i * Vr**
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.	Tiska	»Narodna	Tiskarna"	(odgov.	L.	Lukežič)	v	(iorici.
V Gorici, 2. septembra 1009.
xvu. letnik.
>c
Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge deželi' izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Gorici, turinl it. 9.
35. številka.
3>C
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Scmeniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobaknrnah v Šolski ulici Nunski ulici, na Josip Vv-rdijevem. te-kali;»'ii naspipriine-Stiteiri vr’til,*j>ri Vac-Iflvu UailpHartl v Gorenjski'ijjid ;in na Kftreojskem- bregu (Ri\» Gornoj št’.'‘M ■ po '$ vin.
Oglasi in poslanico se računljo po petit vrstah in sicer: če sc tiska enkrat 1 ir v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
^><tv
Ali pojdemo volit? To se
zna, da pojdemo! In sicer bomo volili kandidate Slivenske Ljudske Stranke. Pa tudi drugo bomo pregovarjali za tol To Je naša sveta dolžnost! Na stran vse malenkosti I Pred očmi imejmo cilj In smoter, za katorega se gre. Osebo naj ne odločujejo! Načola naj stoje v ospredju I Dne 26. avgusta, ko oddamo glasove za našo kandidate, naj bode dan vsegoriško slavo, dan vstajenja našega ljudstva po vzgledu bratov Korošcev, Štajercev in Kranjcov I Na delo 1
Kaj je goriška »Kmečka slranka‘7
Ta stranka je past, v katero lovijo našega kmeta liberalci Gabrščekovc in Frankove struje. Že ime te stranke je slepilo. Imenuje se »Kmečka stranka1', a je stranka brez kmetov. Pardon! V tej stranki je res tudi nekaj kmetov in posestnikov, a ti nič ne ukažejo in so brez vpliva. Oni so le lestvica, po kateri hočejo nekateri kmečki »prijatelji" splezati do časti in masti. Vidni in nomi-nelni voditelji so: advokat dr. Franko, veleposestnik Ivan Saunig v Biljah in Ivan Alrmolja, bivši vrtojbenski občinski redar, sedaj urednik »Kmečkega glasa". Prvi hoče postati namestnik deželnega glavarja — in pa deželni odbornik. Drugemu gre za čast deželnega poslanstva. Tretji skuša kot urednik strankinega glasila in kot plačan agent in pa-rade-kmet goriških liberalcev s svojim nabrušenim ježičkom prislužiti nekoliko kronic.
Pravi, čeravno nevidni voditelj »Kmečke stranke" je pa bivši učitelj
Alojzij Heinec:
Veliki punt.
Kmečka zRodba iz 18. stoletja. *)
..Tebi, moje ljudstvo, je namenjena ta knjiga! Naj roma ven v naše vasi, naj pozdravi domače kraje, naj gre pripovedovat potomcem o junaštvu pradedov v davnih dneh in obujat v srcih spomine na pretekle čase, ki so se začeli že izgubljati--------------*•
S temi besedami pošilja še mlad, nadebuden fant knjigo med naše ljudstvo. V dolgočasnih popoldnevih se je zamislil v minule dni naše zgodovine in kolikor bolj jo je premišljeval, kolikor bolj je študiral to zgodovino, tem bolj jo je vzljubil in toliko bolj je vzljubil ljudi in junake, ki jih je srečeval v spominu teh davnih dni. — »Našo zgodovino, naše ljudi, našo zemljo ljubim kakor otrok mater. “
Pisatelj se je zamislil v detalje
*) Založil Alojzij Filipič, iiorica l‘J09. Cena 1 K 60 v. Natisnila ,Xar. tiskarna- v Gorici.
Andrej (iabršček s celo gardo liberalnih učiteljev; zaradi svojegarazupitega liberalizma sicer nc nastopa javno kot »kmet", ker dobro ve, da je naše ljudstvo po večini še verno, in da bi s svojim javnim nastopom le škodoval lovu na kmeta. On stoji za kulisami, a ima vso druge kmečke voditelje na vrvici. Kaj išče la liberalni general pri našem kmetu ? Vse: čast deželnega poslanstva in mast deželnega odborništva. On je dandanes politični bankroter, ki ne spravi z vsemi liberalnimi frakarji niti enega kandidata v deželni zbor, če mu ne pomagajo zopet Frankovi »kmetje". Lani je šlo; lani so ga rešili potopa agrarci; pomagali so 11111 tudi socijalni demokrati, katerim je dal po dr.*Trcotn pismeno zagotovilo, da bo njih stremljenje podpiral. Ker pa ni držal besede, ker jih je v „Soči" celc'» grdo zmerjal, so 11111 odpovedali vsako podporo in tako bo letos — upa vsaj — naš kmet njegov rešitelj.
Glavna opora in najdrznejši agitatorji »Kmečke stranke" so liberalni učitelji; ta stranka bi se torej morala prav	za prav	imenovati	učiteljska
stranka.
Kaj iščejo liberalni učitelji v kmečki stranki? No, povišanje plače in pen-zije! V agrarni obleki upajo doseči to. kar se jim ni dozdaj posrečilo v drugih oblekah. Seveda delajo račun brez krčmarja, kajti naš kmet ni tako nepreviden in neumen, da bi volil v deželni zbor take kandidate, za katere bodo liberalni učitelji brusili pete in jezik z namenom, da zvišajo učiteljske plače na kmečke stroške.
*	*
*
naše zgodovine, romal je od vasi do vasi in strmel pred junaki, ki jih je srečeval po revnih kmečkih bajtah; srečeval je junake, ki jih ne pozna svetovna zgodovina, ki jih komaj pozna spomin naroda, spomin potomcev, ki so že pozabili njihova imena in njihove čase; s tem pozabljenjem se je izgubilo občudovanje — izgubila se je hvaležnost, ki smo jim jo po vsej pravici dolžni. —
Milo je v začetku XVIII. stoletja, ko so težki in žalostni časi grenili življenje našega kmeta; davki in dacarji so ga pritiskali od vseh strani. Revno ljudstvo je stokalo in zdihovalo, — a ni je bilo od nikoder pomoči, morali so si sami pomagati. - Dvignili so se junaki. — nesli so kožo in kri na prodaj za staro pravdo. Velik pogum za to staro pravdo in velika ljubezen za zatirano ljudstvo jih je gnala v kruto, grozno smrt. — Listal je pisatelj po straneh teh dni, premišljeval je to zgodovino, s krvjo pisano, velika ljubezen
L. 1896 je bilo razposlalo iz Ajdovščine več učiteljev to le okrožnico : Učitelji na Goriškem, pozor! Katera stranka bi hotela učiteljstvu pripomoči
1	> tega, kar 11111 gre po božjih in državnih postavah9 Oglasi naj se, pokaže naj se, in ž njo naj bi šlo učiteljstvo v loj. Ne vežimo pa se z nobenim, ne pomagajmo nobenemu, če se drugače še tako vjemamo, ako ne veino, za kaj. iržitno se navodila: dam ti. če daš ti meni.
»Slovenski Narod" je imenoval svoj čas pisalce te okrožnice „goriške nihiliste". In glejte! Večina teh učiteljev je zdaj prijadrala v »Kmečko stranko"; nekateri so celo odborniki te stranke. Nekoliko časa so lavirali med ..Slogino" s ranko in Gabrščekovo liberalno stranjo,' a /.e pri predzadnjih dežclnozboi-skili volitvah so sc bojevali v liberalnem taboru. Liberalna stranka jim je bila obljubila učiteljskega zastopnika v deželnem zboru in izpolnitev njih zahtev. Ker pa ni mogla ali ni hotela učiteljem izpolniti vseh obljub, frk! so uskočili v tabor Frankovih »kmetov".
*	*
*
Pred 13. leti, ko je izšla gori omenjena okrožnica, niso bili učitelji na Goriškem dobro plačani, a med tem se jim je v samih zadnjih osmih letih plača dvakrat povišala. Da je bilo to mogoče, je zasluga tudi naših poslancev, posebno pa dr. Gregorčiča in prof. Berbuča. Državna poslanca dr. Gregorčič in grof Alfred Coronini sta izposlovala I. 1899 od ininisterstva predlog za deželni šolski zalog. Temu predlogu se je laška večina v deželnem zboru trdovratno upirala, a se končno vendar
se ni 11 je porodila v srcu. ljubezen do junakov, ki so padli radi ljubezni, -ljubezen do Ijtulsi a, /.a katero so padli iz ljubezni; vzel je pero v roko in narisal te junake, dr proslavi njihov spomin in da ga ohrani še davnini potomcem. —
»Zate, moje ljudstvo, sem spisal to zgodbo iti tebe sem imel pred očmi. ko sem zastavil pero." —
Ta knjiga ni namenjena izbirčnim in prenasičenim, prostemu ljudstvu je namenjena, zgodba našega pripro-stega naroda, našega zatiranega kmeta trpina je spisana čisto priprosto. brez vseh nepotrebnih fraz in dolgoveznih stavkov, ki nič ne povejo, — pisana je priprosto za priprosto ljudstvo.
Slovensko ljudstvo, kmet trpin, vzemi v roke to knjigo, te z ljubeznijo pisane krvave liste domače zgodovine! Promišljuj stare zgodbe starih dni, spoznaj svoje prednike njihovo trpljenje in njihovo junaštvo. — Veliki punt v L 1713 po soški dolini. — Gorica
vdala v toliko, da daja dežela vsako leto 250 tisoč kron šolskim okrajem. Od tega četrt milijona dobiva tolminski šolski okraj 28 tisoč kron, goriška okolica 71.100 kron in sežanski šolski okraj 37.688 kron. Za toliko tisoč kron so razbremenjeni naši kmetje in posestniki, ki bi morali drugače plačevati doklade na zemljiški in hišni davek. Po prizadevanju tudi naše stranke, posebno pa prof. Berbuča se je iztrgalo pobiranje užitnine iz rok zasebnim zakupnikom. za katere se je Gabršček z vsemi močmi potegoval. Deželni dohodki od užitnine so se znatno zvišali in šolski okraji dobivajo od deželne uprave 20 od sto doklade od užitnine na vino in mošt in davščino 1 K od hektolitra na drobno potočenega piva.
Ti deželni prispevki pa nikakor ne’ zadostujejo, da bi sc pokrili vsi stroški za ljudsko šolstvo. Kar še manjka, plačujejo večinoma le kmetje in posestniki. Okrajni šolski sveti namreč nalagajo v pokritje šolskih stroškov doklade na zemljiški, hišni in pridobninski davek. Te doklade so že zdaj silno visoke, kajti tolminski okraj ima 100, goriška okolica 80 in sežanski okraj 110 odstotne šolske doklade. Z drugimi besedami : V tolminskem okrajnem glavarstvu plačuje kmet na vsako krono zemljiškega in hišnega davka še eno krono, v goriški okolici še 80 vinarjev, v sežanskem okrajnem glavarstvu še eno krono in deset vinarjev v pokritje ljudsko-šolskih potrebščin. Vkljub tem neznosnim dokladam ima n. pr. tolminski okrajni šolski svet še približno 400 tisoč kron dolga! To so grozne razmere! Kmeta mora biti konec!
*	*
*
Solkan — Kanal — Sv. Lucija — Volče — Tolmin in drugi: — tudi naša Brda in Vipavska dolina - - Rihemberg
i.	t. d. preromaš v tej povesti. Vrelo je po deželi, — bil se je hud boj za staro pravdo, — teklo je mnogo krvi, odpri liste in zamisli se v preteklost,— spoznavaj zgodovino domačih krajev!
Pisatelj je. — kakor je videti iz povesti, — tedanjo zgodovino dobro preštudiral, snov je stvarno, dasi nekoliko prosto obdelal. Jezik je čisto pri prost, navaden, a pri tem popolnoma čist, dosleden prijeten in leliak.
Le še mnogo takega lahkega, zdravega in podučnega berila ob enem našemu ljudstvu. Kolportaža. umazani romani, čifutsko slovstvo preplavlja in zastruplja dandanes naše ljudstvo: pazimo in skrbimo, da dobi v roko rajše mnogo takega čtiva!
Veselo nam bodi pozdravljena nova knjiga, razširi se po deželi, — srečno pot - in mnogo vspeha!
Ljubljana 29. avg. 1909. V. B.
