Izhaja f Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avsti o-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za fetrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za č- trt leta 4 K; za Ameriko z i pol leta 950 K za četrt leta 4 80 K
ia v.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Re klamacije so poHnine proste Nefranklrana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Insoratl: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovo:u.
111. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 16. oktobra 1909.
Leto XII,
NASLOVA: Za dopise in rokopise xa Ust: Urednlfltvo 'Rdečega Prapora >, Ljubljana. — 'Ia denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Državni zbor.
Dne 20. oktobra se snide državni zbor. To je znano po uradni objavi v ificielni «Wiener Zei-tung». A to znanje je zelo skromno. Venao, da se snide parlament. Kaj se zgodi potem, pa še ni znano nikomur, morda najmanje baronu Bienerthu, ki je sicer zadnji Cas postal nenavadno energičen, s čimer pa nikomur ni dokazal, da je gospodar situacij?. V uradnem listu kritizira ministrski predsednik poslaaco in stranke, pozabil pa je popolnoma, da bi moral v prvi vrsti kritizirati svojo vlado, ki je s svojo nespretnostjo in slabostjo največ zakrivila, da je državna politika zapeljana v zagato, iz katere ne poznajo nerodni vozniki nobenega izhoda.
Državni zbor se snide. Saj ni umetnost, sklicali ga. Toda s tem Se ni opravljeno nič. Baronu Benerthu mora biti znano, da še nikdar niso bile prilike za zborovanje tako slabe kakor sedaj, ko so se razbili spravni poizkusi na Čoškem in žugajo agrarci in klerikalci javno in glasno z obstrukcijo in z razbitjem državnega zbora. In če mu je to znano, se mora vprašaU: Kaj je storil ministrski predsednik, da bi državnemu zboru zagotovil delavnost, ki je za važne ljudske interese neizogibno potrebna? Odgovor na to vprašanje se pa glasi: Baron Benerth je v «Wiener Zeitung* objavil oficiozen članek, ki poziva s strogimi besedami poslance na delo. To je vse. Za uspeh ne pomeni to nič, zakaj za B emrthove pisarije se le še malo kdo zmeni; pač pa je to njegovo »veliko delo» popolnoma zadostno za nekaj druzega. Za spoznanje, da je gospod Bionerth za svojo nalogo popolnoma nesposoben ia da je njegova odstranitev najvažnejši pogoj za odpravljenje razmer v državi.
Gospod baron se tolaži na svoj način: Ge ne pojde s parlamentom - meni pojde s para-
grafom 14, ali pa z razpustitvijo državnega zbora. Razpustitev in nova volitev je seveda konstitucio-nalno sredstvo, ki bi ga bila vlada lahko že po leti porabila. Kaj bi s tem dosegla, je seveda drugo vprašanje. Kar se tiče § 14., je pa gospod baron menda vendar pozab.l, da so se razmere v državi ža nekoliko izpremenile. Tudi bodoči državni zbor bo izvoljen na podlagi splošne .volilne pravice in ljudski parlament, naj ima še toliko bolezni svoje mladosti, vendar ne bo tako mirno odobril absolutizma, kakor ga je trpel stari kurialni parlament. Bilo bi torej precej koristno, če bi si gospod baron izbil vlado s paragrafom 14 iz glave. S takimi pripomočki ne more biti in ne bo zadovoljno ljudstvo, ki potrebuje nekaj druzega.
Ljudstvu je potrebno redno delovanje državnega zbora, da se reši cela vrsta važnih socialnih osnov, In če vlada ne pozna poti, ki bi vodila do delavnega parlamenta, naj se odstrani. Socialno zavarovanje ni igrača, s katero bi se smeli nerealni polititfarji žogali po mili volji; kdor količkaj živi med delavstvom, ve, da je njegovo ogorčenje zaradi večnega zavlačenja to reforme prikipelo že prav do vrhunca. Proti neznosni draginji so nujno potrebna gospodarsko-politična sredstva, ki se ne morejo skleniti nikjer drugje kakor v parlamentu. Če ne bi bilo drugih reči, so že te tako važne, da jih ne dosežejo vse nacionalistične komedije, zaradi katerih narodnjakarske stranke ovirajo delo v državnem zboru. Preden se Snide parlament, se bo torej treba pomeniti tudi s strankami, ki hočejo pod pretvezo lažnjivega radikalizma ovirati reforme v prid ljudstva.
Ce so slovanske stranke resnično opozicionalne, imajo z Bienerthovo vlado obračunati tam, kjer je prostor za obračun. Vse burke, ki so jih nemški in slovanski narodnjakarji uganjali izven parlamenta, niso Bienerthu prav nič škodovale; Šušteršičev« obstrukcija je njegovi vladi le podaljšala življenje. Boj proti Bienerthovemu ministrstvu se more voditi edino v parlamentu, zalo pa mora' parlament
PODLISTEK.
Senca.	Daije.
— Ahal Ta senca, ta je torej jezikovna figura. Lepo. Ampak ona je zahtevala, naj vidim to senco. Čudno.
— Ali se spominjate, da sem tedaj včasih govorila o ljubezni P Ah t Kaj je bila meni beseda •ljubezen* 1 Nekaj neskončnega, brezmejnega, vzvišenega in krasnega. Jezik nima besede, i katero bi označila, kaj mi je bila «ljubezen>.
— Da, da, spominjam se. Imeli ste lepe fantazije.
— Fantazije Pl...
Zopet je nastal molk.
