, občinskega svetovalca DFS. ILIRSKA BISTRICA — Člani kluba rezervnih oficirjev NOB so se sestali že k drugemu rednemu zasedanju, na katerem so izvolili 6-čIanski upravni odbor in izvolili delegate za okrajno skupščino. Po referatu tov. Kranjca so člani diskutirali o nalogah rezervnih oficirjev glede vojaškega usposabljanja in politične aktivnosti. Ugotovili so, da bo potrebna večja skrb za proučevanje vojaških ved kakor tudi večja povezava med njimi in aktivnimi oficirji JLA. Sklenili so, da bo novo izvoljeni odbor skupaj z garni-zonom JLA v Ilirski Bistrici skrbel za vojaška in politična predavanja, kakor tudi za praktične vaje. Organizirali bodo tudi skupne prireditve in izlete. Z zborovanja so poslali pozdravno brzojavko vrhovnemu komandantu JLA maršalu Titu. mm> SP ilifcinT ' SLAVNOSTNA PROSLAVA U. obletnice ustanovitve OF Slovenije v Kopru Okrajni odbor SI-AU bo priredil v soboto 26. aprila slavnostno akademijo. v počastitev 11. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Začetek akademije bo ob 20.30 uri v Ljudskem gledališču v Kopru. Na akademiji bodo sodelovali orkester JLA iz Portoroža pod vodstvom Josipa Jankoviča, komorni zbor Radia jugoslovanske cone STO pod vodstvom Mirana Hasla, učiteljski pevski zbor, pevski zbor učiteljišča iz Portoroža, baletna skupina iz Kopra in člani Ljudskega gledališča iz Kopra. * PIRAN. — Izletniška sekcija slovenskega prosvetnega društva »Simon Gregorčič« je sklenila organizirati več izleitov za svoje člane po Istrskem okrožju, Istri in po Primorski. Pred kratkim se je udeležilo izleta z motorno ribiško ladjo '»Soča« v Umag okrog 90 ljudi. Izleta so se udeležili Slovenci, Hrvati ,in Italijani iz Pirana, Portoroža, Strunjana, Kopra in celo iz Treibč pri Trstu, V Umagu so si izletniki ogledali ,novo vinsko klet, plažo, park, starinske stavbe in druge zanimivosti meisita, na ladji pa so tudi demonstrirali proti pohlepu italijanskih fašistov po naši zemlji. Neumorni pevovadja Srečko Kumar je na vožnji zdriužil v lepi narodni, pesmi pevce ter jim zaupal, da se jim bodo ha majskem izletu društva v Pulj pridružili pevci in pevke okrajnega učiteljskega pevskega zbora in da bodo tako skupno spoznali z našo pesmijo Hrvate in Italijane v južni prestoiici Istre. — Vsem udeležencem bo ostal izlet v neizbris- tem spominu. L, H. * GRACISCE. — V soboto je bilo v Gračišču veliko protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo prebival-■ stvo 28 vasi in naselij nove občine. Prebivalci so odločno protestirali proti porajan(ju fašizma v Italiji in zahtevali, da se preneha mešetariti s pravicami Slovencev in Italijanov v Istrskem okrožju in v Trstu. I. C. * V torek zjutraj je prišlo do eksplozije plinske steklenice v stanovanju Ivančič Vilija v Giustern.i, Ob eksploziji je bil Ivančič teže poškodovan, njegova žena in mati pa laže. Vse tri so odpeljali v bolnico v Izolo. V tovarni Arrigoni je delavcu Delize Ve.liu stroj poškodoval levo roko. Vzrok nesreče je bila premajhna pazljivost delavca. ISJ U£¿Ú m SEBRELJE. — Splošna kmetijska zadruga je imela v preteklem poslovnem letu 195.000 din čistega dobička. Od tega so na občnem zboru članov določili 50,000 din za gradnjo nove mlekarne, ki jo bodo zgradili na primernem mestu. Za gradnjo mlekarne bodo člani-živinoirejci napravili po tri prostovoljne dnine za vsako posedovano kravo. Del čistega dobička so določila tudi za kulturni fond. Da je upravni odbor zadruge dobro gospodaril v lanskem lotu je dokaz tudi dejstvo, da je poleg omenjenega dobička pokril z dohodki še precej dolga, ki je nastal v letu 1950. Lansko leto je kmetijska zadruga uredila zadružno gostilno, ki je sedaj ena najboljših na Idrijskem. V zadrugi sami je bil izmenjan tudi poslovni kader z boljšim. Ker je kraj zelo primeren za razvoj živinoreje, ¡bo nova mlekarna vplivala na izboljšanje gospodarstva, Skoda je, da vsi ne razumejo pomena planinskega pašnika, ki bi ga lahko vzorno uredili na Sebrelj-skem vrhu. Prav gotovo pa bodo gospodarske prilike, ki ¡so nastale s sprostitvijo kupčije z živino, vplivale, da bodo začeli vsi člani zadruge resno misliti na ustanovitev živinorejsko-pašniškaga odseka. Nekateri naprednejši kmetje so že pred 50 leti mislili na to, 'toda niso mogli te ¡zamisli uresničiti, ker je bila zemlja na Sebreljskem vrhu PRVA OBČINSKA PARTIJSKA KONFERENCA ZA PODROČJE IZOLA-OKOLICA V nedeljo je bila v Baredih prva občanska partijska konferenca za področje bodočega občinskega ljudskega odbora Izoila-okolica-. Konference se je udeležilo 70 partijcev in 40 gostov, prisostvoval pa ji je tudi org. sekretar okrožnega komiteja tov. Pavlinič. Iz poročilla člana mestnega komiteja Izola Jordan-a Muženiča je bi.lo razvidno, da bo potrebna glavna skrb bodočega občinskega partijskega komiteja za utrjevanje splošnih kmetijskih zadrug, dwi.ganja kmetijstva, .predvsem mehanizacije kmetijstva teir za vsestranski ideološki in kulturna ¡napredek prebiva lstiv a. Tudi diskusija se je sukala v glavnem o teh problemih. Diskutan-ti so poudarili, da je potrebno organizirati več kmetijskih, ideoloških in splošno izobraževalnih predavanj. Vsi so ostro obsodili seda- nje manevre italijanske vlade in pciuidari 1, da prebivalci okolice Izole, ne bodo nikdar dopustili vrnitev Italije v te kraje in da se bodo odločno borili proti vsem poskusom oživljanja fašizma, ki jih je tlačil 25 tet. Ob zaključku diskusije je govoril tudi org. sekretar okrožnega komiteja tov. Pavlinič, S konference so poslali pozdravno brzojavko tov. Titu, v kateri se mu zahvaljujejo za odločne besede v obrambo interesov ljudstva tržaškega ozemlja'. »Pod. vašim vodstvom smo .premagali najhujšega sovražnika — fašizem —« je rečeno med drugim v -bi-zojavki. »Bratsko združeni z jugoslovanskimi narodi hočemo graditi naše lepšo prihod-njest. Pripravi j dni smo, če bo potrebno žrtvovati tudi svoja življenja, da ne bo italijanski fašistični imperializem niiikoili več tlačil našo svobodno socialistično zemljo.« TOLMIN — Na vsem Tolminskem imamo danes le dva dimnikarja in še ta dva sta nekvalificirana. Ker pa je dimnikarska služba iz požar-no-varnostnih razlogov dokaj pomembna, je poverjeništvo za lokalno gospodarstvo v Tolminu zaprosilo dimnikarsko .zadrugo v Ljubljani, da bi mu izposlovala dva kvalificirana .dimnikarja, ki naj bi razen opravljanja službe skrbela tudi za nov kader. * KOBARID — Ta kraj ima nedvomno zelo lepe turistične perspektive, vendar bodo- morali Ko.baridci resno poprijeti za delo, če hočejo, da bodo te perspektive uresničili. Skoraj na vsakem vogalu naletiš na gnojno jamo, razen tega pa imajo nekateri Kobaridci navado, da mečejo ¡skozi Okna smeli in razne odpadke. Poskrbeti bi bilo tudi treba, da se odpravijo razni, sem pa tja celo italijanski, napisi na hišah v Kobaridu in bližnji okolici, ki zelo motijo .zunanji izgled trga. Tudi za nekdanje kasarne v bližini trga, ki razpadajo, ¡se nihče ne zmeni. Malo dobre volje in truda, pa se bo dalo večino teh pomanjkljivosti odstraniti. * GRAHOVO. —- Krajevna organizacija Zveze borcev je sklenila, da bo praznovala vsako leto 1. julij v lastnina nekaterih večjih kmetov. * V šoli za učence v gospodarstvu v Idriji so zaključili drugo tromesečno izmeno, ki jo je obiskovalo 142 učencev lesne stroke .in kovinarjev vseh predelov Slovenije. Ker se je večina učencev z vso resnostjo posvetila učenju, so kljub strogemu ocenjevanju dosegli dobre uspehe. Izdelalo je 85,2% učencev. K zaključnim izpitom (teoretični del) so pripustili 61 učencev, Razen enega so vsi naredili izpite. Tako je šola zopet odprla pot 60 učencem med kvalificirane delavce. V novi izmeni bo vključeno 200 učencev. spomin 21 boa-cev slovenskih in italijanskih .enot IX. korpusa, ki so jih na ta dan leta 1944 ustrelili kot talce sredi vasi. * DREZNICA. — Kmečka delovna zadiruga v Direžnici je ena najmočnejših na Tolminskem. V njej je vključenih 1.4 gospodarstev z 90 ha obdelovalne zemlje in 130 ha pašnikov. Zadružniki redijo okrog 50 glav živine, od tega 31 molznic. Lani je imela zadruga 1,7 milijona čistih dohodkov, trudodan pa, so dobili zadružniki plačan po 250 dinarjev. Kljub vsemu pa se bo moralo v zadrugi še marsikaj izboljšati. Glavna pomanjkljivost pa je v tem, da je živina raztresena po privatnih hlevih. Zadružniki so imeli lani lepo priložnost, da začnejo graditi zadružni hlerv, saj jim je zadružni ■sklad obljubil pomoč v organizacijskem in investicijskem pogledu, pa je niso izkoristili. Bomo videli kako bo letos? RUT. — Pred štirilesatimi leti so trije napreilni vaščani izvrtali 300 metrov dolg jarek do izviidta v hribu in si zgradili potreben vodovod, ki je do nedavnega zadoščal potrebam vasi. Danes je ta vodovod v zelo slabem stanju in zlasti v poletnih mesecih primanjkuje vode. Zaradi tega bi bilo- potrebno ta vodovod čimprej obnoviti in ga zvezat.i z vodovodom v Grantu. Vaščani so pripravljeni sami opraviti vsa dela, potrebna je samo organizacija akcije in pomoč ljudske oblasti. Kaj je vzrok pogostim požarom v Srpenici? Prijazna vasica Srpenica v bovškem kotu je že zelo stara ¡in ognjišča so bila prvotno zgrajena še po starem, beneško - slovenskem načinu. Pozneje so se vsi vaščani nabavili navadne štedilnike, niso pa mislili na varnostne ukrepe, saj se pri štedilnikih saje v dimniku rade vnamejo. Dimniki od štedilnikov so namreč speljani naravnost v giavn.i dimnik, oziroma kar pod streho, ki ni posebej zavarovana. Tako deske alt tramovi počasi' Miljo in se končno vnamejo. V Srpenlal j.e bilo že več požarov iz navedenih vzrokov. Vseka, kor bi biilo potrebno resneje misliti na to, da lastniki hiš čimprej preuredijo stare dimnike. R. J. POSTOJNA. — V ponedeljek je bilo v Postojni predavanje Ljudske univerze. Predaval je pilot Sluga o padalstvu. Predavanja se je udeležilo le kakih 50 ljudi, kar je delno krivda na slabi propagandi, ke,r so bili lepaki razobe.