Vkljub dvakratnemu zboljšanju učiteljskih plač v teku zadnjih 8 let, vkljub temu. da kmet komaj več diha pod težo dosedanjih davkov in šolskih doklad, so se liberalni učitelji vendar zopet oglasili z novimi zahtevami. In sicer zahtevajo:
1. Znižanje službenega časa od 40 na 35 let. Tozadevno prošnjo in zahtevo so že predložili deželnemu zboru. Ko bi se ta zahteva izpolnila, bi se penzijski zalog v malo letih tako obtežil, da bi se morale doklade na zemljiški in hišni davek zopet povišati. Sicer pa n'.j se ljudski učitelji ne sklicujejo na 35 letno službeno dobo akademiško izobraženih uradnikov, kajti ti nastopajo navadno svojo službo s 25 do 26 letom, med tem ko začne lahko goriški ljudski učitelj službovati že z 19-20 letom. Po sprejetju 35 letne službene dobe bi prišli učitelji v penzijo že s 54 do 55 letom. To je vendar malce prezgodaj! Kmet mora gurati, dokler more gibati z enim udom!
2.	Zahtevajo isto plačo in penzijo, kakršno imajo državni uradniki od XI. do VIII. činovnega reda, namreč 1900 do 5400 kron na leto. To so zahtevali naši liberalni učitelji skupno z »Zavezo avstr, jugoslovanskih učiteljskih društev" lani na glavni skupščini teh učiteljskih društev.
Sprejetje te učiteljske zahteve bi pomenjalo za našega kmeta, da bi moral zraven dosedanjih šolskih doklad plačevati na vsako krono zemljiškega in hišnega davka šolsko doklado treh kron, v slučaju pa, da bi hotela država prevzeti polovico stroškov za ljudsko učiteljstvo, še doklado 1 in pol krone.
Naše stališče nasproti tem zahtevam je znano.
Mi privoščimo učiteljem iz srca primerno izboljšanje njihovih dohodkov, ako prevzame stroške za ljudsko šolstvo dežela potom deželnega šolskega zaloga ali pa država. Dokler pa mora kriti kmet in posestnik večino šolskih stroškov, protestiramo odločno proti vsakemu povišanju učiteljskih plač. Brnet Je glavni steber našega naroda — in ta steber se ne sme zrušiti pod težo novih davkov in doklad.
To je naše stališče.
Stališče »prijateljev" kmeta, za katere se štulijo naši združeni liberalci Gabrščekove in agrarne barve, je pa drugačno! Njih listi se popolnoma strinjajo s temi zahtevami liberalnih učiteljev.
»Kmečki Glas" n. pr. je objavil lani članek »Ljudski učitelji in mi", v katerem je zagovarjal vse te učiteljske zahteve s tako gorečnostjo, da je moral vsakdo misliti, da je spisal ta članek kak učitelj. A glejte! Oglasil se je sam podpredsednik kmečke stranke I. Mrmolja in je izjavil: Ker mnogi govorijo, da je članek spisal kak učitelj za učitelje, povem, da sem članek jaz spisal za stranko. V tem članku pravi Mrmolja med drugim: Dolžnost naša je, in vam (učiteljem) zagotavljamo, da bodemo mi našega kmeta privedli do tega, da bode znal ceniti ljudsko šolo in spoštovati učitelje, kakor se spodobi in je to potrebno ... Kar učitelji do sedaj zahtevajo in so sklepali na istem shodu v Gorici ni nič kaj takoga, da bi moralo našemu kmetu na sploh škodovati. Zahteve, ki jih stavijo učitelji za razširjanje ljudskega pouka morajo biti tudi zahteve kmeta.
Ali ste ga slišali kmetskega »prijatelja" Mrmoljo! Zdaj se mu kmet nič ne smili, ki bi moral nove stroške kriti; zdaj se prilizuje liberalnim učiteljem, ker iih potrebuje kot agitatorje pri de-želnozborskih volitvah.! In ta kmet za parado je tudi za celdnevni pouk in za 8letno vsakdanjo šolo! Dozdaj smo imeli na Goriškem posebno na kmetih skoro izključno le poldnevni pouk in čleino šolo. Proti osemletnemu obveznemu po-
uku se je uprlo kmečko ljudstvo tudi v drugih bogatejših deželah. In v naši ubogi deželi, pri takem pomanjkanju delavcev naj hodi deček od 6. do 14. leta v šolo, potem naj obiskuje par let še nadaljevalni tečaj! Se par let — in že je treba nastopiti vojaško službo, tako da preživi kmečki sin skoro polovico življenja — v šoli in v vojašnici.
V	takih razmerah mora iti kmetijstvo rakovo pot! Zato pa kličemo tistim našim kmetom, ki so se dali z obljubami in z lepodonečimi frazami speljati v tabor »kmečke" stranke: Odprite oči in obrnite hrbet stranki, od katere bote imeli le materijalno škodo!
*	*
*
Ta stranka je po svoji sestavi, po vodilnih osebah in po svojem glasilu »Kmečki glas“ ravno tako liberalna kakor takozvana narodno - napredna stranka, samo bolj potuhnjena je in bolj hinavska. Andrej Gabršček in njegova »Soča" je do neke mere vsaj odkritosrčen. On je n. pr. letos v »Soči" z dne 26. jan. kot predsednik svoje stranke izjavil: Mi modernizovani liberalci ali narodno-napredni možje se hočemo boriti zafiiozofični ustroj modernega enotnega svetovnega nazora, pripomoči temu do zmage med našim ljudstvom, dotlej pa odbijati grde nakane rimskih hlapcev srednjeveške sladke teme. O tem »enotnem svetovnem nazoru" je pisal Gabršček že leta 1904, da je dognan vsaj toliko, da ne more obsegati bistvenih klerikalnih naukov in da bo prost okov šopirnih najemnikov vic, nebes in pekla.
Tu imamo vsaj jasno izražen namen Gabrščekovih modernizovanih liberalcev ! Oni hočejo krščansko svetovno naziranje nadomestiti z »enotnim svetovnim nazorom", ki ne bo obsegal listvenlh krščanskih naukov! In to novo vero hočejo širiti med našim kr-k ščanskim ljudstvom!
Gabršček je imenoval v „Soči“ stari testament staro šaro židovskih pravljic, pišoč: Taki so klerikalci vedno in povsod, kajti črna banda brez vesti, brez časti in poštenja ,e bila in ostane podla svojat, katere se vsi narodi otresejo edino le z leskovim mazilom, in ako to ne bo zadostovalo — s polenom. Vse Kristove nauke so vrgli med staro šaro židovskih pravljic starega zakona.
Gabršček je v »Soči" I. 1906 kar naravnost priznal, da je od 1. 188 9 dalje v odprtem boju z duhovščino m da je bil od razkola dalje le redek oni duhovnik, ki se je upal priti’ ž njim v dotiko.
Njegova »Soča" je* pisala 1. 1905: »Klerikalci imajo svoje dogme (verske resnice) in na teh jahajo. Z dogmami stojijo in padejo. Kadar duh časa sobi j e njihove dogme, morajo zapreti svoje botege". To je menda dovolj jasno povedano!
»Soča* napada duhovnike, škofe in papeže, ona smeši verske naprave in krščanska društva. Nje lastnik in glavni urednik Gabršček prodaja in širi brezversko »Svobodno misel" in bogo-tajno \Varmundovo brošuro!
Pri vsem tem protiverskem gibanju je vsaj to dobro, da se sovražnik ne skriva. »Soča" govori precej jasno!
I.e ob volitvah se tudi ona potuhne in zatrjuje, da so naprednjaki boljši krist-, ani kakor klerikalci, da ona ni proti veri itd.
Seveda ji tega nihče ne veruje, <er je pač jasno, da imamo v deželi protiversko gibanje, katero ravno ona vodi; s svojim »kristjanstvom" lovi ob volitvah le kmečke volilce na limanice. To gibanje se mora zatreti, če se hoče ohraniti vera naših očetov. V prvi vrsti imajo duhovniki sveto dolžnost, opozarjati ljudstvo zunaj cerkve ln v cerkvi na nevarnost, ki preti veri od strani
»Soče" in njenih liberalcev. Naj le kričita „Soča" in »Kmečki glas" o »zlorabi cerkve v politične namene". Duhovnik bo vendar smel nastopati tudi v cerkvi proti listom in ljudem, ki spravljajo vero in cerkev v nevarnost, ki komaj čakajo, da »pobije duh časa verske resnice" in se zaprejo cerkve, ki — skratka — izpodkopujejo temel, vere in cerkve.
Samo ob sebi se umeje, da taki ljudje ne smejo priti do vlade v deželi. Lani je skušal Gabršček, nositelj liberalne ideje na Goriškem, priti v deželni odbor in s tem do uprave dežele. To mu je lani preprečila obstrukcija naših poslancev, da ne pride letos, zato naj skrbi naše krščansko ljudstvo.
Oznanjevalec »modernega enotnega svetovnega nazora", prodajalec in širi-telj brezverskih brošur in listov naj ostane za štantom pri svoji krami in naj se ne vsiljuje zopet za deželnega poslanca in odbornika. Tak človek ne more in sme biti zastopnik našega vernega krščanskega ljudstva.
(Dalje prihodnjič.)
Učitelji in politika.
L. 1899. je pisala „Soča": Ni pravilno in protivno določilom šolskih oblastij, da se nekateri učitelji mešajo toliko v politične zadeve, dopisujejo političnim listom, da na javnih shodih kriče in se prepirajo, da javno hujskajo ljudstvo in netijo spor. Niti učiteljem ne sme biti prav, da se nekaterniki vedno širokoustijo in povsod govorč v imenu goriškega učiteljstva. Ogorčenost do onih mladih učiteljev, ki hočejo nositi zvonec in silijo biti zastopniki, ni ravno mala med razumništvom. Tako je pisala »Soča" I. 1899! Kasneje pa, ko ji je drugače kazalo, je klicala vse učiteljstvo »na krov", v strasten političen boj. Stranke, ki izkoriščajo učiteljstvo v svoje politične namene, so velik del učiteljstva tako zbegale, da misli, da je učiteljev glavni poklic razsajanje po politiških shodih in politiško modrovanje pri vrču piva. Ne bomo ponavljali, kaj so politi-kujoči učitelji uganjali ob lanskih de-želnozborskih volitvah. Navesti hočemo iz najnovejšega časa en sam slučaj, ki jasno dokazuje, kako daleč sega poli-tiška razuzdanost in predrznost nekaterih učiteljev.
Na javnem shodu »Kmečke stranke" v Tolminu je govoril tudi nadučitelj Fr. Kašča ter obsojal slovensko ljudsko stranko in duhovščino. Med drugim je rekel, da duhovniki zapuščajo po smrti velike vsote denarja svojim kuharicam. Pri tem »dovtipu" je zagnala tolminska mladež glasen smeh, tako, da je celo »Kmečki Glas“ v svojem poročilu o tem »kmečkem" Shodu svetoval nadučitelju Kašči, naj drugikrat opusti na shodih besede, ki jemljejo ugled duhovščini.
Z ozirom na ta »dovtip" se je nekdo v »Primorskem listu" pošalil ter ponudil g. Kašči službo kuharja, če že hoče podedovati veliko vsoto denarja.
Na to šalo je odgovoril tolminski nadučitelj Kašča v »Soči" tako-le:
Uredništvu »Prlsm. lista" v Gorici.
Kakor se vidi, je moj govor na agrarnem shodu v Tolminu urednike klerikalnih listov v Gorici grozno zbodel. Da bi me podkupili, mi ponuja neki gospod nune cel6 službo kuharja. Žal mi je, da ne morem sprejeti te »laskave" ponudbe ker se bojim, da je ta g. nune homoseksuelen, ker drugače bi si poiskal rajši kako mlado kuharico. Ker jaz nimam irhastih hlač, zato svetujem dotičnemu gosp. nuncu, naj se obrne na posredovalnico Eulen-burg et Comp. v Lkbenbergu na Nemškem ; tam mu že postrežejo, da bo zadovoljen.
Fr. Kašča, nadučitelj.
Ali je dobil ta tolminski odgojitelj mladine za tako nastopanje pohvalo ali ukor, ne vemo ; vemo pa, da ga ni kara! njegov kolega Anton Kutin, c. kr. voditelj pripravnice v Tolminu in član izvršc-valnega odbora Gabrščekove narodno-napredne stranke.
Bližajo se zopet deželnozborske volitve. In zopet bodo bržkone skušali politikujoči liberalni učitelji razsajati po deželi. Mi rečemo za danes le toliko : Ako razni šolski nadzorniki ne bodo mogli ali pa ne bodo hoteli brzdati teh političnih hujskačev, bomo iskali odpomoči na višjem mestu. Zato prosimo somišljenike po deželi, da nam naznanijo vsak slučaj, v katerem prestopi politikujoč učitelj meje, ki so v politiški agitaciji postavljene učiteljskemu stanu.
Ciril - Metodova družba in Svobodna Misel.
(Dalje.)