Kaj hoče od mene P To je vendar vse skupaj velika uganka. Slučajno se snideva v vagonu. Morda je bilo prav neumno od slučaja. Snideva se. Slučajno se peljeva v isti kraj. Tudi ta slučajnost je 2e čudna. Ona mi ponudi svoj voz in sredi gluhe noči me privede v svoje stanovanje. Kaj hoče, koj namerava z menoj P
— Torej mislite tudi Vi, da so to samo fan-tazijeP Da ni ljubezni P
— Da — ni —P Ne, pardon, tega ne mislim. Le ozrite se, v vsaki hiši najdete nekoliko družin, mož in ženčt, hm, to so vendar dokazi ljubezni Ppjdite na izprehod, kadar se spušča mrak na zemljo, pojdite na ples, koncert, kaj vem, kam;
živeti. Prilike za obračun pa je dovolj. Poslanci naj resno vprašajo, kdo je dovolil vladi, izdajati milione in milione za oboroževanje, za vojne priprave, pa bodo imeli izvrstno gradivo za opozicio-nalno delo in ljudstvo bo odobravalo tak boj. Ampak parlament mora živeti, če se hoče bojevat’. To bodi povedano strankam, ki sanjarijo o obstrukciji, dokler je čas. Delavstvo ni tako neumno, da bi se dalo zapeljati z razgrajanjem in se ne bo dalo preslepiti z obstrukcijo, ki mu podra-žuje hruh, Bienerthovi vladi pa podaljšuje dneve. Delavstvo svari, dokler ni prepozno; če bo svarilo brezvspešno, bo pa temeljito obračunala.
Delavstvo In parlament.
Spričo otvoritve državnega zbora prirejajo so* cialno-demokratične organizacije po vseh krajih shode in povsod se opaža velikanska udeležba, ker je gotovo najboljše znamenje, da se delavstvo živo zanima za usodo državnega zbora, od katerega pričakuje izpolnitev starih obljub. Na vseh dosedanjih shodih se je sprejela sledeča resolucija:
Na shodu zbrano delavstvo ogorčeno protestira, da ovira nesposobnost in neodkrilosrčnost Bienerthove vlade ter brezvestnost in prevzetnost nacionalističnih strank vseh narodov vsako plodno socialno delo v parlamentu, ki si ga je delavstvo priborilo z težkimi žrtvami.
Delavstvo zahteva, da se ljudskemu parlamentu končno omogoči, spraviti svoje nujne zakonodajne nalege.
Delavstvo zahteva, da se odpro meje cenenemu živežu, pred vsem kruhu in mesu ter da se sklenejo trgovinske pogodbe, ki so neizogibno potrebne, da se ublaži vsled draginje ter slabega položaja raznih industrialnih panog silno povečana beda.
Delavstva zahteva, da se izpopolni zakono-dajstvo glede na delavsko varstvo ter reformo in izpopolnitev delavskega za-
povsod najdete vse polno zaljubljenih parčkov. Eh, kdo pravi, da ni ljubezni P
— O, Vi me ne razumeta. Ne morem Vam povedati, kako to mislim. Rada bi vedela, če je ljubezen samo nekaj domišljenega, ali pa če žl/i v resnici P Prosim Vas, ne jemljite tega za malo. Zame je to jako važno. Saj je mogoče, da smo se samo z našimi mislimi v nekaj vživeli, česar pa ni. Že kot deklica sem čitala razne romane, v katerih se govori o ljubezni in od tistega časa pa do današnjega dne sem vedno mislila, da je ljubezen nekaj resničnega. Danes se mi je dvignil dvom.
Hotel sem se prijeti za glavo. Toda to se ne bi spodobilo. O kakšnih rečeh govori ta žena P Pa sicer govori sedaj za čudo pametno. Vse drugače, nego poprej, ko je pripovedovala o nekakšni megli, ali senci...
— Toda kaj naj ji odgovorim P Na taka vprašanja se nisem pripravil. Da sem prej le slutil, da pridem v tak položaj, bi se bil informiral, pri modrejš h ljudeh, v fitozofifinih knjigah, eventualno bi bil pogledal, ali je v konverzacijskem leksikonu kaj takega.
Ali je ljubezen, ali je ni P Njej se je dvignil dvom. Kdo naj razume to. Ljubezen t Ves svet pravi, da je, torej gotovo je.
Videla je, da razmišljam, pa si je to menda tolmačila po svoje.
•*— Ah, tudi Vi no veste gotovo, ali ali ni? Tudi Vi niste prepričani P
— Prepričan, gospa P Kako bi ne bil prepričan? Ves svet v6, da je ljubezen, torej mora biti. Pa še en dokaz. Evo: ako imamo besedo, moramo imeti tudi stvar. Ali bi imeli besedo <hiša>, da nimamo hiš P
— O, to ni dokaz. Ali vsaj veste, kaj je ljubezen P
— No, kajpada. Seveda vem. Ljubezen — no, to je vendar enostavno. Če se imata dva rada, je to ljubezen. Dtflitc>ja sicer ni pravilna. Spominjam se; učili smo se nekdaj, da se ne sme nobena definicija začeti z besedico «če», «ako», «kadar» itd. Ampak pri ljubezni ne gre za slovnično pravilnost.
— S tem mi niste povedali čisto nič. Kaj je ljubezen P Rada bi vedela, kaj je ljubezen. Ali veste, zakaj hočem vedeti P
— Prosim, blagovolito mi povedati.
— Ker sem utekla svojemu možu.
— U tek-li?
— Zapustila sem ga.
— Pa zakaj vendar P Vi P
— Da, jaz.
— Zakaj torej?
— Radi tiste sence.
— Evo P zopet tista senca. Sedaj je toliko časa pametno govorila, da sem že pozabil na prejšno meglenost. Naenkrat ima zopet tisto senco. A vendar ne vem ničesar o kakšni senci. Še ne sanja se mi o sencah. Kaj neki hoče s tem ? Gledal sem jo, kakor bi bil poosebljen vprašaj. Daljo prih,
varovanja; zlasti zahteva, da vzame parlament takoj načrt o socialnem zavarovanju v razpravo in ga predela v zmislu sklepov, ki so jih naznanili poklicani zaupniki delavstva, da dobi starostno in invalidno za varovanje ter preskrba vdov in sirot čiroprej zakonito veljavo.
