86 DR, Vol. XV (1999) 30-31
Stane Saksida
DRUÆBENA STRATIFIKACIJA
V JUGOSLAVIJI
POVZETEK
Tekst uvaja model, ki dovoljuje uporabo poljubnega πtevila stratifikacijskih dimenzij.
Slednje uvajamo glede na kriterijske funkcije, ki jih selekcioniramo po dinamiËnem
sistemskem modelu. Na osnovi modela definiramo kriterije izbora dimenzij kot funkcije
ciljev aplikacije modela. Z izborom se za potrebe strukturne analize socialistiËnih druæb
odklanja marksistiËni razredni model, ki ga zamenjuje model socialne stratifikacije s
πtirimi dimenzijami in to z dimenzijami moËi, poklica, dohodka in generalnega statusa,
ki se povezuje s statusnimi simboli. Slednji lahko nastopajo tudi kot relativno avtonomna
dimenzija. V tekstu se potem analizirajo generatorji uporabljenih dimenzij.
ABSTRACT
In the paper marxist model of class analysis is substituted by dynamic type of social
stratification model. Both models are derived from higher order systems model
(metamodel) adapted to analysis of social structure of socialist societies and to changes
within them. From metasystem model of four dimensions of social stratification is
derived; ie. stratification by dimensions of power, occupation, personal income and
general social status, connected with status symbols. The latter can be relative
autonomous. Yugoslav society in poswar period is then described by four dimensions
mentioned and the mechanismus generating them analysed.
Za osnovo analize stratifikacije predlagamo uvedbo modela, ki temelji na πtirih
temeljnih dimenzijah: na distribuciji moËi, dohodka, na porabi in socialnem statusu.
Model razslojenosti druæbe po πtirih temeljnih dimenzijah je samo okvir analize
stratificiranosti sodobne druæbe. Uporabljamo ga pri grobi analizi, brez specifikacij
situacije. V konkretnih analizah, ki upoπtevajo popolnoma doloËene situacije, pa je
potrebno poleg πtirih temeljnih vpeljati πe nove dimenzije stratifikacije. Analiza
katerekoli kapitalistiËne druæbe zahteva, da dodamo dimenzijo lastnine proizvajalnih
sredstev. V zelo hitro razvijajoËih se druæbah je treba za nekatere analize dodati dimenzijo
starosti. Zaradi hitrega razvoja se v teh druæbah starejπe generacije vËasih identificirajo
z druæbenimi odnosi in procesi, ki glede na dinamiko razvoja ovirajo razmah novih
87DR, Vol. XV (1999) 30-31
odnosov in njihovih nosilcev. Isto velja za raso ali za barvo koæe v dræavah, kjer je
temeljni druæbeni problem rasna segregacija.
Iz povedanega dovolj jasno sledi metoda zgraditve in uporabe modela druæbene
stratifikacije. Konstrukcija modela je odvisna od:
- ciljev, ki jih hoËemo z analizo doseËi,
- sredstev, ki jih izberemo, da bi najbolj ustrezno dosegli zastavljene cilje.
»e vzamemo, da je naπ cilj prestrukturiranje, sprememba konkretne druæbe, bomo
iskali paË tista izhodiπËa, o katerih domnevamo, da nam bodo omogoËila najuspeπnejπo
akcijo v izbrani smeri. Od tega, ali je druæbena akcija kratkoroËna ali dolgoroËna,
omejena na veliko ali manjπe prebivalstvo, na velike ali manjπe teritorije, torej od tega,
kako je Ëasovno in prostorsko doloËena, je odvisno, kako natanËno bomo definirali
druæbena strata. KratkoroËne akcije na majhnih podroËjih zahtevajo podrobne analize
in navadno veËje πtevilo dimenzij, dolgoroËne akcije s svetovno perspektivo pa analize
velikih grupacij in uporabo zgolj temeljnih dimenzij.
Vsak model je zgrajen zaradi odkrivanja “neËesa”. »e analiziramo druæbeno
stratifikacijo z vidikov druæbene akcije, potem so predmet odkrivanja druæbene skupine,
povezane s skupnimi interesi, ki usmerjajo njihovo dejavnost ali nedejavnost k
postavljenim ciljem ali proË od njih.
V analizi druæbene stratifikacije torej odkrivamo druæbene skupine, smer njihove
aktivnosti, odnos do ciljev akcije, ki si jih je druæbena skupina zastavila, notranja gibala
teh skupin ‡ njihove interese in konËno tudi njihovo stvarno uËinkovitost, se pravi
realne rezultate njihove aktivnosti. Taka analiza pa seveda ni mogoËa, Ëe nismo natanko
doloËili izhodiπËa naπe akcije, se pravi, izhodiπËa tiste skupine, strate, ali veË skupin ali
strat, “v imenu” katerih izvajamo analizo.
Raziskovalni in akcijski pomen takega modela je predvsem v tem, da:
- omogoËa primerjave razliËnih druæbenih struktur na razliËnih nivojih analize. »e
hoËemo namreË uspeπno raziskovati razlike med stratami v razliËnih druæbah,
druæbenih sistemih, moramo nujno uporabljati ista merila za ugotavljanje razlik. V
nasprotnem primeru ugotavljamo razlike med merili, ne pa razlik med druæbami;
- je fleksibilen glede na izhodiπËe analize, torej omogoËa prostorski in Ëasovni premik
izhodiπË; to je zlasti pomembno za izvajanje praktiËnih akcij;
- omogoËa kontrolo naπih izhodiπË, naπe nujne pristranosti v vsaki druæbeni analizi,
pristranosti, ki se ji ni mogoËe ogniti, jo je pa mogoËe eksplicirati, namesto da bi jo
zamolËali. Eksplikacija pristranosti modela dovoljuje primerjavo ciljev skupin, v
imenu katerih analiziramo, s cilji drugih skupin in daje moænost skupne odloËitve
za takπno ali drugaËno smer akcije. Nasprotno pa zgolj implicirani cilji neke analize
premikajo teæiπËe konflikta od dejanskih interesov na razpravljanja o videzu, o
“pravilnosti”, o “objektivnosti” doloËenih analiz. Pri tem vsaka stran raËuna na
objektivno pravilnost svojih analiz, Ëeprav razliËnost ugotovitev ne izvira iz
razliËnosti stvarne situacije, temveË navsezadnje iz razliËnosti interesov
razpravljajoËih strank. Jasno je, da s tem noËemo zanikati objektivnosti druæbenega
dogajanja samega. Zanikamo samo videz nepristranske objektivnosti spoznanj o
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
88 DR, Vol. XV (1999) 30-31
druæbeni stvarnosti in zahtevamo, da vsak, kdor stvarnost analizira, najprej reflektira
svoje izhodiπËe, kolikor je tega zmoæen.
To moænost analize omenjamo samo kot predlog. Vendar se takemu predlogu skoraj
ni mogoËe ogniti, Ëe upoπtevamo obupno revπËino v kakrπnihkoli teoretiËnih
obrazloæitvah dogajanj v teh dræavah. MarksistiËni znanstveniki bi se morali resno
zamisliti ob spoznanju, da po dvajsetih letih burnih druæbenih prevratov v azijskih in
afriπkih dræavah, po prevratih v Indoneziji, Gani, Kongu, Nigeriji ‡ da omenimo samo
najveËje ‡ ni niti ene resnejπe marksistiËne teoretiËne analize teh dogajanj. In to po veË
kakor stoletnem obstoju marksizma in po veË kot πtiridesetletnem sistematskem
razvijanju te znanosti na univerzah in inπtitutih socialistiËnih in nesocialistiËnih dræav,
ki so izπolale desettisoËe marksistiËnih teoretikov! Mnenja smo, da je marksistiËna
okostenelost, dogmatiziranost in zastarelost starih stratifikacijskih modelov eden
osnovnih vzrokov temu stanju.
Tudi za razlago druæbene strukture v Jugoslaviji so modeli, ki temeljijo na teoriji
dveh temeljnih protislovnih razredov, neuporabni. Æe zato, ker je bila v revoluciji
odpravljena privatna lastnina kapitala. Potrebe po empiriËnem raziskovanju
jugoslovanske druæbene strukture nam tako narekujejo uporabo modela, v katerem
buræoazija in proletariat nista temeljna razreda. V nadaljnjem bomo skuπali pokazati,
ali je mogoËe stratificiranost jugoslovanske druæbe raziskovati s predlaganim modelom
stratifikacije po πtirih dimenzijah, glede na cilje, proti katerim se jugoslovanska druæba
razvija. Prostor in Ëas, ki sta nam na voljo, ne dopuπËata podrobne empiriËne analize v
tej smeri. To bo predmet nadaljnjih preuËevanj in obseænejπih πtudij, tako vsaj upamo.
V nadaljevanju tega teksta pa bomo uporabili model kot eno mogoËih hipotez, ki je
potrebna nadaljnje empiriËne verifikacije in seveda ne izkljuËuje kakrπnegakoli razvijanja
in aplikacije drugih modelov.
Ciljev, proti katerim se jugoslovanska druæba razvija, ni teæko definirati. To so cilji,
ki jih je postavil æe Marx: brezrazredna druæba, v kateri bodo ljudje upravljali reËi in
sami sebe. Na prvi stopnji razvoja brezrazredne druæbe naj bi bilo merilo udeleæbe
posameznika v nacionalnem dohodku delovni prispevek, na drugi njegove potrebe.
