Aktualno Ptuj • Tržnica v celoti v roke Javnim službam
O Stran 2
o—	•	j •
mn Stajerski
Aktualno
Slovenija, Podravje •
Po novem letu več davčnih sprememb
O Stran 3
Ptuj, torek, 19. novembra 2019
Letnik LXXII • št. 89 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °i04t3 www.radio-ptuj.si
Podravje Ormož • Kaj bo z
dotrajano šolo v Veliki Nedelji
o Stran 5
V središču
Ptuj • Kdaj se bo začela gradnja 14 milijonov evrov vrednega doma upokojencev
o Stran 6
Politika
Videm • Opozicija streljala čez proračun
o Stran 9
Podravje Majšperk •
Objestneži uničujejo pot na jezero
o Stran 5
v
Šport
Futsal • Caf branil za oceno +12
O Strani 15
Boks • Sanjski začetek - s predčasno zmago
O Strani 16
Spodnje Podravje • Kje seje izgubil zdravniški kodeks
Težave s koncesionarji, ki ne želijo brezplačno cepiti proti gripi
Cepljenje proti gripi naj bi bilo letos za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, ljudi z izrazito povečano telesno težo in nosečnice pri njihovem izbranem zdravniku brezplačno. A ker nekateri koncesionarji v Podravju niso želeli cepiti svojih pacientov, so jih napotili v ptujski zdravstveni dom. Tam so jim za cepljenje zaračunali 14 evrov. Več na strani 3.
4

Foto: Črtomir Goznik
Jeruzalem Slovenija
»V vinogradih se bo zgodil masaker«
o Stran 2
Kronika •
Pet let čakanja
V IV.
na že plačani traktor
o Stran 24
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
2 Štajerski
Aktualno
torek • 19. novembra 2019
Ptuj • V Gajkah zaprli Center ponovne rabe
Selijo ga na drugo stran mesta
Občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj je konec minulega tedna v zbirnem centru Cero Gajke zaprlo Center ponovne rabe (CPR), ki je v začasnem montažnem objektu (šotoru) na tej lokaciji deloval pet let.
Po izjemno nizkih cenah so lahko kupci v CPR z druge roke kupili marsikatero koristno in uporabno stvar: oblačila, obutev, bižuterijo, nakit, posodo, skodelice, krožnike, kozarce, igrače, manjše kose pohištva, svetila, knjige, zgoščenke ... Zato je novica o zaprtju marsikaterega obiskovalca neprijetno presenetila, pa tudi razžalostila. Kajti kakšno zares uporabno ali lepo stvar je bilo v CPR moč kupiti po simbolični, prilično nizki ceni. Po besedah direktorja JS Ptuj Alena Hodnika je skrb odveč, saj bodo lahko Ptujčani in okoličani v CPR še kupovali. Spreminja se samo lokacija poslovalnice. Iz šotora v Gajkah se CPR seli v nekdanjo prodajalno Bratje Reš (Žerakovo trgovino), ki je v bližni srednješolskega centra, blokovskega naselja in
Foto: MZ
V petek, 15. novembra, je Center ponovne rabe v Gajkah zaprl svoja vrata.
trgovine Lidl na Volkmerjevi cesti. Direktor Hodnik je pojasnil, da na lokaciji v Gajkah v zimskem času niso uspevali zagotoviti normalnih pogojev delovanja, saj je šotor za to neustrezen. „Menimo, da si center, obiskovalci in delavci zaslužijo boljše pogoje. Ne nazadnje je tu še en vidik, na katerega so nas občasno opozarjali obiskovalci. Marsikdo se je trgovinici izognil, saj je imel občutek, da kupuje stvari na odlagališču odpadkov. Na novi lokaciji bo CPR del trgovine, ki jo urejamo. Odprt bo v kratkem, odvisno predvsem od tega, kako hitro bomo lahko prostor uredili. Morda že letos, sicer pa nekje v začetku prihodnjega leta."
V CPR je zaposlena ena sodelavka JS Ptuj, drugi pomagajo po potrebi (popravila, prevozi ...). Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je povedal, da bodo vsa delovna mesta ostala, spremenili bodo zgolj lokacijo prodaje.