Delavstvo zahteva, da se parlament čimprej poloti nujno potrebnih zakonitih reform, zlasti reforme tiskovnega in društvenega zakona.
Delavstvo poziva ljudske zastopnike, naj po* kličejo vojno upravo na odgovornost radi protiustavne izdaje stoterih milionov kron ter naj se z vso neomejno odločnostjo upro ogromnim oboroževalnim načrtom vlade, katere naj bi ljudstvo poplačalo z novimi neznosnimi davki.
Delavstvo poziva Bienerthovo vlado, naj odstopi, če ni zmožna, privesti parlament do resnega dela, meščanskim strankam pa naklada vso odgovornost, če bodo ljudskemu zastopstvu preprečili izpolnitev njegovih nalog. Delavstvo izjavlja, da bo smatralo vse stranke in vse poslance, ki bi pod kakršnokoli pretvezo preprečili piodonosno socialno delo v državnem zboru ter ovirali parlament s frivolno obstrukcijo, za ljudske sovražnike in da bo ž njimi tudi tako ravnalo.
Delavstvo zaupa soc<alno-demukratičnim poslancem in poziva svoje zastopnike v parlamentu, naj se z vso močjo upro protiljudskim načrtom vlade in obstrukcijskim poizkusom meščanskih strank.
Kranjski deželni zbor.
V	sredo je deželni zbor sprejel, kakor smo poročali, novi zakon o šolskem nadzorstvu, katerega glavno vsebino objavljamo na drugem mestu. Glasovanje o tem načrtu je bilo končano ob 7*7, zvečer. Potem je bil odmor do i/iT. V podaljšani seji je zbornica sprejela po kratki debati zakon o izboljšanju pašnikov in novela k zakonu o varstvu planin.
Na io se je sprejel predlog poslanca Matjašiča, ki pozivlje ministrstvo za javna dela, da pospeši odpravo klancev na karlovši državni cesti od Sutorja čez Metliko do deželne meje, pri čimer je deželni predsednik Schvvarz naznani, da je ministrstvo dovolilo v ta namen 0000 kron.
Nadalje predlaga poslanec Lampe:
•Deželnemu odboru se naroča, da izdela do prihodnjega zasedanja in predloži deželnemu zboru zakonski načrt o stanovskem zastopstvu kmetov na podlagi državnega zakona o kmečkih stanovskih zadrugah z dne 27. aprila 1902. in o •deželnem kulturnem svetu.»
Predlog se sprejme.
Posl. Matjašič se pritožuje, da Belokranjska železnica še sedaj ni zgrajena, da, niti trasa ni določena, zato stavi predlog, da naj deželni zbor sklene:
Protokol naše in ogrske države z dne 8. oktobra 1907 jasno določa, da je normalnotirno železnico od Novega mesta preko Metlike do Karlovca (Belokranjsko železnico) dogotoviti in prometu izročiti najkasneje oktobra 1910.
Navzlic temu jasnemu besedilu se zavlačuje zgradba te proge na tak način, da danes niti trasa ni določena ter da je popolnem izključeno, da bi se v tekočem letu moglo pričeti z zgradbo. Naravno je, da se je vsled tega nepopisno razburjenje polastilo prizadetega prebivaUtva, zlasti onega v Beli krajini.
Z ozirom na to dejstvo poživlja se c. kr. železniško ministrstvo najodločneje, de nemudoma ukrene vse, česar treba v iz vi šivanje gori omenjenega zakona ter izvršitev toliko zaželjene belokranjske železnice.
Predlog naj se odstopi upravnemu odseku.
Dež. predsednik izjavi, da železniško ministrstvo hoče upoštevati želje prebivalstva in je zato odredilo ogled novo predlaganih prog. Ogledi teh prog se vrše v pozni jeseni in načrti bodo izdelani že v letošnjem, letu. Potem sc bo odločila vlada za najprimernejši načrt. Klici: Zopet le zavlačevanje. S tem, da je tudi odgovorjeno na interpelacijo posl. Višnikarja.
Predlog posl. Matjašiča se odkaže upravnemu odseku.
O	prošnji župaustev občin Žužemberk, Toplice, Zagradec, Smuka, Dvor, Ambrus, Ajdovec in Krka za zgradbo kranjske transverzalne železnice po Krški dolini se sklene : Deželnemu odboru sa naroči: 1. do se obrne potom naše deželne vlade z dobro utemeljeno prošDjo na c. kr. železniško ministrstvo, v kateri opozarja na veliko važnost transverzalne železnice v gospodarskem oziru ter prosi, da ministrstvo izvrši vse priprave za zgradbo železnice in
2 enako prošnjo naj pošlje tudi c. in kr. vojnemu ministrstvu. Opozori naj ga na veliko slrate-gično važnost le železnce, ki bi v vzhodnem delu monarhije oraogečila h trejš; dohod k našemu edinemu vojnemu pristanišču in k zapadni državni meji.
Predlog se sprejne po kratki debati.
Dovolijo se razne podpore.
Za zgradbo mostu čez Savo pri Trbovljah se dovoli 2000 kron. Štajerski deželni zbor je dovolil za ta most 2000 kron, cestna odbora v Trbovljah ia v Radečah pa po 400 kron.
Končno so se rtš le šj nekatere cestne in vodovodne zadeve.
Seja se je zaključila ob 11. zvečer.