„Ta sestanek je »Omladina", ki je glasilo narodnih radikalcev, ki so vedno in povsod zagotavljali, da so le narodni, pozdravljala in pisala: »Narodno radikalno dijaštvo z navdušenjem pozdravlja kongres Svobodne Misli".
„Kako je narodnim radikalcem vera privatna stvar, razvidno je tudi iz pisave „OmIadine" same, ki je pisala, da Jezus Kristus ni ustanovil nove vere, ki je pisala, da katolicizem pošpešuje pijančevanje, češ, »klerikalizem ni nič drugega kot alkoholizem". Kako mnenje ima »Omladina" o našem obmejnem duhovništvu, sledi iz pisave, ko je rekla, da slovenska duhovščina vzgaja odpad-ništvo, da »duhovniški fanatizem nam je ponemčil več slovenskih duš kot jih ohranil Slovenstvu" itd. Narodni radikalec in odbornik Družbe sv. Cirila in Metoda je na nekem nepolitičnem shodu slikal katoličane kot brezdomovince. Dalje je »Omladina" pisala, da je „nujno potrebno, da se ločita cerkev in šola"; znan stavek po celjski narodno-radikalni resoluciji je: »Odpraviti je treba šole, ki so v rokah cerkvenih organizacij, a a „za sedaj" (leta 1907) ni mogoče tega še izvršiti, ampak najprej treba »ustanoviti slovensko društvo za svobodno šolo", tako so sklepali na shodu v Ce-ju, kjer je imel veliko besedo odbornik Družbe sv. Cirila in Metoda dr. Žerjav. Seveda so tu mislili na družbo. Seveda, danes so v veljavi drugi zakoni, a v slučaju, da bi se ločila cerkev od države, in če bi bili tedaj v vodstvu družbe v večini Žerjavi, ali bi vodstvo imelo katoliške ali svobodne šole? Vsak zakrknjenec mora razvideti nevarnost. In to taktiko so ravno radikalci zasledovali:
V	Bohinjski Bistrici so surovo vrgli iz družbinega odbora katoličane, in sicer najprvo le nekaj, da se ne bo lahko spoznalo in izprevidilo njih taktike, na drugi skupščini so vrgli še nekaj katoličanov iz odbora, na tretji (letošnji) so pa odpodili na pr. g. župnika Ražuna, ker sam ni želel, ker je prevnet za edinost in slogo, na ta način, da ga je narodni radikalec dr. Rostohar infamno razžalil in tedaj imajo narodni radikalci ali svobodomisleci v odboru večino. Narodni radikalci so to dosegli, kar so želeli. Da bi prišlo na letošnjo skupščino čim manj katoličanov, so ono nedeljo, ko se je vršilo zborovanje, odpravili sveto mašo, in še nekaj: narodno-radikalni odborniki so poklicali na veselico, ki je bila nasporedu skupščine, najzagrizenejše naše nasprotnike, jeseniške Sokole. To se pravi, imeti za norce in tepce tiste vatoličane, ki so prišli na skupščino. In stavimo, da bi prihodnje leto, ako bi imel priti še kak katoličan na skupščino, stavili na spored tudi zborovanje slovenskih svobodomislecev".
»Omladina" je zahtevala brezversko šolo zato, ker „otroci niso v učnih
urah, ki slede vcronauku, za nobeno rabo" ; ravnotako je Citati v tem listu, da je odbornik Družbe sv. Cirila in Metoda zagovarjal svobodno šolo proti krščanski. Govornik o šoli je rekel: „Ver-stvo mora iz šole ven". Na celjskem shodu radikalcev, kjer je briljiral tudi nek odbornik družbe, so sklenili resolucijo, naj se v šoli odpravi katoliški nauk in so obenem viharno pozdravljali ustanovitev slovenske „Svobodne Misli".
*	*
*
»Iz tega je razvidno, da so narodni radikalci hudi protikatoličani in da hočejo razkristjaniti tudi naše ljudstvo, a vendar ne naenkrat, ker bi to ne šlo, ampak polagoma, tako da bi se javnost tega niti ne zavedala. Najprej so postavili teorijo, potem so začeli prakticirati. Najprvo so začeli razdorno delo med inteligenco, med visokošolci.
V	Gradcu obstojajo tri akademična društva: »Tabor", narodno-radikalno, »Zarja", katoliškornarodno, in »Triglav", liberalno društvo. Člani teh treh društev so imeli do 1907 podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, in sicer je imelo vsako društvo v podružnici primerno število odbornikov. Kaj so storili radikalci, da bi podružnico posvobodoinislih V Zvezali so se z liberalci in tako vrgli katoličane iz odbora in tako tudi iz društva I S tem so nastopili narodni radikalci svojo razdiralno pot in prišlo je do znanih dogodkov v Bohinjski Bistrici in vsako leto so pometali po nekaj katoličanov iz odbora in tako iz društva in kdor ni hotel iti, so ga (slučaj Ražun) s surovostjo odpodili".
(Dalje prihodnjič.)
Pozor, slovenski stariši!
Bliža se začetek šolskega leta, Skrbni oče in dobra mati se že sedaj vprašujeta, kam s svojo deco v šolo, kako ji priskrbeti potrebnih stvari knjige, obleko, — stanovanje. Res so to kočljive in važne reči. Krščanska vz goja otrok je starišem ena najpoglavitnejših dolžnosti. Treba je skrbeti, da si otroci pridobe potrebne znanosti za njih prihodnji stan. A še boij, da so praktično podučeni v onih veduih resnicah, ki edine storijo človeka resnično srečnega. Nikdo ne bo dvomil, da so te resnice one, ki nas jih uči nezmotljiva Mati katoliška Cerkev. Žalibog se taki versko-praktični vzgoji javlja dan na dan več nevarnosti, veš sovražnikov. Med temi nevarnostmi za mladino, zlasti po mestih za učečo se mladino so stanovanja sama, kojili gospodar ali gospodinja gleda le na to, da dobi mesečno stanarino ter da kolikor toliko preskrbuje dijaka s hrano in drugimi potrebili — dalje pa ne stori nič več. Ubogi dijak, nesrečen otrok, ki zajde na stanovanje, kjer ni molitve — pač pa preklinjanje doma. kjer je slabih vzgledov in pohujšanj vsake vrste. Kaj bo z dijakom, katerega gospodar ali gospodinja ne pazita, kam hodi sebi prepuščen mladenič, kje se nahaja cele večere, — morda cele noči. Primeroma isto velja to o deklicah, ki pohajajo to ali ono šolo. Zato, slovenski krščanski stariši! Pozor! Premislite, poprašajte, kakšna je družina, kateri izročite svoj zaklad v oskrbo. Bolje par vinarjev ali krajcerjcv več plačati, samo da vaša deca dobi prostor v pravi krščanski hiši. —
Še en pozor slovenski m starišem. In ta velja v narodnem oziru. Za vero je najdragocenejši zaklad materni jezik. Slovenci dajte otroke v slovenske šole ali zavode. Nemec, Italijan si skušata še celo v tujini na tujih — postaviti svoje šole, da bi mu ne bilo treba dece izročati tujemu učitelju v roke. — In Slovenec naj bi tako daleč se spozabil, — da, zatajil svojo narodnost —, in bi dal v svoji domovini potujčiti otroka? Kavno se govori, da ho-
čejo Nemci odpreti dva nova razreda bližu državne železnice. Sramota za vsakega Slovenca, ki bi zatajil svojo slovensko kri in za par judeževih grošov pustil svojega slovenskega otroka prestopiti nemške šolske sobe. — Nič manj ni nevarnosti v tem oziru od Italijanov. Le poglejte, kako so v goriški okolici nasejani — zunaj mesta na slovenskih tleh »otroški vrteči", ki vabijo slovensko deco, da bi jo potujčili poitalijančili. Žalibog se dajo nekateri nezavedni slovenski stariši zapeljati tako daleč, da pošiljajo svoje otročiče v italijanske šole, kakor nam je znano iz dejstev, ki so se vršila nekje v bližini Gorice. Mi i| nočemo kratiti drugim narodom njihovih pravic. Braniti pa hočemo tudi svoje in ne odstopiti niti za pedenj zemlje tujcu. Vsakemu svoje!
Novi deželni in volilni red.
(Daljo.)
^ 47. Uspeh štetja glasov razglasi predsednik volilne komisije takoj.
Ako z volilnim opravilom ni kon čana volitev poslanca ali poslancev, naznani predsednik komisije pri označeni razglasitvi, da se bode konštatiral končni uspeh v glavnem volilnem kraju na podlagi delnih uspehov posameznih volilnih spisov, nanašajočih se na vo litev istega ali istih poslancev.
^ 48. Poslancem izvoljena je tista osoba, ki ima zase več nego polovico vseli oddanih veljavnih glasov.
Ako dobi nadpolovično večino glasov več oseb nego znaša število pc slancev, ki se imajo izvoliti, smatra se izvoljenim tisti, ki prejme več glasov: v slučaju, da so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, katerega potegne predsednik volilne komisije, — koga je smatrati za izvoljenega.
Ako se ne doseže nadpolovična ve' čina glasov, se vrši ožja volitev; ako je treba voliti v volilnem okraju dva ali več poslancev, vrši se ožja volitev med poslanci, kateri so že dobili nadpolovično večino glasov.
^ 49. Pri ožji voiitvi, ko ima voliti dotična volilna skupina enega samega poslanca, se morajo volilci omejiti na tiste dve osebi, ki sta prejeli pri prvi voiitvi relativno večje število glasov; ako se imajo voliti v dotičnem volilnem okraju dva ali več poslancev, morajo se omejiti volilci pri ožji voiitvi na tiste osebe, ki so prejele pri prvi voiitvi re-itivno večje število glasov po onih. ki so dosegle nadpolovično večino glasov, in število oseb, ki se privzamejo v ožjo volitev, je v tem slučaju vedno dvakrat večje nego je število poslancev, ki se imajo še izvoliti.
Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, — katerega potegne predsednik komisije, — koga je vzeti v ožjo volitev.
Vsak glas, ki pride pri ožji voiitvi na osebo, ki ni privzeta v to volitev, je šteti za neveljaven.
Zaupniki po deželi naj razširjajo podrobno agitacijo po vzgledu socialnih demokratov. Vsak naj si razdeli del občine ter naj zagotovo obišče vsakega volllca. Z resnično prepričevalno besodo naj dokazuje delavnost, poštenost in nesebičnost Slovenske Ljudske Stranke in njenih voditeljev. Zaupniki naj ne pričakujejo vsoga pouka in vsemogočnih navodil od osrednjega odbora iz mesta, kajti on ni vsemu kos. Vsak si mora pomagati, kakor zna in more. V glavnih vprašanjih naj se obrnojo za svet v mesto. — Ogenj navdušenja za sveto stvar naj prešine vse zaupnike in somišljenike, ki naj zbirajo armado krščanskih mož, ki bo korakala dne 26. t. m. na volišče izbirat poštene, rodoljubne in krščanske može v deželni zbor.
Ako so pri ožji voiitvi vsi veljavni glasovi enako razdeljeni med osebami, privzetimi v ožjo volitev, odloči žreb,
— ki ga pritegne predsednik volilne komisije, — katero izmed teh oseb je smatrati za izvoljeno.
Ako se — s pridržkom tu omenjenega slučaja — ne doseže nadpolovična večina glasov, nadaljuje se ožja volitev, dokler se ne doseže za vse poslance, ki se imajo še izvoliti, nadpolovična večina glasov, ali gori označena enakost glasov med osebami, privzetimi v ožjo volitev, v katerem slednjem slučaju odloči konečno žreb, katerega potegne predsednik komisije.
Volilci, ki pri prejšnji voiitvi niso glasovali, niso radi tega isključeni od izvrševanja te pravice pri drugem glasovanju oziroma pri ožji voiitvi.
§ 50. Po končani voiitvi se sklene
o	njej pisani zapisnik in člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo z glasovalnimi zaznamki vred: priloživši mu volilni imenik, glasovalni zaznamek in podpisane glasov-nike, veljavne in tudi za neveljavne spoznane glasovnice, — pri volitvah veleposestva tudi morebitna pooblastila
— se skupno zapečati. Na spis se postavi napis, ki pove vsebino, in se izroči volilnemu komisarju.
Volilni komisar mora poslati volilni spis, ako je izvolitev poslanca ali poslancev z volitvijo končana, deželni politični oblasti; ako se pa za isto volitev glasuje v več nego v enem volilnem zborovanju, volilnemu komisarju, ki je odrejen za glavno volilno komisijo.
Ako volilnih spisov ne podpišejo vsi čla li volilne komisije, se mora razlog tega navesti v volilnem zapisniku.
(Daljo prih.)
Politični pregled.
Državni zbor.