V terminih naπega modela bi cilje lahko izrazili kot postopno odpravljanje dimenzije
oblasti kot stratifikacijske dimenzije v druæbeni strukturi in restratifikacijo druæbe v
dimenziji dohodka tako, da bi gornjo strato sestavljali posamezniki, ki dajejo najviπji,
spodnjo pa posamezniki, ki dajejo najniæji prispevek. To bi bilo na prvi stopnji, na
drugi stopnji bi bila stratifikacija po dohodku praktiËno odpravljena. Dimenzija porabe
bi v takem sistemu postala na prvi stopnji odvisna od dohodka, se pravi od delovnega
prispevka, na drugi pa samo πe od potreb, ki bi si jih Ëloveπtvo zastavljalo samo. Zelo
verjetno bi vzorci porabe v takem razvoju prehajali od vzorcev, πe omejenih s koliËino
dohodka, do vzorcev, ki bi vedno bolj izraæali osebnostne poteze in stil æivljenja
posameznika. Statusna, vrednostna stratifikacija bi se ravnala ‡ kot se je v obrisih tudi
do sedaj ‡ na prvi stopnji po dohodkovni, drugaËe reËeno, ob postavki, da bi bil dohodek
funkcija delovnega prispevka, bi tudi status posameznika izraæal njegov delovni
prispevek. Kaj bi izraæal na drugi stopnji? O tem lahko le ugibljemo.
Stane Saksida
89DR, Vol. XV (1999) 30-31
Tako definiran bi bil cilj razvoja jugoslovanske druæbe pravzaprav odprava
stratifikacijskih dimenzij, ustvarjenih v lastninski druæbi.
Nadaljnja vpraπanja, ki sledijo iz razvijanja modela, so:
- katera strata obstajajo danes v jugoslovanski druæbi;
- so ta strata kreirana po dimenzijah lastninske druæbe ali pa se v danaπnji druæbeni
stratifikaciji æe kaæejo strata, nastala po kriterijih brezrazredne druæbe na prvi stopnji
razvoja;
- katere institucije, skupine zadræujejo stratifikacijo v smeri kriterijev nove druæbe,
katere jo pospeπujejo in zakaj;
- kakπni so procesi zadræevanja stratifikacije po kriterijih lastninske in formiranja
strat po kriterijih brezlastninske druæbe;
- koliko je zadræevanje stratifikacije po kriterijih lastninske druæbe “upraviËeno”, se
pravi, koliko ga z zavestno akcijo ni mogoËe smiselno spremeniti zaradi objektivnih
ovir, odnosno brez πkode za cilje razvoja samega, in katere so objektivne ovire, ki
proces odpravljanja stratifikacije po kriterijih lastninske druæbe zadræujejo.
Odgovori na ta vpraπanja v tem tekstu so samo hipoteze.
V nadaljnjem bomo, da poenostavimo analizo, logiËno razlikovali subsistem, ki se
opira na stratifikacijske kriterije lastninske druæbe, in subsistem, ki se opira na kriterije
brezlastninske druæbe. Ta logiËna loËitev seveda ne pomeni ne njune loËitve v druæbi
kot celoti, ne loËitve v posamezniku. Tako v druæbi kot v posamezniku sta sistema v
permanentnem nasprotju, v sporih, se prepletata, vËasih celo podpirata itd.
Institucionalna osnova stratifikacije
Institucionalna osnova druæbene stratifikacije po dimenzijah lastninske druæbe so
institucije, ki so preπle iz lastninske v porevolucijsko druæbo. Ena najpomembnejπih je
hierarhiËna organizacija proizvodnje in druæbenih sluæb. Ta poraja vertikalno
stratifikacijo delovnih mest in s tem poklicev. Na drugi strani pa proizvajalci in drugi
delavci, poklicno formirani za potrebe hierarhiËno organiziranega delovnega procesa,
zavirajo preoblikovanje hierarhiËno organiziranega delovnega procesa v drugaËne
organizacijske sisteme in modele tudi tam, kjer bi bilo to glede na razvoj tehnologije in
znanosti o organizaciji dela æe mogoËe izvesti. Tako se oba subsistema ‡ institucionalni
in subsistem vertikalne okupacijske stratifikacije ‡ zdruæujeta v dokaj trdno bipolarno
strukturo, v kateri vsak pol krepi drugega. Ni mi znano, da bi bili skuπali kakorkoli
razbiti katerega od teh dveh subsistemov, bodisi z zavestnim uvajanjem tehnoloπkih in
organizacijskih ukrepov, s spremembami v sistemu poklicnega formiranja, πe najmanj
pa z akcijo, ki bi zavestno kombinirala spremembe na obeh straneh.
Druga, ne manj pomembna institucionalna osnova stratifikacije po dimenzijah
lastninske druæbe je obstoj dræave. V nasprotju s prvim podroËjem je bil tu z uvedbo
samoupravljanja napravljen velik korak naprej. Vendar za zdaj πe nismo naËeli nekaterih
temeljev dræavne organizacije kot sile, ki stratificira druæbo v nosilce oblasti, posrednike
in vladane. En sam dokaz: vse temeljne spremembe v smeri demokratizacije so bile pri
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
90 DR, Vol. XV (1999) 30-31
nas izvrπene z vrha navzdol. ResniËno, proces debirokratizacije, decentralizacije,
uvajanje samoupravljanja, reelekcije, rotacije, formiranje nove forme skupπËine, ustavna
utrditev teh sprememb ‡ vse to so procesi, ki daleË presegajo institucije buræoazne
demokracije in postavljajo Jugoslavijo pred druge socialistiËne dræave. Res je, da izraæajo
potrebe vseh ljudi in da so usmerjene proti formiranju birokracije. Res pa je tudi., da so
bile te spremembe sklenjene v vrhovnih dræavnih in partijskih organih in so se izvedle
od vrha navzdol, in da dræavnega aparata πe nismo usposobili, da bi pri temeljnih
odloËitvah deloval tudi v nasprotni smeri. Za sedaj so edini mogoËi formalni kanal za
vpliv na odloËitve v vrhovnih dræavnih organih πe vedno volitve. Model dræavne
organizacije, ki bi omogoËala obojesmerni vpliv, se sicer razvija, a je dosti preπirok, da
bi æe na sedanji razvojni stopnji deloval kot uËinkovit mehanizem, s katerim dræavljani
zavestno usmerjajo svojo usodo. Ali je to v sedanjih razmerah mogoËe ali ne ‡ to je
drugo vpraπanje. Tu opisujemo stanje.
Ena najbolj trdnih institucij, ki utrjuje stratifikacijo po dimenzijah lastninske druæbe,
je druæina. Moænosti, ki so jih ustvarili starπi, dajejo potomcem popolnoma  neenake
“startne osnove”, neenaka izhodiπËa v æivljenjski usodi. Pri nas delujejo te moænosti
predvsem v treh smereh: kopiËenje osebnega premoæenja, vzgoja in sistem stikov s
posamezniki v viπjih, niæjih in v svoji strati. Za posameznike, ki so se rodili v druæini,
v kateri pripadajo starπi niæjim stratam, je verjetnost, da se povzpno v viπja strata,
neprimerno manjπa kakor za tiste, ki so se æe rodili kot otroci starπev iz viπjih druæbenih
stratumov.
Mimo teh treh temeljnih institucij, na katere se opira vztrajanje druæbene stratifikacije,
obstoji πe vrsta manj pomembnih, ki pa vËasih v interakciji s temeljnimi izdatno pomagajo
ohranitvi obstojeËih strat. Vendar imajo v razdobju, ko delujejo temeljne institucije,
bolj vlogo ojaËevalcev ‡ kot vlogo tvorcev stratifikacije.
Stratifikacija po dimenziji oblasti
Temeljito restratifikacijo druæbe glede na vse dimenzije smo izvedli v revoluciji.
Revolucija in porevolucijsko razdobje ni samo ekspropriiralo ekspropriatorje, omogoËilo
je tudi velikemu delu prebivalstva zasesti delovna mesta, ki jih v drugaËnih razmerah
ne bi moglo nikoli zasesti, omogoËila je πolanje mnogo veËjemu πtevilu ljudi iz srednjih
in zlasti niæjih slojev itd. Toda na razliËna vodilna delovna mesta v katerihkoli delovnih
organizacijah in v dræavi je bilo mogoËe postaviti samo ljudi, formirane v predvojni
buræoazni druæbi, ljudi z nedvomno pozitivnimi hotenji, z visokimi cilji o preobrazbi
druæbe ‡ a s premajhno izobrazbo in celo v okviru te izobrazbe s premajhnim znanjem
za uspeπno obvladovanje nalog, ki so bile pred njimi in so jih morali reπevati vsak dan
in vsako uro.
Mimo tega je bilo v Ëasu po revoluciji strokovnjakov premalo. Veliko πtevilo iz
proletariata zraslih in v smeri zmage proletariata delujoËih strokovnjakov, je bilo pobitih
med vojno, odpeljanih v taboriπËa itd. Od preostalih je del strokovnjakov sodeloval z
okupatorjem, del pripadal bivπemu razredu lastnikov in malomeπËanov.
Stane Saksida
91DR, Vol. XV (1999) 30-31
Poloæaj se je zapletel πe z zgraditvijo novih tovarn in celih novih industrij, ki so
odpirale nova in nova delovna mesta. To situacijo je “spremljala” teorija o diktaturi
proletariata ‡ teorija, po kateri mora proletariat po zmagoviti revoluciji prevzeti dræavno
oblast in dræavo izkoristiti v boju proti ostankom lastninskih razredov. In tako se je iz
dveh nujnosti rodila politiËna in druæbena praksa, ki je v svojem nadaljevanju postajala
vedno manj nujnost.
