SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 21 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 11 de junio -11. junija 1998 Darjan loboda iGracias, Argentina! La colectividad eslovena rinde homenaje al Libertador General Sun Martin y a sus heroes caidos en la lucha contra el comunismo Plaza San Martin, 7 de junio de 1998 to ^ terminar la segunda guerra mundial Ca 3^° *^5, sobre la mitad de Europa tnstemente celebre cortina de hie- •to pl - • ' regimen perverso nazi-fascista fue ttuido por la criminal dictadura comu- hj . — ^nunicu uiv-iauuia c.vjmu- dp ®n^re ^os Que snfrieron este tragico n° estuvo tambien el pueblo eslove- do vn ac*ue* ent°nces incluidčTen el esta- ^ u8°eslavo. Como tristes secuelas de s flagelos quedaron innumerables fo- ti>v (:°niunes con decenas de miles de vic-'Unas j inocentes masacradas a mansalva. j, “'alizada la guerra, cerca de 12.000 es jovenes, integrantes del ejercito Pas °tia' esl°veno> se rindieron a las tro-^ P^glesas en la večina Austria, pidiendo dto ^ I)r°tecci6n ante el avance del ejer-h,. ruso. que instalo en el poder en 'Uestro m0 j Pais a los secuaces del comunis- dort-ernacioi,al ^,aj° mando del dicta-httr lt0 ^0n un en8alK) v‘l l°s ingleses sUs e8®on desarmados a estos hombres a c0. I110r,ales enemigos, los guerrilleros iatii niS,as’ Ouienes en el transcurso de tpr[a. 1945, mas de un mes despues de Inada la guerra, los masacraron des- piadadamente y los tiraron a las fosas comunes esparcidas a lo ancho y a lo largo del territorio esloveno. Si compara-mos el numero de las victimas con el total de la poblacion, esa tremenda masacre signified para el pueblo esloveno tanto como si alguien hubiere matado a 250.000 jovenes argentinos. Hace 50 anos los eslovenos fibres, sobrevivientes de aquellas matanzas, he-inos encontrado un nuevo hogar en la hospitalaria tierra argentina. Cuando en el ano 1991 nuestra patria de origen recobro su libertad e independencia, nos reunimos en esta mišma plaza para expresar nues-tro jubilo ante tan grato acontecimiento. Nuestros corazones jubilosos albergaron la esperanza de que, desaparecida la fu-nesta tiranla comunista, se haria justicia. Con inmenso dolor en el alma debemos reconocer hoy, a siete anos del Estado Esloveno libre y democratico, que no se ha hecho lo necesario para esclarecer aquel horrendo crimen de lesa humanidad cometido en el ano 1945. Las fosas comunes, llenas de victimas inocentes, no han sido senaladas, ni debidamente conserva-das. Todavla no han sido identificados ni procesados los culpables de la muerte de 12.000 jovenes eslovenos. Siguen impunes esa y otras violaciones de los derechos humanos elementales. Al rendir homenaje a nuestros heroes, exigimos justicia, exigi-mos el esclarecimiento del holocausto del ano 1945 y la condena y el castigo a los culpables, pues esos crfmenes no preseri-ben. No habra ni paz ni progreso para el Estado Esloveno sin el esclarecimiento y la condena de estos hechos aberrantes. Hoy nos hemos reunido en esta histo-rica plaza para rendir homenaje al ilustre Libertador General Jose de San Martin, slmbolo de justicia y libertad para todas las naciones. Tambien venimos para decir publicamente: Gracias, Argentina! Gracias por tu generosidad al recibir hace 50 anos a los sobrevivientes del holocausto esloveno! Gloria al Libertador General Jose de San Martin! Gloria a los martires eslovenos! Al gran pueblo Argentino, salud! Foto: Marko Vombergar P M WjXL... w J 1 -C * A n * ?re<* sPomenik generala San Martina polagajo (od leve): podpredsednik ZS r-££e0’, predstavnik veleposlaništva Tomaž Kunstetj, predsednik ZS Marjan podpolkovnik Emil Cof, po činu najvišji živeči domobranski oficir Nov napad na Drobniča Državni svet (senat) je 3. junija po obširni razpravi o predlogu državnega svetnika Franca Batagelja za uvedbo parlamentarne preiskave o izjavi generalnega državnega tožilca Antona Drobniča o državnem prazniku 27. aprilu sprejel sklep, v katerem ocenjuje, da so politično sporne izjave neprimerne in znak podcenjevanja slovenske državnosti. Zato državni svet Antona Drobniča poziva, nqj odstopi s funkcije generalnega državnega tožilca. Ta predlog so državni svetniki podprli z 22 glasovi „za” in 4 „proti”. Kot piše Janez Markeš v 4. junija prvi številki novega slovenskega dnevnika Jutranjik, je smisel vsega tega mogoče videti bolj kot utrjevanje strahu pred razrednim sovražnikom. Generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču ob izteku osemletnega mandata verjetno ni bilo mogoče narediti boljše usluge, kot je bil ideološki linč, ki ga je v državnem svetu nadaljeval Franc Batagelj. Zoper Drobniča je namreč zahteval parlamentarno preiskavo zaradi njegove nedavne izjave o 27. aprilu, Najmanj, kar je mogoče videti, je, da je bil Batageljev namen prek državnega sveta predati vročo disciplinatomo štafeto v roke Zmaga Jelinčiča, ta bi jo posadil za govornico in z njo uresničil svoje že dlje trajajoče napovedi o linčanju državnega tožilca. Tu pa, komično ali tragično, pravzaprav pridemo do bistva revolucije. Do pohoda velikih pravičniških besed prek ust kriminalcev. Po Drobniču Drobnič? Pod gornjim naslovom je 6. junija v Sobotni prilogi Dela tožilec iz Kopra Marijan Bobič napisal žolčen članek proti generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču, ki dobro prikazqje, zakaj je nastala današnja gonja proti njemu. Zaradi strahu! Prinašamo nekaj njegovih misli: Sedanji generalni državni tožilec je prišel, toda ali bo res tudi odšel? Fizično vsekakor. Zadnjega dne v tem letu mu po zakonu preneha funkcija, saj je dopolnil 70 let starosti. Že zdaj pa posveča obilo naporov temu, da z njegovim odhodom ne ob odšla tudi njegova ideja političnega vodenja tožilske organizacije. Že nekaj časa se v vseh medijih pojavlja Barbara Brezigar v sliki in besedi. Imenovanje gospe Barbare Brezigar na položaj generalne državne tožilke bi pomenilo veliko tveganje za politično neodvisnost državnega tožilstva in pravosodja sploh. Izpričano zaupanje sedanjega generalnega državnega tožilca do nje vzbuja sum, da je tudi Barbara Brezigar enako politično opredeljena in bi utegnila svoje politične poglede uveljaviti pri tožilskih odločitvah. Če pa bodo državni tožilci mimo gledali, kako jim bodo politični mešetarji postavili za generalno državno tožilko gospo Barbaro Brezigar, potem bodo izgubili še tisti kanček ugleda in samospoštovanja, ki ga morda še imajo. IMWnmWMWBBaBMMBaKMBiBaBaiigggBMBaMiaHB Deklaracija o odnosu do preteklosti — izjava o narodni spravi Predstavniki parlamentarnih političnih strank so 3. junija na sedmem delovnem sestanku dorekli besedilo deklaracije o odnosu do nekdanjega totalitarnega komunističnega režima, nato pa so se lotili tudi Qblikovanja besedila izjave o narodni spravi. Predstavniki parlamentarnih strank se bodo ponovno sestali prihodnji ponedeljek. Kot je pojasnil Podobnik, je pri izjavi o narodni spravi ključna preambula. Na tem sestanku so dosegli temeljno usmeritev tega dokumenta. Na prihodnjem sestanku pa bi predstavniki že lahko dosegli tak napredek, da