MZ
Ormoško • Destinacija Jeruzalem Slovenija z zdesetkanimi vinogradi
»V vinogradih se bo zgodil masaker«
Ne samo Halozam, precejšnje krčenje in opuščanje vinogradov grozi tudi občini Ormož, kjer se sicer tri ormoške občine, združene pod imenom destinacija Jeruzalem Slovenija, trudijo s prebojem na turističnem področju prav na račun vrhunskih vin in lepote vinorodnih krajev.
A zaradi različnih razlogov, kljub izjemnim naravnim danostim, tudi tod vinogradi izginjajo. Občinski svetnik in domačin Miklavža pri Ormožu Emil Trstenjak, ki je zaskrbljen nad dogajanjem, opozarja, da se je po zadnji trgatvi za posek vinogradov odločilo vsaj kakih sedem manjših vinogradnikov, med njimi so tudi tisti, ki so se jim lani iztekle pogodbe za odkup grozdja z ormoško kletjo. Po njegovi grobi oceni so se vinogradniške površine v celotni občini v zadnjih letih skrčile za skoraj 100 hektarjev. »Črn scenarij se je že začel. Bojim se, kaj bo še sledilo,« je zaskrbljen Trstenjak. Razlogov za to je po njegovem več. Predvsem pa ekonomska računica in to, da manjši vinogradniki grozdja oz. vina pogosto nimajo kam prodati. Prepričan je, da bi jim pri trženju pridelka morala pomagati država z omejitvijo uvoza poceni vin .
Martina Gerič: »Vse bomo posekali«
Takšna je tudi zgodba družine Gerič iz Miklavža pri Ormožu, ki je letošnjo jesen očitno pobrala še zadnji pridelek v njihovem 60 arov velikem vinogradu. Kot pove Martina, so se odločili za posek. »Še nekaj let nazaj sem na to gledala drugače in sem bila absolutno proti temu. Vztrajala sem, a kaj, ko vidim, da iz tega ni nič. Če primerjam z živinorejo, ki je naša glavna dejavnost, smo v zadnjih štirih letih v ta vinograd vložili eno kravo, dobili pa nismo nič. Delaš zato, da nekaj ustvariš, ne pa, da si na izgubi. Nekoč smo imeli precej vinogradov in kot otrok se spominjam, kako so ata dejali, kaj bodo z zasluženim denarjem od goric kupili ... Še zdaj mi to v ušesih odzvanja. Takrat se je dalo zaslužiti iz tega, ne pa danes! Ko človek vidi, da se utaplja, ni druge, kot da se oprime druge veje ...,« je povedala.
Na Ormoškem, kjer veliko stavijo na turistično destinacijo Jeruzalem Slovenija, manjši vinogradniki množično opuščajo vinograde.
Letos grozdje po 20 centov za kilogram
Površino izkrčenega vinograda bodo preuredili v njivo, saj jim teren k sreči to dopušča, nadaljuje Martina: »S težkim srcem, a druge ni. Dela je veliko, potem nam na vsake toliko zagode še vreme, računice pa, kot že rečeno, ni.
Grozdja nimaš kam prodati, cene so prenizke. Z lanskim odkupom grozdja se nam je iztekla pogodba z Ormoško kletjo, ki nam je niso podaljšali - no, pa še ti so nam zadnji obrok lanskega letnika plačali šele leto dni kasneje. Letos smo grozdje na koncu prodali preko kmetijske zadruge za komaj 20 centov, saj nam drugega ni pre-
Po grobi oceni domačina Emila Trstenjaka so se vinogradniške površine v celotni občini v zadnjih letih skrčile za skoraj 100 hektarjev.
ostalo!« Kot še pove sogovornica, pa se je za posek vinogradov odločilo tudi kar nekaj okoliških vinogradnikov. Tudi njo skrbi, kaj bo iz tega, sploh tam, kjer bo prišlo do zaraščanja: »To bo grozno. Jaz pravim, da se bo v vinogradih zgodil masaker. Tega ne pomnim, pa sem stara 50 let in sem odraščala v goricah.«
V vinogradništvu ni prihodnosti...