šeni prepozno. Po predavanju so predvajali film o mednarodnem padailskem prvenstvu na Bledu. Ker je bil film nem, bi bilo dobro, da bi predavatelj med predvajanjem filma posamezne stvari pojasnil. š. b. Sindikalna podružnica pri OLO je imela redni občni zbor, na katerem so se združile vse podružnice, ki so bile doslej samostojne na raznih okrajnih ustanovah. Člani so se zavezali, da bodo letos opravili vsak po 50 do 80 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji dijaškega doma in pri drugih delih v mestu. Zasedanje redne" letne skupščine okrajne gasilske zveze so se udeležili zastopniki gasilskih organizacij postojnskega okraja in iz Ilirske Bistrice. Izvolili so nov odbor in sprejeli delovni načrt za leto 1952. Najbolj zaslužnim članom so podelili diplome. * I-IRASCE. — Okrajna gasilska zveza iz Postojne je predvajala gasilski film v osnovni šoli. Pred .predvajanjem je lov. Bratina govoril učencem o nevarnosti ognja in dejal, da večkrat povzročijo ogenj prav otroci, ki se igrajo z vžigalicami. Govoru in predvajanju filma so otroci sledili z veliko pazljivostjo. ST. VID. — V nedeljo je delalo pri elektrifikaciji na področju KLO Sv. Vid v okraju Postojna nad 100 domačinov in 30 elefctromonierjev iz obrata Vrhnika. Postavili so 3550 metrov daljnovoda. Frontovci so ta dan naredili toliko, kot bi z rednim delom delavci opravili v treh tednih. Vrednost prostovoljnih delovnih ur znaša 75.000 dinarjev. Zanimanje za elektrifikacijo je zelo veliko. Predvideva se, da bo že letošnje poletje dobilo luč nad 10 vasi tega področja. Dosedaj so domačini opravili že nad 7000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega je v teku elektrifikacija okrog 55 vasi in to predvsem v partizanskih krajih v območju KLO Cajnarje, Otave, Ravnik in Babno polje, V letošnjem letu bo v glavnem elektrifikacija postojnskega okraja zaključena. š. b. DOLENJE JEZERO. — Pretekli teden popoldne je strela -udarila v kazoilac .posestnika Matije Debevca iz Dolenjega jezera pri Cerknici. Ker so bili skoraj vsi domačini na polju prli delih, se je plamen z bliskovito naglico razširil na ostala goapodai-ska poslopja ter uničil kljub takojšnjemu posredovanju domačega prostovoljnega gasilskega društva 7 skednjev in 6 kozolcev. Na pomoč so prihitele še gasilske čete iz- Cerknice, Žirovnice, Grahovega, Unca, Rakeka, Postojne ter Dolenje vasi. Skoda znaša nad 3 milijone dinarjev, lastniki pogorelih objektov pa so bili zavarovani le za 324.000 dinarjev. Zgorelo je tudi več kmetijskih strojev ter vozov. Pri gašenju so ¡pomagali tudi pripadniki JLA, ki so skupaj z gasilci preprečili, ¡da se ¡požar ni razširil na stanovanjske hiše in na druge gospodarske objekte. š. b. m i . - } j t ÍVv-ñT" sflpt Del stanovanjskih blokov v Novi Gorici, K razpravi o družbenem planu za Osnovna značilnost družbenega platin Istrskega okrožja za leto 1952, ki je bil dan pred kratkim v razpravo, je v tam. da pospešuje nadaljnjo de-mokratizacijo upravljanju gospodarstva, da krepi vlogo delovnih kolektivov in jih osamosvaja v izvrševanju družbenih obveznosti. Že. zadnjič smo poročali, da predvideva predlog tri milijarde 821.S14.000 dinarjev družbenega brutto produkta,- ki vsebuje naslednje elemente: amortizacijo, foncl plač, akumulacijo in družbene fonde. Planirani družbeni produkt vsebuje vrednost celotne proizvodnja gospodarskih podjetij (podjetij, ki jih upravljajo delovni kolektivi), zadrug in zasebnega sektorja na vseh področjih naroilnngu gospodarstva brez neproizvodnih uslug iri komunalne uslužnostne delavnosti. V industriji in rudarstvu zajema cclotno letošnjo proizvodnjo proizvodnih podjetij in produktivne usluge vseh podjetij, ki jih upravljajo delovni kolektivi, v kmetijstvu pa vrednost celotne proizvodnje postt-meznih gospodarstev in zadrug. Mišljena je vsa rastlinska in živalska proizvodnja, vrednost uslug in domače dejavnosti, kakor tudi vse ostale dejavnosti (na primer: dohodki od odpadkov in obnove sadjarstva in vinogradništva). Družbeni produkt v kmetijstvu vsebuje vso blagovno in neblagovno proizvodnjo. oziroma vse tržne viške in produkte, ki jih rabijo kmetijska gospodarstva za lastne potrebe iz lastne proizvodnje. Kot osnova za izračunavo družbenega produkta v riliarstvu je vzet povprečen ulov v letošnjem letu ¿a vse sektorje lastništva, upoštevajoč prodajne cene za sveže ribe, ki jih je mogoče predvideli s posebnim ozirom na znižanje, stroškov proizvodnje (zaradi znižanja cen materialu za reprodukcijo, gorivu in mazi-. vu ter povečanja zmogljivosti s predvidenimi investicijami, odnosno z nabavo novih ladij). Družbeni produkt v gozdarstvu predvideva samo dohodke sečnjo drv za lastne potrebe. Družbeni produkt v gradbinstvu. zajema vrednost vseh deU-ki bodo izvršena po obveznem investicijskem planu v letošnjem letu nn vseh področjih družbene dejavnosti, kakor tudi del zadružnih investicij. predvidenih z obveznim planom (z delno soudeležbo zadrug iz lastnih fondov). V družbenem produktu je zajet tudi tisti del investicij, ki jih bodo izvršila gospodarska podjetja iz dela lastnih sredstev, oziroma dal investicij, ki jih bodo financirala gospodarska podjetja iz lastne akumulacije. V prometu zajema vrednost vseh uslug prometa vseh sektorjev lastništva. kakor tudi uslug ostalih dejavnosti (mehanične delavnice, popravila. remont itd.), razen prevoza, ki ga izvršujejo gospodarska podjetja -lastnimi prevoznimi sredstvi in za lastne potrebe. Družbeni produkt v prometu zajema pomorski, cestni in poštni promet, kakor tudi špediter-ske usluge. Trgovina je zajela v družbenem produktu s trgovino na drobno in na ■ debelo, nakupom, in turizmom in gostinstvom vseh sektorjev lastništva. Družbena prehrana (menze) ni zajeta. V družbenem produktu so upoštevane pozitivne razlike med nabavno in prodajno ceno blaga, odnosno uslug, razen amortizacije. Družbeni produkt 'v obrti zajema samo produktivno obrt vseh selctorjev lastništva. medtem, ko neproduktivna obrt ni zajeta. ">■ Toliko zaenkrat o družbenem produktu. ki ga predvideva družbeni plan Istrskega okrožja za leto 1952. Pozivamo naše bralce, ki jih zanimajo vprašanja v zvezi z družbenim planom, da pošljejo našemu uredništvu -vprašanja, na katera si želijo odgovora. Uredništvo bo na ta vprašanja sproti odgovarjalo. V; ji«: 5CSX. ^ ,y<\ ••• .o»« Vi-i«* ■ O ": : -sur , > t/*» mm K .'Sí:?-< «V ¡ --ti'-V-. ' - S. P* -'t s « : - \ / y - - wm HHPI smn, .:>• r-í "r<- um .... i v: . - 41 a' -».(-.^•-V-í-í m^mm. mmm >.::-• --.- ^i; í:::¥; O:' ^^^ ■. .... - - ... - ■ SnA- - - .- í'l-^i " ' " v j;;: ■': ,'V.Í^J.-' i^ií oí¿t ...... ! i ....... •' ;,;.;.. Sežani, ob 13.30 nogometna tekma Odred (Ljub'jana) — SSDZ Sežana, ob 16.30 ljudsko igra nn prostem »Ribiške zorahe:t (v primor-iksi.n narečju). Po igri ljudsko rajanje. — Udeležencem prvomajskih proslav bodo na razpolago avtobusi in kamioni po najnižjih cenah. nost s stališčem -naših narodov in nase vlade v vprašanju Trsta. Slovenski katoliški duhovniki, člani Cirilmetodijskega društva, so tudi drugod obsodili vmešavanje italijanske katoliške dnhov-čir.e v protiju-goslovansko iredentistično cnnjo, ker cerkveni predstavniki i« Trsta. Gorice, Vitima- in Beneške Slovenije nimajo prav nobene pravice vmešavati se v naša ver.-ka vprašanja, kakor so poudarili v svojih izjavah. TEmm jo ^ fL, JL ¡S.ÉJP' V pogledu sodobnega pravosodja je bila nekdaj najbolj zaostala Metohija, ker so bili tam bolj v veljavi nenapisani kot napisani zakoni. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da v poslednjem letu v okrožjih Priština in Gnji-lan iiiso obravnavali niti enega primera starodavne arnavtske »krvne osveiev., kar lahko smatramo kot.pomemben pravosodni uspeh. ♦ Letos bo v naši domovini zelo svečana proslava desetletnice Jugoslovanske vojne mornarice. Proslave se bodo pričele že prihodnji mesec v-vseh ljudskih republikah. 10. septembra, ko je bila pred desetimi leti ustanovljena Jugoslovanska vojna mornarica, bodo njene brigade dobile nove zastave. * V Zenico, znano industrijsko središče Bosne in Hercegovine, bo prispelo v kratkem 30 zdrav-tvenih, prosvetnih in socialnih delavcev iz Sarajeva, ki bodo razen ankete o umrljivosti in prehrani prebivalcev ter alkoholizmu, organizirali tudi zdravtve-ne in prosvetno akcijo. Priredili bodo več predavanj o higieni, pregledali bolnike itd. Te dni sta proslavljala 65-let-nico svojega življenja Etbin Kristan in Pavel Golija. Prvi je slovenskemu ljudstvu znan po svojem političnem in literarnem delu, drugi pa kot pesnik in dolgoletni direktor slovenske Drame. Oba jubilanta je Društvo slovenskih književnikov ob darova-lo. LR Hrvatska bo v bodoče raz-dlejena na 70S občin in SS okrajev, 7 krajev pa je dobilo statut mest. V ljudskih odborih je bilo doslej nad 4000 funkcionarjev, v v bodoče pa jih bo samo 900. * Letos bo sklenjen krog elektroenergetskih virov v severozahodni Hrvatski in Sloveniji. V to omrežje bodo popolnoma vključene hidrocenirale na Soči in Dravi, hidrocentrala Vinodol. termocentrali v Zagrebu in Kcnjščini ter več elektrarn v Sloveniji in Hrvatski. Le i :e ''"Uri; voanjo. odo infles prt izirzli hrva-l c s;roji iz )žrn!h. s'ro-: P.zso, kjer '.vira pro is- IDvft'si ; o PTTtiJl Diplomatsko mešetarjenje v Londonu l L MIROVNO POGODBO V KOS NIČVREDNEGA PAPIRJA? Po vseh enakih sodeč povzroča vprašanje, kdo naj v Trstu razpola• £<7 s policijo, italijanski vladi in ita-> jijanskim krogom v Trstu veliko preglavic, Znano je, da so zadnje tre-dent istične demonstracije v Trstu rodile oster spopad med iredentisli vseh barv in policijo, ki je pod poveljstvom Angloameričanov. Tržaški italijanski krogi bi se seveda s pomočjo italijanske diplomacije radi dokopali do »nadzorstva« nad tržaško policijo, z namenom, da bi okrepili s tem močno svoje položaje t> Trstu. Po njihovem mnenju naj bi policija počenjala tisto, kar ugaja iredentizmit in nenasilnemu italijanskemu imperializmu. Zanimivo je. da je v italijanskem tisku zadnje dni zapihal drug veter v poročilih o londonski konferenci s precejšnjim pesimizmom, kar je bilo bržkone posledica nekaterih izjav, ki so bile izrečene v Londonu in JVashingtonu, oziroma komentarjev v angleškem in ameriškem tisku. Sedaj, ko se je veter spremenil, pa očitno prevladuje nek »optimizem«. Vzroki tega »optimizma« so laliko kakršnikoli, mi pa vemo, da sklepa tega tajnega diplomatskega mešetar-jenja v Londonu ne bomo priznali za veljavnega. Iz tega soptimizma«, ki se jasno odraža v pisanju italijanskega tiska, pa ni težko razbrati trenutnih želja italijanske vlade. Rimski krogi bi radi dosegli, da bi vladi ZDA in Velike Britanije privolili, da pride v Trst posebni odposlanec italijanske vlade, ki naj bi bil obenem »svetovalec« generala TVintertona. Ta »svetovalec« naj bi imel pod svojim poveljstvom i predsednika cone i poveljnika policije. Predsednik cone je bil že doslej vezan na italijansko vlado, saj mu na primer v Rimu niso niti dovolili, da bi odstopil. Po nalogu iz Rima se je ta predsednik že pred časom preimenoval v »pre-fekta«. kot obstaja v italijanski upravi. Rimski in tržaški italijanski krogi bi sedaj radi