Iz neogibnosti, da se vodilna delovna mesta zasedejo z delavci, se je po teoriji o
diktaturi proletariata rodila farsa praktiËne uporabe te teorije. Lahko bi jo izrazili v
naËelu: vodilna in strokovna mesta fiziËnim delavcem ali tistim, ki so jim najbliæji ‡ se
pravi ljudem s Ëim niæjo πolsko izobrazbo. Dejansko se je to naËelo uveljavilo v kadrovski
politiki, ko se je æe zaËela formirati plast novih “vodilnih ljudi”.
CentralistiËna kadrovska politika je z uporabo gornjega naËela vedno bolj utrjevala
celotno strukturo manj izobraæenih ljudi na vodilnih mestih v delovnih organizacijah in
dræavnem aparatu. CentralistiËna kadrovska politika je namreË nujno temeljila na
“dodeljevanju poloæajev” æe znanim in preizkuπenim ljudem. Tako je postopno nastala
plast veËnih direktorjev, vodilnih usluæbencev, politikov (danes druæbenih delavcev),
skratka vrhnja plast birokracije.
Enak proces je potekal v niæjih teritorialnih enotah in v vsaki posamezni delovni
organizaciji. Ker so bili vrhovi vodstev za vso dræavo, v republikah, teritorialnih enotah
in delovnih organizacijah medsebojno povezani, je nastal kompleksen sistem vertikalnih
in horizontalnih zvez, ki je ustvaril zelo trdno in teæko prebojno vodstveno strukturo.
Ena temeljnih funkcij te vodstvene strukture je bila seveda samoreprodukcija. Tej so
rabile tudi razne v naglici skovane teorije in teorijice, ki so bile, zavestno ali ne,
preraËunane za ohranitev obstojeËe vodstvene strukture. Ena takih teorij, zraslih iz
neznanja in primitivizma, je bila npr. deformacija Marxove teorije o materialni bazi in
vrhnji stavbi v druæbi. V praksi se je “aplikacija” te teorije kazala kot usmerjanje
nacionalnega dohodka v graditev materialne baze, to je v graditev Ëesarkoli v zvezi z
industrijo, rudarstvom, energetskim sistemom, ne glede na notranja sorazmerja potroπnih
sredstev, npr. brez ozira na to, ali so se delali zidovi ali kupovali stroji. Graditev objektov
za administrativne namene, ki so lahko samo “materialna baza” birokracije, tu raje ne
omenjamo. Ob razvijanju “materialne baze” ekonomike pa smo zanemarili razvijanje
drugih bistvenih elementov celotne ekonomske strukture, brez katerih ni moderne
proizvodnje.
Nesorazmerno usmerjanje nacionalnega dohodka v tako imenovano “materialno
bazo” druæbe je povzroËilo hipertrofijo v razvoju industrije ob zanemarjanju tega, kar
je pogoj razvoju moderne industrije.
Birokracija zaradi svojih interesov, ki jih je po svoje oblikovalo tudi neznanje in iz
tega izhajajoËe primitivne razlage ekonomike in druæbenih dogajanj, ni bila zmoæna
ocenjevati razvoj nacionalne ekonomike kot celoto. Njeno praktiËno delovanje in prazne
prakticistiËne parole, ki so zamenjale teorijo, oboje je bilo, zavestno ali ne, usmerjeno
v reprodukcijo same sebe. Zato je nujno razvijala tiste dele ekonomske strukture, ki so
ustvarjali moænosti za njeno reprodukcijo. V celotni ekonomiki je to bila industrija,
predvsem teæka, v ostalih delih druæbene strukture pa administrativni aparat in to, kar
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
92 DR, Vol. XV (1999) 30-31
administrativni aparat podpira: prazna, brezvsebinska aktivnost. V dinamiki hitro
razvijajoËe se druæbe je nastajala vrsta problemov in nereπenih vpraπanj. KlasiËni naËin
birokratskega reπevanja teh dodatnih teæav ni bil in πe vedno ni takojπnji operativni
spopad z ovirami in razreπitev problema. Tak naËin bi od birokrata zahteval strokovno
znanje, ki ga nima, in pa delovanje njega samega ‡ in to mu ne more ustrezati, ker
zmanjπuje obmoËje njegove uËinkovitosti. Zato birokrat namesto takojπnje operativne
reπitve ustanavlja strokovne zbore, odbore, komisije, ki se spet ne lotijo problema, temveË
ustanavljajo pododbore, podkomisije in πe bolj strokovne zbore. To je medij, v katerem
birokrat lahko doloËa linijo, ne da bi mu bilo potrebno karkoli znati, hkrati pa zveËuje
njegovo obmoËje delovanja, podreja mu vedno veËje πtevilo ljudi in odpira nova obmoËja,
v katerih razvija svojo linijo doloËujoËo dejavnost. KonËna rezultanta takega delovanja
je velikanska koliËina prazne dejavnosti, sestankov, dogovorov, razprav, prenaπanj,
komunikacij in, kajpada, nereπen problem.
Ta skok v stran je skuπal samo ilustrirati delovanje zveze birokracije in birokratskih
institucij kot zaprtega sistema, v katerem se veËa πtevilo birokratov in razvija rakasta
tvorba neproduktivnega dela institucij. En del sistema razvija drugega. V takem zaprtem
sistemu birokrat v vsaki posamezni instituciji ne more percipirati druæbe v njeni
celotnosti. Vsak drug del druæbe je zanj sovraæna oblika, ki omejuje njegovo obmoËje
delovanja. In v takπnem smislu je povezovanje dræavne birokracije z industrijo kot
njeno osnovno oporo prav tako nujnost. Poloæaj po prevzemu oblasti zahteva od njega,
da najprej razreπi temeljna ekonomska vpraπanja (preskrbo prebivalstva, razdeljevanje
dobrin, obnovitev delovanja industrije itd.). Zasipa ga s tisoËi dnevnih nujnih nalog.
Mimo tega mu sprimitivizirana teorija materialne baze dokazuje, da bo z razvojem
industrije avtomatiËno reπil vsa druga vpraπanja, vse “odprte probleme”. To mu namreË
omogoËa delovanje ob vseh komponentah, ki sodoloËajo njegovo akcijo. Ob vsem tem
je seveda jasno, da se birokracija kot sloj, zlasti v zaËetkih svojega nastajanja, ne zaveda,
da formira in utrjuje sama sebe kot sloj, da uveljavlja sama svoje interese. Razvita
forma takπne zavesti bi vsaj del birokracije pripeljala do drugaËnih smeri delovanja ‡ to
opaæamo v zadnjih letih. Birokracija v prvih Ëasih deluje v sveti veri, da resniËno reπuje
svet, in tudi v resnici sluæi delovnim ljudem. Njena objektivna tragika je v tem, da s
procesom progresivnega utrjevanja svojih pozicij v druæbeni strukturi interese delovnih
ljudi istoËasno tudi negira. In πele zavest o tej poziciji ustvarja iz veËine birokratov
ciniËne lovce na moË, poloæaj in denar. Drugi, manjπi del birokracije pa se je zavedel,
da samo reprezentira in skuπa uresniËiti interese delovnih ljudi. Ta del aktivno deluje
proti utrditvi birokracije kot sloja.
Birokracija se tako koncentrira na en del razvijanja druæbe kot celote ‡ na
industrializacijo. Toda neskladno razvijanje enega samega Ëlena verige zavira istoËasno
razvijanje njegovih podlag in sËasoma tudi moænost uËinkovanja tega Ëlena samega.
Celotnost ekonomske strukture si je mogoËe predstaviti v obliki vrste Ëlenov v
medsebojnem delovanju. »e vsak Ëlen pospeπuje razvoj drugih Ëlenov, se celotni sistem
razvija pospeπeno. »e pa se Ëleni medsebojno zavirajo, celotni sistem postopno prehaja
v stagnacijo. In to se je dogajalo z naπim ekonomskim sistemom, ker ob razvijanju
industrije ni razvijal Ëlenov, s katerimi sestavlja industrija celoto.
Stane Saksida
93DR, Vol. XV (1999) 30-31
Moderna industrija ne more proizvajati in se razvijati brez doloËenih delovnih navad
ljudi, ki v njej delajo, brez dognane organizacije proizvodnje in sluæb v podjetju, brez
razvitega okolja, transporta dobrin in ljudi, brez razbremenitve zaposlenih æena itd. »e
se torej πolstvo, znanstveno raziskovalno delo, socialno varstvo, zdravstvo, transport
ne razvijajo vzporedno z razvijanjem industrije, bo produktivnost ostala nizka ali se bo
celo zmanjπevala. S tem bo seveda pritekalo iz industrije tudi manj sredstev. In birokracija
bi ne bila birokracija, Ëe bi svoja priËakovanja usmerila v prihodnost in preusmerila
sredstva v skladno razvijanje celotne ekonomske in druæbene strukture. Birokracija se
reπuje iz poloæaja z drugaËnimi ukrepi. Bistvo teh ukrepov je prelivanje nesorazmerno
velikega deleæa sredstev nazaj v industrijo, pospeπevanje investicij, poskus, da bi se
produkcija razvijala zgolj s krepitvijo poenostavljeno pojmovane materialne baze. Bræ
ko se je negativni zaËarani krog medsebojnega zaviranja Ëlenov zaËel, se ne more veË
ustaviti brez radikalnega prestrukturiranja poloæaja. Vse niæja produktivnost, ki nastaja
zaradi nesorazmerja med industrijo in drugimi Ëleni ekonomske strukture, zmanjπuje
produkcijo in s tem dotok sredstev. Z zmanjπanim dotokom sredstev se skuπa ekstenzivno
poveËati fiziËni obseg proizvodnje. Tako dobivajo drugi Ëleni spet manj sredstev.