Iz stranke.
o. Delavskemu lokalnemu odbora rud. zadruge v Idriji se naznanja s tem, da se vrši v nedeljo, dne 17. t. m, ob 8. uri zjutraj v prostorih rud. društva važna odborova seja in se vabi odbornike, da se je zanesljivo ob določeni uri udeležijo.	T. Brus, načelnik.
_____
Z dnevnim redom
Otvoritev državnega zbora
bodo shodi:
Ljubljana. V torek, 19. oktobra ob '/ž8- zvečer v areni »Narodnega Doma*. Poročevalec so-drug Etb;n Kristan.
V	Trata v Delavskem Domu danes, v sobote, 16. t. m. ob 8. zvečer;
v Borovljah v gostilni Just dane?, v soboto,
16. t. m. ob 8. zvečer. Poročevalec sodrug Etbin Kristan;
v Solkana v nedeljo, 17. t. m. ob 3. popoldne. Poročevalec sodrug dr. Henrik Tuma;
v Pulja v „Aree Romano" v nedeljo, 17, t. ra. ob 10. dopoldne. Poročevalec sodrug Josip P e tej a n iz Gorice;
v Podljubelju v nedeljo, 17. t. m. ob 10. dopoldne. Poročevalec sodrug Etbin Kristan.
Zagorje ob Savi. V nedeljo popoldne je bil tukaj velik ljudski shod, na katerem je poročal sodrug Etbin Kristan o predmetu , Delavski razred in njrgovi nasprotniki ‘, sodrug C o bal pa o razmerah pri trbovljski premogokopni družbi, kjer so so zopet pojavile neke diference. Sodrug Cobal je naznanil, da se je zaupnikom in delrgatom posrečilo za enkrat poravnati razpor, ker je ravnateljstvo obljubilo, da se odpravijo razne tehnične napake in da se bo z delavstvom bolje ravnalo.
Javni radarikl Shod &e vrši v nedeljo, dne
17. t. m. ob 9. dopoldan v prostorih rud. društva v »driji. Dnevni red: 1.) Razmotrivanje danega odgovora c. kr. rud. direkcije na resolucijo, stay-ljeno dne 22. septembra 1.1.; 2) Sklepi k I. točki; 3) Slučajnosti. Rudarje se opozarja na važnost tega shoda, da se ga gotovo t polnem številu udeleže.
*
Delavci 1
Udeležite se napovedanih shodov čim števil-nejel Agitirajte za mnogobrojno udeležbo. Skubite, da bodo shodi mogočen protest proti politiki izkoriščanja in sleparstva!
Dopisi.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 10. oktobra, med časom, ko se je vršil ljudski shod na vrtu gospoda Mihelčiča, je vprašal gospod ravnatelj Bauer telelonično gosp. Ederja, koliko je rudarjev na zborovanju; omenjeni gospod pa mu je sporočil, da je navzočih kakšnih 150 delavcev in nekaj otrok. Resnici na ljubo obveščamo gosp. ravnatelja, da je bilo na zborovanju gotovo 600 rudarjev. Gospodu Ederju pa bodi povedano, da če misli, da se bode s takimi lažnjivimi poročili prikupil ravnatelju, se grozno moti. Omenjenega gospoda poznamo že dlje časa, da če je pri delavcih, zabavlja čez uradnike in paznike, nasprotno če je pri uradnikih, pa čez delavce. Gosp. Ed er, to je počenjanje, ki se ga vsak dostojen človek sramuje.	Opazovalec.
Domače vesti.
—	V čndnih zmotah žive goriški klerikalci i2za zadnjih volitev. Vsled strašnega poraza liberalcev in agrarcev menijo, da je zmagala klerikalna «ideja» in jia je vsa goriSka dežela poklerikaljena. Tako pa
vendar ni. Klerikalna stranka ni zmagala vsled svoje moči in priljubljenosti med ljudstvom, temveč vsled napak liberalizma, ki je z agrarizmom vred igral tako žalostno vlogo, da se ga bog usmili, zakaj mi se ga ne moremo več. Posebno modri klerikalci ugibajo celo, da so se socialni demokratje vzdržali ožjih volitev iz simpatije do klerikalne stranke. To je še posebno prismojena misel. Kar je storila socialna demokracija, je storila v svojem in v interesu delavstva. Njena naloga je bila naloga razredne stranke in pokazati ji je bilo tr«ba, da ni privesek liberalcev, ki so nele politični, temveč tudi gospodarski nasprotniki delavstva. Položaj je bil tak, da je stala kapitalistična stranka proti kapitalistični; ena ni bila za las boljši odi drugo in zato se niso imeli socialisti potegovati ne za eno, ne za drugo, ampak prepustiti obema boj. Seveda se v gotovih slučajih lahko pojavi povod, da pomaga socialna demokracija eni mesčanski stranki proti drugi, če je treba preprečiti večje zlo. Tega pa ni bilo na Goriškem. Saj so kazali liberalci celo leto socialnim demokratom še več sovraštva nego klerikalci. Kar se pa tiče svobodomiselnosti, ki bi še utegn la priti v poštev, bi je pri liberalni stranki še bo:j zastonj iskali nego je D ogen iskal ljudi s svojo svetilko. Na Goriškem sta bili dve klerikalni stranki. Ena se je imenovala »Slovensko ljudsko*, druga pa »Narodno-napredno*. Razlika je bila v imenih, v osebnih interesih, sicer pa v ničemer ne. Ia zato je maralo biti soc alnint demokratom vseeno, naj zmaga izmed klerikalnih strank prva ali druga. Ti razlogi izključujejo vsako simpatijo; nasprotno: Ker hoče socialna demokracija boj zoper klerikalizem, si je morala izvoliti abstinenčno taktiko. Doslej so bili na Goriškem osebni boji; s porazom liberalne stranke prihaja šele upanje in možnost načelnega boja. Za ta boj se m rajo strniti vrste vseh pravih nasprotnikoA klerikalizma, ki najdejo prostora pod praporom socialne demokracije.