Listi poročajo, da seskliče državni zbor dne 5. oktobra, ako se ne pojavijo poprej kake posebne ovire. Sklicanje državnega zbora pa je mnogo odvisno od sklicanja češkega deželnega zbora. Ce se pa češki deželni zbor skliče dne 15. septembra, to še ni gotovo, ker Nemci niso še odstopili od svojih zahtev, ki so za Čehe nesprejemljive. Cesar na Tirolskem.
Letos slavijo na Tirolskem 100 etnico bojev za osvobodenje Tirolskega od Francozov. V ta namen so se napravile po celi deželi velikanske slavnosti. VInomostu se je udeležil tudi cesar teh slavnosti ter se je v ta namen podal v soboto tja, kjer ga je ljudstvo z navdušenjem sprejelo.
Cesar za spravo.
Listi pišejo, da pokliče cesar k sebi češkega in nemškega ministra - rojaka. Istotako pišejo listi, da bode, v slučaju, ako bi se spravne konference med Čehi in Nemci ponesrečile, dana načelnikom večjih parlamentarnih strank prilika, da bodo izrazili vladarju svoje mnenje o položaju.
Cesarjeva izjava glede češkega dež. zbora.
Cesar se je v nedeljo, ko je bil pri njem min. preds. baron Bienerth, izrazil, da je njegova želja, da se delovanje češkega deželnega zbora na vsak način omogoči. Vsi češki listi z zadovoljstvom beležijo cesarjeve besede, da se mora omogočiti redno delovanje češkega zbora. Cesar ostro obsodil protlčeške demonstracije.
Češki list »Čas" poroča iz zanesljivega vira. da je cesar v zadnji av-dijenciji nasproti baronu Bienerthu ostro obsodil proti<'eško gonjo na Nižjeav-strijskem, zlasti na Dunaju. Cesar je dobro informiran o pristranosti in zagrizenosti ministra Schreinerja in je Bienerthu naročil, naj Schreinerju do-povč, da bi cesarju ne bilo ljubo, ako
bi šel Schreiner hujskat na Češko. Nato je Schreiner obolel in opustil potovanje. Primorski Slovenci in parlamentarni položaj.
Istrski državni poslanec profesor M. Mandič je 22. avgusta na shodu v Mačkovljah v svojem govoru med demonstrativnim aplavzom ljudstva med drugim dejal sledeče: »Vsled slovanske obstrukcije je prišla vlada v najhujo zagato, ker taka, kakor je, se ne more več predstaviti parlamentu. V tej zadregi je nastopil načelnik »Poljskega kola" kot vladni mešetar. Sklical je načelnike klubov, da rekognoscira teren, da-li ne bi bilo možno pritegniti na vladno stran del Slovanov in sestaviti večino parlamenta?! Ali v tem slučaju, ako se sestavi večina proti nam Jugoslovanom, bomo mi kakor en mož proti vladi in bomo obstruirali vsi". Protičeška gonja na Nižjeavstrijskem
od vladne strani tvarja kaj dobre predpogoje za sporazumna pogajanja med Cehi in Nemci. List »Narodni listi" poživlja češke stranke, naj se ne vdeleže po Bienerthu sklicane konference za delovanje češkega deželnega zbora. Ta poziv utemeljuje ta list z napadi Nemcev na Cehe na Nižjeavstrijskem ter zaključuje, da bi bilo potovanje čeških poslancev na Dunaj osodepolno za Čehe.
Drobne politične vesti.
Grški ministerski predsednik Ralli je podal svojo ostavko. Na njegovo mesto pride Mihalis. — Zaščitne države so z zadoščenjem prejele turško noto. Zdi se, da je s tem krečansk. vprašanje za sedaj vsaj formalno rešeno. — Listi poročajo, da hoče Angleška predložiti sklicanje evropske konference, na kateri bi se berolinska pogodba s posebnim ozirom na dardanelsko vprašanje premotrivala. — Špancem gre v Maroku bolje. Sedaj so že obsedli inestc Tasagin.
Darovi.
n b i
i	s k o
I K
e j n i darovi za „S 1 o v e i s i r o t i š č e":
Adolf Urbančič, mesar v Gorici 10 v; Anica Černetič, za preplačo srečk 10 vin; Žerjal Marija v Gorici
1 K; Dominik Pordon za preplačo 80 v; Štefan Hlede, Št. Ferjan št. 184, 40 v; v nabiralnikih: v velikem semenišču 7 K 70 v; krčma Alojzija Colja
2 K 24 v; gostilna .Josipa Gorjanca 1 K 26 v; gostilna Antona Kralj 40 v; prijor pri usmiljenih bratih za pred-plačo srečk 10 v; p. n. zlatomašnik I-ranc Stepančič, ekonom v centralni bogoslovnici, ob 50-letnici svojega ma-šništva 50 K; ravnatelj Ivan Pirjevec
5 K; Frančiška Alozetič 1 K; županstvo v Opatje m selu letnino 20 K; mestno županstvo Sv. Križ na Vipavskem je dovolilo vsled starašinstve-nega sklepa z dne 29. avgusta t. I. kot ustanovno glavnico 1000 K. katerih obresti bede samo rabilo za vzdrževanje svojih sirot v prihodnjem zavodu.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno v 1 a-d o Njega Veličanstva cesarja Franca .Jože t'a I.!
Domače in razne vesti.
Naročnikom !
Na poziv, naj bi naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je žal, vse premalo. Naj se nas cenjeni naročniki spominjajo! Vsak krščanski naročnik naj si šteje v sveto dolžnost poravnati zaostalo naročnino, iz minulih let, ker imamo z listom o-gromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine za leto l-.*08 in celo za 1907. Somišljeniki, agitirajte za
»Primorski Liste. Cona listu od zdaj do novega leta je 1 Iv 36 vin., za manj premožne pa I krono. — Naročnina naj se pošilja edino le na upravo »Primorskega Lista« Seme-niška ulica 16. Kdor lista redno ne prejema, naj reklamira: »Zadnjo št. lista nisem prejel«. Pismo hodi odprto, znamke ni treba. Na oviku naj se poleg naslova zapiše: »Reklamacija«.
Kanonična vlzltaclja v devinskem dekanatu se bode vršila v tem le redu: Dne 12. septembra zj. prihod prevzviše-nega knezonadškofa v Devin ter delitev sv. birme; popoldne sv. birma v Mav-hinjah ter odhod v Nabrežino: 13. sept. zj. sv. birma v Nabrežini, popoludne vizi-tacija v Slivnem; 14. sept. zjutraj sv. birma v Zgoniku, popoludne vizitacija v Samatorci in odhod v Sempolaj; dne
15.	septembra zj. sv. birma v Šcmpo-laju. popoludne odhod v Kostanjevico; dne 16. sept. zjutraj sv. birma v Kostanjevici, popoldne sv. birma v Temnici in vizitacija v Selah ter odhod v Brestovico; dne 17. sept. zj. sv. birma v Brestovici, popoludne vizitacija podružnice sv. Anastazije in vizitacija v Jam-Ijah; dne IS. sept. zj. sv. birma v Doberdobu. popoludne v St. .Martinu na Krasu in odhod v Opatjeselo; dne 19. sept. zj. sv. birma v Opatjemselu, popoludne vizitacija v Novivasi ter odhod v Gabrije; dne 20. sept. zj. sv. birma v Gabrijah. popoludne vizitacija na Vrhu. Zvečer prihod prevzvišenega v Gorico.
Kolonskega shoda v Gabrju pri Šlorcncu se je udeležilo v nedeljo do 400 ljudi. Naš poverjenik za Šlorenc, čeprav priprost kolon, je vse potrebne priprave za shod dobro izvršil. Hvala mu! Na shodu sta govorila č. g. dr. Pavlica, ki je obrazložil program kolonskega društva in naštel poti, ki peljejo do rešitve kolonskega vprašanja. Državni poslanec svetnik Fon je govoril o korakih. ki jih je za rešitev tega vprašanja do sedaj storila visoka vlada. Koloni so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da se vlada za rešitev tega vprašanja živo zanimlje. Ob gromovitem pritrjevanju je g. poslanec grajal liberalce in agrarce, ki so vrgli gledč tega vprašanja puško v koruzo in se izjavili v »Kmečkem glasu", da hočejo le od strani gledati, kako bomo mi to vprašanje reševali. Gospodje se niso hoteli zameriti nekaterim osebam, od katerih pričakujejo pomoči pri volitvah. Mi pa gremo v boj za pravico neoziraje se na to ali ono zamero. Krivice ne maramo delati nobene, le pomagati hočemo ubogemu kolonskemu ljudstvu. Rešitev kolonskega vprašanja bi bila za kolone in za posestnike koristna. Na tem stališču stoji vlada in stojimo tudi mi. Gospodje posestniki naj bodo prepričani, da jim nočemo mi storiti n o-bene naj manj e krivice. Tu gre edino-le za pomoč najrevnejšemu sloju slovenskega naroda, t. j. kolonom.
Pri teh besedah je iz sto in sto grl zadonelo: Nobene krivice nočemo, le pomoč!
K besedi se oglasi mladenič Val. Al i š i g o j, ki je hotel imeti nekaj pojasnil glede briških cest. G. posl. Fon je razložil to vprašanje in dal zagotovilo, da so v vladnem načrtu za pomoč primorski deželi tudi briške ceste.
Mladenič Viljem Sfiligoj je priporočal edinost in slogo goriških Slovencev v boju za boljšo bodočnost.
Nato je dr. Pavlica zaključil zborovanje s pozivom, naj bi vsi v složnosti in edinosti sodelovali za vres-ničenje krasnega krščansko-socialnega programa, zlasti za ugodno rešitev perečega vprašanja. Navdušeni živioklici so sledili tem besedam.
Po shodu se je zbral odbor »Zveze slovenskih kolonov" v gorenjih prostorih krčmarja g. Val. Klavore in je g. poslancu Fonu priporočil nekaj po-
sebnih zadev, ki se tičejo kolonskega razmerja.
Shod ni bil političen, pa se je kljubu temu pokazalo, da je ogromna večina briškega ljudstva v taboru S. L. S.
Volitve in prestave v štajerski kapucinski provinciji. — Pri kapitlju, ki sc je vršil v Celju 24. avgusta t. I. za štajersko kapucinsko provincijo so bili izvoljeni in prestavljeni po sledečem redu:
Velečast. P. Donat Zupančič provinci-jal; preč. P. Sigismund Wagner, P. Ženo Lezuo, P. Lin Prah, P. Gothard Burtscher definotorji. Celje: P. Ladislav Hazeinali, gvardjan; P. Karol Kemperle, vikar. Lipnica: P. Albin Fetzel, gvardijan; P. Kerubin Koller, vikar. Gorica: P. Janez Ažbe, kustos romanus L, vikar; P. Lin Prah. gvardijan. Wol t's b e rg: P. Filip Sem-lič v Škofjoloko. S v . K r i ž: P. Otokar Cejan za gvardjana v Celovec; P. Kamil Požar v Krško. Krško; P. Ludvik Rantaša v Irdning za lektorja. A1 u ran: P. Matej Rescher v Lipnico. Celovec: P. Lamberd Lanzuner, kustos rom.; P. Frtiard Pečar v Škofjo-loko; P. Gregor Roj v Sclnvanberg. H a r t b e r g: P. Henrik Putrih za gvardjana v \Volsberg; P. Norbert Ladinig, vikar. Škofjaloka: P. Bonaventura Savec v Sv. Križ (pri Vipavi). Schvvanberg: P. Hieronim Stre-minger za gvardjana v Sv. Križ; P. Hubert Madlener, gvardijan istotam; P. Viljem Fbenbcrger v Murau. Irdning: P. Stefan Trenncr v Sclnvanberg; P. Ferdinand Stadler v Sv. Križ.
Kmetje, pozor 1 „Soča" vas hoče slepiti! Pravi, da učitelji hočejo razbre-menjenje kmeta in da se potegujejo za to, naj troške za šolstvo prevzame država. To je slepilo! Učitelji so zahtevali lani na glavni skupščini »Zveze" v Gorici, naj prevzame država polovico šolskih stroškov, a niso zahtevali, naj prevzame vse stroške. Zahtevali so pa obenem Isto plačo in penzijo, kakršno imajo uradniki od XI. do Vlil. činov-nega razreda, namreč 1900 do 5400 kron. Ako bi se učiteljem tako zvišala plača, bi moral naš kmet in posestnik
—	tudi če bi država res p r e v z e I a polovico šolskih stroškov — zraven dosedanjih šolskih doklad plačevati še eno in pol krone na vsako krono zemljiškega in hišnega davka.
To imenuje „Sočin" slepar »raz-bremenjenje" kmeta!
Dalje so zahtevali učitelji Sletno šolo namesto 61etne Šole in 351etno službovanje.