Na več površin izkrčenih in zaraščenih vinogradov med vožnjo po teh krajih naletimo v zgolj nekaj minutah. Za posek se je odločila tudi Amalija Rajh iz Hermancev: »Posekali bomo večji del vinograda, ki obsega en hektar in 27 arov. Pustili bomo le nekaj vrst zase. Grozdje, oz vino ne gre v prodajo. Doslej nam je nekako še uspelo vse prodati privat. A letos je bilo obupno. Cene so pod nivojem, v tem prihodnosti ni. Pred 40 leti, ko sva z možem zasadila vinograd, so bili povsem drugi časi. Sedaj pa je tako ... Ena velika žalost ...«
Monika Horvat
Foto: MH
Foto: MH
Ptuj • Tržnica v celoti v roke Javnim službam
Odprtih še veliko vprašanj
Mestna občina (MO) bo upravljanje prenovljenega prostora tržnice in objekta ob njej, kije pod cerkvijo sv. Jurija, predvidoma predala v roke podjetju Javne službe (JS) Ptuj.
V objektu pod cerkvijo bosta gostinski lokal in prodajalna z izdelki s podeželja. „V tem trenutku imamo dogovorjeno sodelovanje za trženje lokalno pridelane hrane z 18 kmetijami. Sodelovanje je bilo vzpostavljeno za projekt v okviru programa LAS, ki ga s trgovinicami nadgrajujemo, zato se moramo s partnerji najprej dogovoriti za bodoči obseg sodelovanja. Ponudbo prodajalne na tržnici bomo poskušali urediti na način, da ne bo onemogočal prodaje branjevkam, ki so na tržnici vztrajale doslej. Tako moramo najprej počakati na odprtje tržnice, urediti odnose z branjevkami, potem bomo lahko prilagajali še ponudbo. Razmišlja-
mo, da bi del prodajalne namenili prodaji izdelkov iz drugih krajev Slovenije, prav tako lokalno pridelanih in specifičnih za tisto območje," je dejal Alen Hodnik, direktor JS Ptuj.
Termina odprtja prodajalne v Javnih službah Ptuj še ne napovedujejo. „Kdaj bo prodajalna odprta, za zdaj ne moremo napovedati, saj še ni znano, kdaj bo tržnica dobila uporabno dovoljenje in kdaj bomo lokale prevzeli v upravljanje. Prav tako bomo takrat lahko podrobneje predstavili ponudbo gostinskega lokala. Poskušali ga bomo urediti na način, da bo dopolnjeval preostalo ponudbo na novi tržnici."
Foto: Črtomir Goznik
Prostori, v katerih bosta gostinski lokal ter prodajalna z domačimi izdelki in pridelki.
Tudi o številu delovnih mest, ki bodo neposredno povezana z izvajanjem dejavnosti na tržnici, direktor Hodnik še nima pravega odgovora. „Število zaposlenih za delo neposredno na tržnici težko napovemo. Zagotovo bo vsaj en delavec tržničar, medtem ko druge storitve, kot so urejanje javnih površin, čiščenje prostora, vzdrževanje javnih sanitarij, opravljamo z drugimi službami in ljudje niso neposredno vezani na tržnico kot takšno. Število zaposlenih v lokalu in prodajalni bo znano, ko bomo dokončali poslovni načrt ter se dogovorili za delovni čas in druge pogoje."
Mojca Zemljarič
torek • 19. novembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Kje je ostal zdravniški kodeks in delovanje v dobro pacientov
Težave s koncesionarji, ki ne želijo brezplačno cepiti proti gripi
Cepljenje proti gripi naj bi bilo letos za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, ljudi z izrazito povečano telesno težo in nosečnice pri njihovem izbranem zdravniku brezplačno. A ker nekateri koncesionarji v Podravju niso želeli cepiti svojih pacientov, so jih napotili v ptujski zdravstveni dom. Tam so jim za cepljenje zaračunali 14 evrov. To po besedah direktorice Metke Petek Uhan do pacientov ni pošteno, zato je že ukrepala in zdravstveno ministrstvo pozvala k spremembi navodil.
Foto: Dreamstime/ M24
»Ker je Društvo upokojencev Kidričevo organiziralo skupno cepljenje za vse starejše od 65 let, sem se ga udeležil. Nizke pokojnine nas enostavno prisilijo, da moramo gledati na vsak evro. Ko sem prišel na vrsto, mi je zdravnica pojasnila, da nisem njen pacient in da se lahko brezplačno cepim le pri svojem izbranem zdravniku. Od tam sem šel na Ptuj, k zasebniku. Ker naj ne bi cepili, so me napotili v Zdravstveni dom Ptuj, kjer pa so mi pojasnili, da te lahko brezplačno cepi le tvoj zdravnik, zato sem za cepljenje proti gripi moral plačati. Toliko o tem, da je cepljenje brezplačno za vse, ki jim to pripada,« pravi naš bralec.
