Štiri postaje. Spisal —j. III. Obisk na zemlji. BV tso večnost, dokler ..." tako so mi zvenele Lueiferjeve besede v ušesib, in škripaje mi je hitelo pero po praznih rubrikab razrednice, in brezzobe čeljusti so,v škrtanju sekundirale škripanju obsojenih mojib tovarišev. nLuka, kaj bo to res na večno trpelo ? Saj si bil v življenju vendar predsednik ,,Za- veze" ter si dvigal glas za naše koristi.  Eaj, tukaj pa ti je padlo srce popolnoma v hlače ? Daj, daj, izposluj nam rešitev !" nPa se pojdi ti bost z vragom !" zareži Luka, nevoljen nad mojimi besedami. nEaj nisi slišal, da je vrag obsodil tudi tebe kakor nas v vso večnost ?" ,Da — pa je tudi pristavil dokler," se odrežem jaz. BJaz mislim, da bi bilo prav, da sestavimo na peklenskega poglavarja spomenico — pa jo poneseš pred njegov prestol!" In sestavili smo jo. OmeDJali smo v nji, da smo bili trpini vse življenje na onem svetu, in da ni imel z nami usmiljenja nihče in prav nihče na svetu ! Molili da smo in kleli, prosili in zabtevali, a vse zaman — uslišala nas ni ne zemlja in ne npbo." Tako genljivo smo jo sestavili, da so kot orehi debele solze tekle po licu Luciferele, ki je stala poleg Luciferja, ko mu je Luka čital spomenico. In res : vragu smo se zasmilili ! Dvignil se je v svojem prestolu in zadonel je njegov glas : nPreneha naj vaše trpljenje ! Veselite se z nami ! Prosto vam je vse moje carstvo — le iz njega venkaj ne smete ! Ear je zašlo v pekel, ne more več v nebesa !" Pa smo bili rešeni. Od takrat pa se je pričelo za nas veselo življenje, življenje, kakršnega nismo uživali v rajnkem življenju nikdar ! Jedli smo, pili in peli noč in dan, rajali in plesali brez konca in kraja. Polagoma so nam rasle tudi peroti in že smo poletavali čez globine in brezdna kot napol godni vrabci od veje do veje. Končno so nam peroti popolnoma dorasle in napravljali smo izlete po Tsem peklenskem carstvu, ki je pač tisočkrat večje kot je največje na zemlji. Samo nekaj nas je težilo : Venkaj iz tega carstva nam je bila pot zaprta ! Nikdar ne venkaj ,na božje solnce — vedno v tej polsvetlobi peklenske elektrike — to nas je začelo težiti, in želeli smo si izpremembe, kot si jo želi vsak, ki se mu predobro godi. Nfkega dne pa so bila vrata peklenska odprta. Nismo mnogo pomišljali in — veš! — smo zleteli venkaj v vesoljstvo !" nLuka, kam pa zdaj ?" smo biteli drug za drugim. „1 — kara ? Pojdimo malo pogledat stari svet in belo Ljubljano, da vidimo, koliko je napredovala v tem času, kar smo jo ostavili!" Rečeno — storjeno! Eot črne vešče smo hiteli skozi ozračje in kmalu smo viseli nad mestom, ki se je raztezalo od Save do Erima pa od Budnika do Vrhnike. Nobenega dvoma ni — Ljubljana je to — kakor je dolga in široka — zidana po najmodernejših stavbnib pravilih : visoke, krasne biše in široke, ravne ceste ! Ako si se ustavil pri začetku ceste v Tomišlju, si videl z dobrim daljnogledom na drugem njenem koncu na Ježici vilo, ki si jo je sezidal v davnih, daviiih časih naš dobri tovariš Tone. Oj, to je bilo morje hiš! Sredi tega babilona — ravno sredi ljubljanskega barja — je stalo ogromno poslopje, na čigar pročelju je bleščal v zlatih črkab napis BCentralna mestna ljudska šola." Hajdi — oglejmo si jo ! Luka nam izprosi vstop, in sprejme nas ravnatelj sam v uniformi generala v svojem obširnem departmaju. Eo smo se