Zmanjπani dotok se tako uporablja za zveËanje nesorazmerja, ki je povzroËilo zmanjπanje
dotoka. Proces gre v smeri progresivnega zaviranja razvoja celotne ekonomske in
druæbene strukture.
Birokracija odgovarja na takπno dokazovanje s protidokazi ‡ Ëeπ, drugi Ëleni
ekonomske strukture se ne razvijajo skladno s koliËino sredstev, vloæenih vanje. To je
celo res, vendar se je treba vpraπati zakaj. Odgovor smo æe povedali: ker birokratski
sistem tudi v drugih Ëlenih strukture razvija medsebojno igro neproduktivnih birokratov
in neuËinkovitih institucij. Tudi v drugih Ëlenih se razvija negativni zaËarani krog
interakcije med birokrati, ki problema ne morejo reπevati neposredno, temveË z
“aparatom” in v permanentno naraπËajoËem institucionalnem okviru tako razvijajoËe
se aparature. Taka kombinacija stalno poveËuje koliËino dela ob istoËasnem
zmanjπevanju koliËine reπenih problemov.
Proces poteka po sploπnem vzorcu delovanja birokracije. Primitivne metode vodenja
podjetij, ki izhajajo iz neznanja vodilnih ljudi v gospodarstvu, se sprva veæejo z
nezadostnim πtevilom strokovnjakov. Postopno se priËne iz prakse primitivnega vodenja
razvijati zavest, vËasih izoblikovana v urejen sistem sodb, o neogibnosti prav takega
sistema vodenja. Æe kakih dvajset let vlada v naπih podjetjih praktiËna filozofija, katere
temeljni aksiom je trditev, da za vodenje proizvodnje kot celote ni potrebno posebno
znanje o tehnologiji, organizaciji proizvodnje in poslovanja, ekonomiki itd. ©ele v
zadnjem Ëasu se gesla tega stanja spreminjajo, Manj se spreminja praksa. Vzporedno s
prakso primitivnega vodenja se v podjetjih oblikuje vodilno jedro petih, πestih ljudi, ki
s svojimi kombinacijami zlahka obvladajo poloæaj v podjetju in “pozitivno” razreπijo
vsak spor. Te skupine seveda ne æelijo sprejemati v podjetje novih strokovnjakov, razen
Ëe ti ne πkodujejo æe postavljenim odnosom in utrjenemu hierarhiËnemu
organizacijskemu sistemu. Ponekod, v manj primitivnih razmerah, vodilne skupine
sprejemajo tiste strokovnjake, ki utrjujejo njihove pozicije. Tako se primitivna
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
94 DR, Vol. XV (1999) 30-31
organizacija dela in poslovanja nadaljuje neodvisno od πolanja strokovnjakov; teh je
vse veË, a kljub temu ne morejo spremeniti poloæaja v celoti vseh podjetij.
Rezultanta delovanja vseh teh silnic je usmerjenost v ekstenzivno veËanje
proizvodnje. Intenzivno veËanje namreË skoraj vedno zahteva preveË ureditev vseh
notranjih razmerij v podjetjih, postavitev racionalne organizacije dela in poslovanja, s
tem pa razbitje in uniËenje zvez, ki jih je leta in vËasih desetletja pletla vodilna skupina.
Zahteva racionalno razmestitev strokovnjakov, to pa pomeni v jeziku vodilne skupine
odvzem njenih poloæajev ali vsaj uËinkovitosti poloæajev. Vodilna skupina se nujno
ogiba takim reπitvam in se namesto tega preusmerja v nove investicije. Te namreË krepijo
njen poloæaj ob nespremenjeni notranji organizaciji in razporeditvi kompetenc. Hkrati
zveËujejo investicije fiziËni obseg proizvodnje in tako upraviËujejo eksistenco in
delovanje vodilne skupine navzgor do viπjih birokratskih institucij in navzdol do
kolektiva in teritorialne enote.
V avtarktiËnem gospodarstvu, na nizki stopnji porabe in ob nizkem æivljenjskem
standardu je negativni zaËarani krog v produkciji, v drugih Ëlenih ekonomske strukture
in v zvezi med produkcijo in drugimi Ëleni πe mogoË. Bræ ko pa se ekonomika razvije
do stopnje, ko je za njen nadaljnji razvoj potrebno razvijati notranje træiπËe, se pravi
zviπevati æivljenjski standard, in ko avtarktiËno gospodarstvo onemogoËa nadaljnje
napredovanje temeljnih industrijskih panog, se priËno uveljavljati posledice teh
negativnih zaËaranih krogov. Mednarodna menjava je mogoËa samo z intervencijo
dræave, ki krije razlike med produktivnostjo domaËe in tuje industrije s subvencijami.
Notranjega træiπËa pa, ker je industrija neobËutljiva do potreb prebivalstva in izkljuËno
usmerjena v produkcijo, skoraj ni mogoËe razvijati. ObstojeËa ekonomska struktura
tako sama onemogoËa  svoj nadaljnji razvoj.
Stratifikacija po dohodku in premoæenju
V zaËetku razvoja povojne jugoslovanske druæbe je bila stratifikacija po dohodku
odsev stratifikacije po hierarhiËni birokratski strukturi, dræavni, partijski, policijski in
vojaπki. Mimo tega so bile za ta poloæaj znaËilne razmeroma majhne razlike med najviπjo
in najniæjo dohodkovno strato. Dohodek in premoæenje zato nista imela pomembne
samostojne vloge pri nastajanju posebnih interesnih skupin, ki bi bistveno vplivale na
druæbene procese. V Ëasu pomanjkanja osnovnih dobrin je dohodek skupno s potroπnimi
beneficijami igral vlogo krepilca birokratske stratifikacije. Dohodek in poraba
privilegiranih slojev sta oblikovala in utrjevala posebne interese birokratskih slojev v
dræavni upravi, policiji, vojski in v teritorialnih enotah, in tako pripomogla k temu, da
so se ta strata priËela formirati v skupino s svojimi posebnimi interesi.
Pomembnejπi korak od tega stanja je bil storjen πele, ko je produkcija toliko narasla,
da je presegla zadovoljevanje najnujnejπih eksistenËnih potreb in se je zaËelo formirati
sprva sicer revno, nato pa postopno obseænejπe træiπËe.
Stane Saksida
95DR, Vol. XV (1999) 30-31
Delitev osebnega dohodka je seveda predpostavljala, da je posameznik v delovnem
procesu plaËan ne glede na to, ali bo njegov izdelek prodan ali ne. Hkrati ni upoπtevala
dejansko opravljenega dela.
Akcija, ki naj bi uredila te odnose, se je zaËela, ko se industrija ni mogla veË razvijati
brez intenzivnega πirjenja notranjega trga in intenzivne mednarodne menjave. V tem
poloæaju træiπËe ne obsorbira veË vsakega proizvoda, ki ga izdela industrija. Zato tudi
posameznik ne more biti veË plaËan za vsako delo, ki ga je opravil, ali za katero se je
domnevalo, da ga mora opraviti, temveË samo za delo, ki je opredmeteno v proizvodnji
ali storitvi in ga je mogoËe prodati. Zato so se v tem Ëasu oglasile zahteve o “nagrajevanju
po delu” skupaj z zahtevami po “delitvi dohodka glede na realizacijo”. Se pravi, dohodek
naj bi postal odvisen od moænosti prodaje proizvodov in storitev ter od koliËine in
kvalitete vanj vloæenega dela.
Brez obseænejπe raziskave je nemogoËe ugotoviti, koliko so bile te zahteve tudi
realizirane. Vendar pot k realizaciji zahtev in same zahteve kaæejo naravo stratifikacije
druæbe ob teh kriterijih. Najprej: uveljavljanje naËela blagovne menjave na veliki veËini
podroËij, v skoraj vseh Ëlenih druæbene in ekonomske strukture, je nujno samo okrepilo
neravnovesje med industrijo in delno nekaterimi monopolnimi druæbenimi sluæbami
(zdravstvo, poπta ipd.) ter ostalimi, æe tako preπibko razvitimi Ëleni. Tu zlasti trpi πolstvo
in raziskovalno delo. Tako skoraj izkljuËno træiπËno usmerjena delitev dohodka, brez
intervencij za novo razporeditev nacionalnega dohodka, πe naprej zavira razvoj druæbene
in ekonomske strukture kot celote.
To nesorazmerje v institucijah ustvarja svojo posebno obliko druæbene stratifikacije
po dohodku. V tem sistemu træiπËe ustvarja privilegiran poloæaj ljudem, zaposlenim v
industriji in nekaterih monopolnih druæbenih sluæbah, in manj privilegiran poloæaj tako
imenovanim “neproduktivnim” delavcem. Kakπne posledice bo to imelo za bodoËe
rodove, πe ni mogoËe prerokovati. Nekatere posledice pa so vidne æe danes.
Sprostitev træiπËa je izzvala æivahno ekonomsko dejavnost in sprva zelo hitro
zveËevanje fiziËnega obsega proizvodnje: Hkrati je znotraj industrije in v odnosu
industrija ‡ neindustrijske dejavnosti sproæila πirjenje razponov v dohodkih, ne le znotraj
posameznih gospodarskih organizacij, temveË v okviru celotne dræave. Od prvotnih
odnosov med najviπjimi in najniæjimi dohodki, ki so se gibali nekako med 1 : 3 do 1 : 4,
smo priπli æe do odnosov 1 : 10, 1 : 15, in niË ne kaæe, da se bo ta razvoj ustavil. Tako
prehaja del prebivalstva postopno na srednje kline dohodkovne lestvice, in s tem se
seveda krepi tendenca po oblikovanju tako imenovanih srednjih slojev. To tendenco πe
krepi vedno bolj razvejana poraba, uveljavljanje socialno statusnih razlik, znaËilnih za
srednje sloje. Celota vseh teh procesov pa πe naprej ustvarja posamezne forme druæbene
zavesti srednjih slojev.