— Obrtni svet se ustanovi pri kranjskem deželnem odboru. O tem je deželai zbor sklenil sledeče: 1. Deželni odbor osnuj »Deželni obrtni svet*, ki mu bo namen podpirati s svojim svetom deželni odbor v zadevah, tičočih se male obrti in domače industrije. 2. Sestavljen bodi obrtni svet takole: a) iz predsednika in podpredsednika, ki ju imenuje deželni odbor, b) iz obrtnega referenta dež. odbora, c) h c. kr. zadružnega inštruktorja, d) iz enega zastopnika vlade, ki ga imenuje c. kr. deželna vlada, e) iz enega zastopnika trgovske in obrtne zbornice, f) iz 10 članov obrtnikov, ki jih imenujejo deželni odbor, ki naj vpošteva različne obrtne kategorije in domačo industrijo, kakor tudi različne obrtniške zveze in različna dele dežele, g) iz ravnatelja zavoda 7a pospeševanje obrti na Kranjskem, b) obrtni svet sam pa ima pravico, poki ca ti še druge zastopnike in strokovnjake, ki pa imajo samo posvetovalen glas. 4 Za režijske stroške deželnega obrtnega sveta se vstavi y proračun vsako leto znesek 1000 K. Ob tej priliki bi nas zanimalo, kaj je vendar s socialnim svetom, ki se je o svojem času ustanovil na predlog poslanca drja. Kreka. Socialne reči so prišle pri klerikalcih sploh ob kredit, odkar komandirajo gospodje v deželnem dvorcu.
— Nekaj podatkov iz volilnih imenikov za bližnje volitve v obrtno sodišče. Vseh volilnih upravičencev za te volitve je v Ljubljani 7168. Od teh jih odpade na veleobrt 40 gospodarjev z 2354 uslužbenci; na malo obrt 1027 delodajalcev z 2156 delojemalci in na trgovino 793 gospodarjev s 798 uslužbenci, ki imajo volilno pravico.
—	Volilno pravico imajo poleg gospodarjev vsi uslužbenci obeh spolov, če so nad 20 let stari in delajo vsaj eno leto v kakem obratu.
— Katoliški „SIovenec“ je svojčas objavil brezvestno notico, da je italijanski socialistični poslanec de Felice defravdiral denar, ki se je nabral za žrtve sicilianskega potresa. Posnel je to infamno vest posredno ali neposredno po nekem italijanskem klerikalnem listu, proti kateremu je sodrug De Felice nastopil pred sodiščem. Pred tednom je bila porotna obravnava, ki je dokazala, da je bila dotična vest zlagana od konca do kraja ter je bil odgovorni urednik klerikalnega lista „il Bastone* obsojen radi častikraje na 10 mesecev ječe in 800 lir globe. Radovedni smo, če objavi resnicoljubni ,Slovenec" tudi to sodbo.
— Mesarski meč Andreja Gabrščka v Gorici bo zdaj začel sekati na vse kraje. Tako je povedal gospod Andrejc v neki družbi. Radovedni smo, na katerem koncu začne mesarsko delo. Po njegovem mnenju so krivi socialisti in agrarci, da je vspeh gospodu Gabrščku tako ne-všečen. Mi pa bi mu svetovali, naj udari najprej po svoji trdi glavi, zakaj ta je največ kriva ne le volilnega poraza, ampak propada njegove stranke sploh.
Društvene vesti.
§ Plene vaje Splošne delavske zveze »Vzajemnost* se vrši poslej vsako nedeljo od 3. popoldan naprej v velikem salonu bivše Hafnerjeve pivovarne (•sedaj »Puntigamska pivnica*). Gospodi čue ne plačajo nobenih društvenih pristojbin. Vabi se na veliko udeležbo.
R^bltC) če imate nahod, to Ble hripavi, zaaliženi in težko dihate, Kellerjev fluid z znamko «Elsafluid». Prepričali smo se sami pri lolečinah v prsih, v vratu i. t. d., o njegovem zdravilnem in kašel tolažečem vplivu. Tacat za poskušnjo 5 kron, dva tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje p le lekarnar E. V. Ftller v Stubici, Elsin trg št, 252 (Hrvaško).
Zadnje vešti.
Kranjski deželni sbor. Ljubljana, 15. oktobra. Današnja Seja, ki se jo vršila začetkoma popolnoma mirno kakor včcrajšna, je zvečer zopet rodila vihar. Na dnevni red je prišla reforma deželnozbortkega (»pravilnika, ki obsega drako-nične določbe in izroča manjšino na milost in nemilost večini. L-beralci so najprej začeli s hrupno obstrukcijo, ki pa je ostala brez vspeha. Disciplinarni odsek je izključil poslance dr. Triller ja, dr. Oražna, Kneza, Turka, dr. N o v a k a in Pirca. Nato so liberalci zapnltili dvorano. Klerikalci so kakor na stroju sprejemali paragraf za paragrafom. Nemci so glasovali s klerikalci. Opra-vilnik je bil sprejet tudi v tretjem čita»ju. Seja se je zaključila ob pol 10. zvečer. S tem se je tudi odgodilo zasedanje. Prihodnja seja se skliče pismeno
—	meseca decembra. Tako je napovedal v svojem sklepnem govoru glavar Šuklje, kateremu je deželni predsednik baron ScLwarz tako kadil, da je bil gospod glavar skoro do soh ginjen.