bi vodstva političnih strank dobila oba dokumenta v obravnavo in nato posredovala pripombe. Vincencfj Demšar (SKD) ni popolnoma Danes objavljamo govor predsednika ZS Marjana Lobode ob poklonitvi pred spomenikom generala San Martina, ob letošnji spominski proslavi naših padlih. V prihodnji številki bomo priobčili ves potek spominske proslave s fotografijami. zadovoljen z današnjim sestankom. Poudaril je, da sam loči čas po vojni, ki ni tako problematičen, medtem ko se bodo glede obdobja med drugo svetovno vojno po njegovi oceni še lomila kopja. Sicer pa vidi zadosti volje, da se bodo stranke uspele uskladiti. Predsednik ZLSD Borut Pahor je sestanek ocenil kot korak naprej že zato, ker so se stranke »končno lotile” tudi dokumenta oziroma fcyave o spravi. Ni sporno,-da bo prvi del dokumenta zavrnil povojno komunistično izkušnjo, predvsem kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V dokumentu o narodni spravi pa se bo skušala doseči pomiritev, ki bo omogočila, da se polemike okrog zgodovine umaknejo iz dnevnega reda. Za ZLSD je pomembno, da se pozitivno vrednoti NOB in negativno kolaboracija ter politična izraba NOB za politično revolucijo. Verjetno bo še vedno slavila NOB. Ni še jasno, kakšna bo njihova končna dikcija, je dejal Pahor. Sicer pa bo deklaracija o odnosu do nekdanjega totalitarnega komunističnega režima obravnavala obdobje po letu 1946, drugi dokument pa širše obdobje. Po STA STRAN 2: Janša zahteva novo vlado Janša predlaga prehodno strokovno vlado Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je 3. junija predsednikom parlamentarnih strank poslal predlog o oblikovanju prehodne strokovne vlade, ki naj bi imela programsko in časovno omejen mandat, in sicer do predčasnih volitev maja prihodnje leto. V SDS ocenjujejo, daje vladna koalicija v krizi, - težavnost koalicije pa priznava tudi sam premier - ki se kaže zlasti v vabilih posameznih vladnih strank na ločene pogovore z opozicijo. S predlogom o strokovni prehodni vladi pa želi stranka opozoriti tudi na nevzdržnost ugotovitve, da sedanja vladna koalicija nima alternative. Janša je opozoril na dva takšna primera v zadnjih letih, na Italyo in Češko. V SDS menijo, da je Slovenija v podobnem položaju, ker ni „realnih možnosti, da bi parlament, tudi če bi vlada odstopila, izglasoval predčasne volitve”. Slovenija potrebuje strokovno prehodno vlado, ker je sedarya vlada neučinkovita, ker zamiya z reformami, davčno, pokojninsko in socialno ter reformo državne uprave, je pojasnil Janša in kot najbolj zaskrbljujoč podatek navedel stai\je proračunskega primanjkljaja, ki naj bi po tiyih virih znašal 6,4 odstotka BDP, vlada pa prikaziye bistveno nižjo številko. Po poročilu Mednarodnega denarnega sklada, opozarja Janša, ns\j bi „oblasti v Sloveniji lani začele izgubljati nadzor nad javnimi financami”, fiskalne napovedi za leto 1998 pa naj bi bile ..zaskrbljujoče”. Med očitki SDS sedanji vladi je še ryeno zamvyarye s predlogom zaščitne zakonodaje, neučinkovita zunanja politika, slabe možnosti za vstop v NATO in neusklajenost vladnih strank pri oblikovanju izhodišč za rešitev vprašanj s Hrvaško. .In kakšno vlado predlaga Janša? Sestavljena naj bi bila iz strokovnjakov, ki niso člani vodstev političnih strank. Njen mandat bi bil programsko omejen na pet ciljev oziroma predlogov, ki bi jilt oblikovala za sprejem v državnem zboru, in sicer: predloge pokojninske reforme, reforme državne uprave in sprememb, volilnega sistema, ter predloga za pripravo harmonizacije zakonodaje za vstop v EZ in ureditve odnosov s Hrvaško. Strokovna vlada bi delovala do maja prihodnje leto, ko naj bi izvedli državnozborske volitve. Za oblikovanje prehodne strokovne vlade je nujno soglasje vseh ali večine parlamentarnih strank, ugotavljajo v SDS. Na vprašanje, kdo bi takšno vlado vodil, Janša ni želel odgovoriti, zatrdil je le, da Slovenija takšne ljudi ima. V zvezi z vlogo predsednika republike Milana Kučana pri morebitnem oblikovanju takšne vlade je Janša povedal, da pri dogovarjanju o oblikovanju takšne vlade nima pristojnosti. „Slejkoprej pa bo tudi on moral povedati svoje mnenje o stanju v državi,” je dodal Janša. O gomji iniciativi v SKD menijo, da Slovenija pred pomembnimi odločitvami potrebuje močno in politično enotno vlado, ki se jo lahko doseže samo s predčasnimi volitvami. Slovenski krščanski demokrati ne želijo izgubljati časa v škodo Slovenije z različnimi prehodnimi vladami, zato so v stranki prepričani, da so najboljši izhod iz te krize predčasne volitve. Krščanski demokrati pa ob tem še dodajajo, da je odločitev v rokah' Slovenske ljudske stranke. V SKD menijo, da je čas za takšno vlado, ki je Sloveniji priborila samostojnost, mednarodno priznanje, slovenski tolar in ugled v svetu. Predsednik Združene liste Borut Pahor se o predlogu za oblikovanje strokovne prehodne vlade ni opredelil, ker naj bi v stranki o njem še razmislili, medtem ko so Slovenski .krščanski demokrati pobudo SDS o predčasnih volitvah podprli, ne pa tudi prehodne vlade. Gregor Golobič je v imenu Liberalne demokracije predlog SDS označil zgolj za nadal,jevai\je ustavne obtožbe proti Janezu Drnovšku z drugimi sredstvi. 'Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik pa oceryiye, da v tem trenutku ni pravih razlogov za oblikovanje prehodne strokovne vlade, saj se prednostne naloge delovanja koalicije na podlagi koalicijske pogodbe približujejo temu cilju. Razpis predčasnih volitev pa bi vsaj začasno v slovenskem političnem prostoru le poglobil politična nasprotja in s tem oddaljil državo od reševanja zadev, ki so zdaj vendarle v ospredju delovanja koalicije. Zgodilo seje v Sloveniji... NOVA TISKARNA DELA Ljubljanska župai\ja Vika Potočnik in direktor Dela Tit Doberšek sta odkrila temeljni kamen za novo Delovo tiskarsko središče. Gre za enega večjih gospodarskih projektov v slovenski prestolnici, saj vrednost nove Delove tiskarne znaša več kot 22 milyonov DEM. Od te vsote je le tretjina tiyega kredita, ostalo pa so lastna sredstva družbe Delo. Gradil jo bo ljubljanski SCT. NOVI DNEVNIK Od 4. junija je slovensko medijsko prizorišče bogatejše za nov dnevnik - Jutranjik. Kot je v uvodniku zapisal direktor in glavni urednik Danilo Slivnik, Jutranjik ne poskuša biti ne levi ne desni, ampak profesionalen in natančen. Jutranjik naj bi po besedah Slivnika zapolnil vrzel na medijskem trgu, na katerem mai\jka kritičen in dosleden časopis. Bralce želi predvsem seznanjati s pomembnimi dogodki v državi in s silnicami, ki se pojavljajo v ozadju le-teh. Direktor in glavni urednik novega dnevnika je Danilo Slivnik, pomočnik glavnega urednika je Vinko Vasle, odgovorni urednik pa Janez Markeš. Iz življenja v Argentini VLADIMIR KOS: CVET, KI JE REKEL NAGASAKI V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa so 28. maja predstavili pesniško antologijo Cvet, ki je rekel Nagasaki slovenskega zdomskega pesnika, esejista, predavatelja ter misionarja Vladimirja Kosa. Pesmi, spremno študijo in kronolgljo je pripravil Rranc Pibernik. Po njegovem mneryu je bila najboljša Kosova pesniška zbirka