»e imajo ljudje pred seboj zviπevanje dohodka kot svoj osnovni cilj, in Ëe jim
konkretni poloæaj dokazuje, da je ta cilj uresniËljiv, se njihovi interesi bolj in bolj
podrejajo temu osnovnemu cilju. In Ëe je viπina dohodka temeljno merilo druæbenega
ugleda posameznika, bo posameznik svojo osnovno dejavnost posvetil zviπevanju
dohodka. Ta osnovna smer dejavnosti postaja tudi bolj in bolj uradna ideologija, Ëeprav
v prikriti obliki. Nenehno veËanje razponov dokazuje, da je uresniËljiva. Interesi ljudi
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
96 DR, Vol. XV (1999) 30-31
na doloËenih mestih statusne lestvice se tako postopno identificirajo: zasluæiti veË,
porabiti veË, povzpeti se na ta naËin viπe. Ta identifikacija postopno povezuje prej loËene
sloje v enoto. Interesi tistih, ki v obstojeËi situaciji vidijo realno moænost zveËevanja
svojega dohodka in osebnega premoæenja, to je interesi birokratskega sloja, veËjega
dela inteligence, nekaterih kategorij kmetov in nekaterih kategorij visoko kvalificiranih
delavcev, se glede na dimenzijo dohodka izenaËujejo. To poraja skupno “porabniπko”
zavest srednjega sloja. In v topilniku zveËane porabe se postopno manjπajo razlike med
prej loËenimi druæbenimi skupinami in se veËa njihovo medsebojno razumevanje. Ta
proces poteka, kot smo æe omenili, z razvijanjem porabe in s postavljanjem ustreznega
druæbenega statusa.
Potroπna in statusna stratifilcacija
V naπi druæbi so dohodkovna, potroπna in statusna dimenzija stratifikacije πe vedno
zelo tesno povezane. Vendar imata potroπna in statusna stratifikacija svoje posebne
uËinke in ju je potrebno zato posebej obravnavati.
Druæbeni status nam pomeni mesto, ki ga posameznik zavzema na vrednostni lestvici
v druæbi, to je oceno pomembnosti njegovega poloæaja, druæbene vloge, ki se izraæa v
njegovi lastni oceni in v oceni referenËnih skupin. V vsaki druæbi skuπajo posamezni
sloji tudi navzven izraziti mesto, ki ga zavzamejo na lestvici. Temu namenu rabijo
statusni simboli, to je predmeti dejavnosti in naËini obnaπanja, po katerih je mogoËe
takoj ugotoviti, kateremu sloju posameznik pripada. Taki statusni simboli so npr. naËin
oblaËenja, nakit, oroæje, sluæabniki, naËin govorjenja, posebne vrste dejavnosti (nekateri
πporti npr.), razvite oblike etikete itd.
Veblen je pokazal, da skuπajo viπji sloji statusne simbole oblikovati in uporabljati
tako, da bi ti simboli izraæali dvoje: da tistemu, ki jih nosi, ni treba fiziËno delati, in da
si lahko kupuje in ima v lasti predmete, ki so nepotrebni za zadovoljevanje njegovih
eksistenËnih potreb. Med simbole, ki demonstrirajo posveËanje drugaËnim opravilom,
ne fiziËnemu delu, lahko uvrstimo obleke, ki s svojim zunanjim videzom kaæejo, da v
njih ni mogoËe delati ‡ tako dekorirana oblaËila fevdalnega plemstva in sveËenikov,
danaπnji beli ovratniki in kravate ‡ dejavnosti, kot so lov, ribolov, golf ipd., vedenje, ki
zahteva dolgotrajne vaje in uglajenosti ipd. Med tako imenovano demonstrativno porabo
pa lahko uvrstimo nakit, nepotrebne sluæabnike, roËne izdelke, tam, kjer industrijski
prav tako opravljajo svojo funkcijo, prevelika prebivaliπËa ‡ gradovi, velike sobane
ipd. Statusni simboli so v predindustrijskih druæbah sestavljali zamotan in velikokrat
do vseh nadrobnosti izdelan sistem, ki je natanËno oznaËeval pripadnost posameznika
doloËenemu razredu in sloju in natanËno opredeljeval njegovo mesto na hierarhiËni
lestvici. Z razvojem industrije in delno πe pred njim denarnega gospodarstva pa so
statusni simboli postajali bolj in bolj odvisni od koliËine denarja, ki ga je imel posameznik
na voljo. V kapitalistiËni druæbi razredi niso bili veË strogo hereditarno loËeni, prehod
iz razreda v razred in zlasti iz sloja v sloj znotraj razreda je postajal odvisen od pridobljene
Stane Saksida
97DR, Vol. XV (1999) 30-31
lastnine. Tako so tudi statusni simboli postajali bolj in bolj odvisni od obsega lastnine
in koliËine denarja. Pri tem so bili statusni simboli viπjih slojev vedno vzorec, ki so ga
posnemali niæji sloji.
Kljub tem manjπim izjemam pa πe vedno velja, da so glavni nosilci statusnih simbolov
v sodobni druæbi predmeti trajne porabe, avto, predmeti, ki se uporabljajo v nekaterih
πportih: motorni Ëolni, oprema za podvodni ribolov in smuËanje na vodi; obleke za
posebne slovesnosti, krzno, velikost stanovanja ali hiπe in kraj, kjer hiπa stoji, obiskovanje
posebnih lokalov, pohiπtvo. Pri tem je znaËilno: bræ ko postane neki predmet dostopen
velikemu πtevilu, to je veËini prebivalstva v dohodkovnih slojih s povpreËnimi dohodki,
razvije industrija predmete, ki so sicer namenjeni natanËno isti funkciji, toda na nekoliko
drugaËen naËin, so veËji ali manjπi ali skromnejπi ‡ skratka drugaËni in seveda draæji.
V naπi druæbi pa je potrebno potroπno in statusno dimenzijo πe obravnavati skupno.
Smo πe na stopnji, ko poraba sluæi pridobivanju statusnih simbolov in z njimi ustvarjanju
obËutka socialne varnosti. Takπno funkcijo statusnih simbolov in porabe, ki realizira
statusne simbole kot diferencialne znake razliËnih strat, smo prevzeli neposredno iz
lastninske druæbe.
To dejstvo je bilo neposredno razvidno zlasti v prvih Ëasih prevladovanja
birokratskega sistema. Birokracija je zgradila v Ëasu pomanjkanja zelo natanËen sistem
gradiranja raznih stopenj birokratov; ker v tem Ëasu ni bilo veËjih razlik v dohodkih
posameznih kategorij dræavljanov, je birokracija utrdila razlike s sistemom privilegirane
delitve teæko dostopnih proizvodov in storitev. Ta sistem je vkljuËeval uradna prevozna
sredstva za najviπje kategorije birokratov, posebno trgovsko mreæo in naËin prehranitvene
moænosti (menza ipd.), nedostopne navadnim dræavljanom, ekskluzivne moænosti za
oddih in preæivljanje dopusta, gojitev lova in ribolova, ter za tedanje razmere po prostoru
in lokaciji nadpovpreËna stanovanja, navadno zaplenjena bivπim kapitalistom in
sodelavcem okupatorja.
In tako je v nekaterih mestih birokraciji uspelo, da se je tudi prostorsko loËila od
ostalega prebivalstva. Vsi ti statusni znaki: demonstrativna poraba na viπjem nivoju,
ekskluzivne dejavnosti, in druæbena ter ponekod prostorska loËenost, so bili pred
revolucijo statusni znaki, ki so diferencirali buræoazijo, vËasih drobno buræoazijo in del
inteligence od delavcev in kmetov. Birokracija jih je neposredno prevzela s sistemom
privilegijev. Prav tako je prevzela izdelan sistem gradacije uradov glede na njihovo
stopnjo v hierarhiji. Sprva so bili uradni prostori dokaj nivelizirani, kasneje pa so se z
dekoracijami, redekoracijami, s preprogami, stilom pohiπtva, z velikostjo miz, z
naslonjaËi, s πtevilom telefonov, z uvajanjem specialnih linij, in konËno z novimi
gradnjami ustvarile zelo natanËne razlike med uradi na raznih stopnjah. Tej uradniπko-
birokratski simboliki bi bilo mogoËe posvetiti celo πtudijo. Vsekakor pa velja tako zanjo
kot za statusno simboliko birokracije v vsakdanjem æivljenju sploπno pravilo o formiranju
statusnih simbolov. Kakor hitro je proizvodnja toliko napredovala, da je prej redek
proizvod postal dostopen veËini ljudi, so posebne trgovine in magazini niæje birokracije
prevzeli doloËene nove, πe vedno redke izdelke iz obmoËja posebnih trgovin viπje
birokracije, ti pa so si poiskali nove, πe redkejπe izdelke. Isto se je dogajalo z avtomobili
razliËnih znamk, s stanovanji, pohiπtvom, z opremo uradov, s stanovanjskimi in uradnimi
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
98 DR, Vol. XV (1999) 30-31
stavbami. Skratka: birokracija je ohranila mehanizem dinamiËnega diferenciranja slojev
in birokratskih stopenj s statusnimi simboli; statusni simbol je moral obdræati svojo
izkljuËnost ‡ bræ ko jo je izgubil, ga je zamenjal novi, ravno dovolj redek, da je lahko
oznaËeval samo pripadnike natanko opredeljenih hierarhiËnih stopenj.