*
Novi poslovnik je izdelan približno tako kakor opravilnik dunajskega občinskega zbora. Tupatam je vpletena kakšna demokratična določba, ki ne tnore klerikalcem škodovati, v celoti pa ima večina manjšino popolnoma v rokah. Za manjšino bo deželni zbor le še govorniška tribuna. Po novih deločbah bo opozicija prazna senca. Klerikalci zlorabljajo svojo moč z brezobzirno prevzetnostjo. Pa tudi to je koristno. Ugonobili se bodo prej, nego je bilo misliti. Golo nasilstvo še ni dalo nobeni vladi trajnosti. Tudi klerikalni je ne bo.
Politični položaj.
Dunaj, 14. oktobra. Korespondenca „Cen-trum'1 javlja: „Prihodnji torek se snide v zbornici poslancev parlamentarna komisija čeških klubov, katere član je tudi minister rojak dr. Ž a č e k. Na tej seji bo minister Žaček prosil, da se mu z ozirom na trdni namen ministrskega predsednika Bienertha ia pretežne večine kabineta, ki hoče predložiti jezikovne zakone štirih nemških deželnih zborov na sankcijo, dovoli izstopiti iz Bienerthovega ministrstva. Ker se da pričakovati, da parlamentarna komisija čeških klubov motive tega koraka drja. Začka odobri in ker izreko tudi ostale stranke, ki so svojčas soglašale z vstopom drja. Žička v B eneithov kabinet, v sedanji dobi svoje sogla?aoje z njegovim odstopom, vloži češki minister-rojak kratko pred sestankom državnega zbora svojo de-misijp. Poljedelski minister prof. Braf se izjavi tudi sedaj, kakor je storil v krizi ob priliki razprave Sušteršičevega nujnega predloga v zadevi bosenske banke solidarnega z drjem. Začkom in vleži tudi demisijo. Kakšno stališče zavzameta poljska člana kabineta, je odvisno od sklepa poljskega kluba, v katerem bo, kakor se sliši, m nister Dulemba zahteval izjayo poljskih poslancev. Otvoritvene seje poslanske zbornice se češka ministra žo ne udeležita, tako da bodo imeli češki poslanci že v sredo proste roke napram Bienerthovemu kabinetu. Kljub akutni krizi pa hoče baron Bienarth še zdaj z ministri, ki so mu ostali zvesti, stopiti pred poslansko zbornico, v kateri pride v tem s u-čaju do živahn h scen. Ker na delavnost parlamenta ob sedanjem rež mu absolutno ni muliti, bo imela cela ministrska kriza v kratkem demisijo celega kabineta za posledico.
Dunaj, 15. oktobra. Klub čeških socialno-demokratičn h poslancev je imel včeraj skupno s-strankinim predstojnikom ob priliki otvoritve parlamenta posvetovanje o političnem položaju. Posvetovanje je trajalo ves dan. O iširno so se razpravljali v2roki politične krize, nedelavnosti češkega deželnega zbora in s tem provzročene nedelavnosti državnrga zbora. O posvetovanju se je izdal komunike, ki pravi: »Klub je izrekel ostro grajo ne postavnemu in protiustavnemu ravnanju B:enertnove vlade ter obsoja krščansko-socialno in nemško nacionalno gonjo proti češkemu delavstvu in proti šolami manjšin. Enako ostro se je govorilo o političnih pregonih in o zasledovanju časopisja pod Bienerlhovo vlado na C škem, posebno pa v Pragi.
V	obojnem ozru so se sklenile ostre akcije v parlamentu. Rarpravljalo se je tudi o jezikovnih predlogih v štirih deželnih zbor h. Soglasno se je izrazilo mnenje, da bi bila predložitev teh načrtov na cesarsko sankcijo, kar se tiče Nižje Avstrije, groba kršitev temeljnih dižitnih zakonov.
Dunaj, 15. oktobra. Vlada namerava v sredo predložiti državnemu zboru: Zakon o aneksiji, češke jezikovne predloge, načrt za italijansko fakulteto na Dunaju, pooblastilni zakon, socialno zavarovanje, načrte, ki se tičejo vzgoje in kazenskih razmer mladoletnih. Vlada naznanja, da se pripravlja načrt o zavarovanju mornarjev in o paro-brodni zvezi z Brazilijo in Argentinijo.
Dunaj, 15. oktobra. Krščansko-socialni po slanci kandidirajo za predsedništvo v državnem zboru zopet Pattaia. Dr. Lueger je povabil krščansko socialno vodstvo in voditelje vseh nemških slrank na dogovor v torek.
Dunaj, 15. oktobra. V političnih krogih se govori, da namerava Slovanska Enota glasovati za kandidata socialnih demokratov Pernerstoiferja na predsedniško mesto.
Proti gpanikemn tolovajitvn. Kakor električna iskra je preletela vest o nezaslišani lopovščini španskega klerikalizma ves civilizirani svet in ra vsi h koncih in krajih je vžgala silno ogorčenje, ki se izraža v demonstracijah, v stavkah, delema tudi v izgredih. Potomci nekdanjih inkvizitorjev pač niso mislili, da vzbude s svojim tolovajvtvom tak vihar in dane? se jim črne duše že krčijo v strahu pred jutrišnjim dnevom. A tudi strahu te rokovnjaške bande ni zaupati; to drhti in jeclja, dokler je v nevarnosti, čim se očuti nekoliko moči v skritih krempljih, se pa navzame vse tolovajske prevzetnosti in predrznosti. Dejanje v Montjuichu je rp^min vsemu izobraženemu svetu, da ne more biti pravice in svobode, dokler se ne stare glave strupeni kači, ki &e imenuje klerikalizem.