Dober večer, Tokio iz leta 1960 s svojim prodorom v modernizem in avand-gardnost daleč pred pesniškimi zbirkami, ld so do takrat izšle v Sloveniji. Kos v Sloveniji ni bil poznan, zelo pa v Argentini, je dejal Pibernik. Knjiga je pri Založbi Obzorja Maribor izšla z denarno pomočjo ministrstva za kulturo, urada RS za Slovence v zamejstvu in svetu ter mestne občine Maribor. ZDA DALA 10.000 DOLARJEV Odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu Paul Reid je izročil ček v vrednosti 10.000 dolarjev Rdečemu križu Slovenije v sklad za pomoč žrtvam potresa, ki je letos aprila prizadel Bovec in okolico. Precej vroče dni smo imeli pretekli teden, kljub temu da se v Argentini jesen že poslavlja in mrzle temperature naznanjajo skorajšen prihod zime. Vročina je seveda politične narave in v tem oziru lahko mirne duše napovemo, da bo pozimi kar vrelo. NAVIDEZNO PREMIRJE Znano je, da položaj v peronistični stranki ni rožnat. Dejansko se je pred dnevi začelo že resno govoriti o razkolu. Po-tem ko je Duhalde zbral provincyske delegate v strankino narodno konvencijo (glej prejšnjo številko), je kazalo, da je spopad neizbežen in bi poraz enega povzročil odhod drugega. Oba, Menem in Duhalde, pa se dobro zavedata, da ne moreta niti saryati o naslednji predsedniški dobi, če kandidirata na čelu razbite stranke. Zato je razumljivo, da je prišlo do premirja, ki so ga sklenili zastopniki obeh skupin. Zedinili so se v tem, da odslej ne bo borbe za vodstvo stranke. Vse naj ostane po starem pod formalnim vodstvom Mene-ma, medtem ko naj vsakdanje življenje stranke teče mimo pot naprej. Seveda, prvo vprašanje vsakega pametnega človeka je, koliko časa lahko tako premirje drži, če se med tem ne reši ključno vprašanje spora: kdo naj bo predsedniški kandidat na prihodnjih volitvah. In prav v tem se ni nič spremenilo. Duhalde ne odstopi od svojega namena, da bi poizkusil doseči predsedništvo države; Menem pa vztrajno in dosledno vodi naprej svojo strategijo, ki naj ga pripelje do nove, tretje in doslej prepovedane kandidature. Dejansko je takoj nato, ko je bilo premirje sklenjeno, glavni štab menemizma razdelil med pristaše v poslanski zbornici in v senatu poseben obrazec, ki naj služi za predstavo na sodiščih, kjer naj dotični zahtevajo, da se Menemu dovoli ponovno kandidirati. Poteza ni nova. Juridično stoji na isti nelegitimni zahtevi, da je ustavni člen, ki prepoveduje novo predsednikovo kandidaturo, neustaven. Tudi obrazec ni nov (nova je napaka v razpečanem besedilu, kjer je bila zapisana letnica 1889 namesto 1989); nova pa je tudi strategija, ki bo federalna sodišča širom države dejansko poplavila s temi zahtevki. Večkrat smo že omenjali, da menemizma ne skrbi dejstvo, da vsa nižja sodišča in sodne zbornice sistematično zavračjgo te zahtevke: hočejo le, da vsi ti postopki pridejo pravočasno in v čim večjem številu do vrhovnega sodišča, kjer naj vladna večina odloči usodo v .prid Menemu. ŠE O OROŽJU IN DRUGIH TEŽAVAH Čeprav zadeva tihotapljenja orožja ne bo odločila usode vlade, je vendar izredno važna. Dosedanja praksa je pokazala, daje menemizem pričel izgubljati priljubljenost (in glasove), čim je gospodarska stabilnost dobila domovinsko pravico in čim je opozicija spoznala, da je narod tenkočuten do problema korupcije. Še ob vsaki dosedanji volitvi, ko je peronizem pričel izgubljati glasove, sta tako radikalizem kot Solidarna fronta našla ahilovo peto vlade prav v korupciji. In ta zadeva orodja tako čudno smrdi, da je vladnim možem kaj neprijetno. Celotno zadevo sedaj poveziyejo še z umrlim Yabra-nom, da je afera bolj zaokrožena. V zadnji številki smo omenili, da se je na tem pozorišču pokazal sirijski trgovec (tihotapec) Al Kassar, ki ima na grbi že nekatero aferico tudi v Argentini. Sedaj se je zvedelo (in vlada je morala priznati), da je preko njega izvedla več prodaj orožja v Tone Mizerii inozemstvo. Ta je tudi sedaj vrgel v javnost povezavo med Yabranom in vlado še pre° leti. Za njim je o istem predmetu govoril šf brigadir Crespo, ki je bil leta 1989 vrhovni poveljnik letalstva. Sedanji delavski niinis- ter Ernman Gonzalez, ki je bil leta 1990 gospodarski minister, je za tem moral pn* nati, da se je večkrat sestal z Yabranom115 da se je z njim pogajal glede pe angleške čete z 200.000 člani hrvaške °Jske in s civilisti, ki se z njimi bližajo ju-°slovanski meji pri Pliberku, izdal povelje, ^ Se »Jugoslovani, ki so služili v nemški v°jski, &>slov razorožijo in izročijo krajevnim ju-^5l0vanskim silam". Znano je, pravi avtor, »Alexander ni dovolil, da bi hrvaška °Jska prišla na Koroško." Res so Hrvate Pliberku, ko so hoteli prestopiti mejo 2 maja, zavrnili oddelki irske pehote, (str. P ’ 28 op. 5) Po avtorjevem mnei\ju (str. j bi Robertsonovo povede morda lahko So j ° tuc*‘ za 13 000 hrvaških vojakov, ki e bili razoroženi na Vetrii\jskem polju, k°r pa ne za ostale Jugoslovane. J^ledryi dan 15. maja se je sestal bri-Low, šef štaba 5. korpusa, s Titovim Poslancem polkovnikom Hočevarjem, z l> en°m „koordinirai\ja obeh armad“. evar je želel imeti skupaj z Britanci °r nad begunskimi taborišči. Low je to o J*1*!’ a obljubil, da bodo „čimprej mo-^ e Poslali v Jugoslavijo vse Hrvate, ki so Mihovem območju. Kako je ta nesporna pQ Uc*ba, da se vrne v Jugoslavijo Hrvate -Vsej verjetnosti le vojake - prešla v *3 P°slati tja vse ljudi z Vetrinjskega !*’ ni bilo nikoli pojasr\jeno.“ (str. 30) ga.. om*y dva dni po tem, 17. maja, je bri-vSe IjOW podpisal povelje, da se „preda vi^ u8°slovane na območju Korpusa Tito-U(j Sl*am> čimprej mogoče." Pri tem je po-Ho“ u110’ da Prizadetim „ne sme biti reče-ga ie jih P°šil)£«o. (str. 28 in 59) Kp so ^ 1985 vprašali, zakaj so skrivali pred Drnovšek v Avstraliji in Novi Zelandiji Predsednik vlade Janez Drnovšek z delegacijo je obisk v Avstraliji sklenil s srečanjem s predstavniki vlade kakor tudi z avstralskimi poslovneži. Avstralski sogovorniki so izrazili predvsem zanimanje za gospodarski razvoj Slovenije, možnosti sodelovanja med državama, pa tudi za slovensko turistično ponudbo ter ob tem za infrastrukturo in prometne povezave. Premier Drnovšek se je udeležil kosila, ki ga je priredil slovenski častni konzul v Sydneyu Alfred Brežnik, pa tudi pripravil sprejem za predstavnike slovenske skupnosti v Sydneyu in na njem sporočil povišanje slovenskega častnega konzulata v Sydneyu v generalni konzulat, (avstralski častni konzul v Sloveniji je Viktor Baraga). 