dosegli, da bi londonski mešetarji odobrili ta samovoljno prevzeti naslov »prefekta«, s čimer bi radi dokazali svojo staro in pobožno željo — »ilalijanstvo Trsta«. Popuščanje zahodnih zaveznikov je za ves demokratičen svet nerazumljivo : ponavljanje tristranske izjave, raztegnitev italijanskega volilnega zakona in tristranska konferenca. V resnici si je bilo težko predstavljati, kakšne privilegije naj bi odgovorni vladi v Londonu in JVashingtonu še dali italijanskim agenturam v Trstu, ko so jim dale že vso civilno oblast, rse politične, gospodarske in kulturne ključne položaje v vsenm javnem življenju Trsta, če nočeta v še večji meri kol doslej kršili mirovno pogodbo in jo dokončno spremeniti v kos ničvrednega papirja. No, tudi to smo doživeli in še doživljamo: saj londonsko mešetarjenje še vedno ni prenehalo, litij kljub zavlačevanju še vedno trgujejo z našimi življenjskimi interesi, saj gre še vedno za to, da hi zahodne sile dale Italiji — pa čeprav v manjši meri, kot so morda imele prvotno v načrtu — kakršnokoli novo koncesijo. Omenili smo že v začetku italijanski iredentislični tisk. Za njim pa prav nič ne zaostajajo »Unita«, »Delo« in »11 Lavoratore« s svojim stališčem do londonske konference. Iz vseh člankov zveni en sam poziv De Gasperiju in njegovim diplomatom v Londonu: preveč ste mehki, premalo zahtevate, neprevidni ste, premalo sle odločni, zato vas opozarjamo, da ne boste dobili, kar so vam obljubili, kajti če bi bili. na ohhisti mi, ki.minformistični voditelji, bi dobili mnogo več. Skratka: kominformovski agenti hočejo biti večji iredentisli in fašisti od odkritih iredentistov in fašistov samih. To nas pa prav nič ne preseneča, saj od njih kaj drugega niti pričakovati nismo mogli. Po svoji vrnitvi v Trst je izdala tržaška delegacija o svojem delu v Londonu naslednje skupno poročilo, ki med drugim pravi: »Delo delegacije v Londonu se je začelo z namenom, da v čim krajšem času posreduje tamkajšnjim političnim in diplomatskim krogom realno sliko tržaškega položaja in prikaže predstavnikom in načelnikom britanske in ameriške delegacije na tristranski konferenci dejansko razmerje političnih sil v Trstu, dejanski gospodarski položaj in dejanske potrebe ntesla, da prikaže resnično mnenje in resnične težnje zainteresiranega prebivalstva. Delegacija je vsestransko informi- V ponedeljek se je vrnila iz Londona v Trst delegacija tržaških političnih strank in skupin. '.J( Tržaška delegacija jc izročila predstavnikom Velike Britanije in ZDA na tristranski konferenci v Londonu spomenico s predlogi in zahtevami tržaškega prebivalstva, ki noče več pod Italijo in ki ne mara nobenega italijanskega vmešavanja v tržaške notranje zadeve. V dneh svojega bi- vanja v Londonu je delegacija stopila v stik z uglednimi voditelji angleškega javnega življenja in s predstavniki laburistične in konzervativne stranke. V Londonu so imeli člani delegacije važno tiskovno konferenco v zvezi z vprašanjem Trsta. Predstavnika Slovensko - italijanske ljudske fronte tovariš Branko Babic in tov. Bortolo Petronio sta na konferenci dala kon- — Ali jih slišiš, kako zopet vpijejo po naši zemlji? — Da, pa so isti, ki so že enkrat zbežali kakor zajci! Generalni podpolkovnik Dušan Kveder, ki je bil prvi komandant Trsta, ko so ga enote JLA osvobodile izpod fašističnega jarma, je na prošnjo našega uredništva podal naslednjo izjavo: Poleg številnih drugih okoliščin, ki jih naši narodi ne morejo razumeti, je nerazumljivo tudi to, da zapirajo londonski mešetarji svoje oči ob mori' struoznem poizkusu, da bi se iredentislični apetiti italijanskih imperia-listov zadovoljili na račun naših zgodovinskih področij in naših domov, kakor tudi pred mnogimi dejstvi, ki niso ravno nevažna. Ne upoštevajo tega, da se je prebivalstvo cone A, tako Slovenci kakor Italijani, težko in odločno borilo za svojo osvoboditev izpod fašistične Italije in hi-tlerjevske Nemčije in da so Trst na koncu te borbe osvobodile enote Jugoslovanske ljudske armade s pomočjo tržaškega prebivalstva, ki se je uprlo okupatorjem. Že v prvih letih Osvobodilne vojne so se tržaški prostovoljci vključevali v odrede in brigade slovenskih enot v Slovenskem Primorju, v mestu Trstu pa so organizirali vstajo zoper osvajalce. Ob kapitulaciji Italije so Trža- čani organizirali svojo lastno Tržaško brigado. Italijanski partizani iz okoliških italijanskih področij so se prostovoljno podredili operativnemu vodstvu slovenskega devetega korpusa, ki jim je nudil vsestransko pomoč v preskrbi z materialom in v operativni zaščiti. Celotno področje današnje cone A je bilo skozi vso vojno integralni sestavni del operativnega področja slovenskega devetega korpusa. V samem mestni se je ustanovila pod našim vodstvom ilegalna Komanda mesta, ki je razpolagala z nekaterimi oboroženimi bataljoni in organizirala nenehne borbene akcije zoper okupatorske oblasti in sovražne posadke. " >• V zaključnih operacijah so bile enote Jugoslovanske ljudske armade tiste, ki so osvobodile Trst in celotno področje cone A. Divizije ' četrte armade so prispele v svoji Zmagoviti ofenzivi vzdolž jadranske obala koncem meseca aprila na področje Trsta. Že 29. aprila je 20. divizija zavzela Divačo, 9. divizija Buzet, 30. divizija pa se je približala severnemu predmestju Trsta. Istega dne, ko so tri naše divizije trčile ob zunanji obrambni pas Trsta, so ilegalni bataljoni Komande mesta pričeli s splošnim napadom v samem mestu, kjer so se takoj razvile ogorčene ulične borbe po barikadah in hišah. 30. aprila so naše divizije že na večih mestih razbile notranji obroč obrambe mesta in zavzele nekatera predmestja. 1, maja so vse naše enote prodrle v samo mesto in ga skupno z notranjimi silami osvobodile, med tem ko je 31. slovenska divizija istega dne osvobodila Gorico in Tržič ter prekoračila reko Sočo. Takoj po osvoboditvi je ljudstvo po vsem Slovenskem Primorju prevzelo oblast v svoje roke, Anglo-ameriške enote so tega dne šele krenile s Piave, ker so jim Nemci predhodno odprli prosto pot skozi Severno Italijo. Ko so njihove čete 2. maja prišle v Trst. sta v mestu obstojala le še dva sovražna objekta, katerih posadke so se hotele predati njim. Močnejša skupina na Opčinah, ki jo je sestavljalo 2.700 nemških oficirjev in vojakov, je bila prisiljena, predati se naši 20. diviziji, medtem ko se je manjša skupina v mestu predala Novozelandski diviziji. Intervencija Angloameričanov v Trslu je v bistvu samo podaljšala kretne dokaze o neutemeljenosti italijanskih zahtev in razgalila italijan-ske imperialistične težnje po ponov-nem zasužnjevanju Trsta. Tov. Branko Babič je izjavil med drugim: »Londonska konfercnea, ki so jo sklicali na pritisk Italije, je ugotovila potrebo po preureditvi uprave britansko-ameriškega področja Tržaškega ozemlja. Tudi mi smo mnenja, da je na tem področju nujno potrebno izvesti preureditev uprave. Ta upravna preureditev pa mora biti le •notranja zadeva prebivalstva in ZVU. Nujno in potrebno je, da ZVU, kateri je zaupana uprava tega področja, 0(1 OZN prenese vso civilno upravo na prebivalstvo preko določenih civilnih organov in za sebe obdrži le funkcijo kontrole. Tak civilni organ bi lahko bil conski svet, , ki pa bi moral bili sestavljen iz predstavnikov vseh političnih strank in v katerem bi moralo biti zagotovljeno propprčno zastopstvo Slovencev. . -• ■•. j",- Od vsakega posrednega, in, neposrednega vpliva Italije bi se morale osamosvojiti tudi vse druge tržaške ustanove na vsem političnem, gospodarskem in upravnem področju cone A Tržaškega ozemlja, in sicer: sodišče, šolstvo, finance, razne ustanove socialnega skrbstva itd. Vsi politični in gospodarski odnosi med tem ozemljem in Italijo bi se morali vzkladili z določbami mirovne pogodbe z Italijo in s tem osamosvojiti vse državne in parastatal-ne ustanove, ki imajo svoj sedež v Rimu in podružnice na tem ozemlju. Izvajati bi bilo treba določbe mirovne pogodbe o enakopravnosti Slovencev z Italijani in uvesti tudi slovenščino kot uradni jezik britansko-ameriškega področja Tržaškega ozem-lja. Uvesti je treba končno lastno državljanstvo za prebivalce Tržaškega ozemlja tudi zato, da ne bi bilo treba prebivalcem Trsla potovati po svetu s polnim listom italijanske republike.« Tovariš Bortolo Petronio pa jc dejal, da je fašizem v Trstu nastal, dobil svoje ime, se razvil in deloval v senci gesla italijanstva Trsta, Istre, Dalmacije itd. Delavci pa so, kakor včeraj tako danes, prve žrtve fašizma. Politika Italije na tem ozemlju povzroča zaostritev obmejnih odnosov in spore, medtem ko delavci potrebujejo in hočejo ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo, mir, blaginjo in demokracijo. Z uvajanjem italijanskih zakonov in delovnih pogodb je bil tržaškim delav-ccm vsiljen nizek povprečni življenjski standard z bornim socialnim zavarovanjem, medtem ko so tržaški "delavci uživali in še, uživajo višjo življenjsko raven kot italijanski in so si priborili močne politično socialne položaje. Končno italijanski delavci nočejo povratkn italijanske države v Trst. ker bi ta prinesla s seboj široko prirojeno brezposelnost, ki vlada v Italiji. odpor Nemcev, ker je bilo njihovo stremljenje, nadaljevali borbo, motivirano izključno z željo, da se hočejo predati Angloameričanom. Za svobodo Trsta se je bori la torej Jugoslovanska ljudska armada skupno z bataljoni Tržačanov in to polna štiri leta, a na koncu ga je osvobodila z lastnim! silami in z lastno krvjo. Je sedaj pravilno, da Jugoslavija nima možnosti sodelovati pri sklepanju o usodi tega mesta. - - - issssjB^-eaes miti in pri m o gola k razčiščevanju pojmov in je poudarila osnovne točke nujno potrebne administrativne reforme. Delegacija je lahko ustregla zahtevam predstavnikov ameriške in angleške vlade na londonski konferenci in jim je dala bogato in podrobno, obenem pa objektivno dokumentacijo. Obenem je o dejanskih in najnujnejših vprašanjih Trsta in tržaškega prebivalstva obvestila tako predstavništva držav, ki so v tržaškem vprašanju najbolj Zainteresirane, kot tudi posamezne predstavnike političnih strank in. angleškega javnega mnenji), ki se je ustvarilo v Londonu zaradi tendenciozne akcije italijanskega tiska in propagande. Delegacija je tudi priredila tiskovno konferenco, ki so se je udeležili predstavniki glavnih tiskovnih agencij in najbolj razširjenih angleških, ameriških, francoskih, italijanskih in jugoslovanskih časopisov, ki jim je delegacija nudila obširno dokumentacijo o tržaškem vprašanju. Delegacija je s tem izpolnila svojo nalogo, njeno delovanje pa bo gotovo dalo ustrezne in konkretne rezultate.