To bodo izvedeli tudi naši klerika'ci. Falotstvo <Slovenca>, ki je ves pijan radi strahovite zabitosti in nerodnosti naših tepčastih in smešnih liberalcev, laže in obrekuje od španskih bestij umorjenega Ferrara, blati njegov spomin in pljuje na njegov grob. Zblameli maiači popovskega vsskda-nj ga pan fl ta vedo, da se lažejo, vedo, da je Fairer nedolžna žrtev španskega klerikalnega lopovstva in so ne stidijo, zagovarjati navaden tolovajski umor. Atnpak dan obračuna pride tudi tem ljruam. Kar je doslej najbolj oviralo boj, pojema cakor lučica, ki ima vsak h:p izginiti; napotmga iberalensha bo kmalu konec, tedaj se prične boj, o laterem naj inkvizitorska banda le verjame, da se
1	ne bo prav nič smejali.
Trst, 14. oktobra. Snoči so bile tu velike protiklerikalne ddmonstracijc. Okolu 9. ure zvečer se je razvedelo, da je klerikalna vlada na Španskem vzlic protestom vsega civiliziranega sveta dala umoriti prof. Ferrerja kot provzročitelja barcelonske revolucije. Ko se jo to razvedelo po Trstu, se je zbralo na tisoče ljudi, ki so burno demonstrirali. Množica je naprej vdrla v gledališče in zahtevala, da v znak žalosti prenehajo predstavo. Vsa gledališča in vsi zabavni lokali so takoj ustavili predstave. Demonstrantje so potem napravili obhod po mestu, kl:coč: «smrt klerikalizmu* in se končno zbrali na velikem trgu, Tu je Imel socialnodemokratični državni in deželni poslanec Pittoni krasen govor, v katerem je označil vso in-famnost klerikalizma in naglašal, da se je na Španskem z umorom Ferrerja ponovila ona tragedija, kot pred stoletji, ko je katoliška cerkev na grmadi sežgala Giovana Bruna. Ko je policijski komisar Kcršavan pozval Pittonija, naj umolkne, je ta izjavil, da se ne boji in nadaljeval svoj govor.
Trst, 14. oktobra. Na velikem trgu, kaker tudi na drugih mestih je policija šiloma razgnala demonstrante. Demonstrantje so hote i vJreti pred španski konzulat, ali to je preprečila močna policijska četa, ki je demonstrante prjela od vseh Btrani in jih razpršila. Konzulat straži kakih 50 policajev. Ob pozni uri še so demonstrantje v gručah hodili po ulicah, prepevajo razne revolucionarne pesmi in kličoč: «Abbasso» in <morte> klerikalizmu.
Trst, 14. oktobra. Zaradi oblastvenega umora prof. Ferrerja so danes začeli stavkati delavci svobodne luke, dalje Lloydovega arsenala, tehniškega stabilimenta in še drugih tovarn.
Trst, 14. oktobra. Španski konzul je danes opoldne na policiji zaprosil varstva. Španski konzulat je zastražen.
Trst, 14. oktobra. Policija dela velikanske varnostne priprave. Zastražila je šktfijo in različne samostane. Duhovniki so se poskrili in se ne upajo na cesto.
Trst, 14. oktobra. Ob 11. zvečer je pridrvela večja skupina demonstrantov pred jezuvitsko cerkev v ulici Rjneo in je razbila vse šipe ter cerkev po škodovala.
Pul j, 15. oktobra. V znamenju protesta proti justičnemu umoru v Montjuichu so danes tukaj vse trgovine zaprte. Popoldne je velik protesten shod.
Madrid, 15. oktobra, španski senator Otte ga je dejal: Usmrtitev Ferrera napravi globok vtisk v celi Španiji in Evropi. V Španiji se pripravljajo resni dogodki. Usmrtitev Ferrera jih pospeši.
Pariz, 14. oktobra. Tukaj so bile velikanske demonstracije, pri katerih je bil 1 policijski agent ubit, 16 agentov in policistov pa ranjenih. Demonstracije so porabili v nekaterih krajih nečedni elementi za rop ln plenitev. Iz provincije se javlja mnogo demonstracij.
Budimpešta, 14. oktobra. Pred uredništvom klerikalnega „Alkotmany“ je množica delavcev priredila veliko demonstracijo.
Rim, 14. oktobra. Župan Nathan je dal nabiti črno obrobljen manifest, v katerem pravi, da se Rim pridružnje žalovanju civiliziranega sveta in protestira proti barbarskemu dejanju. V znamenje protesta je bila 24 ur splošna stavka. Enake vesti prihajajo skoraj iz vseh italijanskih mest. V mnogih mestih se je sklenilo, imenovati kak trg ali ulico po Ferreru. (To je najmanj, kar zahtevamo tudi od protiklerikalne Ljubljanel)
Firenc a, 14. oktobra. Protestna stavka je splošna. Protestnega shoda se je udeležilo nad lEj.000 oseb.
Tržaiki deželni zbor. Trst, 15. oktobra. V tržaškem|deželnem zboru se je včeraj priredil protest proti usmrtiti Ferera, potem se je seja zaključ la, ker so poslanci zapustili zboruco.
Strašen vihar. Havana, 12. oktobra. Vče-rajšni orkan je opustešil ves zapadni del Kube. Pet oseb je ubitih, 25 ranjenih. V luki se je 40 manjš h ladjic pogreznilo. V Argo Naranjo se je podrla nova bolnišnica za jetične; mnogo bolnikov je dobilo poškodbe. V Havani se ceni škodo na milion dolarjev.
Novi J or k, 12. oktobra. Kakor na Kubi, je napravil vibar tudi na polotoku Floridi velikansko škodo. Mnago poslopij se je porušilo, mod njimi več tobačnih tovarn.
Key West, 12. oktobra. Vsled včerajšnjega orkana je bil velik del mesta v nzvalinah. Škoda se ceni na dva miliona dolarjev. Ko se ja vihar polegel, so lopovi začeli pleniti. Radi tega se jo razglasila nagla sodba.