Pri zborovanju „Zveze" so bili tudi bivši poslanci Gabršček, dr. Franko, .Jožef Štrekelj, Obljubek in Saunig. Bili so živahno aklainirani in predsednik Jelenc jih je najiskrenejše pozdravil. Nobeden teh »kmečkih" poslancev se ni oglasil proti tem pretiranim učiteljskim zahtevam. Zdaj šele. ko so pred durmi volitve, bi »Soča" rada potolažila kmeta s farbanjem, da učiteljstvo hoče le raz-bremeujenje kmeta!
Edinosti treba pri volitvah. To Je eden glavnih pogojev, ako se hoče resno nastopiti pri volitvah. Vedno se dobi tu In tam kaka reč, ki ni temu ali onemu prav. A zaradi tega pa se ne sme vreči puške v koruzo in popustiti vse nasprotnikom, ki z bistrim očosom opazujejo, ali so naše vrste složne. Zatajimo v sebi in pri prijateljih take pojave razdora. Princip mora biti pri vseh: boljše da zmaga nasprotnik somišljenik, kot pa brezverec ln koristolovec I
Psovalcl našega kmečkega ljudstva. UŽe v zadnji številki smo priobčili notico, v kateri smo povedali, kako so liberalci in agrarci kranjski in primorski psovali našega kmeta. Danes moremo to sliko popolniti. Povedali
smo, da so liberalci našega kineta imenovali polčloveka, hlod, ki ničesar n e razume, daje naš k m e t n c-umen, zabit, da je hudobno otroče. Gabršček je k temu dostavil na socialdemokraškem shodu meseca marca L 1907 v ..Trgovskem Domu", da slovenski kmet ne bo rešil slovenskega naroda. Dr. Franko, agrarno-liberalni vodja, torej ..oberkmet", ki išče sedaj kmečke glasove, ki bi ga spravili v deželni zbor in v odbor, ta agrarni dohtar, ki ni še z mezin-c e m ganil z a blagor k m e t a , je na shodu pri Rebku I. 1907 opsoval slovenske kmete na n e č u v e n način in jih imenoval nerazsodno maso, ki ne zna ne brati, ne misliti I ln ti ljudje hrepene po g las o vili ne u m n i h, z a-t e 1 e b a n i h k m e t o v , ki ne bodo nikdar rešili slovenskega naroda, ki ne znajo ne čitati, ne misliti, ti ljudje se mu sedaj dobrikajo potem, ko so se od njega okoristili, ki žive barosnkož iv ljenje s kmečkimi žulji! Ali bi se smejali ti ljudje, ako bi jim po njih opsovani slovenski kmet povrh tega vsilil še vodstvo dežele, iz katerega bi spet srebali kronce, katere s krvavečim srcem žrtvuje naš reven kmet za deželne naprave ! Še to manjka! Ako bi se to zgodilo, potem je naš kmet res nerazsoden, ki se pusti vleči za nos od take vrste ljudi!
Ivan Mermolja obsojen. — ..Kmečki Glas" je prinesel o ..Centralni posojilnici" nesramen in obrekovalen članek. „Cen-tralna posojilnica" je poslala popravek ..Kmečkemu Glasu", ki v svoji priznani ..resnicoljubnosti" tega popravka ni hotel priobčiti v zakonitem roku. Sodnija je bila drugega mnenja nego odgovorni urednik »Kmečkega Glasa". Obsodila je odgovornega urednika Ivana ATermolja na globo 10 K; priobčiti mora v prvi številki »Kmečkega Glasa" do-poslani mu popravek, ker bi se sicer ustavilo izdajanje lista ter bi moral plačati vse kazensko-pravdne stroške.
Napredna olika. — Z grdo besnostjo se je zagnala »Soča" v nedeljsko mirensko slavnost ter pisrla o pijanih in zbesnelih »Čukih" ter o dopjonih, katere so plačali nunci. »Čedni" »Slov. Narod" se je pa povspel do tiditve, da so se »Čuki" obnašali kot zverine. Pustimo jim to veselje, čeravno ve vsakdo, ki se je udeležil te slavnosti, da je to do pičice zlagano in izmišljeno.
Kje se dobe podivjanci, ki se kot zverine obnašajo (»Narodove" besede), naj dokazuje to-le: Z nedeljske vrtojb-ske veselice se je vračala v mesto skozi Št. Peter večja družba naprednih »inte-ligcntov", med njimi še preveč znan slovenski trgovec, nek odvetniški uradnik, nek sodnijski pomožni uradnik ter več drugih. Prisedši v Št. Peter — bilo je okolu '/,12. ponoči — so zagledali v hiši gosp. podžupana Blažiče luč. Začeli so tolči na vrata. Ker so hišni vsi spali, se je le soproga g. podžupana na oknu oglasila ter vprašala, kaj hočejo. Predno pa se je g. podžupan oblekel, so napredni olikanci brez dovoljenja odprli vrata in prišli v hišo. Na vprašanje, zakaj so to storili, so rekli da zato, ker so luč videli. »Luč gori pri nas vedno in sicer tam le pred podobo M. B.“, se je
glasil odgovor. »Kaj, tudi vi ste sakr...
klerikalci?" seje zadrl eden teh naprednih olikanccv. .Med tem, ko je šel gospodar iskati stražarja, so jo »inteli-genti" pobrisali. Stvar sicer ni še končana, zagovarjati se bodo morali na drugem mestu.
Pripomniti moramo, da se je nahajal med omenjeno družbo tudi neki »oberurh". Tu imaš »Soča" priliko, da poveš »urhom", kaj smejo in kaj ne smejo, ako hočejo veljati za omikance. Pusti torej »Orle", od katerih je izključeno, da bi se tako spozabili, pri miru in bavi se raje z omiko tvojih »urhov".
»Soča" se je zaradi te notice, katero je priobčila sobotna »Gorica", hudo zadrla v g. podžupana in vso stvar po svoje zavila ter izglodajo omenjeni »napredni olikanci" po njeni pisavi kot nedolžni ljudje. V to zadevo se mi sedaj ne spuščamo več, ker bo sodnija spravila resnico na dan.
»Sočina" resnicoljubnost. — Označeni list je prinesel pred dnevi notico, v kateri pravi, da je bil imenovan pri tajništvu v deželni hiši Italjan. To je, tako piše list, sad Pajer - Gregorčičeve zveze. Prof. Berbuč pa ne ve nič o tem imenovanju.
Da je to navadna »Sočina" laž in grdo zavijanje resnice, o tem nismo dvomili niti trenotek; a vkljub temu smo poprašali na merodajnem mestu, kako je s to zadevo in poizvedeli smo, da je bil res imenovan v seji, v kateri so bili navzoči vsi odborniki, kakor štatut zahteva, jeden Italijan, a istočasno sta bila imenovana tudi dva Slovenca. Prvi Italijan pride k tajništvu, jeden Slovenec pride v deželni slavbinski urad in drugi Slovenec v pisarno. To je resnica. To pa dobro ve tudi »Soča", a v svoji satanski hudobiji zamolči dejstvo, da sta prišla pri tej priliki v deželno hišo dva Slovenca poleg jednega Italjana, samo da zamore udrihati po dr. Gregorčiču in prof. Berbuč - u, ki sta gospodom pri »Soči" zelo na potu.
Junaško v boj! — V neki krčmi goriške okolice sem čul sledeči pogovor
o	volitvah v dež. zbor:
A: — Malo nas je doma.
B: — Pa še od teh jih pojde malo
volit.
C: — Ja, ker nas od vseh strani imajo v pesteh. Ne naredimo nič!
V	tem se oglasi mož, ki je ravno došel iz druge občine: »H .. . č, če boste tako govorili, pa bodo vas še bolj imeli v pesteh in še manj boste naredili! Tudi če ne zmagamo mi —
S.	L. S. — moramo iti volit, sicer smo mevže in ne možje!"
In temu vrlemu možu sem dal prav: v boj treba iti vsakemu in pokazati treba, da smo trdni in značajni volivci in ne veternjaki, ki se strašijo par pijanih kričečih liberalcev.
L d e n.
Veliki sestanek slovenskega kat. narodnega dijaštva se je ob veliki udeležitvi vršil v torek v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani. Prišla so tudi k temu sestanku zastopstva hrvaš- I kega, češkega in poljskega dijaštva ter močne čete kat. dijakov iz Beneške I Slavenije. Po sv. maši, ki jo je v stolni cerkvi daroval presv. knezoškof dr. j Jeglič se je otvoril občni zbor »Slo- J venske dijaške zveze", pri katerem so j govorili knezoškof, Natlačen, posl. dr. | Lampe, posl. Ravnikar in drugi. Nato I se je pričelo zborovanje. Popoldne si S je dijaštvo ogledalo muzej, gledališče in | druge znamenite stavbe.	j
Kakšni kristjani so gorlškl agrarci. |
—	V »Slovencu" čitamo: Goriški agrarci, ( ki niso nič drugega kot nekoliko pre- I barvana liberalna stranka, se v javnosti proglašajo za dobre katoličane. Ampak, I kakor že drugače večkrat, so se tudi v I zadnjem »Kmečkem Glasu" 26. avgusta | pošteno vjeli in sicer v dolgi notici, v I kateri poroča ta list o samouinoru pro- I fesorja Gumplo\vicza. To je menda I jasno, da je samoumor v taki popolni ( zavednosti, kakor ga je izvršil profesor It Gumplovvicz po katoliških načelih naj- I hujši greh — tega menda ne pravijo I samo kranjski klerikalci, ki hodijo v I Mirno »krivo vero učit", kakor vpijeta I »Kmečki Glas" in »Soča", marveč to je I jasni nauk svete Cerkve same. Toda I »Kmečki Glas" pravi o tem samoumoru I čisto dobesedno sledeče: »Neustrašeno I je zrl ta drzni starček, kateri je piscu j teh vrstic še v živem spominu, smrti v I obraz. Ko je čutil, da nima več moči za I
'delo, storil je to, kar slavi Nitzsche za umetnost! umrl je o pravem času". Torej tisti, ki si s polno zavestjo vzame življenje, je po pisanju »Kmečkega Glasa" umetnik, ki izvrši umetniško, torej popolno in hvalevredno delo ! Kdor bo torej čutil, da nima več moči za delo, temu »Kmečki Glas" svetuje, naj si konča življenje in mu priporoča, da sledi nauku največjega bogotajca vseh časov, Nitzscheja! —»Kmečki Glas", ti si brezbožni glas, kateremu noben veren kristjan slediti ne sme! To je dobro, da se je ta list, v katerega pišejo liberalni učitelji, pristaši »Svobodne Misli" in pa Nitzschejeve morale, tako imenitno sam razkrinkal!
Strahopetni gospod lažnik, ki trosi že osem let laž o Gregorčič - Pajerjevi zvezi, se je umaknil na »deželo". V dopisu »z dežele" pogreva zopet to laž, a zopet nima poguma, da bi se pod svojo trditvijo podpisal, zopet ne imenuje »visoke politične osebe", na katero se je skliceval I
Strahopetnemu farbarju smo izbili že dva zoba: prvič njegovo trditev, da je »Slovenec" obsodil to zvezo, drugič trditev, da je naš knezonadškof vrgel svoj anatema nanjo. Če še ne bo miru, mu utegnemo dokazati, kako je v različnih dobah različno farbal o tej zvezi in si nasprotoval. Za danes mu povemo le toliko, da ni dosleden niti v farbanju, kedaj je bila sklenjena ta zveza. Včasih imenuje 1. 1900, včasih 1. 1901! Je že tako : kdor večkrat laže, se lahko vjame!
Za vlnorejce. — Tvrdka Marki & Kaiser z Dunaja, XX|2 Nordvvestbahnhof-Magazin 7, poprašuje po belem grozdju za mošt, ki bi se ji naj pošiljalo v zabojih ali koših po 40 do 50 kvintalov po dvakrat do trikrat na teden. Pogajati se je neposredno s tvrdko.
Razpisano Je mesto poštnega ek-spedijenta v Rihenberku. Dotični razpis je objavljen v tržaškem uradnem listu v nemškem in italijanskem jeziku, čeprav je poštnemu ravnateljstvu dobro znano, da v Rihenberku ni ne Nemcev ne Italijanov in da leži Rihenberk v čisto slovenskem ozemlju. Tako postopanje poštnega ravnateljstva je naravnost izzivajoče in za Slovence skrajno žaljivo. Zato pa tudi odločno protestu-jemo proti takemu postopanju.
Dobava slame za vojaštvo. —
Do 14. septembra t. 1. je čas doposlati c. kr. vojaškemu oskrbovališču v Gorici ponudbo za 150 kvintalov slame za postelje. Ponudbe morajo biti kolekovane ter vložene vsaj do 9. ure predp. omenjenega dneva.