« V sredo se je v Londonu začela angleško-ameriško-francoska konferenca, na kateri nameravajo skupno sestaviti odgovor na zadnjo . noto o Nemčiji. XXX Avarell Hariman je v posebni izjavi za tisk sporočil, da pristane na imenovanje za demokratičnega kandidata na prihodnjih ameriških predsedniških volitvah. Senator Taft pa je v nekem govoru obljubil, da bo po prvem upravnem letu znižal davke za 15 ali 20%, če bo izvoljen za predsednika. XXX Sudansko oprašanje predstavlja še vedno največjo, težavo v anglo-egiptovskem sporu, čeprav je podoba, da okolnosti, čeravno niso povoljne, niso tako napete kakor v času, ko je bila v Egiptu na oblasti vafdislična stranka. XXX Po poročilih iz Pan Mun Joma so upanja v premirje na Koreji skorajda splahnela. General Ridgicav je izjavil, da so izgledi na uspeh zelo negotovi. I XXX Mao T se Tung je s posebnim dekretom določil smrtno kazen odnosno dosmrtno ječo za komunistične funkcionarje, ki bi se zapletli v korupcijo. Po nekaterih poročilih se je pojavila na Kitajskem »tretja sila«, ki je nasprotna tako Mao Tse Tungu, kakor tudi Čang Kajšku. To novo gibanje naj bi podpirali kitajski finančni mogotci v Taj-landiji. XXX Volitve v Boliviji bodo v drugi polovici tega leta. To pomeni, da ima bolivijska vlada samo za delno veljavne volitve, ki so bile lansko leto in pri katerih je bil izvoljen sedanji predsednik republike Estenzoro. XXX Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej je sprejel člane izvršnega odbora japonske socialistične stranke in poslance v japonskem parlamentu, ki so se udeležili nedavnega zborovanja socialistične in-ternacionale v Londonu. XXX Madžarska sodišča v zadnjem času vse pogosteje obsojajo pripadnike madžarske vojske zaradi kršenja vojaške discipline. Vzrok za to popuščanje discipline je vedno slabša prehrana vojakov in vedno nižja raven oficirskega kadra. XXX V Tunisu so aretirali bivšega šefa kabineta ministra za zdravstvo ti benikovi vladi. Bivši tu-niši: i minister Mohamed Budra in Ali Balaivan, voditelja tuni-škega nacionalističnega gibanja, sla pred dnevi iz Kaira dopoto-vala v Bagdad na povabilo iranske vlade. raci © b] o EšvšJ Cezsoia je bila že vi času italijanske okupacije najbolj revolucionarna vas na Bovškem. Znana je njena žrtev, vaščain Fran jo Vulč, ki je končal svoje živjjienje v Gla-vnjači. Nismo pa pozabili niti Fian-ja Kavsa, ki ga je posebni tribuna! v Rimu obsodil na smrt, čeprav je bi pozneje pomilo-EČen. Se bolj nam je -v spominu Ivan Ivančič, ki je bil na tržaškem procesu obsojan 'na smrt in ustreljen leta 1040 na Opč.imah, pri Trstu. Kdo na Pirimorskem pa ne pozna prvobon-ca. Ferda Karavanje im junaške Slavke Klavora, lV ' S' . V:': Isí; A ^; v;" .VíO'^íV-:; .'-V-V'í \ \-,!.-'Vv- -v : »ilSliiliS ipHf^iH? y ^ »>•?<•-.': v fy'ií'ii'C • ...v¿Sjfci :.-•'■ >'■: M fjSfof 1 mm Vx m M it ^ffe.'!»:- v' • HS? Sšflp ¡1 if i» r ' Ü čpgiv^:; tft t-vC m i¡¡ 511 :-:vry'.v lil m /■v-''"'--- íiíj.ífc Wffi S® ■■ ■ t /v.-N Škocjanska jama bo kmalu privabljala številne izletnike KAJ JE Z NOVIM ZDRAVILOM if.ij O novem zdravilu proti tuberkulozi se vedno več piše v tujih in domačih časopisih. Zdaj je izprege-vorila o njem tudi medicinska sekcija ameriške proliluberkuiozne zveze, ki je poslala ftiziOlogom po svetu isvoje prvo znanstveno poročilo g sestavi novega zdravila. Gre za tako imenovano isonicotinsko kislino, ki je v zdravilstvu že znana kol sestavina nekaterih vitaminskih preparatov. Omenjeno poročilo podrobno navaja kemične formule, po katerih je iscmicotinska kislina s svojimi derivati postala učinkovito sredstvo trudi proti tuberkulozi. Najprej so novo sredstvo preizkusili na živalih (miših, podganah, opicah), kjer se je zdravilo izvrstno obneslo pri zdravljenju e?cspe.r.imen-talne tuberkuloze. Na os-novi teh znanstvenih opazovanj in poznejše uporabe zdravila pri tuberkuloznih bolnikih so ugotovili, da je novo zdravilo po svoji učinkovitosti .povsem enakovredno strojMomicinu, kar velja vsaj za prve mesece zdravljenja. Prednost novega zdravila je v tem, da izzove v bolnikovem telesu zelo malo komplikacij, ki skoraj niso omembe vredne, dočlm je znano, .da so bile začetne komplikacije pri zdravljenju s etreptomicinom včasih kaj hude. Bolniki so o.glu-šeli, izgubili so ravnotežje itd. V estalem deluje novo zdravilo kakor sl.reptomicin. Bolnik izgubi po dveh do treh tednih zdravljenja vročino, vsi znajki zastrupljenja s tuberkuloznimi bacili izginejo, bolnik se jenja potiti, dobi apetit, kašelj po-jenjuje in pri rentgenskem pregledu lahko opazimo, kako polagoma .izginjajo sence — znaki okuženih predelov pljuč. Napačno bi bilo seveda misliti, da bo novo zdravilo tuberkulozo odpravilo čeiz noč. Kakor et-repiemi-cin lahko uspešno pomaga in pospeši zdravljenje pri nekaterih bolnikih, zlasti težkih (na primer pri meninglllou), tako isto sredstvo v primeru takoimc-novane resistence nekaterim v začetku zdravljenja sicer pomaga, pozneje pa spričo pri-vajenosti in odpornosti tbc bacilov do zdravila lahko celo škodi. Ce novo zdravilo takšnih pojavov resistence ne bo zaznamovalo, potlej bo na vsak način postalo dragoceno zdravilno sredstvo v primerih, ko zarodi resisteačnosti zdravljenje s stireplomicinom cdpove. V nadaljnjem izpopolnjevanju in praktičnem preizkušanju novega zdravila bo dobilo le-to nemara še večje prednosti in še večjo učinkovitost, o čemeT .pa še ni nobenih točnejših podatkov. Novo zdravilo dajejo lahko z in j ¡drsanjem ali v obliki tablet ter prihaja na trg z raznimi imo.ii (nvdrazid, mziisillld, aldina-m:'!d, tibicne). L. K. SLOVENSKA BESEDA 17. Ko bi starši vedeli, koliko dragocenega časa zgubi učitelj s pi-pravljanjem besed — spačenk, bi gotovo bolj pazili, kako govore s svojim otrokom. Vprašaš n. pr. učenca, s čim merimo tekočino. Brž ti odgovori: »s flašo.« Težko ga prepričaš, da rečemo steklenica, ker je iz slekla in ne iz gla-ževine. »Doma pa pravimo, da je flaša iz glaževine.K »Raufenkirer je črn mož, ker puca raufcnke,« Kako bi bilo lepo slišati, da bi otrok že doma slišal, da dimnikar ometa dimnik. V šoli bi se pogovorili le o tem, da rečemo dimnik, ker gre dim skozenj. Mali Tonček pravi: »Mama mi je dala cu-ker pri fruštku, pa sem ga spravil u varžet od kaputi.« Jožki mu takoj popravi: »Ne rečemo »k a potu, ampak »mantelul Sonja, ki govori pravilno, pa pojasni vsem ,da rečemo zajtrk in plašč. Ko sem vprašala Andreja, s kolikimi odejami je pokrit, me je debelo pogledal, kaj bi to bilo. Vsem razložim, da ¡navijo oni temu »delca« in »kouter«; seveda trdijo, da imajo oni prav, saj mama in ata tako govorita. Tu mora biti učitelj že kar »trden«, da se ne da omajali cd teh trdoglavč-kov, kj so tako razočarani, da govore doma en »jezik«, a v šoli zopet drugače, »nobcl« kakor pravijo nekateri, Čudno je, da imajo še vedno nekateri slov. knjižni jezik za »nobel« in ne morejo razumeti, da je skrajni čas, da se otresemo narečnih spačenlc. Večkrat sem opozorila starše na roditeljskem sestanku, naj uče c-troke pravilne govorice. Toda pri večini so moje prošnje naletele na gluha ušesa, kajti, ko pridejo c-troci v I. razr. in ko se začne učitelj razgovor jati, podvomim, če stoje pred njim otroci slovenskih staršev — toliko spačenk prinesejo s seboj. Ne čudila bi se, če bi bili ti otroci iz vasi, kjer starši nimajo toliko časa — tako pravijo —, da bi se posvečali kaj več svojim otrokom in pravilni slovenski besedi. J^oda ne zdi se mi prav, da še v Postojni, v središču okraja, kjzr je bilo toliko priložnosti za izobrazbo, ljudje tako malomarno odklanjajo vse, kar je nujno potrebno in napredno. V šoli smo med učenci uvedli »kazen« 50 p za vse nepravilne besede. Vsakdo, ki ga doleti »kazen«, je kar v zadregi, ne toliko zaradi 50 p, ampak zaradi sramoti: »Ze spet sem se zmotil in sem ži spet na »listi«. Saj je marsikdo c-slal »dolžan«. Toda pomagalo je tako, da smo proti koncil šol. leta u-gotovili: »v blagajni že dolgo časa ni dohodkov. Veselili smo se spehov in sklenili, da uvedenih »kazen« vsako leto. Pa so se učenci že tako naučili; da se sami med sebej opozarjajo na nepravilnosti in napake. Moram priznati, da je uspeh prav dober. Grajati pa moram one starše ki se »s popravljanjem« ne strinjajo in se celo potožijo, da jim otrr.-ci doma popravljajo besede. Vsem tistim bi rada povedali, cla j: prav, da jim otroci popravljajo, ker le tako bomo očistili »notranjščino« nemških - in italijanskih spačenk. L. A., učit.ijira Julius lil PI tj' ■! II 1 é fí 1 1 h'i v\ Í j ' -1 -■ i T\ ! VN '¡Fl I '■! Ulli Ui' L 1 '"-! UJ ■:.! _i V__J Fučik: lil 1 -i j ?G3 S---■ ——-- -v—. Pod okni stoji gestapo in meri s samokresi v soho. S hodnika se skozi vlomljena vrata zlivajo tajni agenti v kuhinjo in naprej v soho. Eden, dva, trije, devet mož. Ne vidijo me, ker jim stojim ravno za hrbtom, za vrali, ki so jih odprli. Lahko bi torej nemoteno streljal. Toda devet samokresov je naperjenih na dve ženski in tri neoborožene moške. Ce ustrelim, padejo oni prej kot jaz. In tudi ee bi bolel ustrelili samo sebe, se bo začelo streljanje vsekrižem in oni bodo njegove žrtve. Če ne streljam, bodo morda sedeli pol leta. morda lelo in revolucija jih bo osvobodila žive. Samo Mirek in jaz so iz vsega ne moreva izviti, naju bodo mučili — iz mene ne bodo izvlekli ničesar, a iz Mirka? Človek, ki se je boril v Španiji, človek, ki jc preživel dve leti v koncentraci jskem taborišču v Franciji in ki se je med vojno ilegalno prebil iz Franci.jc prav do Praee — ne, tak človek vendar ne bo izdajal. Dva trenutka imam, da vse premislim. Ali so mogoče trije? Če ustrelim, ne rešim ni-česar, samo sebe obvarujem muk, zato pa brezsmiselno žrtvujem štiri tovariše. Jc tako? Da! i Odločeno. Stopim iz skrivališča. »A, še eden!« Prvi udarec v obraz, ki naj bi me bil podrl na tla. »11 iin d c lioeh!« Drugi udarec. Tretji. Tako sem si to rec predstavljal. Iz vzorno urejenega stanovanja je že samo kup razme-lancca pohištva in črepinj. Nadaljnji urlarri z rok.imi, z nogami. »Slarsch!« Naložili so nič v avlo. Samokresi so neprestano naperjeni vame. Dolg. mršav komisar, ki je vodil nočni napad, devlje samokres v žep in me vodi v svojo pisarno. Prižiga mi cigareto, »Kdo si ?« »Profesor Horak.« ' \ »Lažeš!« 1 Ura na njegovi roki kaže enajst. »Preiščito ga!« I Začenja se pregled. Slačijo me. »Legitimacijo ima.« "']1 »Na ime?« j »Profesor Ilorak.« ■ »Ugotovile!« * Telefon. ^ »Seveda, ni prijavljen. Legitimacija je ponarejena.