6. junija je Drnovšek začel uradni obisk na Novi Zelandiji. Prve dni obiska je preživel na Severnem otoku, kjer je obiskal Maorski institut za obrt in umetnost, nato pa je odšel v Wellington, kjer se je srečal s podpredsednikom vlade in finančnim ministrom, nato predaval na novozelandskem Institutu za mednarodne zadeve, zvečer pa je bil na večerji, ki jo je priredila predsednica vlade Shipleyeva. jugoslovanskimi begunci, kam jih pošiljajo, je Low mimo, odgovoril, da „če niso vedeli, kam gredo, je bilo verjetneje, da bodo šli v pripravljen transport", (str. 31) Pri tem je odgovornost sedanjega lorda Aldingtona tem večja, ker je po mednarodnem pravu (20. člen Ženevske konvencije) določeno, da morajo biti „vojni ujetniki v primem, da jih premestijo, vnaprej obveščeni, kam jih selijo." (str. 322) Če pa ljudje na Vetrii\js-kem polju niso bili vojni ujetniki, so kot begunci „imeli pravico do bolj človeškega postopanja, kakor določeno v Ženevi, in ne mary“. (str. 322 op. 1) Komaj nekaj ur po tem, ko je Low podpisal gornje povede, je izdal maršal Alexander prav nasproten ukaz, po katerem naj bodo „vsi četniki in jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncetracijsko cono Distone", to je v prvi administracijski dis-trikt (Distrit one), ki je obsegal italjansko obmejno ozemije. „Alexander pojasnjuje, da je tam že 11.000 Jugoslovanov (srbski dobrovoljci) in da je preostanek, ki naj bo preseljen, nekako 24.000 oseb, to je natančno število ljudi v Vetrinju, vključno četniki in Hrvatje, (z izjemo ruskega Korpusa, ki pa je bil takrat že rešen)", (str. 31, 32.) Ta navodila, ki so „izginila“ iz vojnega arhiva 5. korpusa, a so ohranjena med drugim tudi v ZDA (US National Archives) (str. 31. op. 13), poudarjajo, „da bo o končni namestitvi vseh teh ljudi odločano na ravni vlade". To je bilo, kot pravi avtor, povsem v skladu s politiko Vojnega kabineta (War Cabinet), kjer je bilo jasno, da nihče od teh ijudi ne bo izročen Titu. Edino kar je bilo kriminalno organizacijo. Rad bi vas izločil, gospod predsednik, vendar ob tem, ko izročate odlikovanja ljudem, ki jim ne pripadajo, menim, da to kriminalno organizacijo podpirate tudi sami. Ob takih vaših ravnanjih pa ne more noben svobodoljuben in demokratični človek ostati neprizadet. Vem, gospod predse-denik, da resnica boli, je pa potrebna. Vinko Levstik (Mag, 20. 5.) Delo pisma ni hotelo objaviti treba odločiti, je bilo, kam naj vsi gredo. »Churchill je dal navodila že 29. aprila, naj bodo anti-titovske sile ‘razorožene in nameščene v begunskih taboriščih’, (str. 32) Osma armada pa je 3. maja sporočila 5. korpusu med drugim: „Četniki, Mihajlovičeve čete in drugi jugoslovanski disidenti... bodo vzeti kot predano osebje in se bo v skladu s tem z r\jimi postopalo. Končno se bo o r\jih odločalo na vladni ravni." V skladu s temi navodili, ki pa so izginila iz arhiva 5. korpusa, (str. 32, op. 15) bi moralo, biti že omenjeno Alexandrovo povede z dne 17. maja, ki je poznano kot „Distone order", dovoij jasno, da je treba jugoslovanske begunce prepevati v Italijo in ne v smrt. Britansko zunanje ministrstvo (Foreign Office) je verjetno slutilo (ali vedelo), da se kuha, j o v zvezi z Jugoslavijo nenavadne stvari, ker je odposlalo poveljstvu 8. armade navodila, da se je treba „izogniti vsakemu obvezujočemu (‘signed’, to je dobesedno ‘podpisanemu’) dogovom z jugoslovanskimi poveljniki". Ta navodila je prejel 5. korpus dne 17. msya. (uvod VI in str. 33) Brigadir Low je skrbno pazil, da ni podpisal ničesar, čeprav se je zavezal v pogovorih s partizanskim polkovnikom Hočevarjem in kak dan kasneje z njegovim kolegom polkovnikom Ivanovičem glede vračanja beguncev. Vse kaže, da je dobilo poveljstvo 5. korpusa, verjetno po Macmillanu, ustna navodila „iz vladnih krogov", naj se rešijo prisotnosti Titovih partizanov na Koroškem tako, da jim v zameno izročijo njegove nasprotnike - begunce. Toby Low ni poslušal poveva nadrejenih, ampak ijudi, ki so mu obljubljali politično kariero. Nekaj dni po tem,j ko je bilo povelje o izdaji in predaji podpisano, je Low odšel v Anglijo in se posvetil politiki v vrstah konservativne stranke. Minister Eden, ki je bil eden glavnih zagovornikov jaltskega dogovora o Stiki med oddaljenima državama so precej redki, gospodarsko sodelovanje pa nadvse skromno. Lani je blagovna menjava med Slovenijo in Novo Zelandijo dosegla le 3,4 milijona ameriških dolarjev, kar je 0,02 odstotka celotne slovenske menjave s svetom. Na Novo Zelandijo radi zahajajo slovenski turisti, sicer pa tam stalno živi okoli 30 slovenskih družin. NOVICI S PRIMORSKE DVA JUBILEJA sta praznovala pevska zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Pred tridesetimi leti je pod vodstvom danes že pokojnega Sergija Radoviča začel prepevati moški zbor, pet let kasneje pa še ženski. Praznovali so ju v domači cerkvi sv. Roka pod vodstvom prof. Bojane Kralj iz Sežane: zbora sta vsak zase zapela po šest pesmi, v mešani zasedbi še štiri, ob koncu pa so se pridružili še bivši pevci in za nameček zapeli tri pesmi. Ob priliki je izšla brošura z naslovom Iz kamna rastejo rože ljubezni in kaseta s posnetki v živo. DVA ZAMEJSKA ZBORA sta prejela prvi nagradi na 33. državnem zborovskem tekmovanju v Vittorio Veneto. Med štiridesetimi zbori iz vse Italije je v kategoriji za resno glasbo v izvedbi mešanih zborov prejel prvo nagrado zbor Hrast iz Doberdo-* ba (dirigent Hilarij Lavrenčič), pri izvedbi priredb ljudskih pesmi pa je žirija priznala prvo mesto mešanemu zboru F.B. Sedej iz Števerjana (dirigent Bojan Kralj), združenem z zborom Vesna iz Križa. V prav tej kategoriji je doberdobski zbor zasedel drago mesto. vračar\ju sovjetskih državljanov v roke Stalinu, je čestital Lowu k uspešni rešitvi Titovega umika s Koroške, (str. 15) Za svoje ‘zasluge’ je odvetnik in rezervni brigadir Low postal lord Aldington. Partizani pod Titovim poveljstvom so se 20. maja 1945. leta umaknili s Koroške za-ceno 25.000 življenj. Dne 23. maja, ko je bilo vračanje Hrvatov skoraj končano, je vrhovno zavezniško poveljstvo v Caserti (Alexander) izdalo myno povelje 8. armadi kot odgovor na zahtevo, naj potrdijo trenutno politiko v zvezi z jugoslovanskimi begunci: „Potrjeno je, naj bodo vsi Jugoslovani na območju 8. armade vrnjeni v Jugoslavijo, razen če bi bilo za to treba uporabiti silo. V takem primera naj se z njimi odredi v skladu s prejšnjim (Distone) poveljem," kar je pomenilo, da ne bo nasilnega vračanja in da ostane v veljavi ukaz o zbiranju vseh disidentov v Italiji. Skoraj takoj po tem povelju pa je bilo poslano prav od tam Alexandrovo povelje 15. armadnemu zbom, katerega del je bila 8. armada in tako tudi 5. korpus na Koroškem: „Noben Jugoslovan, ki je prišel v roke Zavezniških čet, ne bo vrnjen v Jugoslavijo ali predan jugoslovanskim četam proti svoji volji. To vključuje četnike, ustaše, Hrvate, Slovence in razne begunce ter civilne disidente, vključno ženske in otroke. Vsi zgoraj omenjeni bodo premeščeni v primerna koncentracijska območja in tam preverjeni" (‘screened’, pomeni lahko tudi ‘obvarovani’). Kljub temu, da je bilo to navodilo v popolnem nasprotju z ukazom brigadirja Lowa, ta ni bil preklican. Značilno pa je, da je bil tudi ta dokument dolgo „založen“ in je bil najden po končanem procesu le v arhivu britanskega »Foreign Office", (str. 35 in op. 21.) Nadaljevanje prihodnjič Pisali smo pred 50 leti... Prijatelji nam pišejo »Svobodna Slovenija” se je že s svojimi prvimi številkami, ki so izšle v Argentini, tako priljubila slovenskim emigrantom, kjerkoli pač žive, da od povsod dobivamo pisma, v katerih nas prosijo, naj jim list redno pošiljamo, ker ga slovenski protikomunistični emigranti zelo radi berejo. Tej njihovi želji smo radi ustregli in danes „Svobodna Slovenija” zahaja že skoraj v vsako večjo slovensko skupino v vse dele sveta. Prijatelj lista, ki živi v Ekvadorju, v pismu med drugim pravi: Jskreno se Vam zahvaljujem za pozornost s pošiljanjem lista. Prosim, da mi ga redno pošiljate na poslani naslov. Naročnino odnosno prispevke za tiskovni sklad Vam bom poslal takoj, kakor hitro se bom malo opomogel na novem mestu.” V Kanadi živi večja skupina protikomunističnih Slovencev. Njihov predstavnik nam je poslal sledeči dopis: „Od bivšega slovenskega begunca, kije bil še nedavno v spittalskem taborišču, danes pa je že v Kanadi, sem dobil pismo, v katerem mi sporoča, da je z njim v Kanadi že 80 slovenskih fantov, vsi delajo na progi Monteal - Toronto po 10 ur na dan. Dnevno zaslužijo okrog 6 kanadskih dolarjev... Zvedeli so že, da v Argentini zhaja „Svobodna Slovenija” in prosijo, da bi jim list redno pošiljali. „ Vse prijatelje lista v inozemstvu prosimo, da nam sporoče, ali list redno prejemajo ali ne. Vsem ga namreč redno dostavljamo, zato prosimo, da nam vsako nerednost pri dostavi lista sporoče, da jo bomo skušali odstraniti. Prosimo jih tudi, da nam redno pošiljajo krajše dopise o življenju naših ljudi po svetu. Svobodna Slovenija, št. 15, 22. junija 1948 Slovenija, moja dežela Semeniška knjižnica v Ljubljani V času protireformacije in prosvetljen-stva se je kulturno delo nadaljevalo tudi tako, da so si izobraženci zelo prizadevali ustanoviti bogato znanstveno knjižnico. Pričel je z idejo ljubljanski škof Hren in nadaljevali ljubljanski znanstveniki, zbrani v Akademiji Operozov. Leta 1701 so podpisali ustanovno listino predsednik akademije Janez Krstnik Prešeren, humanist Janez Anton Dolničar in škof Sigismund Herberstein. Določili so, da bodo svoje knjige izročili v skupno rabo, povabili pa še druge tovariše, naj storijo isto. To se je takoj izvršilo. Urejanje je potekalo počasi, kakor tudi dotok knjig. Prostorje knjižnica dobila v semenišču, ki so ga istočasno zidali. Giulio Quaglio, ki je poslikal stolnico, je izdelal tudi krasno fresko na stropu. Duhovniki so večinoma zapuščali svoje ki\jige tej knjižnici, ki se je tako bogatila. Večkrat dokupovali knjige in tudi izdelali kataloge. Prostore so večkrat predelali in povečali. Ko se je leta 1919 ustanovila Teološka fakulteta, so tja posodili več knjig študijske vsebine. V knjižnici je 377 latinskih, nemških in slovenskih starih rokopisov. Znamenita je latinska biblija iz 13. stoletja, dar Turjaških grofov škofu Hrenu leta 1614. Nemški rokopis Ein Schacz der Armen iz 15. stoletja je znamenit zaradi vlepljenih bakrore- usinattrobtuiu*^« dnraiod noti lmriteteams MARJETA SMERSU BOLTEZAR Kotiček moje domovine Iz govora na obletnici Slovenskega doma v San Martinu zov in svetovno redkega testnega odtisa Kristusa na Oljski gori. Tudi ima knjižnica 22 inkunabul, knjig iz prvih časv tiska. Med rokopisi pa sta važni Dolničarjeva Zgodovina ljubljanske stolnice ter Bibliografija starih kranjskih znanstvenikov in umetnikov. Leta 1951 je bila knjižnica razglašena za kulturni spomenik, saj je res izredni biser starega znanja in lepote v mestu Ljubljani. gmtanmiqitnwuctr Začetnica F iz Turjaške biblije Čeprav je pravno ime našega Doma „kotiček moje domovine”, ga na splošno kličemo bolj po domače in bolj intimno: naš dom. In danes je torej dan tega našega doma, ki je tistim, ki so začutili potrebo, da so ga zgradili, - in to ni bila malenkost, marveč napor združen z mnogimi žrtvami tako denarnimi kot časovnimi,- pomenil nek nadomestek za domovino, zato so tudi skušali vnesti vary, kolikor se je pač dalo slovenskega duha: po stenah križe in slike, pod okna nagelj in rožmarin, po dyoriščih pa so zasajali lipe. V prvih letih našega zdomstva se je pojavila ta nujnost, da si ustanovimo v krajih kjer so bile naseljene večje skupine Slovencev širom Argentine, svoje domove, svoje „koščke domovine”. Domovi so postali zatočišče, kjer smo se počutili varnejše in gotovejše. In tako so se polagali temeljni kamni in se blagoslavljali številni Domovi. Izselitev iz domovine je povzročila v nas hudo izkoreninjenje, ki je bilo toliko hujše, ker je bilo primorano in nenadno, v deželo, ki je nudila precej različno okolje od našega prejši\jega. Zato je bilo potrebno strniti to naše malo slovensko občestvo in oblika Domov je bila najbolj primerna. Saj je v njih slovenski človek še nekako lahko živel svoje nekdanje življei\je, imel svoj status, svoje mesto. Po sobah, v začetku prav bornih, je odmevala slovenska govorica, naši otroci so tod prepevali slovenske pesmi in recitirali Prešerna, Kunčiča in Gregorčiča. Domovi so bili nedvomno za lastnim domom tisto zatočišče, kamor se je naš človek lahko zatekel v stiski. Domovi pa so bili prepotrebni tudi naši mladini, morda še bolj kot nam. Čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da ni tako, saj se je mlajši rod že kar naravnost vraščal v novo kulturo in novo občestvo, pa to ni tako. Pognati korenine v ti\ji zemlji ni lahko. Po starših in po lastnem domu so bili otroci starega sveta, po šolah in novi okolici pa so že korakali v novega. Treba je bili pomagati, da so znali oboje, to se pravi, našo kulturno dediščino in tisto, ki jo jim je nudila okolica, povezati v harmonično enoto. Integracija v novo skupnost, marveč pravilna integracija, ni opustitev ali izgubi-tev ene narodnosti in prevzem druge, to se pravi, ne zamenjava nečesa za nekaj drugega, marveč obogatitev tega, kar že imamo, z nekaj novim. Kaj ugotavljamo po petdesetih letih izseljenstva v Argentini in sicer tudi v našem Sanmartinskem domu? Dom se je povečal, polepšal. Vendar je veliko organizacij, ki so v začetku delovale, v teku časa preminulo. mmmtm Poročilo šolskega referenta Strop semeniške knjižnice Učiteljstvo in šolarji so sodelovali pri verskih srečanjih, prvem svetem obhajilu, birmi, procesiji sv. Reši\jega telesa in romanja v Lujan. Šole imajo samostojne nastope in sodelujejo pri prireditvah krajevnih domov. V vseh šolali imajo zadr\jo soboto v mesecu šolsko sveto mašo. Pri roditeljskih sestankih so sodelovale voditeljice, kateheti in učiteljice. Na nekaterih je predavala prof. Milena Ahčin. Šolski odsek ZS nudi vsem šolam knjige, zvezke in učne pripomočke. Na koncu šolskega leta podari vsem učencem izpričevala, ki jih je izoblikoval Stanko Snoj, Vera Breznikar Podržajeva je pripravila delovni zvezek za našo knjigo „Zdomski živžav”. Šolam je na razpolago arhiv igric in priložnostnih deklamacij. Marsikdo najde marsikaj zanimivega in koristnega. Kar pa opažamo z največjo zaskrbljenostjo in žalostjo, pa je pomanjkanje mladina predvsem visokošolske. Eden izmed razlogov je gotovo tudi ta, da mladina ne n^e v Domu pravega kulturnega zaledja. Neke vrste zadoščenje pa je, ko se vračajo kot poročeni možje in žene ® pripeljejo svoje otroke. Torej le niso po®' bili, le niso čisto izkoreninjeni. Ne moremo si predstavljati, kako bi obranili živo narodno zavest brez znanja našega jezika. Zal®) j bi prikrajšali naše otroke za veljavo ^ J enega moža, ker jim je sorazmerno se j vedno lahko priučiti se slovenščine. Petdeset