Umetnost in književnost.
: Slovensko gledaliičo. V četrtek se je ponavljala tretjič Fallova opereta »Dolarska princesa* in sicer za par-abo ne nte. —Danes v soboto se igra prvič Jo e Ecbegarayeva žaloigra Gale o t to*. Med modernimi španskimi dramatiki je Eclegaray prvak in njegove drame so vseskozi umotvori. Znamenito delo izbornega pisatelja in pesaka, ki je pomagal španski drami, ki si po smrti Galderonovi ni mogla več pridobiti nekdanje veljave in starega ugleda, v novejšem času ropet do viška, je povsem moderno, efeklualno ter so obrača tendenca dejanja proti malomeščanski opravljivosti in obrekljivosti. — Plodoviti pisatelj je podaril odru blizu 50 dramskih del, ki so zaradi svoje dramatske umetnosti in skoroda pesniškega jezika z uspehom igrajo po celi Nemčiji in po vseh večjh slovanskh odrih.
Naročajte in širite naš list!
Močenje postelje
30-2
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sanitas“
Velburg F* 848 (Bavarsko). Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; belega, pnhanega 5 K lu h; 1 kg veletinega, snožn0|ie-lega puljenega 6 K 40 h, g k ;
Httv' 1 kg puha’ siveea 0 K’ 7 K; be‘
 	lega, finega 10 K; najfinejši ,,rsni
12 K puh. Kdor VZi""e 5 dobl franko
Izgotovljene postelje
z gostenilega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dol, a, 116 cm široka, z dvama iglav-n koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim peijem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje p0 povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar.
$.$cnisch, Pcschcnitz Jt. 758, C«W l«s
(BOhmenvald). — Ceniki zastonj in franko.	15—7
S. Bemsch
Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo cikorijo!
nri' Vi r is i:	jmj	i:	mi;c	-iv
mmi
Kavarna	g
b pUnione* v Trstu a
ulica Gaserma in Torre Blanca S
se priporoča.
rurcrncui x?c)t}i nccrni i i
Ceniki zastonj ln poštnina prosto 1
Pozor!
K Jer želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union*, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
Fr. Čudna
urarja in trgovcu
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn .Union* v Bielu in Genovi. 40-27
Restavracija
'International'
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
= Gorka in mrzla jedila. ===== Na razpolago je lep senčnat vrt in Balon.
KegljiSče.	...
Cene zmerne. Marija Petrič
restavraterka.
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21-11
S
II
EU
m
Dovoljujem si p. n. sl. občinstvu uljmino naznaniti, da sem z dnem I. oktobra t. !• kupim potom prevzel
Mayr’]evo lekarno
„Prl zlatem jelenu11
oa Marijin Irgu v LJUBLJANI.
Upam, da mi bo slav. občinstvo kot večletnemu sotrudniku te lekarne dosedanje zaupanje obranilo tudi za prihodnje ter se priporo'am za nadaljno blagohotno naklonjenost in beležim z odi. spoštovanjem
Mag. pbarm. Rihard Sušnik
lekarnar.
V Ljubljani, dne 1. oktolra 1909.
m m
(sB
m
I
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
S
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:	36	25
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave,	trakove	in	znake.	::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
PNT* Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle jesonske in zimske obleko, površnike, dnine plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za damo in deklice.
Konfekcijska trgovina v Ljubljani §
 —Pred škofijo štev. 19.
k Mic
62-37
Ustanovljena 1847.	62-37	Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 s: LJUBLJANA :i Turjaški trg št. 7
IVaJvečSjei secsloy:t» polii&tvn za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke Bobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroei, otroški vozički i. t. d.
Najnižje oeno,	Nai.olldnejie blau;o.
—m L,ii‘ i iu.'<*
H. Suttner
Ljubljana :: mestni trg
razpošil a ure, zlatnino iti srebrnino na vse kraje svet , obinite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, pi ava mkelnasta Anker - Roskopf ura n n 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča S 4 53. — Srebrne ure od 6 K naprtj. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne n.izaj. — Verižice s slov. trakovi: :: nikelnasta K 1’20, srebrna K 5-—. ::
p.:;\c.na
Kupujte
le v trgovin! s papirjem
Ivan Vrečko
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 %> popusta.
			
	Telefon i«. 177	MMMi	m
č/&ttniAr£ ««• Maturi Jbatuo AVV«
nSimonJT "
62-46
L. Tomažič
zaloga piva
m
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško In : deško pivo :
&B
v Trstu
Via Cecilia št. 14
H Uficolo Coassinl
w komisijska izvozna in uvozna trgovina z deželnimi pridelki
posebno z ZElEIliaUO, SadjEtll id UillOlII (navadnim namiznim in naj-jK finejšim vinom v steklenicah) istrskim in furlanskim Žganjem.
C#) Upravna pisarna za realitete na deželi in v mestu
«9* 5-5	Projekte	za kmetijska in gozdarska podjetja.
&
$
&
&
Največja zaloga,
Čopičev ss pleskarje, sobne slikarje, sidarje, mizarje.
L&kOV, pristnih angleških za vozove.
Em&Jlne prevleke, pristne, v posodicah po '/», ‘/«i Vi in 1 kg.	104—93
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, itedllOOga, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
Ustanovljeno /. /532.
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv e tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega, Olpsai alabasterskega in štukaturnegi. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, 8Uhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja *a mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejših.
Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firneiev, lakov In steklarskega kleja.
Ustanovljeno 1.1882.
Izdajatelj in edfovorui urednik Trsu Bar tl.
Tizka Iv. Pr, Lampret t Kranju,