Zviπevanje produkcije, postopen prehod iz sistema administrativnega vodenja
proizvodnje in centralne distribucije v sistem odvisnosti produkcije od træiπËa in blagovne
menjave je spremenil tudi naËin reagiranja birokracije. Statusni simboli so se postopno
izenaËili s podobnimi na zahodu. Osrednji simbol je postal avto ‡ sedaj ne veË uradni,
temveË v osebni lasti, za njim pa predmeti trajne porabe, in samo za manjπi del birokracije
tudi stanovanja; veËji del je bil namreË preskrbljen z njimi. Ker je v novih razmerah
odloËal o nabavi nekega statusnega simbola denar, se je razvila æivahna tekma med
birokrati in drugimi sloji s podobnimi dohodki. Birokrati so v tej tekmi ravnali skrajno
nefair: izkoriπËali so svoje zagotovljene oblastne pozicije, Ëe je bilo treba celo z
izigravanjem postav in s Ërpanjem dragocenih nacionalnih deviznih rezerv. Tako se jim
je vse do pred nekaj leti posreËilo obdræati prva mesta v tekmi. V Sloveniji smo bili
priËe takemu tekmovanju. Ko je Fiat 600 in 750 postal sorazmerno dostopno vozilo, je
birokracija v Sloveniji za svoje potrebe uvozila 1000 ccm vozilo. Na prodor naslednje
stopnje, Fiata 1300 ccm, je birokracija neutegoma reagirala z uvozom dveh tipov vozil,
1500 ccm in 1700 ccm. Na viπjih birokratskih nivojih so imela vozila seveda nekoliko
veË ccm. Vse kaæe, da se je izkljuËnost, potrebna za direrenciranje nekega sloja
birokracije, gibala med 250 in 450 ccm, kar je dokaj skromno, Ëe primerjamo naπe
slovenske tekme s podobnimi na zahodu in vzhodu. Morda tudi to priËuje o naπih
skromnih razmerah?
Formiranje statusnih razlik, izraæanje statusnih razlik v statusnih simbolih, povezava
statusa in statusnih simbolov s porabo so v resnici sekundarni pojavi, Ëe jih gledamo
genetsko. Veæejo se na primarno nastale razlike v distribuciji moËi in dohodka. So pa
pomembni, ker utrjujejo obstojeËo razslojenost, onemogoËajo nadaljnjo restratifikacijo,
in v danaπnji situaciji povezujejo interese birokratov z interesi ostalih predstavnikov
srednjih slojev.
Predmeti in dejavnosti, ki rabijo kot statusni simboli v doloËeni fazi ekonomskega
in druæbenega razvoja, sami po sebi ne pomenijo niËesar. Nekateri od njih so samo
sredstvo za bolj smotrno organizacijo æivljenja individua, za skrajπanje delovnega Ëasa
doma, veËjo mobilnost, rekreacijo itd. S tem argumentom se bo branil vsak prizadeti
birokrat. Vendar tu ne razpravljamo o praktiËni funkciji predmetov in dejavnosti, temveË
o tem, kako izraæajo vrednostno lestvico, stopnjo, do katere se je posameznik povzpel v
druæbi, torej njihovo funkcijo v celotnem druæbenem æivljenju. V tej dimenziji pa
postajajo statusni simboli sredstvo za loËevanje slojev od drugih slojev, za zagotavljanje
izjemnega poloæaja. Posamezniki v doloËenem sloju se tako izloËijo iz mnoæice, se
postavijo nad “maso” in sami sebe obravnavajo kot nekaj viπjega, posebnega. Petrificirani
izraz druæbenega statusa postane tako samostojni cilj, h kateremu se usmerja celotni
sloj. Da bi ga dosegel, je pripravljen ustvariti vrsto privilegijev, obiti postave, delati
proti interesom skupnosti kot celote.
Stane Saksida
99DR, Vol. XV (1999) 30-31
Birokratska struktura je izredno teæko prebojna prav zato, ker se kaæe in obstaja kot
interakcija ustvarjenega institucionalnega sistema hierarhiËno povezanih subsistemov,
osebnih interesov birokratov in celotnih interesov birokracije kot sloja. O
institucionalnem sistemu je bil æe govor. Ta sistem daje skupno z moænostmi akcije
birokraciji æivljenjsko perspektivo, potrdilo njihovemu obËutku o smiselnosti akcije in
realno moænost odloËanja v vsaki konkretni situaciji. Takπna vkljuËenost v πirπe
dogajanje, moænost spreminjanja zgodovine, je grandiozen okvir, v imenu katerega
birokracija zanemarja takπne malenkosti, kot so osebni privilegiji. Ustvarjalcu zgodovine
bomo paË odpustili majhne osebne pregrehe! Zato vidi birokrat v pridobivanju statusnih
simbolov neke vrste upraviËeno plaËilo za njegov trud, za to, da posveËa svoje æivljenje
vzviπenim ciljem zgodovine. V resnici pa rabijo tako statusni simboli kot obËutek
uravnavanja zgodovine istemu cilju: razvijanju loËenosti birokrata od ostalih ljudi.
Ohranitev istega druæbenega statusa, zunanjih znamenj tega statusa, in poskus
obdræati vire moËi ‡ to je del temeljnih faktorjev za vztrajanje birokracije na njenih
pozicijah. Osnovna utemeljitev takπne situacije je vztrajanje pri naËelu, Ëeπ da je treba
ljudi praviËno nagraditi za njihove dosedanje ærtve, delo, prizadevanja, napore, vztrajanje.
In vztrajanje na poloæajih ter prezentiranje statusnih simbolov se πteje za dovolj praviËno
nagrado. Prevladuje prepriËanje, da smo to miselnost pometli. Æal staliπËa, po katerih
postajajo usoda ljudi in stvari predmet, s katerim se plaËujejo resniËne ali navidezne
zasluge nekaterih izbranih posameznikov, v praksi πe vedno obstajajo, Ëeprav se manjkrat
javno izraæajo. In ne obstajajo samo na nivoju lokalne birokracije. Na viπjih stopnjah se
izraæajo v obliki ustanavljanja novih teles. Ta naj delujejo istoËasno z æe obstojeËimi.
Pri tem se skuπa ustanavljanje novih institucij prikriti z najrazliËnejπimi teorijami o
kontinuiteti revolucionarne in dræavniπke izkuπnje,  loËitvi formiranja naËel in izvajanja
politike itd. V resnici pa gre za dve osnovi institucij: na eni strani se skuπa obdræati
status do sedaj delujoËega birokratskega sloja, na drugi pa zagotoviti uËinkovitost, ki jo
zahteva nadaljnji razvoj ekonomike in druæbe v celoti. V konËnem efektu se zaradi
kolizije velikega πtevila institucij in delovnih mest, razliËnih usmeritev posameznikov
in sistematskega razpletanja neformalnih zvez institucije medsebojno zavirajo in so
tako kot celota v sporu s temeljnim naËelom danaπnje stopnje razvoja ‡ z uËinkovitostjo.
Statusna dimenzija in statusni simboli ne samo da povezujejo birokracijo, povezujejo
tudi birokracijo z ostalimi deli srednjega sloja. V naπem poloæaju je teæko natanËneje
opredeliti srednji sloj, zlasti πe brez empiriËnih analiz v tej smeri. Naj nam torej srednji
sloj pomeni ljudi z nadpovpreËnimi dohodki, z moænostjo poveËevati te dohodke, in z
usmeritvijo v uveljavljanje svojega druæbenega statusa v porabniπki smeri druæbene
stratifikacije. Taka definicija je difuzna, vendar to samo izraæa resniËno neoblikovanost
in difuznost srednjega sloja samega.
Pred izrazito usmeritvijo v razvijanje notranjega træiπËa bi bilo mogoËe govoriti
samo o zametkih srednjega sloja in pa o analognih reakcijah birokracije in srednjih
slojev v sodobnih kapitalistiËnih druæbah. Po zaËetkih razvijanja træiπËa, zveËevanja
razponov med stopnjami dohodkov, in po usmeritvi v porabo pa se ta druæbena skupina
intenzivneje razvija, in lahko bi rekli, da so njeni interesi danes ena najpomembnejπih
komponent v usmerjanju tako razvoja ekonomike kot druæbe v celoti.
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
100 DR, Vol. XV (1999) 30-31
Birokracija je namreË ustvarila sorazmerno zaprt sistem svoje regeneracije. Drugi
sloji so se temu monopolu upirali in svojo kritiko usmerjali delno prek samoupravnih
organov, delno po drugaËnih kanalih. Ko pa se je pokazala moænost pridobitve socialnega
statusa na temelju porabe in potroπnih statusnih simbolov, so srednji sloji sprevideli
pozitivno moænost tekmovanja z birokracijo. Vrgli so se v pridobivanje statusnih
simbolov in istoËasno kritizirali birokracijo, ki se, kot smo æe omenili, pri naporih za
zviπevanje svojega statusa ni omejevala zgolj na zviπevanje dohodkov, temveË je, kjer
je bilo to le mogoËe, izkoriπËala privilegije nosilcev oblasti. Toda osebna kritika
birokracije je bila tudi skoraj edina oblika druæbenega angaæiranja srednjih slojev (kot
slojev, ne kot posameznikov). Usmerjanje v porabo je pasiviziralo πe zadnje ostanke
njihove stvarne druæbene akcije, ki bi bila usmerjena v spreminjanje druæbe.
In kot izraz orientacije srednjih slojev so se oglasile teorije o hoteni pasivnosti, o
nesmiselnosti druæbenega angaæmaja.