let po našem prihodu v M deželo je dorasel med nami že drugi, tukal rojeni rod, to se pravi: otroci že tuM rojenih otrok in tudi že tretji rod. Koliko oo njih sploh še govori slovensko in koliko t» kje govorijo, koliko od njih zna kaj sloven* kega napisati, koliko jih sodeluje pri na^ organizacijah, pri naših odborih, koliko se jih je povsem oddaljilo? Torej, ali lahko predvidevamo kolik0 časa bo ta Dom in drugi naši Dom0]1'1 obstali tako ali pa malo drugače, kot j® danes poznamo? Kdo bi vedel odgo''ot Naša iskrena želja je, da še mnogo, mnof!0 generacij. Nobeden pa ne ve za formul0’ kako to doseči. Eno pa je gotovo. Četudi ta naš San-martinski dom čez nekaj generacij ne b° več to, kar je danes, bo vendar v uien’ neizpodbitno ostal naš duh, spomin tistB* prvih pionirjev pred petdesetim leti, ki s® preživeli in se zatekli v to zemljo „dobreg8 zraka”. V tem Domu bo ostal sad trpljenja, njihovega upanja in požrtvo' nosti. Izpolnili smo svoje poslanstvo. Mi pa ne bodimo malodušni.' Dane5 voščimo iz vsega srca temu našemu Donju vse najboljše za obletnico z željo, da bi ^ dolga leta pod to streho odmevala naša priljubljena: Kjer rod je tvoj, kjer S® je tvoj, tani si, Slovenija. Zveza Žena in mati je podarila vsem učencem božične voščilnice. Pri delu v skupnosti sta dve najvažnejši besedi: Bog plačaj! Zedinjeni Sloveniji in Dušnemu pastirstvu: Marjanu Lobodi in Jožetu Škerbcu; Miji Markež, Frančku Breznikarju, Stanetu Snoju, Janezu Čeču, Bogdanu Magistru, Damjanu Ahlinu, Francetu Vestru, Francetu Bidovcu, Mariji Slabe in Marjani Vitrih za pomoč in pozornosti. Svobodni Sloveniji in Duhovnemu Življenju, v poročilih omenjenim in neomenjenim tihim sodelavcem, ki so sodelovali pri ohranjanju naše šolske družine. Voditeljicam za sodelovanje s šolskim referatom, za njihovo, nekaterih polstoletno delo, za pripravo in vzgojo mladih učiteljic, ki z isto ljubeznijo učijo in bodo nadaljevale delo za ohranitev naše skupnosti po slovenskih šolah. Iz pogovora z Antonom Drobničem Policija do zdaj ni dala niti ene sanie ovadbe - ne zoper italijanske ali nen^j vojne zločince, kaj šele zoper rdeče sl0-; venske. Ko sem nastopil mandat, sem sVff jim podrejenim in ministrstvu za notraflf zadeve poslal okrožnico s priporočilo^ naj pospešijo delo pri odkrivanju v0-inl zločinov katere koli domače ali tuje vojsk11’ joče se strani. Zgodilo se ni nič. Niti enef!J brezna nisnio izpraznili, niti en vojni $ povojni zločin ni raziskan. Medtem pa ^ tujci opozarjajo, da bodo pri evrops™ organih sprožili očitek, da se v Slovenijipe preganjajo mednarodni vojni zločini. motite se, če mislite, da se ščitijo le rde*1 državljanske vojne, ščitijo se tudi italij^ ki in nacistični. > Mladina (19. mfti*1 KOT ZA ČASA TITA Kljub temu, da je od natečaja za n0'5 stavbo nunciature v Ljubljani, ki je P0'^ ročil mali škandal (s pozivom arhitektotf1 bojkotu natečaja), minilo že nekaj časa. razglasa izbrane natečajne rešitve in arh1 ^ kta še ni prišlo. Nuncij msgr. Edmul’ Farhat ni želel dati nobene izjave o tei"’ povedal pa je, da dogovori z arhitektoma potekajo, v pripravi pa je potrebna d° y mentacija, kjer se očitno precej zatika-» Sloveniji imate sicer demokracijo pa birokracijo, ki deluje sila počasi, tako ko Titovih časih," je komentiral. Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini BRNIK - Na brniškem letališču so odpr-li nove prostore namenjene za delo letalske službe za balansiranje letal, meteorološke službe in službe letalskih informacij- Skupna površina novih prostorov znaša 600 m2, vrednost naložbe vključno z opre-m° Pa je 140 milijonov tolarjev. KOPER - Pri založbi Lipa Koper je izšel n°vi alpinistični roman tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča z naslovom Budovo oko, ^ Ponuja preplet pustolovščine, legende in Mistike, predvsem pa soočenje vzhodnega ® zahodnega sveta. LJUBLJANA - Gasilstvo je z več kot '19.000 člani najmnožičnejša reševalna služba v Sloveniji. Samo ob nedavnem potresu v Posočju je 1718 gasilcev opravilo za 21.269 ur dela. Preračunano v finančna sredstva to pomeni, da bi omenjeni gasilci 2a oprav^eno delo - če bi seveda zanj lahko komu izstavili račun - prejeli 54,9 milijona tolarjev. LJUBLJANA - Minister za okolje in Prostor Pavel Gantar je izdal odredbo o ^asni razglasitvi reke Soče s pritokom za Naravno znamenitost. Zavarovano območje ° jemalo reko Sočo od izvira do mosta Pršetu, del pritoka Koritnice ter ZerrJjišča ob bregovih reke in pritoka. GORNJA RADGONA - Na Pomurskem je predsednik Slovenske gospodars-e zbornice mag. Jožko Čuk odprl 11. med-"arodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, ^adiščenja in transporta, imenovan Inpak 8. Na površini 4500 m2 je predstavilo svo-Je izdelke in storitve skupno 160 razstavlja-V°ev, od tega 35 tujih iz desetih držav. Hk-^ so s podelitvijo petih oskarjev in 13 pri-2r,anj za embalažo sklenili letošnji izbor n^jbo]jših in po pričakovanjih tudi rayus-J-^ttejših domačih proizvajalcev s tega ^■°čja (glej sliko). LJUBLJANA - Na končani razpis za vključitev osnovnih šol Republike Slovenije v poskusno uvajanje programa 9-letne osnovne šole v šolskem letu 1999/2000, se je prijavilo 68 slovenskih šol. Razpis zajema največ desetino od skupnega števila 444 osnovnih šol, kolikor jih je bilo v Sloveniji v iztekajočem se šolskem letu 1997/98. Izbor šol, ki ga bo pripravila omenjena komisija, bo najkasneje do konca oktobra potrdil minister za šolstvo in šport. LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije je 31 največjim donatorjem, ki so darovali več kot 500.000 tolarjev bodisi finančnih bodisi materialnih sredstev za pomoč prizadetim ob potresu v Posočju, podelil priznanja. Podelitev priznanja so povezali s Tednom solidarnosti, prihodnji teden pa bodo začeli z največjo humanitarno akcijo, ki poteka pod geslom Nikoli sami. Zbrana sredstva, lani so zbrali približno 80 milijonov tolarjev pomoči, bodo namenili socialno ogroženim družinam; samo lani so pomagali več kot 70.000 družinam. IZOLA - Člani potapljaškega kluba Norik Sub so z organizacijsko pomočjo agencije Publicis Vigro in finančno pomočjo Podravke ter drugih sponzorjev še zadnjič v letošnjem letu izpeljali ekološko akcijo Slovenski potapljači za čisto morsko dno. Tokrat so očistili morsko dno pri svetilniku v Izoli. V akciji je letos sodelovalo 200 potapljačev, pod vodo so prebili 250 ur in opravili 300 potopov. Z morskega dna so potegnili za pet kontejnerjev oziroma sedem kubikov smeti. NEW YORK, ZDA - Slovenski slikar mlajše generacije Robert Ložar je v newyorški slovenski cerkvi svetega Cirila uspešno odprl svojo prvo razstavo v tujini. Otvoritve razstave pod pokroviteljstvom kulturnega atašeja Slovenije in pesnika Tomaža Šalamuna so se udeležili številni ameriški Slovenci ter tuji diplomatski predstavniki. Ložar predstavlja novi val modernističnih slovenskih slikarjev. - Tudi v New Yorku je gostovala mednarodna plesna skupina En-Knap. V okviru festivala East of Eden, ki ga organizira The Danspa-ce Project z namenom .predstaviti najnovejše plesne težnje Srednje Evrope, so umetniški