Natančnejša pojasnila se dobe pri zgoraj ornen. vojaškem oskrbovališču.
Oproščena morilka. — V pond. so ljubljanski porotniki oprostili 451etno Rezo Kopač rojeno Kavka iz Ihana, ki je 18. junija t. I. obleko svojega na prostem spavajočega moža polila s petrolejem in jo potem zažgala, kar je prizadelo nesrečnemu možu toliko in tako močnih opeklin, da je že drugi dan v strašnih mukah izdahnil svojo dušo. Pokojni Janez Kopač je bil cerkovnik pri Sv. Nikolaju na Golopečju. Mož in žena sta bila vdana žganjepitju in sta bila drug na drugega ljubosumna. Mož, bolj opravičeno nego žena, zato pa jo je večkrat hudo pretepal. Dne 17. junija jo je zopet hudo naklestil in da se je maščevala nad tem, storila je to, kar smo zgoraj povedali. Obtoženka je vse priznala in vendar je bila pred porotnim sodiščem v Ljubljani včeraj oproščena, ker so porotniki dodatno vprašanje, ako je žena storila zločin v duševni zmedenosti, potrdili.
Naša ..Družinska Pratika" s podobo sv. Družine na naslovni strani je ravnokar izšla za leto 1910 in se že dobiva skoro po vseh trgovinah v mestih in na deželi. Ker pa se semtertje
še dobe trgovci, ki mesto »Družinske Pratike" vsiljujejo kupovalcem razne druge pratike, ki niti z daleka ne do-sezajo naše pratike, opozarjamo naše bralce, da povsodi odločno zavrnejo vsako drugo pratiko in zahtevajo le našo s podobo sv. Družine. Ravnajmo se tudi v tem oziru strogo po geslu »Svoji k svojim!" Kdor si letos omisli našo »Družinsko Pratiko", mu ne bo žal za borih 24 vin. Somišljeniki, širite jo povsod!
Kmetijske razmere na Češkem, je
naslov X. zv. »Kmetijske knjižnice", ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšla. Zvezek obsega poročilo o gospodarskopoučnem potovanju slovenskih kmetovalcev na Češko i. 1908., sestavljeno po voditelju potovanja g. c. kr. vinarskem nadzorniku B. S ka lic k epi. Knjiga, ki je opremljena z 32 podobami, se dobiva pri c. kr. kmetijski družbi kranjski po 70 h s poštnino vred. Pri naročitvi je denar naprej poslati.
Proti svobodomiselnim šolam. —
Grozen jok in stok vlada zdaj v svobodomiselnem časopisju. Z ozirom na ministersko razsodbo je namreč dunajski okr. šolski svet zopet zaprl ljudske šole društva „Freie Schule".
Po svojem prepričanju
bomo volili v deželni zbor goriški, dne 26. t. m.. Kdor pa bo volil po svojem prepričanju, si nakopa sovraštvo, zasmeh, maščevanje IJutlh nasprotnikov. To pa nič ne de. Vest ln zavest Ja pravo, je prava čast in ponos vsakega čistega in neomadeževanega krščanskega moža. Ta vest ln zavest mora prešiniti može od Brkinov tla gor do triglavskega pogorja, do romantične Trente, od zapadnih Brd tja gori do izvira Vipave.
Mestne novice.
Velika tatvina ali poneverjenje.
Tukajšnji policiji je došla od preiskovalnega sodnika v Tridentu brzojavka z naznanilom, da je bilo v menjalnici taniošnje »Banke cooperative" poneverjenih ali ukradenih 300.000 kron in sicer 200.000 K v javnih papirjih in 100.000 v gotovini. Policija je vsakemu tukajšnjemu denarnemu zavodu oddala en odtis te brzojavke. Podrobnosti manjkajo.
Iz goriške okolice.
g Nove orgije v Šempasu. Skoraj nepričakovano so nam pripeljali v sredo 18. avg. nove orgije in v nedeljo so že bile postavljene in so prvič pele. Žup-ljani so bili kar iznenadeni, ko so prvič zaslišali lepo doneče, melodijozne glasove novih orgelj. Tudi zunanja oblika zelo ugaja očesu, ker je jako prilago-dena slogu cerkvene stavbe. Glede tehnične dovršenosti in pravilnosti glasovnih barv prepuščamo besedo veščakom, ki bodo v kratkem orgije preizkušali. Ljudstvu sta pa moč in prijetni glas tako ugajala, da je bilo kar iznenadeno.
Te orgije so 113. delo znane tvrdke bratov Zupan iz Kamnegorice. Zdi se, da si je v teh orgijah postavila nov dokaz svoje reelnosti in .dobrega imena. Cena orgel je pač primerna. Namenjeno je bilo, da se v nedeljo 29. avgusta blagoslove, kar pa žal, radi nenadne slabosti vč. g. župnika ni bilo mogoče. Velečastni gospod je pa že boljši in upamo, da se biagoslovljenje kmalu izvrši.
g Smrtna kosa. V Podgori je umrla včeraj in jo bodo jutri predpoludne pokopali 25-letna Kristina K u 1 o t, roj. Pu-š ver, ki je bila uslužbena v naši tiskarni v Gorici kot vlagateljica. Pokoj-
nica je bila marljiva delavka ter vzornega obnašanja. Bila je omožena 4 leta, a ji je soprog umrl pred 6 meseci, katerega je umorila jetika. Pokojnica je ravnotako podlegla neizprosni jetiki. N. p. v m.!
Potrjena obsodba na smrt. — 23
letni Anton Nanut iz Štandreža je bil pred nekaj .jseci obsojen od tukajšnjega porotnega sodišča na smrt, ker je ubil neko Marijo Pavlin, s katero je imel dve leti ljubavno razmerje in katera ga je potem zapustila. Proti tej razsodbi se je uložila pritožba ničnosti. Kasacijsko sodišče je to obsodbo potrdilo. obenem pa v tajni seji sklenilo priporočiti Nanuta cesarjevi milosti.
g ŠJ. Ferjan. Kolonskega shoda v Gabrijah pri Šlovrencu, sklicanega 29. avg. smo se udeležili tudi mi Št. Fer-janci, da čujemo iz ust našega poslanca sodn. svetn. Fona in dr. Pavlice, kako stoje naše nade in — strah. Ne bom na široko opisoval govorov ter le toliko rečem: Z dosedanjimi uspehi smo zadovoljni. Naša pravica bo prej ali slej zmagala, a ne na račun pravičnih gospodarjev. S tem bi lahko zaključil svoje poročilo o kolonskem shodu. Pa prišli so tje tudi Mermoljevi hlapci in Frankovi agrarci iz slavne Biljane in iste okolice. Olika teh ljudi je zelo —• špicasta. Ne rečemo pa tega ceJ i stranki
— so pri tej stranki tudi še ljudje, kterim ne more nihče kaj očitati. A nekateri agrarci biljanski so res obsodbe vredni. Kako veliko korajžo je imela osebica ki je iz zakotja vrgla kamen v otroka, da mu je koleno prebila, — kako hitro je pobegnila in odnesla pete — prav po zajčje. Sicer kamen je bil namenjen na mizo, za katero so sedeli mirno se razgovarjaje — naši ljudje.
— Da se agrarci sramujejo svojega imena, pokazal je nekdo, ki je odgovoril na vprašanje g. župnika iz Šlo-vrenca, da mu je ime Anton — potem pa rekel, da je Jožef, dočim smo mi zvedeli, da je v resnici bil krščen za Valentina. Načeluje pa tej agrarno-ne-rodni stranki župan Sfiligoj iz Dobro-vega, kteri se je, kakor smo slišali, izrazil, da bi lahko ustavil naš shod, če bi hotel!! Kmetje biljanski, zapomnite si to velikodušnost, kedar pojdete volit novo starešinstvo! Dosedaj smo imeli vašega župana za bolj pametnega in previdnega I Kakor smo slišali povedati, dobiva on svoje in druge migljaje iz — dveh pisarn najbolj pristnih agrar-cev, od kterih eden ne zna ločiti semena obodičja od semena (rudečih jagod) krompirja in rudečega grozdičja
— ribezelja. Živio! Drugo leto bodo sadili taki agrarci menda prešiče in vole, ker oslov je dovolj.
Vabilo k veselici, katero priredi »Kat. slov. izobr. društvo" v Solkanu na vrtu g. župana Anton-a Mozetič, v nedeljo dne 5. sept. Začetek ob 4. uri popoldne s sledečim sporedom:	1.
»Slovan na dan", mešani zbor. 2. Govor.
3.	»Nežka z Bleda", igra v petih dejanjih. 4. »Sloveniji", možki zbor. 5. »Špacakaininček", prizor. 6. »Velikonočni", deklamacija. 7. »Zamorec", šaljiv prizor. 8. »Venček narodnih pesmi", mešani zbor. 9. Srečkanje. Po dokončanem sporedu se bo vršila prosta zabava. Vstopnina k veselici: Stojišča 40 v, sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v.
g Št. Ferjan. Odkar smo ustanovili v naši vasi telovadni odsek »Orel", so naši nasprotniki zelo razburjeni, vse njih početje in napredek jim je kakor velik trn v peti. Posebno naš trobentač jim je zelo na želodcu. Kadar zaslišijo trobentanje so tako prestrašeni, kakor pred levovim glasom. V bližini Mermoljevega predsednika »jekina" stoji trobentač, ki se v svojih prostih urah uči trobentanja. Nekega dne proti večeru se je vadil pred svojo hišo trobentanja. To je omenjenega človeka tako razka-
čilo. da je kakor stekel pes, bos in gologlav pritekel k njemu, češ, da ga namlati in še trobento vzame. Naš »Orel", ki je še mlad, se	je umaknil	v	hišo.
Škandal od	takega	inteligenta,	ki	stoji
v ospredju cele agrarne patrije. Obžalujemo, da Vas moramo opozarjati na Vaše surovo obnašanje. Opozarjamo tudi tistega mešetarja krav, da naj se nikar ne vtika v naše stvari, naj hodi raje v Gorico na semenj za krave glihat, ker v drugi	stvari	ne razume	ničesar.
Če misli, da	razume,	prosimo ga,	da	nam
raztolmači o svoji „3. kuriji", ki zmiraj pravi o njej. Ubogi možicelj! odkar so ga zavrgli za pregledovalca goveje živine v zavarovalnici, zdaj se hoče uti-hotapiti pa za agitatorja deželnozborskih volitev. Ubogi Mikel! bode šlo vse rakom žvižgat, ti in tvoja »3. kurja" in še tvoj „oštro" povrh. Skrbi raje za popravljanje pristranskih cest in stez, koder navadno hodiš agitirat, da se postriže vzelja, da se le s tvojo kosmato brado noter ne zamotaš. Privoščimo tebi Mikel in tvojemu botru Pepu dosti »šnofanja" radike. Vaš veliki Mermolja naj Vam da svoj blagoslov.
Iz ajdovskega okraja.
a Selo na Vipavskem. Nekaterim zarukancem je zelo na poti naše izobraževalno društvo za Batuje-Selo. Za njih je naše društvo poneumnjevalno. Tako pravijo namreč v »Primorcu". Jim ne zamerimo, kajti mi smo uverjeni, da kakršen je dopisnik, misli, da so enaki njemu tudi drugi. Kdo draži, laže in hujska, to ve menda pri nas vsak otrok. Jezila vas je naša veselica. Žugali ste, da bodete vse pobili in da bode tekla kri! Olika! A na veliko vašo nevoljo se je veselica lepo končala ob lepi udeležbi ljudstva. Škoditi ste nam hoteli s plesom na Bavčarjevi njivi, a ste bili sami hudo oškodovani. Namesto da bi kri tekla na naši veselici, so tekle kronice iz liberalnih žepov. Pravijo, da so najeli dve godbi, skupili pa da so le 118 K. Govori se tudi nekaj o javnem plesu, za katerega jim je baje manjkalo dovoljenje. Kako je s to rečjo ? Odgovori, dopisnik »Primorca"!
a Šmarje. Kat. slov. izobraževalno društvo v Šmarjah se najiskreneje zahvaljuje velespoštovanemu gospodu Mirku Poljšak iz Šmarij, slušatelju ek-sportne akademije na Dunaju za podarjene knjige društveni knjižnici. Priporoča se vsem blagim dobrotnikom v blagoj hotno naklonjenost.	Predsednik.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz DeskelJ. — Veselica, katero je priredilo naše izobr. društvo v nedeljo, je nad vse pričakovanje dobro vspela. Petje mešanega zbora bratskega društva iz Avč pod vodstvom veščega pevovodje Fr. Kovačič in petje domačega mešanega zbora, katero je vodil marljivi pevovodja Fr. Školaris, je bilo lepo. Sploh se je celi program zvršil krasno. Igre in deklamacije so bile mojstersko izvedene. Naj iskrenejše se zahvaljujemo vsem gg. gostom, ki so nas posetili s svojo navzočnostjo. V svojo dolžnost si tudi štejemo, zahvaliti se bratskemu društvu iz Avč za njegovo sodelovanje pri veselici. Tudi bratskemu društvu z Anhovega bodi iskrena zahvala za njegov obisk!