Trenutna usmerjenost v træno ekonomijo ‡ kakor je æe nujna ali ne ‡ ne more ob
obstojeËi druæbeni stratifikaciji in ob utrjenih birokratskih strukturah v temeljnih
teritorialnih enotah in podjetjih roditi niËesar drugega kot nadaljnjo krepitev srednjega
sloja in moËnejπe povezovanje temeljnih interesov birokracije z interesi srednjega sloja.
Druga stvar je, koliko je taka usmerjenost v trenutni situaciji, ob upoπtevanju vseh
sestavnih delov obstojeËe strukture, kot faza v razvoju neogibna.
Zveza temeljnih interesov srednjega sloja in birokracije se razvija tudi na drugih
podroËjih. ©olstvo je nedvomno eno najznaËilnejπih, ker je nedvomno eden temeljnih
vzvodov restratifikacije. Leta in leta je znano, da se socialna struktura dijakov v srednjh
in zlasti πtudentov v visokih πolah menjuje v korist razvitih podroËij in posameznikov z
viπjimi dohodki. To pomeni, da se obstojeËa druæbena razslojenost prebivalstva ne samo
reproducira, temveË se celo poveËuje. Do sedaj nismo opazili nikakrπne sistematske
politike, ki bi obstojeËe stanje spreminjala, razen morda k πe veËji privilegiranosti æe
privilegiranih. Za zdaj so vsi napori za vkljuËitev veËjega πtevila otrok z nerazvitih
podroËij ter delavskih in kmeËkih otrok v πole na drugi stopnji in visoke πole ostali
brezuspeπni. In tu opaæamo celo kombinacije zaviralnih tendenc v centrih in v teritorialnih
enotah. V globalni razdelitvi nacionalnega dohodka je πolstvo glede na pomen, ki ga
ima za usodo bodoËih generacij in formiranje bodoËe druæbe, moËno zanemarjeno. Te
tendence podpira razporeditev sredstev v teritorialnih enotah in v podjetjih (razen na
najmanj razvitih podroËjih), in podeljevanje πtipendij; nihËe ne usmerja πtipendijske
politike tako, da bi zavestno spreminjala obstojeËo socialno strukturo v πolah druge
stopnje in zlasti πe na univerzi in visokih πolah.
UËinkovite kritike v tej smeri ni bilo. Do sedaj nismo spremenili niËesar bistvenega.
Tisti del ljudi, ki bi bil najbolj poklican, da takπno kritiko uresniËi ‡ uËitelji na vseh
stopnjah ‡ je bil popolnoma paraliziran z bojem za “notranjo delitev”, torej z dejavnostjo,
ki naj bi vsakemu posamezniku omogoËila odtrgati malce veËji koπËek od æe tako dosti
premajhnega kosa. Tako se je kritika uspeπno preusmerila od spreminjanja stvarnosti v
medsebojne spore, prepire, priËkanja, in to je popolnoma onemogoËilo vsak enotni
nastop, vsako uËinkovito akcijo. Kjer pa so nastopili posamezniki, ki so zahtevali ali
Stane Saksida
101DR, Vol. XV (1999) 30-31
celo organizirali uËinkovito akcijo in vsebinsko kritiko, jih je birokracija uspeπno
nevtralizirala tako, da se je oprla za “gornji sloj” intelektualcev.
Mogli bi navajati vrsto drugih konkretnih podroËij, kjer politika birokracije uresniËuje
interese srednjega sloja, ali kjer se interesi obeh povezujejo. Eno dokaj pomembnih
podroËij je npr. nacionalistiËno orientirana ekonomska politika in “teorije”, ki jo
spremljajo. Pri tem ne mislim na ekonomsko utemeljeno preusmeritev od centralistiËne
delitve narodnega dohodka v decentralistiËno delitev. Zveza je drugje. Tako birokracija
kot srednji sloji so pripravljeni uporabiti nacionalizem kot plaπË, ki naj prikrije bodisi
ekonomske neuspehe birokratov ali pa zaradi nizke produktivnosti neupraviËene in
pretirane dohodkovne in potroπniπke pretenzije srednjega sloja.
Tako se torej delovanje birokracije v obstojeËi druæbeni strukturi veæe z interesi
srednjega sloja. Vpraπanja, ki se ob tem nujno zastavljajo pa so:
- je takπna politika birokracije kot sloja nujna?
- je to tudi edina pot naπe druæbe v celoti? »e je, potem je nepotrebno o Ëemerkoli
razpravljati πe naprej; kritika je nepotrebna, potrebno nam je samo πe ujemanje z
nujnostjo, priznanje nujnosti. Toda Ëe to ni edina in nujna pot, kakπna bi morala biti
drugaËna politika? V tem primeru bi bilo treba tudi odgovoriti na vpraπanje, ki smo
ga postavili v zaËetku razpravljanja ‡ v imenu katerih druæbenih slojev ali skupin je
mogoËe kritizirati obstojeËo politiko, in Ëigave interese naj bi takπna politika
realizirala?
Da bi lahko odgovorili na ta vpraπanja, je treba kratko osvetliti pot, ki je pripeljala v
to situacijo.
Omenili smo æe, da je utrjena birokratska strukturiranost v druæbi, zveza birokracije
kot sloja z institucijami, ki so predstavljale njeno distribucijo moËi, izzvala zastoj
ekonomije. Iz tega zastoja sta se tedanjemu birokratskemu sloju kazala dva izhoda.
Prvi v πe veËji centralizaciji moËi, centralistiËnega ekonomskega planiranja, centralne
delitve narodnega dohodka. Druga pot je peljala v sprostitev træiπËa kot temeljnega
regulatorja ekonomske dinamike. O prvi poti ne bomo razpravljali, ker se je v drugaËnili
razmerah v drugih socialistiËnih dræavah, dovolj jasno pokazalo, da krepitev
centralizacije v Ëasu nastajanja industrije za πiroko porabo in razvijanja notranjega trga
poraja vse veËjo stagnacijo. To ne pomeni, da ta smer ni imela vpliva v jugoslovanski
ekonomiji in politiki. Toda jugoslovansko gospodarstvo in ekonomija sta se v celoti
obrnila v drugo smer.
In ta druga smer je razvijanje træiπËa kot temeljnega ekonomskega regulatorja, kar
pomeni boj za zviπevanje produktivnosti, hitrejπe obraËanje zalog, ustvarjanje in
preustvarjanje moænosti, da se na træiπËu ustvari podoben poloæaj, kot ga imajo deæele,
s katerimi zamenjujemo svoje blago. To zahteva tudi preorientacijo v industrijo, ki
producira za πiroko porabo, in skladno preusmeritev druæbe tudi v tej smeri. Najprej
zahteva razvijanje industrije, ki dela za πiroko porabo, in njena diferenciacija formiranje
druæbenih slojev, ki bodo takπno proizvodnjo absorbirali. Zato postane zveËevanje
razponov v dohodkih in ustvaritev srednjega sloja neogibni pogoj produkcije za πiroko
porabo. Nadalje ima produciranje za træiπËe svoje zakonitosti, svoja pravila igre, drugaËna
od centralno dirigirane produkcije. Ta pravila predpisujejo, da se promet surovin, blaga
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
102 DR, Vol. XV (1999) 30-31
in financ podreja zahtevam uËinkovitega “napajanja” træiπËa. Ob tem postajajo togi
centralno-planerski ukrepi, neadekvatne omejitve in pretirane druæbene dajatve
anahronizmi. To pa tudi pomeni, da je potrebno preoblikovati vse druæbene institucije,
ki tako delujejo, in to so v Ëasu administrativno-birokratskega socializma skoraj vse
institucije.
Edini sloj, ki to preorientacijo v resnici lahko uspeπno izvede, je v okviru admini-
strativnega sistema birokracija sama. »e naj ostane na oblasti, mora zaËeti odpravljati
tisto, kar jo je rodilo: centralistiËni birokratski aparat. In tako se je birokracija znaπla v
vlogi svojega lastnega odpravljavca. To je bila v Ëasu, ko se je ta proces priËel, nedvomno
revolucionarna poteza in taka je πe danes. Birokratski sloji socialistiËnih dræav tega do
jugoslovanskega primera niso bili zmoæni izvesti. ©ele v zadnjem Ëasu opaæamo v
nekaterih dræavah bolj, v drugih manj pogumne premike v tej smeri.
Toda ta nedvomno revolucionarna usmeritev je imela tudi svoje negativne posledice.
Ker je birokracija vodila proces preusmeritve, se je celotnemu procesu tudi prilagodila.
V Ëasu tega preusmerjanja je vladalo in πe danes vlada tiho prepriËanje, da pomeni
odpravljanje centralizma tudi odpravljanje birokracije. To pa nikakor ni nujno. Ne samo
to. MogoËe je celo, da postane birokratski sistem, to je zveza birokracije in institucij, v
katerih in po katerih uËinkuje v porabniπki druæbi, sicer bolj skrit, zato pa toliko
uËinkoviteje delujoË mehanizem. Na to nas opozarja razvoj porabniπke druæbe v
lastninskem sistemu. Ne pravimo, da se je pri nas to zgodilo, ker brez empiriËnih analiz
tega ni mogoËe za gotovo trditi. Toda v bodoËih empiriËnih analizah bo treba odgovoriti
na vpraπanje, kakπne poæivljajoËe injekcije je birokratski sistem dobil ob prehodu iz
administrativno-centralistiËnega sistema v sistem vse intenzivnejπega sproπËanja træiπËa.