mi vsi po vrsti predstavili, smo si začeli tešiti svojo radovednost z vprašanji. BZa kolik del mesta pa je zidano to šolsko poslopje, ker je tako ogromno ?" MZa vse mesto. To je edina ljudska šola v Ljubljani, in s ponosom poudarjam, da popolnoma zadošča modernim zahtevam dobre ljudske šole", nam je bil odgovor. BZa vse mesto ?" ostrmimo mi. BEako je to pač mogoče, saj je periferija oddaljena najmanj 3 ure hoda !" ,,To ni nikak razlog, da bi to ne bilo mogoče," odgovori ravnatelj ; nmodernost naša ne pozna razdalje. Le glejte tukaj to število belib gumbov ! Pritisnem na tega, pritisnem na onega, in v tistem hipu se izvrše moje želje po vsem mestu in po vseb 999 razredih tukajŠDJega učilišča. — Bavnokar bo ura osem. Takoj dam znamenje po vsem mestu, in v tem hipu se bodo polnile vse dvorane z ukaželjno mladino. — Prosim, stopite takoj v prvo dvorano na desno, da ste priča vsem dogodkom." Po teb besedah pritisne na elektriški gumb, mi pa stopimo v odkazano dvorano, kjer nas sprejme učitelj v uniformi majorja. Pričakoval nas je že, ker je dobil telefonično obvestilo o našem obisku. Sprejel nas je dokaj prijazno in uam odkazal sedeže. Bila je to nepregledna dvorana za več tisoč učencev, in gospod šolski major je imel kukalo, da je mogel prezreti ves prostor. Tudi nam je ponudil kukala. V tem hipu se odpro neslišno zaklopke klopi, in že so sedeli na vseh sedežib učeuci, kakor semkaj pričarani od nevidne moči. nEako pa je vendar to mogoče ?" vzkliknemo vsi obenem. BPrav lahko," nam odgovori šolski major. BPo vsem mestu je razpeljano cevno omrežje, ki se konča pri vsaki hiši v nabiralnik. Točno ob uri so nabiralniki napolnjeni z mladino, in na dano znamenje šolskega generala se vsa nabrana mladina pnevmatičnim potom privede t centralno naše učilišče, kjer se spet mebaničnim potom porazdele na svoja mesta." BZares krasno in tako preprosto ! Pred tisoS leti se nam pa še sanjalo ni o čem takem, in učence smo dobivali v šolo po zaprašeuib ali blatnib ulicab, kjer so bili izpostavljeni nerodnim kolesarjem in drugim vehiklom, da so bile vedne nezgode !" govori za nas Luka. BI seveda — kje ste bili še tačas! Zdaj je vsaka takanezgodaizključena," pravišolski major. Medtem pa so sedeli vsi učenci kakor bi bili pribiti na svojih mestih, otovorjeni z raznimi bremeni in niti genili se niso — še z očmi niso trepetali, ali se nam pa je tako zdelo, kar se ni dalo natanko določiti. Imeli so namreč vsi očala številka 0. BPa čudovito diseiplino imate, gospod major," se vtaknem v pogovor jaz. „1, seveda, seveda — brez dobre discipline pač ni nič, in zato je poskrbela šolska oblast, da je dobra disciplina zasigurana," pravi g. šolski major. BVsi sedeži so namreč prepreženi z električnimi žicami tako umetno, da se nihče na svojem mestu brez moje volje niti geniti ne more. — Le glejte ! Pritisnem na gumb in — rk — že stoje vsi učenci. Pritisnem na ta gumb, in — zasučejo glavo na levo, pritisnem ua drug gumb, in odlože svoja orodja." nGudovito, čudovito !" pravim jaz. BNa ta način res mora biti vzorna disciplina. Toda — če se učenec niti geniti ne more brez vaše volje, kako pa je v slučaju, da mu je tako-le kam treba — recimo k pljuvalniku ali celo — na stranišče ?" BNi mu treba," je bil hitri odgovor; Bprvič se morajo že vsi učenci doma umetno izklistirati, drugič pa ima