vodja skupine Iztok Kovač in njegovi plesalci tri večere zapored odplesali svojo uspešnico Zakonitosti kobre. CELOVEC, Avstrija - Župan Kranjske 0 re Jože Kotnik je v imenu Gorei\jske in-UeeSne skupnosti in po pooblastilu Vlade Publike Slovenije podpisal listino o pris-.. k skupni kandidaturi treh dežel za ske olimpijske igre 2006 in listino o us-°vitvi skupnega poletja za promocijo cj stno Vilev Je bita uspešna in je vzbudila ^8° zanimanja," je povedal namestnik Au 8l^a koroške deželne vlade Michael ve Serwinkler in dodal, daje posebej raz-r>io s V°’ (^a predsednik MOK Juan Anto-! arr*aranch sprejel slovensko vabilo, da r obišče prizorišča tekmovanj. Sama- 10 bo pripotoval v Slovenijo na povabi- fiist arnestnika slovenskega zunanjega mi-a c*r- Ernesta Petriča, ki je predsednika 38. obletnica Slovenskega doma v San Martinu V nedeljo, 17. maja smo praznovali obletnico ustanovitve Slovenskega dojna v San Martinu. Rojaki iz okraja, drugih Domov in zastopniki raznih ustanov so prihiteli na celodnevno praznovanje. Topel, sončni dan je slavje še olepšal. Pater dr. Alojzij Kukoviča je daroval zahvalno sv. mašo v kapeli Srca Jezusovega. V svoji pridigi nam je podal bogate misli o delu v naši skupnosti. Pevski zbor je ubrano pel Bogu in Mariji na čast pod vodstvom in spremljavi prof. Lučke Marinček Kastelic. Po zaključku zahvalne slovesnosti smo se pomaknili v gornjo dvorano Doma h kosilu. Vse je bilo lepo, dobro in okusno pripravljeno. Vsa hvala našim skrbnim kuharicam: Magdaleni Belec, Marti Jerman, Marti Rupnik in mladini za postrežbo. V prijetnem vzdušju je čs kosila kaj hitro minil in že smo stali v dvorani pred mogočno sceno, ki jo je spretno izdelal Anton Paulič. V svoji zamisli je v barvah nakazal slovenski izrastek v argentinsko prostranost. Počasi se je dvorana polnila, gledalci so radovedno čakali na proslavo. Program smo pričeli s peljem argentinske in slovenske himne. Takoj nato sta Marta Jenko Škulj in Jože Rupnik na poseben in prijazen način pozdravila goste. Predsednik Doma Andrej Peršuh je izrekel vsem dobrodošlico in pozdravil opolno-močenega ministra veleposlaništva Republike Slovenije Tomaža Kunstlja, predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Lobodo in gospo, dr. Alojzija Kukovico, ki je zastopal prelata Jožeta Škerbca, župnika Francija Šenka in vse zastopnike bratskih Domov. Slavja so se udeležili tudi gostje iz Slovenije, čani Inštituta Jožef Štefan. Marjeta Smersu Boltežar je v svojem lepem govoru orisala življenje slovenskih Domov v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Ob zvokih Beethovnove Pesmi radosti so prikorakali z desne pevski zbor in z leve učenci Rožmanove šole in se postavili vsak na svoje mesto. Poslušaj, brat, to pesem radosti, veselja... so zapeli v pozdrav. Pesem je združila v en sam glas in hotenje tri rodove: pela sta babica in dedek z vnuki, oče in mama z otroki. Celoten program je harmončno potekal pod geslom: „Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!” Gospa Lučka je intonirala zdaj najmlajšim, zdaj starejšim. Marta in Jože sta po domače in igrivo povezovala. Pevski zbor je res z občutkom zapel: Bratci veseli vsi, Škrjanček poje, Veseli letni časi, Po jezeru, Slovenska dežela in Domov v slovenski kraj. Vsi učenci Rožmanove šole so dokazali, da jim je slovenska pesem pri srcu. Recitirali so nam tudi Slomškovo „Tri rožice” (5. in 6. razred) in „Domovina” Berte Golob. Zbrano smo prisluhnili recitacijam „Vrč” (Ivan Hribovšek) in Miniatura (France Papež), ki sta nam jih doživeto podali Vera Breznikar Podržaj in Metka Kahne. Lucijana Dimnik pa je prav živahno povedala Župančičevo „Kadar se Ciciban joče” in spravila publiko v smeh. Učenci 2. in 3. razreda so program popestrili s poskočnim plesom ob melodiji Moj očka ima koi\jička dva. Prežeti z veseljem in ljubeznijo do slovenske besede smo vsi zaključili s pesmijo Slovenija v svetu. Tomaž Kunstelj je Domu izrekel čestitke in nas spodbudil k nadaljnjemu delu. Napovedovalec je izrekel besede zahvale vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi programa. Učiteljice Rožmanove šole: Katica Dimnik, Saša Golob, Vera Podržaj, Irena Peršuh, Regina Leber, Marta Škulj, Danica Petkovšek, kakor tudi pevo-vodkinja Lučka Kastelic, scenograf Anton Paulič in Maks Borštnik so poželi aplavz. Praznovanje se je nadaljevalo ob pogrnjenih mizah in prijateljskem kramljanju. i Pon* <“af* k«W>< SANMAKmS mam - >\ r?>. i■ Mok Povabil v imenu Leona Štuklja na pra- znovanje 100. rojstnega dne slovenskega olimpionika. Ob tej priložnosti bo Samaranch obiskal vse tri dežele in športna prizorišča, ki se potegujejo za izvedbo olimpijskih tekem. BASILIO Dl PINE, Italija - V mestu Ba-silio di Pine se je odvijala tekma za evropski mladinski pokal, Slovenci lokostrelci so se izkazali, saj je Mitja Burja v okrivljenem loku zmagal, Matej in Maja Marčen pa sta v compaundu osvojila tretje mesto. PARIZ - Na mladinskem turnirju odprtega teniškega prvenstva Francije v Parizu se je v igri dvojic slovenska igralka Tina Pisnik dokopala do polfinale, ko sta ju z Grkinjo Eleni Danilidou premagali Belgijka Kim Clysters in Avstralka Jelena Dokič s 3:6, 6:3, 6:3. MONTE CARLO - V Monte Carlu se je končal prvi od treh plavalnih mitingov iz serije Mare nostrum. Zadnji dan tekmovanja je Metka Sparavec v disciplini 50 metrov hrbtno na izpadanje osvojila 3. mesto z novim državnim rekordom - 30,10, kar je 35 stotink sekunde hitreje od prejšnega rekorda, ki je bil prav teko v njeni lasti. Alenka Kejžar je bila na 100 metrov hrbtno 8. (1:05,36), enako uvrstitev pa je dosegla tudi •- Šolski otroci in pevski zbor pod vodstvom Lučke Marinček njena sestra Nataša na 200 metrov prsno (2:39,75). Selektor slovenske reprezentance Ciril Globočnik je po nastopih v Monte Carlu povedal: „Čeprav smo dosegli dva nova slovenska rekorda in tri ženske ter eno moško uvrstitev v A finale, kar je zagotovo lep uspeh glede na močno konkurenco, nisem povsem zadovoljen z nastopi naših. Predvsem Nataša Kejžar bi lahko na 200 metrov prsno plavala hitreje, pa tudi nekateri drugi so bili prepočasni. Zdaj potujemo v Barcelono, kjer bo drugi miting Mare nostrum, in tam pričakujem nekoliko boljše rezultate.” Osebne novice Rojstvo: 7. februarja se je rodil v Co-modoro Rivadavia Pavel Andrej Homovc, sin Janeza in Haline roj. Mischtschenko. Čestitamo! Smrti: Umrl je v Lanusu Franc Vilfan (78), v Floridi pa Rozina Nanut roj. Saksida (94). Naj počivata v miru! Nov diplomant. Na višjem državnem konservatoriju „Carlos Lopez Bouchard” je dokončal študije in prejel diplomo kot „profesor nacional de mušica” Fernando Daniel Fuenzalida Zupan. Čestitamo. Msdijogiasi^^J TURIZEM 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen ^42 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstc. „12“ - Tel: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2" B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerjg 3351, 1. nadstr. "F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 -E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 9. junija'1998 1 dolar 166,30 SIT tolarjev 1 marka 93,56 SIT tolarjev 100 lir 9,50 SIT tolarjev Obvestila SOBOTA, 13. junya: Razstava devetih slovenskih slikarjev pri SKj\ ob 20. uri v Slovenski hiši. Domobranska proslava v Slomškovem domu ob 19.30 uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 14. junija: Razstava devetih slovenskih slikarjev pri SKA od 16. do ‘20. v Slovenski hiši. Domobranska proslava na Pristavi. Družinsko kosilo - koline na Pristavi. ČETRTEK, 18. junija: » Redni sestanek Sanmartinske Lige žena-mati. Vabijeni bivši domobranci in moiye! SOBOTA, 20. junija: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 21. junija: Procesija sv. Rešnjega telesa ob 15.30 v Donboskovem zavodu v Ramos Mejia. SOBOTA, 27. junija: V Slovenski hiši praznik slovenske državnosti. Ob 19. sv. maša, nato slavnostna akademija in prijateljska večerja. PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI v soboto, 27. junija 1998 v Slovenski hiši Ob 19 uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce. Ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja, Vstopnice po $ 15.- v predprodaji po Slovenskih domovih, v Slovenski hiši in v Slogi. * Slovenska kulturna akcija vabi na odprtje likovne razstave devetih slovenskih slikarjev, ki bo v soboto, 13. junija 1998, ob 20. uri v dvorani škofa Gregorija Rožmana v Slovenski hiši. Razstavljajo: Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Veronika Šparhakl in Milan Volovšek. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 14. junija od 16. do 20. ure. SLOVENSKA POMLAD - DESET LET POZNEJE V atriju Magistrata je predsednik Mestnega sveta Ljubljane Dimitrij Kovačič odprl razstavo ob deseti obletnici procesa proti četverici, ki se je začel z aretacijo Ja-neza Janše 31. maja 1988. Slovesnosti ob otvoritvi razstave se je udeležila tudi danes že legendama četverica: Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl. V atriju so razstavljene fotografije in dokumenti od aretacije Janeza Janše prek ustanovitve odbora za varstvo pravic, zborovanja na Kongresnem trgu, „sprehodov” množice, ljudi na Metelkovi pred vojaškimi zapori, do sojei\ja na Roški, protesti zbranih ljudi proti sojenju v tujemu jeziku, množica ljudi navdušeno pozdravlja četverico na svobodi, na Trgu revolucije organizirano zborovanje; na razstavi pa so tudi dokumenti in fotografije iz zaporov na Igu in Dobu pri Mimi. ZAKON O POPOTRESNI OBNOVI Državni zbor je s 54 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, na podlagi katerega bo država v letošnjem in prihodnjem letu za obnovo , prizadetih območij namenila devet milijard tolarjev ter uredila sistem fmančno-razvoj-nih spodbud za občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Zakaj avtomobili svetijo podnevi? Ker se v sredstvih javnega obveščanja od pričetka veljavnosti novega zakona o varnosti cestnega prometa v Sloveniji poja-vljt\jo različne polemike o uporabi zasenčenih luči podnevi, so iz ministrstva za notranje zadeve Urada za javno varnost poslali stališče o tem vprašanju. Kar zadeva varnostne učinke tega ukrepa gre poudariti dejstva iz prometno-var-nostnih strategij in načrtov Evropske zveze. V Bruslju so namreč lani sprejeli dolgoročni prometno-vamostni program, kjer je opredeljen tudi ukrep poskusnega uvajanja v države EZ uporabo zasenčenih luči na motornih vozilih podnevi. Evropski svet za varnost cestnega prometa oceryiye, da gre v primeru uporabe luči podnevi pričakovati zmanjšanje števila prometnih nesreč za 8-29%, število smrtnih žrtev pa se zmanjša od 2-7%. Na Madžarskem, kjer je uporaba zasenčnih luči obvezna zadnjih šestih let, kažejo na 13% zmanjšanje števila prometnih nesreč v križiščih in čelnih trčenj na ostalih cestah. V upravi so prepričani, da so to dovolj tehtni argumenti za uporabo zasenčenih luči med vožnjo podnevi v Sloveniji. Del sanacijskih sredstev bo zbran s pomočjo posebnega prispevka. Vsi dohodninski zavezanci bodo tako letos plačali posebni prispevek 0,3%, v letu 1999 pa 0,2% od dohodninske osnove. PODARIMO KNJIGO BENEŠKIM SLOVENCEM V dvojezični osnovni šoli v Špetru Slo-venov na Benečanskem so 4. junija osnovnošolci iz občine Škofja Loka gostiteljem predali 700 knjig, zbranih v okvira akcije Podarimo knjigo beneškim Slovencem. Akcijo so spremljale številne' prireditve s sodelovanjem beneških Slovencev; med dragim so na Loškem odru v domačem narečju zaigrali Molierovo komedijo Jur, v kjižnici Ivana Tavčarja pa so pripravili razstavo ki\jig beneških Slovencev. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaecion y Adniinistracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsat 1 .com.ar e-mail: debeljak@pinos.eom ! Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N" 5775 TARIFA REDUCIDA ! Concesion N° 3824 Rej >istro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ -55; pri pošiljanju po pošti I pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanj® z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. (^JČeke na ime „Eslovenia Libre“ Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-L- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar 0gf ASOCIACION DR. GREGORIO ROZMAN Sociedad Civil de Beneficencia Personeria Juridica Nacional Reg. N* C 5344 (I.G.J.) - Sede Legal: Ramon L. Falcon 4158 - Cap. Fed. - Sede Social: Martin Fierro 4202 - San Justo - Telefono: 669-1684 CONVOCATORIA De acuerdo a los art. 30 y 33 del Estatuto vigente, La Comision Directiva de la Asociacion de Beneficencia „Dr. Gregorio Rozman” convoca a la Asamblea General Ordinaria, para el dia 28 de junio de 1998 a las 10. hs. que se realizara en la Sede Social: calle Martin Fierro 4262, Barrio Pelufo, San Justo, para tratar el siguiente: ORDEN DEL DIA 1) Lectura, consideration y aprobacion de la Memoria, Balance General, Cuentas de Gastos y Recursos, Inventario General e Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondiente al ejercicio cerrado el 28 de febrero de 1998. 2) Eleccion de tres socios presentes para formar la Junta Electoral (art. 38). 3) Eleccion de dos miembros titulares de la Comision Directiva, por expiracion de mandato (art. 19). 4) Eleccion del Revisor de Cuentas, Vocal y dos Vocales Titulares asi' como los cinco Vocales Suplentes por expiracion de mandato (art. 17) LA COMISIČN DIRECTIVA La Asamblea se celebrara sea cual fuera el numero de socios concurrentes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiese reunido la mitad mas uno de los socios con derecho a voto (art. 33). Las listas de candidates a ser votados, deberan ser presentadas a la Comision Directiva con diez dias de anticipation a la fecha de la Asamblea (art. 35). Zerovnik Jose Carman Pedro Secretario Presidents VSO SREČO IN BOŽJI BLAGOSLOV Janez in Micka sta rekla Hočem! Za medene tedne imata vozovnice, ki sta jih na obroke dobila z MasterCard - Carta Sloga. V glavni pisarni sta dobila vsak po tisoč pesov nagrade. - Skupno: DVA TISOČ PESOV V 76. številkah STIKA je objavljeno vse o nagradah in podporah. Zakaj jih ne bi bili deležni tudi vi? Telefon za vas : 656 - 6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!