« »Kdo ti jo je dal?« »Policijsko ravnateljstvo.« Prvi .udarec s palico. Dru:;i. Tretji. Ali naj jih štejem? Te statistike, fant- moj, ne boš nikdar več nikjer ponovil. »ime? Govori! Naslov? Govori! S kom si imel zveze? Govori! Stanovanja? Govori! Govori! Sicer te zhijemo do smrti!« Koliko udarccv neki vzdrži zdrav človek? Radio tuli polnoč. Kavarne se zapirajo, zadnji gosti se vračajo domov. Dolgi, mršavi komisar prihaja v sobo 7. veselim nasmehom: »Vse v redu ... gospod urednik ?« Kdo jim je to povedal? Jelinkovi? Friedo\i? Saj ti niti ne vedo mojega imena. »Vidiš, vse vemo. Govori! Bodi pameten!« Zanimiv slovar! Biti pameten = izdati. Nisem jiameten. \ »Zvozite ga! In naložite mu jih še!« Ena ura. Zadnji tramvaji odhajajo, ulice so se izpraznile, radio želi svojim najzvestejšim poslušalcem lahko noč. »Kdo je še član Centralnega komiteja? Kje so radijske oddajne postaje? Kje so tiskarne 'i Govori! Govoril Govori!« _ Zdaj že lahko spel mirneje štejem udarec. Edina bolečina. ki jo čutim, so razsekanc ustnice. Dve po polnoči. Praga spi, morda kjer v spanju zastoka otrok. , »Govori! Govori!« Tri ura. S periferije prihaja zgodnje jutro, zelenjadarji se bližajo trgom, pometaci prihajajo na ulice. Morda celo dočakam še eno jutro. Privedejo mojo ženo. • »Ga poznale?« Požiram kri, da ne bi Videla... pa srtj jc to neumno, ko mi pa kri teče z vsakega, delčka v obrazu in s koncev prstov. »Ga poznate?« »Ne poznani!« Tako je rekla in niti s pogledom ni izdala svoje groze. Zlata moja! Držala jc dogovor, da me nikoli ne bo priznala za moža. četudi je zdaj lo že bilo nepotrebno. Le kdo jim jc povedal moje ime? Odvedli so jo. Poslovil sem se od nje z najveselejšim pogledom, ki setn ga še zmogel. Morda uiti vesel ni bil. Ne vem. Nekdo me zdaj udari po glavi in zavpije, naj dvignem, roke in počepam: pri tretjem počepu padem... Slok csesovcc stoji nad menoj in me brca, naj vsta-ncm. Kako je vse to odveč! Spel me nekdo poliva, spet sedim, neka ženska mi vsiljuje zdravilo in me vprašuje, kaj me boli, in tedaj se mi zazdi, da je vsa moja bolečina v srcu. »Ti nimaš srca,« pravi sloki escsovcc. »O. imam!« pravim in sem nenadoma ponosen, da imam šc vedno toliko moči, da se zavzamem za svoje srce. Potem se spel vse izgubi, zid, žena z zdravilom in dolgi csesovcc. Pred menoj so odprta vrata cclice. Tolst escsovcc me vleče noter, trga z meno cunje srajce 111 ine polaga na slamnjačo. otipava moje nabuhlo telo in naroča, naj mi dajejo obklade.. »Poglej,« pravi drugemu in maje z glavo, »poglej, kaj znajo!« Iz neskončne daljave pa spet slišim mirni, tihi glas. ljubezniv kakor božanje: »Do jutra ne bo ostal.« Ccz pet minul odbije ura deseto. Je krasen, mlačen spomladanski večer 25. aprila 19-12. 09060311080605040905110905090708110908110908050605050605100908080905097007080905100908081005111004100906060905030607100509050605030508100506080809080511091010060605061011030805061009050909630510090905080911040904050709050908090503050509080906050606051111050507100506080209050806050806050506 Iffñ^iiWSPP 6: É^ W wüíJÜ I, © k r 01 i u Minila je turneja po goriškem okraju, na kateri je Gledališče Slovenskega Primerja gledalcem prikazalo komedijo V. Skvarkina »Tuje dete«. Treba je podati obračun dela, pregledati številke ctoisko.v, (Ugotoviti presenetljiv porast obiskov v krajih, kjer smo bili že prej in zare-zati .tisto strogo črto, pod katero se uvrsti po jasnih pozitivnih ugotovitvah nek ddkončen, edino veljaven rezultat. Toda vedno novi in novi vtisi se gnetejo v spomin in preplavljajo možgane z eno predpisal »menlcisan« — nekaj ga bo že ci?(paidlo tudi na druge. Le pogum! Te ure morajo biti svete. Nihče nima dostopa do vajo. Ljudje veliko pričakujejo od njih. Sediš med gledalci v dvorani, prisluškuješ opazkam, ki padajo z vseh .etrani. Mlada mati s spečim otrokom v naročju živahno obsoja junakinjo Mašo, a se v odmoru vendar'sporazume s sosedo: »Nazadnje je le pametna punca, tako se bo vse dobro končalo.« Možakarja na levi prevda.rno modrujeta, kako so »ka- RHBS :H V " V" " .r. «i '"■V^Mi' - ' Ml- ; ' " ; .-■:••■" ■'- í'k''.- '."--V '; ' \ ' j .,.-'■■ '. -n' '.'tópí'i' - 'i ■i '.•■:.,■ ■ .ite-i'i :¡ Prizor iz Skvarkiriove komedije »Tuje deteti ilžiii samo provizorično, a edino nesporno ugotovitvijo: doživeli smo nekaj velikega, Dvanajst dni. Dvanajst večerov. Dvanajst krajev: RdJhemberk, Dom-berg, Prvačina v soncu in pomladni toploti; Renče, Miren, Vrtojba, Šempeter, Solkan v burji in dežju; dež pere igralcem na kamionu zadnjo šminko z razgretih lic, burja zanaša kamion, ki se bori z defekti; i— Vogersko, Sempas, Vipava, kjer se spet usmili sonce premočenih oblek .in kulis . . . Prihodi v kraje, kjer se bojimo slabega obiska, saj visi v vsej va'si le en letak za našo predstavo, vesela natakarica pa nas z glasnim smehom pomiri: »Mi imamo kar ustne letake cd hiše do hiše.« In dvorana .je zvečer nabita kakor povsod. Gneto se ljudje pri vhodu kot gosenice v gne.zdu borovega preiea. Na temini poti od vhoda do dvorane rabijo po pol ure: »Se dobro, če .se ne zadušite.« Drugo jutro pa nas komaj spuste v naslednji kraj: »Samo, da se spet. kmalu vrnete!« — Kje je že to bilo? V Do.rnibe.rgu! Pa tudi v Renčati — povsod. V Mlrnu so SKUD-o.vei tako obžalovali naš odhod, da je pridrvelo za nami skozi dež krdelo kolesarjev v Vrtojbo, pa še naprej ■v Šempeter, kjer so se šele po tretjem ogledu predstave težko poslovili: »Tako lepo slovensko govorite.« Po tej pohvali so igralci razburjeni. Predobro se zavedajo, kolika jirn še manjka do tistega lepega odrskega jezika, ki sta nam ga ustvarila Zupančič in Vidmar, Gorenjci, Kraševci, Primorci v ansamblu se bi je j o za ubranost govorice: »Spet si ga polomil.« — »Ni res.« — »Glej pravopis.« Za tem, kn so postavili sceno na novem odru (»Ce ni prostora za paiic, potem postaviš stave. Kar dve pripravljajo po poti: pač isamo grm,« uči' starejiši mlajšega) — že hlite k vaji za nove p.red-»Ano Ohristie« in »Zi.viljeniie je lepa«. Ena skupina v gostilniški sobi, druga v mali režiserjevi. Na postelji, na tramu se gnetejo, z vlogo in 'svinčnikom v rekah po pet, šest ur dnevno. Vse je že prepr.jila vlaga. Glasovi so ohripeli — a .saj je šla glavna igralka, nr.Toolj piehla-je.no, danes k zdravniku. Ta ji je rak ter j i zadeti« in čeprav nimajo igralci veliko prostora na odru (vsi manjši premiki so kcma.j naznače1-ni), »se že iz mimike in glasu posname vse, ka.ko jim je pri duši«. Mlad fanit žarečih oči primerja pred- MesfešJ&ks} HmBtiasFEm B°&gSg§!t3£lS90S i Bf ©ktr&jEB P®Sti@Jt?2& V nedeljo, dne 20. t. m. je SKUD »Stanko Semie-Daki« iz Postoje gostoval z veseloigro »Veseli Bombekc. >.' St. Petru nn Krasu. Čeprav vsebina igre ni na idejni višini, vendar so se gledalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, od srca nasmejali. Gledalci iz okoliških vasi so SKUD povabili, naj obišče- tudi njih vasi. Dramskemu odseku SKUD j« uspelo s to igro spraviti na oder preko 70 igralcev in to precej novih, ki so na odru prvič nastopali. V igri sodeluje poleg dramske in plesne skupine tudi zbor in orkester. Napake, o katerih je bilo govora že v našem časopisu, so posamezni igralci preeej odpravili. V Razdrtem pri Postojni je prostovoljno gasilsko društvo uprizorilo »Bucek v strahu«. Kulturno prosvetni odsek gasilskega društva je tudi poprej uprizoril več uspelih iger in jo z nekaterimi tudi gostoval v drugih kritjih, Nujno bi bilo, da bi PGD Razdrto, ki je prevzelo v upravo od vaškega aktiva LMS dvorano, držalo to nekoliko bolj v redit, posebno oder je še zelo zanemarjen. V Pret tanku je sindikalna podružnica republiške kobilarne Lipica priredila koncert. Na Rakeku je »SKUD« uprizoril igro »Zakonci stavkajo«. V Cerknici so uprizorili igro »Domen«, Lovska družina Be-prtrije pri Cerknici pa lovsko igro »Lovski lat«. Igralska skupina Vrli-nika pri Starem trgu je uprizorila igro »Begunka«. — V Novi vasi pa otroško igro »Sncgulčiea«. Tudi za prihodnjo nedeljo je predvidenih več kulturnih in zabavnih priredi- li O W □ (p jf agl vj lII tu vui? i slavo s sporedom domačega SKUD in odkrito priznava: »Toliko pa nisem pričakoval. Tako igro bi gledal vsak dan.« Noeujenio večinoma pri domačinih. »Vami lahko povem«, »Vi boste razumeli«, se obračajo zaupno do nais, ko nam pripovedujejo po predstavah pozno v noč svoje življenjske zgodbe, preživete vojne grozote, pa vsakdanje križe in težave pri delu, pri živini, v srčnih stiskah , . . Njihove hiše so jz.ro,pa-ne, posteljnine primanjkuje, »ampak vi boste potrpeli«, dostavljajo s spoštljivim zaupanjem, ko nas vabijo v snažne in z ljubeznijo pripravljene sobice, kjer govori vsaka sveže pciribana deska v podu: »Pozdravljen, za.hivaljen,« — Kaj vedo v mestih in velemestih o »stiku s publiko«, da .pišejo tako zajetne in učene knjige o »skrivnostnem vplivu igralcev«? V teh poribanih deskah bornih primorskih hiš čutimo drugio .resnico in odgovor, ki je -vse bolj preprost: »Človek — človeku«. Ob takih srečanjih in spoznanjih, bi roogh reči z ,'ašo v »Tujem de-telu«. nTakrvt začutiš, da ti raste duša. In če nisi imel prej takšno-le, ti postane taka.« In kakor pravi Jaša takoj zatem brez pomisleka: »Prosim ves, Rajička, poročile se z menoj!