vsak ucenec v svoji klopi že pljuvalnik in celo popoln kloset, in mi tega niti opazili ne bomo, če se bo kateri malčkov reševal svojih zemskib težav." nNedoseŽQo !" zakličemo vsi v hipu. BEje smo bili pač mi pred tisoč leti!" Brrr — zabrenče tu električni zvonci. «Pri5nite s poukom!" se oglasi čisto jasno od telefona. BTakoj !" je bil odgovor, in pritisk šolskega majorja na gumb — in učenci so bili v predpisani pozitivi, s podija pa se je oglasil fonograf, ki je čisto in jasno brez najmanjše hibe podajal učencem snov, kakor bi tega ne mogel najidealnejši učitelj. Učenci pa so v tem nastavili svoje aparate in lovili glasove zopet brez hibe. Fonograf je končal podavanje in začul se je glas šolskega majorja : BPonovite vsebino!" Učenci pa so odprli svoje aparate, in iz tisočerib fonografov nakrat se je pričelo uglobljenje podane vsebine. BUporabite tvarino za spisno vajo I" veli major in pritisne na gumb. In glejte: v trenutku so imeli učenci pred seboj pisalne stroje, in pričelo se je glušeee tikanje tipk, in v malo trenutkib je bilo delo končano. BAha, zdaj pa pride skupna poprara, gospod major!" se vtaknem jaz, radoveden, kako se ta izvrši. BNi6 skupne in nič domače poprare ne bo," odgovori raajor; nta je nepotrebna, ker se napake niti pripetiti ne morejo. Boka vsakega učenca mora pritiskati tipke, kakor mu velevam električnim potom od svoje mize jaz." BAh — kako krasno — nič korekture — nebeško!" smo vzklikali presenečeni mi zaporedoma. Zopet pritisk na gumb, in učenci so imeii tiekarske predale pred seboj, in na električni ukaz majorja je bila prej pisana snov tudi že stavljena in malo na to tudi že tiskana kot mladinska priloga šolskemu liatu, ki je bil nanj naročen vsak Ljubljančan brez izjeme. nIn iz dohodkov tega lista se plačujejo Tsi ogromni stroški za ljudsko šolstvo, in še oddajamo vsako leto nekaj čistega dobička v razne dobrodelne namene," nam je pojaanjeval major. Samega strmenja smo zazijali iii pozabili bi bili zapreti usta, da nas ni nato opozoril major, češ, da se sicer preveč blamiramo pred učenci. Ti pa so strmeli popolnoma reano na nas, in niti žilica jim ni kazala na smeh — tako izborno so bili vzgojeni. Rrrr — zarcpoče električni zvonee. BGo8pod major, učenee št. 777 je ravnokar m r d n i 1 z noaom," se oglasi po telefonu glas šolskega generala ; ntega nikakor ne smete trpeti!" ,,U5enee št. 777! Po paragrafu 333. šolskega reda je strogo prepovedano mrdati z nosom ! Zaalužil si kazen in zato ti jih nakažem električnim potom deset, da si boš v prihodnje dobro premislil mrdati z nosom !" je grmel gospod šolski major. Učenee št. 777. pa je prebledel in se tudi že prižel zvijati pred krepkimi električnimi sunki, ki so se mu dovajali nevidnim potom na nevidne dele njegovega pregrešnega telesa. BCudovito, čudovito!" je bilo vse, kar se je izvilo iz naših prsi. „ Slišite, goapod major, kako pa je mogoče, da je gospod šolski general takoj vedel za mrdanje tega učenca ?" sem vprašal jaz. BTudi to ni v zvezi s čarovnijo," odgovori gospod major ; Bgospod general ima napeljan v vsako učno sobo fono-lelecbino-grapb — zato vse sliši, vse vidi, in vse ve, kar se zgodi v kaki učni dvorani. Tako je tedaj tudi lahko videl mrdanje tega učenca." nDa, zdaj umem — njegovemu ožesu ne ostane nič prikritega," vzkliknem jaz ; nzares idealno!" (Sledi.)