Obrnil se je tudi na varuhinjo pacientov pravic, ki naj bi mu svetovala, da plačan račun izstavi ZZZS in zahteva povračilo denarja, 14 evrov.
1 1 1
W
I I
Direktorica Zdravstvenega doma Metka Petek Uhan: »To absolutno ni pošteno. Vsak izbrani osebni zdravnik bi pacienta moral cepiti.«
»Vsak izbrani zdravnik bi pacienta moral cepiti!«
Kot ugotavlja Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pa to še zdaleč ni osamljen primer. Takšnih je bilo v zadnjih dveh tednih veliko: »To absolutno ni pošteno. Vsak izbrani osebni zdravnik bi pacienta moral cepiti. Ker niso želeli, so jih dejansko pošiljali k nam, pri čemer pa mi nimamo zakonske podlage, da bi lahko cepili brezplačno. Jasno je določeno, da to lahko uredi le izbrani
zdravnik. Prejšnji teden smo tako od ponedeljka do četrtka res zaračunavali, saj nismo imeli drugačnih navodil ministrstva. Obrnila sem se na zdravstveno ministrstvo in jih prosila, naj uredijo zadeve. Obljubili so, da bodo reagirali v čim krajšem možnem času in določila spremenili na način, da bodo lahko proti gripi cepili vsi usposobljeni zdravniki, plačilo pa bodo dobili izvajalci, torej ne glede na to, ali gre za izbranega zdravnika ali ne. Seveda za tiste, ki spadajo v kategorijo, ki jim pripada brezplačno cepljenje.«
V bolnišnici proti sezonski gripi cepijo le nosečnice
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj proti sezonski gripi brezplačno cepijo le nosečnice in zaposlene. »Cepljenje krijemo iz lastnih sredstev. Letos seje cepilo 10 % več zaposlenih kot preteklo leto. Brezplačno cepljenje od letošnjega leta izvajamo le za nosečnice. Do sedaj smo cepili tri nosečnice,« pojasnjujejo v ptujski bolnišnici.
poteza države. V samo enem tednu so v ptujskem Zdravstvenem domu cepili 1.300 ljudi. Lani so v celem letu porabili toliko doz cepiva.
Izogibanje cepljenju, ker ni zaslužka ...
»Sama sem v enem dnevu cepila 120 ljudi, v Kidričevem zdravnica kar 160 ljudi, v Podlehniku je cepiva prejšnji teden celo zmanjkalo. Cepivo proti gripi bo v vseh ambulantah, morda bo treba včasih le počakati kak dan nanj,« zagotavlja direktorica in dodaja: »Cepljenje prinaša zdravnikom ogromno dela in nekateri se tega enostavno izogibajo, ker ni posebej velikega zaslužka, kar pa absolutno ni sprejemljivo. Natančno pa resnično ne poznam podatkov, kdo so zdravniki, ki ne želijo cepiti svojih pacientov brezplačno.«
Prav na pobudo ptujskega zdravstvenega doma bodo predvidoma že v kratkem sprejete spremembe, ki bodo uredile nastali zaplet s cepilnimi mesti oz. določilo, kdo lahko upravičence brezplačno cepi. Ali bodo tistim, ki so že plačali to storitev, vračali denar, pa še ni jasno.
Dženana Kmetec
Foto: Dreamstime/M24
Bodo upravičencem vrnili plačilo?
Predlagala je še, da tistim, ki so v štirih dneh plačali cepljenje, ZZZS povrne ta strošek. Na odgovor še čaka. Kot dodaja, nimajo vzvodov, da bi zasebnike prisilili, da cepijo, če ne želijo, je pa to njihova profesionalna dolžnost.