Iz tolminskega okraja.
Vpokojenl učitelj Vrtovec torej misli res kandidirati, kakor je razvidno iz sobotne »Soče", na narodno napredni program. Na vse pretege se hvali, koliko dobrega je stonl Tolmincem. Ko-
liko dobrega je storil za-se, je pozabil povedati. Sicer Tolminci vedo jako malo povedati o Vrtovčevih zaslugah za kmete, kvečjem to, da je iz učitelja postal dober posestnik in trgovec, ter vleče lepo pokojnino, česar mu seveda ne zavidamo. Mož je priden in podjeten zase. Kandidaturo oziroma misel, da bo sedel v deželnem zboru naj si le izbije iz glave. Zato bodo užc poskrbeli volilci, da se mu ne bo treba žrtvovati za kmeta, kakor se jc v Tolminu, kakor sc on hvali. Ako povemo, da je Vrtovec kandidat liberalnega učiteljstva, ki nima drugega pred očmi nego povišanje učiteljskih plač, potem bo naše ljudstvo menda vedelo, kaj mu je storiti z Vrtovcem. Vrtovcu svetujemo, naj le v miru živi kot bogat upokojen nadučitelj, ako si hoče prihraniti veliko blamažo.
t Iz baške doline. Pred deželno z b o r s k i m i volitvami. Kedo bi mislil, da znajo naši liberalci na tako nesramen način agitirati! Bilo- je ob času, ko so naši ..naprednjaki" z vozmi in z vsemi silami silili volilce voliti na svojo stran. Tedaj sta dva mogočneža nekemu staremu možu žugala, da. ako ne gre volit na njih stran, ga nabijeta. Drugi agitatorje tudi hotel, da mora iti tudi neki star mož, oziroma da ga z vozom popelje zastonj tja in nazaj. Pa mož je bil toliko razsoden, da se ni pustil od teh ničvrednežev za nos voditi. Ker se je pa hišna družina temu protivila, češ, da se ga mož rad malo preveč navleče, pa je rekel, da bo že on skrbel, da ga pripravi nazaj domov. Nazadnje je prišel agitator sam najbolj natrkan domov. Pa porečete: Mi hočemo imeti svobodo! Mi tudi, toda človeško, ne živinsko! —
Opazovalec.
Od nekod. Dne 27. t. m. nahajal sem se slučajno v Tolminu. Ogledal sem si trg in prijazno okolico, ter slednjič ustavil se za nekoliko trenutkov v javnem vrtu tik uradnega poslopja. Kar naenkrat zaslišim od volčanske strani divje laško vpitje. Kako je to mogoče v narodno-naprednim Tolminu, sem si mislil sam pri sebi? Kaj vidim? Cela tolpa laških razgrajačev sedi na vozu obloženim se senom in prepeva laško izzivajočo pesem Nella patria del Ros-setti itd. in voznik teh razgrajačev je bil, čujte in strmite, Veleslovan, liberalen kandidat Vrtovec, kateri se je, kakor je bilo brati iz njegovega obraza, jako srečnega počutil v tej dični družbi. Kakor	sem	zvedel	pozneje,	ložira ta
laška banda	pri Vrtovcu in	se obnaša
po Tolminu arogantno in izzivajoče. Veleslovan, napreden Vrtovec je pa tej lepi družbi vedno dobrodošel kavalir. Narodno-napredni Tolminci ki toliko povdarjajo njih narodnost in naprednost, pa vse to mirno gledajo in nobeden	nima	toliko	korajže,	da bi na-
pravil temu izzivanju konec. — Najbrž se bojč Vrtovca, ki hoče celi tolminski okraj komandirati, kot kak turški paša. Če je	temu	tako,	čestitam	liberalnim
Tolmincem na njih „DurchfalIskandidatu Vrtovcu". Živijo narodno-napreden Tolmin. Kviva šior Vrtovec.
Popotnik.
Iz kobariškega okraja.
kd Kobarid. Pred dvema letoma je na sklep starešinstva v Kobaridu napravilo županstvo prošnjo za pripravnico za srednje šole v Kobaridu, katera je zdaj zagotovljena, da začne s šolskim letom 1909—10.
Učenci se bodo sprejemali 15. in
16.	septembra. Sprejme se do 50 učencev. Starost učencev ne sme biti pod 9 letom in ne čez 13 let. Od učencev se zahteva znanje končanega tretjega razreda ljudske šole. — Ta korak je vzra-dostil vse. kateri sc zanimajo za napredek ne le Kobarida, ampak celega
sodnega okraja. Do sedaj je bilo radi premnogo učencev, katere so stariši vozili v pripravnico v (iorico, težavno jih spraviti v potrebno šolo. Zdaj pa, ko je odprta nova pripravnica za srednje šole v Kobaridu, je posebno ugodno za sodni okraj kobariški in bovški, da lahko nastanijo svoje učence v Kobaridu, kjer se vdobi dosti primernih stanovanj po primerni ceni, dosti ceneje, kot v mestih.
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Cerkna. Liberalci so res čudne pasme ljudje. Danes se nič več ne čudimo. če trdijo o sebi, da so opičnega pokolenja, ker vse posnemajo prav tako kakor opice. Ko so naši fantje ustanovili telovadni odsek in si nabavili kroj, takoj so tudi liberalci ustanovili „So-količa". Da bi pa svet ne mislil, da v Cerknem ni liberalnih, sokoličev, so si, nabavili uniformo — ker jim fantov manjka — vsi liberalni stari dedci od Korbarjevega Tomaža do lesenega Makuca. To vam je „Sokol!"
Polovica teh še prej nikdar ni videla telovadbe in tudi ne vedela, kaj je „sokol". Zadnji teden pa se je pričela dresura. Vbogi Makuc se v potu svojega obraza trudi, da bi se prav obrnil, pa ne gre in ne gre! Korbarjev Tomaž je pa tako neroden, da vedno stopi svojemu .sosedu na nogo, tako da nobeden ne mara biti v njegovi bližini.
Največja reklama za sokolsko telovadbo 5. septembra je to, da bodemo videli Makuca v uniformi. To je boljša reklama kakor vsi lepaki in vsa reklama v časopisih. Vse težko pričakuje zaže-ljenega dne, ko bo več zabave kakor v kaki menažariji z največjim lovom, opico ali krokodilom . . . Vse kar leze in gre in liberalno čuti, sc pripravlja na ta „velik" dan. Kako se bode komedija obnesla, bodemo že sporočili. Sokolički so čudni ptički, a mi jih poznamo, zato se ne udarno!
Iz Cerkna. — (Čitalnica redi viva.) Po dve in pol letnem spanju so zaspani liberalci zopet pričeli čitalnico oživljati k življenju, v kateri dve in pol leti ni bilo nikakega znaka življenja. Drugega v tem času niso storili v tem društvu, kakor da so spremenili pravila v čisto liberalnem smislu ter sprejeli kot glavno točko ples. Spremenili so tudi vse' druge točke, ki se nanašajo na društveno geslo „Vs e za vero,dom, cesarja", koje geslo se blišči le še na društveni zastavi v veliko nesoglasje s pravili. Čitalnica je sedaj preustrojena popolnoma po (iabrščekovem receptu, in ni dvoma, da jim v najkrajšem času zapove izbrisati z društvene zastave tudi geslo „Vse za vero, dom, cesarja", kakor je. to geslo tudi on sam vrgel iz svojih listov. S svojim novim pravilom se je čitalnica popolnoma izneverila prvotnemu demokratičnemu programu, ter je danes le še shajališče nekaterih liberalcev. Kdor je bil na občnem zboru na sv. Jožefa dan 1. 1907, se bo še spominjal, s kako oliko in s kakimi sredstvi so nastopali nekateri liberalci, da se jih je mogel sramovati vsak pošten človek. Vpisovali so zadnje dni svoje pristaše v društvo brez njihove vednosti, da so si na tak nepošten način pridobili večino. T o j e od k r i t o pred pričami priznal tedanji tajnik liberalec Štravs, da se je tako delalo.
Odpor proti temu je bil čisto naraven. Izstopila je večina članov, ter pristopila k „Slov. kat. izobraž. društvu", ki je največje nepolitično društvo na Cerkljanskem.
K ustanovnemu zboru „SI. kat. izbr. društva", kateri se je vršil na dan sv. Jožefa I. 1907 je prišel tudi predsednik čitalnice g. Jurman, kateremu se je dokazalo, da se je Čitalnica izneverila svojemu programu, (i. Jurman je slovesno zatrdil, da bode Čitalnica vedno tudi v naprej delovala po programu:
„Vse za vero, dom, cesarja". Sedaj pa poglejmo, koliko drži liberalna moška beseda! Lepaki po Cerknem naznanjajo, da praznuje Čitalnica 40letnico svojega obstanka. Na vsporedu pa zaman iščeš sv. maše, s kojo sc je dosedaj pričela še vsaka večja slavnost cerkljanske Čitalnice. Tudi zaman iščeš kake točke, ki bi jo Čitalnica zamogla izvršiti iz svojih moči. Zavrgli so društveno geslo, a s tem pokopali tudi Čitalnico, ki je danes brez pomena, kakor je brez pomena liberalno „Bralno društvo", od kojega ostankov je le šc tabla na Ma-kucovi hiši.
Nedelavnost cerkljanskih liberalcev pa hočejo zakriti tuja društva, ki jim pridejo v Cerkno delat štafažo 5. sept.
—	Brez kake izpremembe pa vrši in nadaljuje delo po starem našem geslu: „Vse za vero, do'm, cesarja" „Slov. kat. izobraževalno društvo", tako, da se od stare Čitalnice — preden je prišla liberalcem v roke — razločuje edino le po naslovu. Prihodnje leto bode naše društvo tudi že imelo svoj društveni prapor, ki bo popolnoma enak prejšnemu, le nekoliko večji. Takrat bode ljudska duša dobila zadoščenje zato, ker se pod prejšnjim blagoslovljenim praporjem zbirajo sedaj svobodomiselne čete! Takrat bo pravi ljudski praznik, dan obnovljenja naših versko-narodnih načel! (Dalje prihodnjič).
Iz bovškega okraja.
Trentarski junaki, ki so rešili potic srečenega ljubljanskega zdravnika dr. Stojca iz triglavskega pogorja na Škrlatici se imenujejo :	Komac Jože
(Plaveč), Anton Tožbar (Špik), Komac Andrej (Motasin) in Janez Berginc. Slovensko planinsko društvo izda razglednice s sliko imenovanih štirih junakov. Planince in hribolazce opozarjamo na te razglednice.
Iz komenskega okraja.
km Komen. Dne 25. avgusta je bila starešinstvena seja, pri kateri se jc razpravljalo tudi o sprejemu prevzvi-šenega knezonadškofa, ki deli sedaj zakrament sv. birme v komenskem dekanatu. Napredna znanca in trtorejca Štrekelj in Švara sta bila za to, da se ne napravi slavoloka za vsprejein pre-vzišenega. Nekdo drugi pa je predlagal, naj se slavolok napravi, češ, kakor so delali naši predniki, tako delajmo tudi mi, kar je seveda obveljalo in sta ostala trtorejca na čistem. Pri sprejemu prevzvišenega pa je stalo uradništvo ob slavoloku na eni strani, županstvo na drugi strani. Ker je prevzvišenega pozdravil uradni komisar in je prevzvi-šeni šele potem odzdravil županstvu, je to znanega Švaro, ki je ta čas tičal doma, tako jezilo, da je ukazal nekaterim, naj koj poderejo slavolok. Kako naj ožigosamo po vrednem tako postopanje naprednega trtorejca?
km Volčjigrad. Minulo nedeljo ob
6.	uri pop. je obiskal našo cerkev prev-zvišeni knezonadškof. Ob vhodu v občino smo ga pričakovali v obilnem številu. Prevzvišenega je pozdravil v imenu občine podžupan g. Štolfa, v imenu šolske mladine pa g. Vinko Metli ko v c c. Prevzvišeni je jako vljudno odzdravil. Med pokanjem topičev in pritrkovanjem zvonov smo se podali k blagoslovu v cerkev. Po blagoslovu se je prevzvišeni prijazno razgo-varjal s posamezniki.
Drobtinice.