«, tako bi mogli reči po turneji, ki je po dvanajstih dneh navezala stike z množico preko 4000' bistrih in hvaležnih gledalcev tudi mi: Želimo si samo možnosti, da bi se še velikokrat povrnili k njim, vredni njihovega pričakovanja! D. Flere ñ 0 fl v « n Í.1 y ,(0 r HERPELJE-KOZINA. — V nedeljo so nas obiskali izletniki iz dolinskega ekraja na Tržaškem. Popoldne je bil pevski koncert v dvorani novega 'zadružnega doma. Nastopil je moški pevski zbor »Va-lentin Vodnik« iz Doline pod vodstvom tovariša Cvetka Marca ter zapel 115 pelsmi. Izvajanje je -bilo zelo popolno in pohvalno. Največ aplavza je bilo cib pesmih »Morje Adrijansko«, »Bolen mi. leži« in »Trigiiav«. — Nastopil je tudi pevski zbor nižj^ gimnazije in mešani pevski zbor iz Herpelj. ZM Mladinska univerza na učiteljišču v Tolminu Mladinsko univerzo so ustanovili v okviru mladinske organizacije. Z delom ie začela po semestralnih počitnicah,. Mladina sama .predlaga teme, ki jo najbolj zanimajo. Ta predavanja so jim dobrodošla za izpolnjevanje šolskega znanja in pa vsestranskega razvoja, kar je posebno važno za učitelja na vasi. Predavatelji .so profesorji in dijaki sami, kar je vsekakor pohvalno, Predavanja dijakov so mogoče manj kvalitetna, so pa 'bolj domača in vzbujajo večje zanimanje; važno pa je to, da se dijaki pri tem učijo samostojnih nastopov. Pri tem je treba pripomniti, da nudi vodistvo ljudske' univerze v Tolminu mladim predavateljem veliko pomoč z nasveti in s potrebnim materialom. Primorska je tista slovenska dežela, ki je že od pradavnih časov mikala človeka, da se je na njej naselil in si uredil svoje življenje. Najstarejša do sedaj znana sle:l človeka v Jugoslaviji sploh, nad 160 tisoč let pred nami, je znana ravno iz Primorske in sicer iz majhne kraške jame Betalov s.pcdmol pri Postojni. Kasneje so znana najdišča v jamah .pri Devinu, v Škocjanski jami in v Predjami. V dobi Ilirov, to je cd leta 1000 do 400 pred našim štetjem, .se naselijo po Primorskem ilirska plemena Histrov, Venetov in Karnov. Pri Sv. Luciji ob Soči so naštlj .raziskovalci okoli 7000 grobov- iz tega časa in veliko naselbino. Tudi Rimljani, ki so te kraje zasedli ob začetku našega štetja in jih clržali v oblasti nad 400 let, so zapustili precej sledov. Najbolj znane so njihove ceste in nekatere naselbine po dolinah, med njimi Ajdovščina. Vendar pa ne sm$mo misliti, da je prejšnje prebivalstvo Ilirov in Keltov izginilo. Ne, tudi v rimski dobi so se domačini obdržali in kljubovali tujcu. Tudi germanska plemena. Getov in Lan.gc.bardov, ki so šla skozi te kraje in v njih okoli 100 let gospodarila, niiso mogla spremeniti obstoječega stanja niti kulturno, niti jezikovno, niti gospodarsko. Se-le po njihovem umiku v Fuirlanijo so naši predniki, stari Slovani, ilirske in keltske, deloma pa tudi rimske ostanke posrkali vase. Dežela je postala slovenska do Soče in še čez in -taka je ostala do .današnjega dne. Taka je približna slika, kakršno lahko pokažemo za Slovensko Pri-morje v starem veku. Toda zelo mnogo je še temnih in neraziskanih točk. Veliko vprašanj še ni rešenih. Kako jih bomo rešili, če ne .z raziskavanjem na samih terenih, to je z izkopavanjem, ki nam mora prinesti ostanke starih naselbin in hiš, grobove z najdbami nakita in orožja in še raznovrstne druge najdbe. Pomen novih najdb nam bo takoj jasen, če povemo, da iz dobe naselitve Slovencev, ki jo zgodovinsko zelo dobro poznamo, arheološko na Primorskem skoraj nimamo nobenih najdb. Slovanske najdbe so nam zanesljivo -znane samo iz Gojač pri Crničah, Batuj, Tomaja in Buzeta. Iz tega razumemo zanimanje, ki ga je vzbudila vest, da je Istrski okrožni ljudska odbor v Kopru povabil Narodni muzej v Ljubljani, da preišče okolico pri Sv. Antonu, kjer so že večkrat prišli na dan sta»-ri novci, orepinje starih posod in pa bronasti ter železni predmeti. Strokovni delavci Narodnega muzeja so pričeli z raziskovanji, ki so doslej dala tale rezultat; Proti severu od vasi Sv. Anton se dvigata dva griča, cd katerih je manjši iaraeito pomaknjen nad dolino, ki jo strateško obvladuje. Med obema gričema je položno sedlo. Na višjem griču se nahaja danes va.s Dvori, na nižjem pa vas Kortina. Prvo in drugo ime kaže na srednjeveške fevdalne odnose, v katerih so .prebivalci obeh vasi bili podložniki fevdalnega gospodarja. Na griču, kjer stoji vas Kortina, torej na bolj izpostavljenem griču, so našli sledove prazgodovinske naselitve iz m\ y ilirske dobe. Kljub temu, da je zaradi strmega pobočja vrh griča že zelo razgaljen in da je zemeljska plast na skali zelo -.tanka, so tu našli številne ostanke .ilirske keramike. Keramika je zelo primitivno izdelana, brez lončarskega kolovrata in razmeroma slabo žgana. Vendar pa ima precej -tanke stene. Na pobočju tega griča skoraj tik ped vrhom pa se pričenjajo zelo preprosti grobovi iz le -dobe. Grobove! predstavljajo žare, ki pa so večinoma razbite in obložene z majhnim kamenjem. Pri žarah se nahajajo večkrat živalske kosti, ki kažejo na običaj, da so se ob pogrebu dajale v grob tudi živali kot hrana pokojniku ali .pa iz drugih prazno verski h nagibov. Iz teh najdb, ki seveda niso zaključene, se da zanesljivo trditi, da imamo na griču Kortina opravka s prazgodovinskim ilirskim gradiščem (cas.telliercm) in z ža-rastimi grobovi v neposredni bližini. Zelo mnogoštevilni so sledovi rimske dobe na istem griču in v neposredni okolici. Toda vsi ti sledovi dcisiej kažejo samo navaden keramičen material in nekaj železnih predmetov, ni pa videti sledov kake večje naselbine. To'je tudi razumljivo, ke.r 'so se Rimljani osredotočili bolj na predele v dolinah. Najbolj zanimivi pa 'so sledovi srednjeveških kultiur. Na samem vrhu griča Kcirtina, v plasti, ki je pomešana -z rimskimi ostalinami, so našli skeletni grob. Mrtvec je bil položen tako, da je gledal proti jugovzhodu, grob pa je bil obložen z majhnimi kamni, zlasti dobro postavljenimi okoli glave. V bližini levega zapestja se je našla tipična čreipLnja keramike, ki jo po sorodnih primsirih iz estale Slovenije lahko .smatramo >za staroslovar.sko. Seveda -pa je fragment razmeroma majhen .in izoliran. Ostalih pridevkov v grobu ni bilo. Podobna keramika je preeej na gosto posejana tudi po vsem griču in zlasti po sedlu, ki veže Kontino z Dvori. Na tem sedlu so kmetje večkrat našli skelete, tako da moremo skoraj zanesljivo računati z grobiščem iz zgodnjega srednjega veka prav na tem mestu. V tej smeri se tudi nadaljujejo raziskave. Z najdbo zgoraj omenjenega skeleča pa za sedaj ni mogoče tečno določiti stoletja, v katero bi ta skelet spadal. Okvirno lahko za sedaj rečemo, da spada med konec rimske rimske dobe in začetek visokega srednjega veka, to je nekje cd 6. do 11. stoletja. Gcllovo je, da so najdbe pri Sv. Antonu že do sedoj pokazale zanimive rezultate, načele pa so tadi vrsto problemov V načrtu Narodnega muzeja v Ljubljani je v bližnji bodočnosti podrobnejši pregled titrli ostalih njjd.šf. v koprskem okraju. S tem se bo morda slika najfi-irejših kuitur tega važnega jjod.očja, ki je do sedaj v veliki meri po krivdi načrtnega ne zanimanja prejšnjih ilai.ianskih gospodarjev pustila v temi prazgodovinsko, z!talili pa slovansko dobo. končno bolje osvetlila. Jože Ksstelic tev v okraju. 5. B. (.Nadaljevanje) v.a-nje . . , Ko sem vstopil v kuhinjo z velikanskim ognjiščem in visokimi cibofci. se mi je zdela večja kakor v Idriji .celo nadstropje z vsemi prostori skupaj.. Toliko vrat, peči in stopnišč v enem prostoru nisem videl še nikoli doslej Dolgo je trajalo da sem si ogledal vse od icle.ti do podstrešja.. In ko me je nekega jutra na vse zgodaj oče vzel s .seiboj na cg.Iede, cd njive do njive, cd grička do grička, od studenca do studenca, do visokih, strmih skal da mi je kar v mezgu zavrelo ob ipcigleiiu v globino, mi je razložil: »Vidiš to je Spn.irja, Srednja in Zgornja Kanomlja,.« Kar verjeti nisem mogel, da je vsa to res . , , E-di-no v vejah velikanske bukve je lahno iiumelo. Za nama v sk .'noti rupi pa se ja zdaj zdaj oglasila ptica, Ne morem jjovedati, kako je bilo to lepo. Po dolgem premolku izvleče oče od nekje klobaso in laruh. Hej, kako je dišalo! Kruh zase, klobasa zase. Potem me je prijel iin -kazal z mojo roko: »Tu, kjer sediva, je meja. Od tu, do tistega gozdička tam doli, do soseda Kuštrina pa tja do tistega cesarskega gozda tam, kjer je naš zadnji studenec, vse to je naše,« Samo gledal sem, odpiral oči, a nisem vedel1, za kaj .pravzaprav gre. Kot bi ms hatel vzdramiiti, mi je oče položil .roko na ramo: »Skoda. da je vse to strašno zanemarjeno! Poglej te ogromne obronke! Vso zemljo so zorah navzdol, zgoraj pa kaže nijlva gola rebra. Ce odrežeš na 'njivi v bregu zgoraj eno brazdo., moraš napeljati najmanj dve .brazdi nazaj v breg, da ne ode-reš njive 'do golih kosti, Eno brazdo dol, dve ger, če nočeš imeti o-bronkov ko egiptovske piramide. Koliko dela nas čaka! Poglej to sadno drevje cikali hiše: hruške, jabolka,. češnje , . . zanemarjen gozd! Vse to je staro in še v to so nam zabili žcb.'ije. z namenom, da bi čim prej usahnilo,« In .res: od i'iu gori s hriba je bilo komaj videti slemena streh, vse je bilo zaraščeno. »Vse to bomo morali iztrebiti in zasaditi novo. Imam že vse naročeno pri Kmetijski družbi. Kje pa .je živina? Tista uboga š(klepa. ki nam — nič ne rečem — z velikim trudom da mleka komaj za dober zajtrk. Pa vendar je v hlevu prostora za dvajset repov in več. Seve,- vsi pašniki niso za govedo, so prestrmi. Tam med skalovjem -se bo parila drobnica, deset c.vac ml pr.ekrbi brat z Angelske gore, za vole sem zmenjen z Prekovškom, telico mi ponuja Zagoda, le da bo najbrž pretečka za naše kraje, je pmegav-ka. Pravijo pa, da naša paša godi tej premi. Teko bomo -počasi napolnili nrš hlevček. Poglej te seneče-til Seve, peiprijeti bo reba, jasno! No, bomo pa poprijel!, kaj. s.r.tko!?« Sel ml je z roko v lase in me sko-ro grobo vzdignil z mehkega sedeža na malim, vendar sem v ulripu njegovih prstov čutil, da misli čisto drugače. q.r Nadaljevanje prihodnjič m Bsesm .Nekcc je živel kralj, ki je imel tri .sinove. Najmlajšega so imeli za nekakšnega .bebca, zato so ga le malo upoštevali ter miu dajali najnižja opravila. Ko se je kralj postaral jn je imel že zadosti skrbi z vladanjem, je defjal svojim trem sinovom: »Utrujen sem že, idiite po svatu in kdor od vas mi prinese čoln brez vsakega žeblja in klina, ta dobi kraljestvo in krono.« Odpravili so se vsi trije po svet.u, a starejša ibrata sita rekla najmlajšemu: »Le pojdi sam, kamor hočeš, čolna itak ne -prineiseš,« in pustila sta ga samega sredi gozda. Kraljevič je sedel na -hrastov štor pa začel jesti ..svojo malico, Ko je tako jedel, je prišel mimo majhen, bel možiček ter ga vprašal, kam je namenjen. Kraljevič mu je vse povedal in dodail: »Sedi k -meni in jej z menoj, saj imam jedi-za oba dosti.« Tadaj je sedel beli možiček zraven kraljeviča in ¡ko je pojedel, je položil -svojo glavo v njegovo naročje in je -zaspal. Kraljevič je podil muhe, da bi možička- ne zbudile in ko se je leta -zbudil, je povabil kraljeviča v svoj grad, kjer bo dobil, česar si želi. Ko sta prišla v grad, je skočilu možidkiu naproti bela ma-čica, gledala ga je žalostno ter se laskajoč drgnila ob njegovih nogah. Kraljevič jo je poščegetal po glavi in mačica ga je pogledala tako prijazno, (kakor bi bila hotela nekaj povedati. Potem sta beli možiček in kraljevič sedla -k mizi, -mačica pa je prinesla skodelice in krožnike. Ko je prinesla še jedi in pijače, je prisedla k -mizi in vsi .trije so jedli in pili. Ko -so ise okrepčali, je možiček peljal kraljeviča v sosedino sobo, (kjer so stali čolni, ki niso imeli niti žetvi j ev, niti klinov v dolgi vrsti. Kraljevič si je enega izbral in ga js hotel odnesti, Možiček pa je dejal: »Kaj ¡bi se ti s tem trudil, le pajdi domcv, čoln ti že jaz pošljem.