Prej smo omenili nekatere oblike prilagajanja birokracije novim razmeram: njeno
zaËetno usmerjenost, da bi z ekstenzivno proizvodnjo zadostila poveËanemu obsegu
proizvodnje. Dalje, formiranje in utrjevanje klik v teritorialnih enotah, v podjetjih in
povezovanje obojih. ©e naprej povezovanje njenih interesov, form reagiranja, oblikovanja
socialnega statusa in simbolov s srednjimi sloji. Vztrajanje pri industriji kot edinem
Ëlenu, ki razreπuje vse ekonomske in druæbene probleme.
Birokracija prikriva svoje prilagajanje novim razmeram tako sama sebi kot drugim
slojem s starimi in novimi formami ideoloπke mitologije. Tako uporablja eno
najmoËnejπih oroæij svojega starega arzenala: zamenjuje stvarno situacijo s svojimi
normativnimi zahtevami in æeljami. Naj omenimo nekatere teh normativnih mitov.
Birokratski sistem se npr. πteje za preæivel, zlasti po zadnjih kadrovskih spremembah.
Sistem se je morda z vidikov optimalnih reπitev ekonomskih in druæbenih problemov
res preæivel, toda videli smo, da πe kako æilavo vztraja in se obnavlja. Z razglaπanjem
sistema za “preæivelega” birokracija tiho predpostavlja avtomatsko odmiranje sistema
ali njegovo neeksistentnost in tako samo odvraËa pozornost od bistvenih k “praktiËnim”
problemom.
Dalje: birokracija razglaπa vse svoje zgreπene ukrepe v preteklosti za zgodovinsko
nujnost in si s tem seveda popolnoma umiva roke nad to preteklostjo in svojo
odgovornostjo za smer, v katero je πla ekonomika v doloËenih razdobjih. V drugi obliki
se skriva odklanjanje odgovornosti za popolno anonimnostjo krivcev nekaterih zgreπenih
Stane Saksida
103DR, Vol. XV (1999) 30-31
investicij, nesmiselnih predpisov, administrativnih ukrepov, ki so vËasih zavrli razvoj
celotnih panog ekonomike (kmetijstva npr.). To so samo nekateri zgledi birokratske
mitologizacije resniËnosti. Hkrati birokracija ovira vsako vsebinsko, dejavno kritiko
takπne situacije in demitologiziranje svojih ideoloπkih prikrivanj. V osnovnih teritorialnih
enotah klike onemogoËajo, da bi se strokovnjaki prebili na mesta, kjer bi lahko opravili
“stvarno kritiko” situacije, to je tam, kjer bi lahko organizirali intenzivno proizvodnjo,
razvili viπjo produktivnost v resnici, ne le v besedah. Na viπjih nivojih pa birokracija
onemogoËa razvijanje druæbene kritike s tem, da duπi razvoj druæbenih ved in omejuje
‡ kjer je to le mogoËe ‡ organiziranje in izvajanje resniËno kritiËnih ekonomskih,
socioloπkih in zlasti kombiniranih obseænejπih analiz. To stanje se je npr. izraæalo v
administrativnem razdobju z diskreditiranjem znanosti, ki se ukvarjajo z emipiriËno
analizo druæbe, kasneje pa v zaviranju razvoja institucij za druæbeno in ekonomsko
analizo. Tako je bilo πe leta 1965 v znanstveno-raziskovalnih organizacijah, ki so se
ukvarjale s tehniko, pet tisoË raziskovalnih delavcev, v druæboslovnih raziskovalnih
inπtitutih pa niti tristo raziskovalnih delavcev. ObstojeËe tendence vodijo k nadaljnjemu
zmanjπevanju dejavnosti druæboslovnih raziskovalnih inπtitutov. Takπna osnovna
zainteresiranost se seveda prikriva z razpravljanji o objektivnih teæavah, ki jih poraja
gospodarska reforma. Pri tem pa nihËe ne razpravlja resno o vlogi druæbenih ved v
procesu demitologizacije birokratske ideologije in o pomenu takπne demitologizacije
za nadaljnji druæbeni in ekonomski razvoj. Birokracija skriva svoje interese ‡ nemalokrat
pred samo seboj ‡ za “objektivno situacijo”, to je samo stara oblika obrambe pred svojo
soodgovornostjo. Birokracije kot sloja seveda tu ne identificiramo s posameznikom v
upravnem, politiËnem, partijskem aparatu. Del teh posameznikov deluje ravno v
nasprotni smeri. To pa seveda ne spreminja niti objektivnih interesov birokracije kot
sloja, niti smeri akcije, ki skuπa te interese uresniËiti.
Dosedanja analiza nam tako daje moænost, da odgovorimo na drugo vpraπanje, ki
smo si ga zastavili v zaËetku tega poglavja, namreË, ali je orisana druæbena struktura
statiËna, reproducira zgolj samo sebe, ali pa obstoje procesi, ki vodijo v drugo smer, in
sloji, ki bi bili nosilci teh procesov.
V kritiki tega stanja smo skuπali izhajati ravno z vidika nasprotnih procesov. »e ne
bi eksistirali, najbræ taka kritika sploh ne bi bila mogoËa.
Temeljna institucija, ki formira in podpira procese, nasprotne formiranju
birokratskega sloja, je nedvomno samoupravljanje.
Drugi procesi, ki delujejo za razkrajanje birokratskega sistema v danaπnjih razmerah,
so bili implicitno omenjeni æe v tekstu. To so zlasti:
- boj za takπno redistribucijo nacionalnega dohodka, ki razvija vse Ëlene ekonomike
in druæbe in razvija optimalno kombinacijo njihovih Ëlenov;
- procesi, zavestni ali spontani, ki vodijo k bolj enakopravnim moænostim za mlade
ljudi, ki zavirajo in odpravljajo obnavljanje obstojeËih socialnih strat in omogoËajo
posameznikom in skupinam ter njihovi drugi generaciji na niæjih klinih
stratifikacijskih lestvic vzpon na viπjo stopnjo. Skratka procesi, ki pospeπujejo
druæbeno mobilnost. Bistven tak proces je realizacija enakih moænosti πolanja za
vsa socialna strata, to je ustvarjanje razmer, v katerih bi bila osnovni selekcijski
Druæbena stratifikacija v Jugoslaviji
104 DR, Vol. XV (1999) 30-31
faktor za nadaljevanje πolanja nadarjenost, ne pa socialni status in dohodek druæine
ter pokrajina, v kateri se je kdo rodil;
- procesi, ki odpravljajo hierarhiËno razporeditev institucij, tako v proizvodnji kot v
teritorialnih enotah, in ki zamenjujejo hierarhiËne zveze z medsebojnim
sodelovanjem, s horizontalnimi organizacijskimi shemami, z zvezo na temelju
ugotovitve skupnih interesov, ne pa z zvezo, kjer predstavniki viπjih enot, loËeni od
svojih subjektov, omejujejo akcijo podobnih predstavnikov niæjih enot.
Tako imamo torej opraviti z dvema skupinama nasprotujoËih si procesov. Prva
skupina se zbira ob razvijanju masovne produkcije in porabniπke druæbe. Razvijanje
industrije za potrebe porabe zahteva na drugi strani takπno razdelitev celotne mase
osebnega dohodka, ki bo omogoËila porabo na razliËnih nivojih in intenzitetah. In takπna
delitev mase osebnega dohodka nujno diferencira druæbo, v naπi situaciji vsaj v dveh
smereh: znotraj vsake ekonomske pokrajine in med ekonomsko razliËno razvitimi
pokrajinami. Ena glavnih posledic ekonomske diferenciacije med pokrajinami pri nas
je veËanje razlik med narodi, ki so kot celota na razliËnih stopnjah ekonomskega razvoja.
Ob tej osnovni diferenciaciji pa nastopajo πe razlike med pokrajinami v okviru vsakega
naroda.
In to je tudi odgovor na vpraπanje, kateri sloji so nosilci procesov diferenciacije in
katerih procesov, usmerjenih v uresniËenje samoupravljanja in enakopravnosti. V
danaπnji situaciji so za dohodkovno in potroπno diferenciacijo objektivno zainteresirani
predvsem birokrati in srednji sloj, kakor je æe difuzno definiran. Kdor ima manjπe
moænosti za pridobivanje dohodka, kdor ima negotovo prihodnost in kdor noËe, da bi
mu vladali birokrati, je zavzet za razvijanje samoupravljanja, integracijo druæbe, za
enakopravnost in enake moænosti. In to so sloji z niæjimi dohodki, velik del mladine,
del ljudi v organih samoupravljanja.
Vendar tako, zgolj objektivno in na osnovi logike definirani interesi kaæejo samo
eno stran situacije. Æe prej smo omenili, da prizadevanja birokracije niso enosmerna,
temveË protislovna ‡ Ëe hoËe obstati v obstojeËih centrih distribucije moËi, jih mora
odpravljati. To in pa procesi rotacije cepijo akcijsko usmerjenost birokracije in delijo
birokracijo smo v del, ki vztraja pri obstojeËi situaciji, in del, ki to situacijo negira.
Podobno bi lahko trdili o slojih z niæjimi dohodki. V teh obstojijo tendence po zviπanju
dohodka in porabe, to pomeni pribliæevanje teh slojev statusu in porabi srednjih slojev,
torej “pozitivno” odpravljanje svojega poloæaja, ne samo zniæevanje socialnih razlik z
omejevanjem dohodka in porabe srednjih slojev. Vsi ti interesi se v procesu proizvodnje,
porabe in samoupravljanja prepletajo in sestavljajo kompliciran mozaik. NatanËnejπe
forme tega mozaika brez empiriËne analize ni mogoËe niti opisati, kaj πele natanko
poiskati zveze med njimi.
»lanek je bil objavljen v “Problemi” πt, 58, oktober 1967.
Stane Saksida