Peklenski stroj v poštnem omotu.
Monvedski vojni sodnik v Košicah Mat-yassy je prejel te dni po pošti mali zabojček iz Budimpešte, na katerem je bil zabeležen kakor odpošiljatelj dvorni ju-velir Baru, a kakor vsebina je bilo na-
značeno srebro v vrednosti 200 K. Ker ni sodnik ničesar naročil, je bil silno iznenadjen, ali ker je bila pošiljatev označena z njegovo adreso, jo je vendar le vsprejel ter šel v svojo sobo, da jo odpre. Odstranivši pokrovo zabojčka, je našel drugi zaprt zabojček. Ko je hotel ta zabojček odpreti, se je pripetila silna eksplozija, vsled katere jc bil sodnik vržen v kot sobe ter je zadobil hude opekline na rokah, obrazu in prsih. Pisalna miza in stol in vse reči, ki so bile v sobi, so bile povsem razbite na kose. Isto tako je bilo vsled poka v sosednih sobah razmetano po tleh vse pohištvo. Na detonacijo se je zbralo pred hišo mnogo ljudi, ki so vdrli v stanovanje in prožili sodniku prvo pomoč. Redarstvo je ugotovilo, da je bil usodni zabojček oddan na pošto v Budimpešti dne 23. t. m. ob 4. uri pop. Sodnik Matyassy, ki je bil zaslišan, ni mogel o stvari ničesar reči. Redarstvo je o tem obvestilo vojaško oblastnijo, ki je od svoje strani zaukazala strogo preiskavo. Dognalo se je, da je bil pošiljatelj peklenskega stroja honvedski. stotnik Sebestjan Junga iz Velike Ka-niže. Stotnika Jungo so aretirali.
Rumunski škofje za pravice svojega naroda. — Konzistorij aradske škofije je v svoji seji enoglasno sklenil, da Apponyeve naučne postave ne bo izpolnjeval in vsakega kateheta, ki bi krščanski nauk ne poučeval v ru-munščini, cerkveno kaznoval.
Žabji dež. — V nekem guverne-mentu v severni Ameriki je divjala nevihta, med katero je padlo na zemljo med jakim dežjem na tisoče malih žabic, ki so pokrile ceste in železniški tir tako, da je bil promet nemogoč,
Grozodejstva Kabilov. — Neki španski begunec je pripovedoval, da se nahaja na vrhu gore Gurugu v Maroku 300 m globoka razpoklina, ki je napolnjena z mrtvimi trupli Špancev. Kabili odrežejo kos za kosom posamične ude ujetim Špancem, dokler v največjih mukah ne izdihnejo duše. Potem jih vržejo v omenjeno razpoklino. Ozračje v on-dotni bližini je že vse okuženo od gnji-jočih mrtvih trupel.
Velik močan potres v Italiji. —
V	provinciji Sieni je bil te dni močan potres, ki ji razrušil v mnogih krajih hiše. Več oseb je ubitih, veliko ranjenih.. Škoda je velika.
Velika povodenj je bila v Mehiki Reka Sv. Katerina je stopila iz struge ter 15.000 oseb spravila ob streho. 800 je baje potopljenih.
Strašna eksplozija. — V Budimpešti je v petek nastala v neki čistilnici petroleja strašna eksplozija, ki je celo tovarno razrušila ter okolo sto delavcev težko ranila. Sedem težko ranjenih je že umrlo. Stanje drugih ranjencev je še vedno nevarno.
Za kratek čas.
Premetenost. „Dragi možiček, poslušaj, kaj ti povem! Ravnokar sem si mislila nabaviti krasno jesensko obleko, pa sem tebi na ljubo opustila to misel ter ti tako prihranila vsaj 100 kron. Kaj ne, od teh podariš meni iz hvaležnosti 50 kron ?“
Vsakdanje. A: ,.Slabo, slabo gre moj obrt; vedno več moram doplačevati!" B: »Potemtakem bi jo jaz opustil." A: „Ob čem naj pa potem ži-žim ?"
Pred m o j s t r o m. Pomočnik : „Oženil bi;se rad!" — Mojster: „Kaj vam pa pade v glavo?" — Pom.: „Da gosp. mojster! Rad bi bil sam svoj!" Moj.: „To je nesmisel! Sam svoj hoteti biti in se oženiti!"
Loterijske Številki*.
28. avgusta.
Trst................. 83	50	12	90	79
Zahvala.
Pod pisani sc zahvaljujem „VzaJem-nl zavarovalnici" v Ljubljani, ki mi je
izplačala celo zavarovalnino brez odbitkov, ko mi je ogenj uničil dne 10. avgusta t. I. mojo žago. Tem potom priporočam slavnemu občinstvu imenovano zavarovalnico, ki je edina slovenska zavarovalnica.
Osek, dne 27. Vel. srpana 1909.
Anton Toptikar, posestnik.
Zlato na obroke!
Kdor pošlje 14 K, dobi takoj krasno, pristno zlato uro »Plaque«, z dvojno pokrovjo. Jamči so za pet let. Zraven Le dobi 14 karatsko zlato verižico, moderne oblike, 5G gramov težko, uradno puncirano, za 150 K. Kdor vzame na obroke le 5 K na mesec. Prosimo za gospode in gospe Prvi znesek se pošlje lahko po poštnem povzetju.
Ogerska Industrija za izde'ovanje ur.
Ujbanya (Ogersko).
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schmiedta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčapje in gluhoto
Cena steklenice K 4 z navodilom vred.
Dobiva se v lekarni O. CRISTOFOLETI-Ja v GORICI.
Odlikovana mizarska s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela ?a stavbe.
Zalogo pohištvo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v niestu in na deželi, da sem otvoril zalogo vsakovrstnega pohištva in imam svojo lastno delavnico. Sprejemam naročila iz mesta in dežele; priporočam se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu in vsem drugim cenjenim odjemalcem za obilno naročbo. — Cene zmerne in poštene.
Z najodličnejšim spoštovanjem.
vedno udani
mizarski izvedenec
Alojziji Kor stan,
Gabrovica 13, p. Komen.
fl ŠIH03Ž
= urar c. kr. državne zeležmce =
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
i
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
=g delavnico. =
Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv. Antona 12, GORICA.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hli. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine
aa krojače in Čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Ela obuvala ia vse letu čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Delavnica CBPhuenih posod In GErhventga orodja
Fp. Leban
Gorico, Magistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po naj nižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
ilotoo Iv. Pečenko
(»OIMCA, ulica Joh. Verdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-sklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnem tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
Odlikovana pekarija ^ in Hladčlčarna
rMi4Ui£?*\v
Lekarna ^
♦ K. DraŠČik ♦ | Crislofoleili t Goriei
. .	  ▼)f	Prare In edine Cel- kaolllee
♦
♦
♦
♦
♦
♦
t ftorici na Komu
(v lastni hlftl)
IzvrAuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolafie za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna Ona vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne ni. občinstvu. Cene Jako nizke.
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-—— ugodnejših krajev ___________________
Jedilno olje po 96 v. liter "TU
Jedilno fino	K	1-04	Marsiglia	... K 1'28
istrsko „	„	1'20	Bombay .	. . . „ 1'20
Corfti „	„	1-20	Bari............ 1-40
Puglie ,,	„ t’28 Lucca..........„	1-60
Jesih vinski	najfinejše . . . „ 2'—
Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Letnik
1910
nase „Družinske pratike"
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški Bukvami«, prodajalni »Katol. tisk. društva«, dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Potriiič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna »Kat. tisk društva«, V Celju: /vezna trgovina.
Cena komudu 24 vin., po pošti 10 vin. več Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik !
Kgll-ov lak
najboljši lak za tla mehkega lesa. —
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-valne mize 90 vin.
Keil-ova pasta za črevlje po 30 v.
Keil-ov lak za zlatenje okvirje 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v.
Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah
ima vedno v zalogi tvrdka:
Konjedic & Zajec, Gorica.
Postojna : Anton D i t r i c h.
Reka: mirodilnica F. J ec h el. Ljubljana: Les ko vi č & Meden.
Mali Lošinj: 0. P. Budna.
Pulj: A u g us to Z u 1 i a n i.
Rovinj: Giuseppe De Vese o vi. bebenik : F a u s t o 1 n c h i o s t r i. Tolmin: L ud. Kacafura.
m
I
Prave In edine iel. kapljice
i	mamko sv. Antona F&do-vanakega.
Zdravilna mod teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebav-Ivanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tv.na mamka) popjje _ Okrepi
ielodec, stor6, da ngine v kratkem čast* omotica im H-votna Unoit (mrtvost). Te kap. ljice tudi itorč, da človek raje //
^ Cena steklenici 60 vin ^
POZOR!
Edini specijalisf - optik I, PriieM«
Gorica na Kornu št. 13,
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. >se le po zdravniških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna.
Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča
J. Primožič, optik.
Oznanila.
Podpisani najuljndneje priporoča sl. občinstvu, posebno Bricem svojo
prodajalno jestvin,
v kateri se nahaja raznovrstno boljše in ceneje blago kot v mesta. Blago dobiva naravnost iz tovaren. Zraven tega priporoča tudi svojo
gostilno,
v kateri toči izvrstno briško vino. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Vse po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem udani ROŽIČ MIHA, trgovec jestvin in gostilničar Oslavje št. 141.
Naznanilo.
Naznanjam vsem cenj. starišem. ki pri-peljejo meseca septembra svoje sinove in hčere v razne goriške zavode, da sem v to svrho ceno posebno znižal, ter se priporočam vsem onim. kateri bodo potrebovali raznovrstnih oblek, najuljudneje, za prijazen obisk.
Spoštovaje
FRANC RAVNIKAR,
Gorica. Raštelj 16.
HHfl ilKHR
naslednica G. Lihar
V GORICI -- Semenišia nlica štev. 10.
Velika zalog1 a
pisarniških in šolskih potrebščin.
Raznovrsten papir in papirnati izdelk
Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd.
Svete podobo.
Tiskovine za duhovnije in županije.
Tiskanje zasebnih tiskovin:	računov,
napisov itd.
Pergamentna papir za zauianje masla.
Svilen papir in peresa za umetne cvetlice
Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic.
Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.)
Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo.
D Ith |xut! eil»n. vp<> ii ik' Cfn .
Novodošlo blago za
NASTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
Si S S
m o © -P O <o a
Cj > N
za vsaki stan.
Prosiva zahtevati listke!
o
T3
cS
h
M
ci
n
o
a
o
h
■X
O
rt
Največja trgovina z železjem
KONJEDIO &
EC
Gorica v hiši Monta.
u
o
N
o
Ph
k
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja.
(-ene nizke, mo I id na postrežba!
Eno krono nagrad« izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanstie blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
o
P
o
p
P
K
•1
P
P*
O
i
Prosiva zahtevati listke!
f
L
JVfaznanilo.
„Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo** v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V„ (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5Vo (pet in en četrt od sto;
b) r menico oziroma poroštvo po G°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih KM) kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
©r
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga /- omejeno zavezo
posredoje pri naknpn kmetijslrtli potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS VERDI ŠT- 32-
Lsx?~
«<sw»
      -----------------------------------
Slovenska manufaktunza trgovina
rs
us
GORICA — Raštelj 16 — GORICA
p i uroči slavnemu občircstvu svojo veliko zalogo raznovrstn ga oblačilnega blaga po najzmeruejših cenah.
mr Poslrežba ločna in solidna!
L.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	.	■
Z;i mnogobrojna naročila so toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
IVAN SCHINDLER,
Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12.
pošilja že veliko let dobro zriarie Stroje vsake vrste za poljedelstvo.
Mline za sadjo in grozdje, stiskalnico za sadje in grozdje Škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnic •. vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje rope, mline za golanje, kotle za kuhanju klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železno cevi, svinčeno cevi.
Od sedaj po zopet zdatuo znižanih ce ■ ali!
Ravno tako vse priprave za kletarstvo: m dene pipe, sesalke za vino, gumijevo in konopljene cevi, gumijevo ptoče, s»roj za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, pripravo za izdelovanje sodovko in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnico na drog, steberske tehtnice, namizne tehnice, decimalne tehnice; železno pohištvo, železne blagajne, šivalno strojo vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd,
Vse a večletnim jamstvoml
P« najntajl plačilnih popjih, Mi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno,
prekupci in agentje za/eljeni. =
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Piše naj se naravnost
Dunaj III\i Erdbergstrasse št- 12.
JNfazrcamlo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjamo, da smo prevzeli od g. Ant. Jerotl^a
mirodilnico in papirnico
v tekališču Josipa Verdija,
(tik sadnega tr£a.)
Za m no gob roj e n obisk se toplo priporočamo
Toroš-Drobnič & drug.