« Zadovoljen se je kraljevič poslovil in odšel. Ko je prišel domov, sta bila oba brata že tu in ko sita videla, da je prišel brez čolna, sta vzkliknila: .»Saj sva vedela, da ne boš nič prinesel!« — »Le počakajta moj čoln še pride!« je -dejal, a komaj je to izrekel, so že sužnji prineslu njegov čoln, ki ise je tako bleščal v soncu, da so si morali vsi z roko zasenčiti oči. Tedaj je oče moral priznali, da je čcln njegovega najmlajšega sina najlepši, zakaj na dr.ugih dveh je bilo tu in tam videiti kakor žebe.lj ali Min. Ali kraljestva mu še ni hotel dati, ampak je dejal: »Kdor mi prinese najfinejše platno, ta bo kralj.« Ko so se bra.tje odpravili na pot, sta deljala starejša mlajšemu: »Le pojdi tja, kjer si .našel čoln, išči tudi platno-.« Ko ista bila Ibrata že daleč, je stopil .pred najmlajšega kraljeviča spel be.ll možiček iin ga vprašal, kam je namenjen. Kraljevič miK-je povedal, (kako in kaj ter je delil z možiakom svojo malico. Ko sta pojedla, isla 'šiLa. v starčev grad, spet jima je prišla nasproti bela mačica, je jima je laskala in postregla z jedjo in pijačo-. Sedla je ¡poleg kraljeviča in ko jo je ta pobožal, se je ljubeznivo .pritisnila k njemu. Po jedi je skočila mačica na tla in odšla. Vrnila se je takoj in prinesla kr.aitijaviču lešnik. Beli možiček mu je rekel, naj lešnik vzame in nese domov. Odpravil se je in ko je prišel domov, ista bila prinesla oba brata tudi že -vsak svoj košček prelepega platna. Ko -je kralj odprl lešnik, je bilo v njem ječmenovo zinnce in ko je še to .prelomil, je Ibdl notri košček platna, iki se je bleščalo kakor svila in je bilo krasno tkano. Toda oče ni maral še izročiti svojega kraljestva najmlajšemu sinu, zato je dejal: »V tretje gre raido; pojdite še enkrat vsi trije v svet in kdor pripelje na dom najlepšo princeso, bo imel kraljestvo,« Tedaj so odšli bratje od doma in zgodilo .se je tako, kakor dvakrat poprej. Ko je najmlajši ¡povedal belemu možičku sv-ojo nalogo in sta prišla v grad, je dejal možiček: »Odsekaj mačici vse štiri -noge i-n' glavo.« Kraljevič se je branil in je rekel, da ne more Ij-u-bi mačici storiti kaj žalega. Možiček mu je le ' ^ flL /bi te /I v m prigovarjal, da naj stori, kakor mu veleva, da bo vse dobro. Kraljevič je .storil tako in prikazala se je najlepša princesa, kar ¡jih je kdaj videli svet. Tudi beli možiček in vse, kar je bilo v gradu še začarano, se je .spremenilo. Kraljevič se je poročil z -lepo princeso in jo pelja-l na dom ik svojemu cčet-u. Ta se je zdaj moral vdati i.n odstopiti sinu svoje kraljestvo, ki ga je sin združil še s kraijesitvom svoje ineveste. Zelo lepa in zanimiva je bila vožnja v udobnih avtobusih preko Ver-corsa. Sledovi nemškega- divjanja so se še poznali. Na nas Jugoslovane vse to, kar je pripovedoval spreten -cicerone, ni napravilo ravno ¡prevelikega vitisa, saj je naša do-snovina doživela vse to še v mnogo veoji .meri, pač .pa so se vsemu ite-mumiu čudili zlaistf Amsrikanci in Švedi1. Čeprav smo imeli priliko navduševati se nad izrednimi naravnimi lepotami, .so vendar nekateri v avtobusu .sladko dremali, v tem .sta prednijačili -zlasti dve elegantni Italijanki iz Firence, oboroženi is fotografirani aparati in zvezki, ida bi si vse, kar bi videli, zapisali. Visi srno se jima iz srca smej.ali, ko sta .sc zbudili v maslu Dil, torej šele takrat, ko -smo Ver-oors prekoračili. Nazalj grede smo šli po Napoleonovi cesti (La aoate iNaipo-leon) mimo jcizcra Ls-ffreyu kjer stoji velik Napoleonov spomenik. Povedali so nam, ida je Napoleona, ubeglega 1815. leta izmeltoka Elbe, tu .ustavila (kraljeva armada. Napoleon 'je 'svoje spremstvo zadržal in ,ise sam približal kraljevim vojakom, (pripravljenim na strel. Neka(j metrov pred njimi -za j.e u- staviil, razgalil prsi in rekel: »Ce kdo med vami želi ustreliti svojega cesarja, .naj strelja!« Te besede so navdušile vojake, ki so vsi prešli s poveljnikom vred na .njegovo stran. Ti so pertem tvorili prvo -jedro Napoleonove armade. Po Napoleonovem porazu pri Water-looj-u so mo-na-rhiati poveljnika mstrelili na neki ulici v Grenoblu. Pat mais je vedla- itiurli mimo znanega gradu Vizille, kjer je 1787. leta tzaisedala skupščina stanov Dau-phineje. Ta skupščina se je prva uprla tiranstvu monarhije. Drugi izainimiv izlet je biil v starinsko -mesto Vie-nne cb reki Rhoni, 27 ikj-:Hici'j vrne, sicer jo razveljavljam. ANDREJ CUNJA, rojen 29. III. 1903 v Pučah, stanujoč v Pučah ši. 37 prekli-oujem osebno izkaznico št. 37889/139 izdano cd KLO Koštabona. okras © D Q ¡P (S) N SC O Kakor si ne moremo mislili vrta brez ovstlic, tako tudi v stanovanju težko pogrešamo ročna dela. Kajti ročno delo, preproge in slike so tisti okras .stanovanja, ki mu dajejo vso privlačnost in domačnost. V pravi izbiri teh okrasov se odraža •vsa iznajdljivost, toplina in okus gospodinje. Skromno sobo lahko neverjetno povzdignemo, ako na pravem mestu pogrnemo preprogo, oikno zagrnemo s primerno zaveso, ki ha.rmonira s steno in. pohištvom ter na preprosti otomani uveljavimo vabljivo: blazino, da nam poistame ljubša od razkošnega kavča. V današnji stanovanjski stiiiski včasih težko uresničimo vse svoje želje, zato pa je še tembolj važno, da znamo prostor, ki nam je na razpolago, dobro izkoristiti in prijetno opremiti. Res je, .da se nekaterih stvari ni mogoče naučili in da mnogokrat tudi ni mogoče postavljati pravil, vendar pa se da zalo mnogo privzgojiti. Tudi glede ročnega dela ne bomo nikoli zgrešili, če bomo v trenutku izbire pomislili na dvoje: na smotrnost in harmonijo z okolico. Gotovo ste že sami ugotovili, da vam kak predmet ugaja in da je lep prav zato, ker je pravilno uporabljen, ker stoji na pravem mestu, čeprav ni ina njem nič posebnega. Ali vam ni še nikoli vzbudila neugodja plesno oblečena ženska- na ulici ali izrazito športno napravljena na-plesišču? Ali ste že kdaj vprašali, čemu -služijo razni prtiči na mizah, kredencah in stenah moderne kuhi- Za bralke SLOVENSKEGA JADRANA Pred kratkim smo prejeli anonimen dopis neke tovarišiee i-z Kopra, v katerem nam sporoča, da se ne strinja z nekaterimi cianid, ki obravnavajo, razna ženska vprašanja. Razveselili so nas nekateri dobri predlogi, ki jih bomo pri svojem nadaljnjem delu vsekakor upoštevali. Naše uredništvo bi želelo, da bi nam či-m širši krog bralk pošiljal svoja mnenja in pripombe ¿lede člankov o ženskih vprašanjih, ici izhajajo na tej strani, da bi mogli na ta način našo rubriko čim Jbolj izpopolniti. Razen tega bi nam bili dobrodošli tudi dobri prispevki. Glede anonimnih (nepodpisanih) dopisov bi pripomnili, da niso nikjer zaželjeni, saj se ne more piscu niti pismeno odgovoriti nili navezati kakršen koli stik z njim. Vedeti je namreč treba, da je dolžno uredništvo čuvati ime pisca za sebe, če želi, da se njegovo ime ne objavi. nje, ko so vam le v nadlego? Saj je vendar kuhinja kraj takega dela, kjer ne moremo pri vsakem koraku pazili, da ibo prt ostal čist, kjer ga ne utegnemo vsakokrat naravnati, kadar smo odprli kak predal. Ali ste že kdaj pomislili koliko nepotrebne jeze bi si lahko prihranili z odstranitvijo prevelikih prtov in pregrinjal na mižali s predali? Zakaj sploh politiraj.o zgornje ploskve pohištva, -ako jih imate vedno popolnoma pokrite? Morda le za tisti trenutek, ko bos-te izmenjali prt pred gostom? Prav tako ne bomo pred baročno pohištvo razgrinjali preproge v narodnem" slogu, ker bo neokusna, kakor bo ob modernem pohištvu nemogoč zastor iz pretekle dolbe. 2e na teh nekaj primerih lahko spoznamo resničnost prejšnje trditve. Moda ročnih del ni sicer tako muhasta, kakor tista ženskih oblačil, in ne prinaša bistvenih sprememb, pa je vendarle odločilne važnosti. v Snage bti se evropski narodi morali učiti pri azijskih. Ko se tam človek zvečer vrne z dela, je njegova- prva -skub, da se najprej pošteno umije, potem šele stopi v hišo, k jedi in počitku. Pa to se ne dogaja samo -po mestih, vsaka kme-čika in delavska družina, če je še tako uibožna, ima v hiši nek prostorček, kjer se more vsak član umiti oz. okopatli, V -tem pogledu bi jih morali posnemati. Pa prav na -deželi bi .bilo .to mujno potrebno, ker se kmečlki človek pri svojem deiu mnogo bolj umaže kot kdorkoli druigi. Predno gre človek spat se mora -umiti! Večanno -umivanje je važnejše kot jutranje! Zjutraj zadostuje poiliv hladne vode, da nas osveži, zvečer pa -se mora telo os-vobo-boditi vse umazanije, ki se je nabrala pri delu med dnevom. Posebno pažnjo je treba posvetiti negi zob. Ostanki hrane, ki se nahajajo med Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave; Koper, ■Santorijeva ulica 21i, tel. 170, poštni predal 2. - Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 00-009-171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici NB v Postojni št. 650-90322-0. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. stanovanja Ona ne pozna kompromisov, ampak diktira in nas kaj hitro zašuž-■nji, če se ji še talko upiramo. Stremljenje po na/predku premaga našo prirojeno upornost, nove mode se navadimo! Kako nezaupljivo smo pred nekaj leti gledale kratko ostrižene že-ruSke glave in dolga krila. In zdaj? Zato se ne strašimo ugovorov, sag jih prinaša visaika moda. In če smo sprejeli moderno po-hi-šlvov, zakaj bi ne sprejeli modernih ročnih del? Saj nam nihče ne brani priljubljenih tehnik. Tehnike ročnih del so lahko vedno moderne, 'ker bistvo modernega vzorca leži v risbi in izbiri barv. Prav vsaka tehnika je lahko sodobna, če načrt prikrojite sodobnim razmeram in okusu i-n če ročno -delo porabite na pravem mastu. In menite da je za modernost res vedno potrebno .tudi mnogo denarja? Predvsem je treba okusa in iznajdljivosti, tu tiči glavna ce-na predmeta. zobmi, se -v ustih razkrajajo. Bakterije, ki se naselijo na takih mestih, razjedajo polagoma zobe. Po vsaki jedi bi bilo itraba usta izplak-niti z .mlačno vodo, zvečer pa dobro očistrci s ščetko. Za umivanje zob ni potrebno, da imamo zobno pasto ali prašek. Dovo-lj je mlačna voda in ■dobra šče.tik-a, ki tudi v kmečki hiši ne sme manjkati. Precej pogosta napaka podeželskega človeka je, da -bolj pcuradko-ma menja perilo, spat pa hodi v i-stem perilu, kakor ga je nosil med dnevom. To bi ne smelo biti. Stara srajca, pa če je še tako zakrpana, le da je čista se bo našla v vsaki hiši, da si jo zveče-r -delovni človek obleče, ko -gre spat. Izredno prijetno vpliva, iko vidimo kmečke fante v preprosti pa- čisti srajci! V poletnem času bi pri delu kmečki delavci delali kar slečeni do pasu. Zdravilni sončni žarki jim tako krepijo telo, ko se -vračajo zvečer domo.v, naj si pa oblečejo čisto perilo. Na ta način se bo telo mnogo bolj spočilo. Kakor nedavno francoski, tako so tudi jugoslovanski plavalci presenetili svet z izvrstnimi rezultati. Gre predvsem za našega hrbtnega cravljista Borisa Skanato ter prsna plavalca Pandurja in Trojanoviča. Čeprav je Trojanovlč doslej na tem gostovanj-u dosegel najboljši jugoslovanski rekord na 200 m prsno, pa se svet bolj zanima za Paindurjev rezultat, ker ga je dosegel v klasičnem (žaibjem) slogu, ki ni tako hiter koit pa metuljčkov slog. Panidur se je s svojim rezultatom 2 :40,5 uvrstil med najboljše plavalce na svetu, seveda kar se tiče klasičnega prsnega sloga. Le nekaj Japoncev in Američanov je precej -boljših od njega. V Evropi pa je prav gotovo eden najboljših. Toč-nejšo oceno njegovega rezultata, ki ga bo nedvomno še izboljšal, bomo Boris Skanata •lahko podali, ko bo plavalna sezona v razmahu. Skanata je s svojim časom 1 : 0G,2 sedaj peli na rang-lestvici najboljših plavalcev na -svatiu in sicer vseh časov in "s tem tudi eden na.jresnejših Ker se prvič oglašam pri tem listu, sem iskala tako vsebino, ki je pač najbolj prijetna: pogovor o poletju in poletnih oblekah. Ker je pa moja stara navada združevati prijetno s praktičnim, omenim takoj sedaj, da bodo naši modeli predvsem praktični. Pa kar začnimo. Prva športncn obleka je zelo enostavna, vsebuje pa liste drobne posebnosti, ki ustvarjajo moderno linijo. Le poglejmo: šiv na rami je toliko premaknjen na sprednji del, da predstavlja majno sedlo; rokavi so všiti tako, kot je pri moških srajcah, torej z označenim robom; gumbi se skrivajo pod 3 ali 4 cm širokim robom, ki sega še malo na krilo. V stranskih šivih pa vdelamo udobne skrite žepe. Obleko lahko izdelamo v kockastem blagu, ali pa v enobarvnem modrem ali rdečem bombažu. V tem primeru naj bodo okrasni šivi prešiti z belo nitjo. Športni sandali in vesela ruta okrog vratu bodo dopolnili ta model. Naslednji je kot nalašč za polne postave. Sprednji del je rezan v enem ter se zapira s tremi gumbi. Veliki žepi ponavljajo šiljasti mo- kandidatov za osvojitev bronaste pa tudi srebrne kolajne na olimpiadi v HelsinJkiju. Letos sta dosegla -boljše re-zultate od -nijega samo Američan Stadk in nedavno Francoz Bozon. Lestvica najboljših na 100 m hrbtno v vseh časih izgleda takole: Stack (ZDA) 1949 25 m 1:03,6, Bozon (Francija) 1952 25 m 1 : 04,3, Kiei-fer (ZDA) 1946 25 y 1 : 04,8, Valle-rey (Francija) 1949 25 m 1 :04,9, Gal-vao (Argentina) 1952 25 m 1 : 06,1, Skanata (Jugoslavija) 1952 25 m 1 : 06,2, Vandeweghe (ZDA) 50 m 1 :06,4, Borgh (Švedska) 1944 25 m 1 : 06,4. Na dvanajstem mestu je Madžar Gymkejossi, ki je lani v 25-meter-skem ¡baizeruu dosegel rezultat 1 : 06,9. Najboljši rezultat v 50-me-terskem bazenu, ki je prav za prav olimpijski pogaj, ima še vedno Kief-fer (ZDA) 1 : 05,4 in sicer že o-d leta 1942. Nekaj o Skanatinem razvoju kot plavalcu. Kakor visi Primorci se je tudi Skanata naučil zgodaj plavati in sicer v četrtem labu starosti. Toda nasprotno -z drugimi znanimi pla-v.ailci, ki so se odlikovali na tekmovanjih že v mladinskih -letih, je Skanata prvikrat tekmoval šele po 18, letu. Njegov talent so odkrili v armadi 1945, leta in sicer na manj pomembnem tekmovanj-u. Isto leto se je v Ljubljani na- državnem prvenstvu .plasiral v iteikmi na 1.500 m na peto -mesto, ker je mislil, da je dolgoprogaš. Leta 1916 je plaval tu-tudi -na 100 m prosto in od tekme do tekme Izboljševal svoj čas. Na olimpiadi v Londonu je bil rezerva za našo štafeto 4 X 200 m, S hrbtnim plavanjem je Skanata poskusil šele naslednje lato in je v kratkem času dosegel rezultat 1 : 12. To leto je dosegel tudi najboljše .rezultate v prsnem -crawalu in sicer v tekmi s francoskim plavalcem Jany-jem. tiv sprednjega dela. Zadaj pa primerno veže telo ozek pas. Blago je lahko zelo enostavno. Tretji model je namenjen vitkim postavam. Zvončasto krilo se končuje v visok životek, ki se zadaj zapira z enim gumbom. Zgornji del je pod prsmi nabran, koničasti izrez pa zaključuje zopet en gumb. Sonja Mikuletič-Palme Drobna nasveti Čevlji postanejo nepremočljivi, če jih nekoliko ur namakaš v gosti milnici in jih potem posušiš. * Lase je najbolje umivati in izpirati z dežnico, ker jim -daje poseben sijaj. * Z milom varčujaš, če mu podložiš nekoliko stanjol papirja; to preprečuje .preveliko tcipitev mila. * Smrčati preneha človek v spanju, če se nalahno dotakneš njegovega grla. * Ce imaš tesno obuvalo, nalij vanj gorilnega špirita; potem obuvalo takoj obuj in se ti bo prilagodilo nogi. Na Reki je dosegel rezultat 58,4, ki pa ini bil priznan za rekord. Pozneje ije v Splitu dosegel rezultat 59,0. Lani je dosegel največji uspeh v Aniversu, kjer je na 100 m hrbtno premagal izvrstne plavalce Nizozemce Kiewitta ter Francoze Boza-na in Pirole.ta, ki mu bodo razen že prej omenjenih plavalcev na olimpiadi najhujši konkurenti. Skanata pravi, da se- ima zahvaliti za svoje uspehe najbolj trenerju Boži Grlriniču. Smatra, da se bo lahko plasirali v .finale na olimpiadi in prav tako Mislav Stipetič, če bo na 1.500 m dosegel čas 19 minut in 10 sekund. Za favorita na olimpiadi smatra tudi Šveda Larssona. Stkanata je letnik 1927, doma je iz Tiv ta v Boki Kotorski, po poklicu je uradnik. Ta športnik s-tasite postave (visok 187 cm, -težak 85 kg) je član kluba »Mornar.« * Ustanovnega občnega zbora okrožnega odbora »Partizan« v Šempetru pri Gorici so se udeležili zastopniki vseh krajev Slovenskega Primorja In predstavniki ljudske oblasti. Iz poročil je bilo razvidno, da so imeli lani v telesno vzgojnem delu lepe .uspehe, saj deluje na .tem področju, kljuib pomanjkanju telovadnic 1255 .članov 700 mladincev in pionirjev. Društva za telesno vzgojo so organizirala pozimi -med drugim več uspelih smučarskih tekmovanj, sedaj pa se pripravljajo za nastope ,na občinskih festivalih in za festival Slovenskega Primorja, ki bo 15 junija v Ajdovščini. Društva bodo skrbela za čim boljšo organizacijo Titove štafete, v maju pa bodo priredili razna taborenja. * Na olimpijadi v Helsinkih bo zastopanih 30 držav, kar je glede na .udeležbo v prejšnjih letih največje število. Lata 1900 se je udeležilo oilimpijade 7 držav, lata 1948 v Londonu pa 27. ZbKñVNISKI KOTIČEK Čistoča je poil zdravja — pravi preprost slovenski pregovor, katerega se ne zavedajo v naši domovini povsod v enaki meri. Lahko se je kopati meščanom, ki imajo svoje kopalnice in. težko je oskrbeti vsakodnevno kopel dojenčkom v krajih, kjer primanjkuje pitne voide. Toda če bi skušali zaznamovati na- zemljevidu Slovenije pokrajine, kje.r so gospodinj e najbolj skrbne, hiše najbolj čiste, šolski otroci najbolj čedni in stari in mladi najbolj trdni in zdravi, bi videli, da ni tako prav tam, kjer imajo največ vode pri rdki — niti ne tam, kjer so kraji .sorazmerno bogati. Glede čistoče prekašajo skromni kmečki domovi v tolminskih hribih bogate kmetije iz Slovenskih goric. Kjer je vode malo — kot v tolminskih hribih — vodo bolj cenijo-. Koper ob mor-ju, ki m-u ne manjka vod-e ne vlage, .ne spada med naša najbolj čista mesta. Res je, da je zanemarjala tc kraje fašistična Italija, vede in hote in da so bile postavljene zadnje nove stavbe — le čase n-uo.ve — v Kopru pred svobodo leta 1909, torej za časa Avstrije, Od takrat pa do nove Jugoslavije ari bila zgrajena v Kopnu nobena hiša. V nekaj letih po voljni je zraslla na mestu zloglasne jetnišnice iz Metlernii-oho.vih časov moderna šola za italijanske .in -za slovenske ko.prske otroka, na nov-o so bile postavljene stanovanjske hiše in nova ri- barnica, urejeno je bilo gledališče in bolnica an dokončan je bil no.vi hotel »Triglav«. Ni pa bilo urejeno vse do danes nujno potrebno kopališče, niti poletno na prostem n-iti zimsko s prhami in toplo vodo. Otroci se pri kopanju v morj.u marsikdaj -bolj zamažejo kot operejo-. Otroške bolnice v Sloveniji sprejemajo vsako jesen nekaj povratnikov, ki so prebili svoje počitnice ob morju in .staknili .to ali o-no kožno bolezen v mo-rju ali na neurejeni morski obali. Vse tovarne in vse kmečke zadruge bi morale urediti za svoje delavce prhe s tekočo vodo. V vseh zadružnih domovih, ki jih dokončujejo po naših vaseh, bi morali urediti kopalnice is prhami. Od mast, kakršno je Koper, bi pa pričakovali, da bodo' v tem oziru za vzgled. Koper, središče Istrskega okrožja, ne premoire dostojnega kopališča, ne poletnega ob morj-u ne zimskega s to-pl6 vodo. Mestni očetje in vsi, ki ne mislijo, .da je za zdravje -potrebna nesnaga, naj skrbijo, da načrt za koprsko kopališče in za otroško igrišče v njem ne bo ostal na papirju in da se bo poletnemu kopališču ob morju pridružilo mestno kopališče s -toplo vodo za koprsko prebivalstvo in za njegove goste. Sicer se bodo koprski mestni očetje z vsemi, ki nismo brez odgovornosti za ljudsko zdravje, prav .gotovo težiko oprali. e 6 n a /a NADEL VZPON JUGOSLOVANSKEGA PLAVALNEGA SPUSTA HI skega zgolj zaradi tega, ker mu je dajalo lepe dohodke, temveč so na nji živeli njegovi nečaki lepo in brezskrbno življenje kot kapetani, vazali in oskrbniki. Tako se je zgodilo, da sta dva gospoda, ki sta hotela vladati isti zemlji, trčila drug ob drugega. Odločevala sta meča. Zemlja je ječala, stokala, se zvijala in krvavela. Moža sta drug drugemu pisala pisma; besede so šle v dim, še preden so bile prebrane. Patrijarh je gledal z enim očesom na dohodke, ki so se mu natekli na nadižki dolini, z drugim pa je škilil na Gorico. Goriški škof je z levim očesom pazil na patrijarha, a z desnim je mežikal v Tolmin. Okrog Tolmina so se potikali plačani ogleduhi, se plazili po dolini Bele vode in po gorskih obronkih, na konjih in peš, oblečeni v berače ali v romarje in se po najbližjih poteh vračali na goriški grad. Vsa tolminska posadka je bila popisana, vse vesele pojedine zaznamovane; vsaka kapetanova pot v Čedad in Oglej pretehtana. Tolminski biriči so ujeli ovaduha, ki se je pri patrijarho-vem Dvoru v Tolminu tako očitno nastavljal, da bi ga bil mogel slepec videti in prepoznati. Zvezali so ga, dasi se je otepal z vsemi štirimi, in ga peljali pred kapetana, četudi se je cmeril in se pretvarjal, da je nemški scholar, ki potuje na padovansko univerzo in ne zna jezika. Ko so pa vešči biriči spravili kos razgretega železa v tako tesen stik z njegovim telesom, da se mu je osmodila dlaka in zacvrčalo meso, je poskočil in zavpil ter se na čudežen način na mah naučil razumljive govorice.