Po podatki h Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je lani proti gripi cepilo 4,5 odstotka Slovencev. Številke pa kažejo, da je uvedba brezplačnega cepljenja proti gripi za rizične skupine dobra
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Po novem letu več davčnih sprememb
Samo lepotni popravki, do reforme še dolga pot
Državni zbor je sprejel spremembe štirih davčnih zakonov, s katerimi se razbremenjuje lestvica za odmero dohodnine, po drugi strani pa zvišuje obdavčitev kapitala in uvaja minimalna stopnja obdavčitve podjetij.
V Levici so takšnim spremembam lestvice za odmero dohodnine odločno nasprotovali. Kot so izračunali, bodo tisti z minimalno plačo razbremenjeni za 1,60 evra na mesec, tisti s povprečno plačo za 12 evrov, najbolje plačani me-nedžerji pa za 92 evrov na mesec. „To ni razbremenitev srednjega razreda, to je davčna reforma za bogate," je bil kritičen poslanec Levice Miha Kordiš. Po drugi strani v vladni stranki LMŠ poudarjajo, da naj bi sprememba dohodninske lestvice razbremenila najnižje in srednje plačane delavce.
www.tednik.si
IStajerskitednik Stajerskitednik
Največ bo pridobila država
„Razbremenitev plač, ki se uvaja s 1. januarjem 2020, dejansko za zaposlene res pomeni malenkost višjo neto plačo. Spremenjena dohodninska lestvica samo začasno ustavlja vse večjo obremenitev plač. Razbremenitev plač je preskromna in nikakor ne izboljšuje naše mednarodne konkurenčnosti," je dejal direktor ptujske območne obrtno-podjetniške zbornice Boris Repič. O svežnju preostalih davčnih sprememb je dodal: „Največ pri celotni zadevi ponovno pobere država, ki za prihodnje leto načrtuje rekordni priliv iz dohodnine, kar dobrih šest odstotkov več kot letos, delno je sicer to tudi posledica višje obdavčitve dohod-
Foto: Črtomir Goznik
Direktor OOZ Ptuj Boris Repič meni, da je razbremenitev plač preskromna in ne izboljšuje mednarodne konkurenčnosti.
kov iz kapitala. Ob zmanjševanju obremenitve dela pa potrjene davčne spremembe prinašajo zvišanje obremenitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot tudi za obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Se pa bo pri najemninah z 10 na 15 odstotkov zvišal delež normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove. Navedeni ukrepi kažejo slab odnos države do vseh tistih, ki varčujejo. Na podlagi navedenega je razvidno, da gre dejansko samo za lepotne popravke, všečne ljudem, ne pomenijo pa nobene konkretne davčne reforme."
Nespodbudni ukrepi za • , » «i investicije
Repič je pojasnil, da je Obrtno--podjetniška zbornica Slovenije skupaj z ostalimi delodajalskimi organizacijami v okviru pogajanj dosegla, da se nominalna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ne spreminja in tudi naprej ostaja pri 19 odstotkih. „Je pa vlada predvidela uvedbo minimalne stopnje obdavčitve podjetij. S tem bodo omejene spodbude za naložbe, vlaganja v raziskave in razvoj ter spodbude zaposlovanju. Sprejem tega ukrepa po mnenju obrtno-podjetniške zbornice ni v skladu s prizadevanjem za spodbujanje investicij in razvoja gospodarstva."
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Podravje
torek • 19. novembra 2019
Ptuj • Občina pomagala zasebniku
Kjer je volja, je tudi pot ...
Mestna občina Ptuj je konec oktobra razgrnila elaborat lokacijske preveritve za območje na Mlinski ulici, kjer deluje podjetje Nova reha. Razlog: načrt investitorja, da nadzida obstoječi poslovni objekt. Čeprav občinski podrobni prostorski načrt, ki se pripravlja vse od leta 2013, ni dokončan, mu je občina šla naproti. S tem pa niso uresničene le poslovne sanje investitorja, pač pa se rešuje tudi stanovanjski problem invalidne osebe.
Foto: CG
Širil se bo objekt Nove Rehe.
Na desnem bregu reke Drave, zahodno od peš mostu, na poti proti ptujskim Termam se predvideva izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pripravljajo ga vse od leta 2013, in ker je jasno, da je za njegovo sprejetje potrebno še kar nekaj časa, je zasebni investitor na občino podal vlogo za lokacijsko preveritev možnosti, da se še pred tem loti dozidave in rekonstrukcije obstoječega objekta.
„Gre za delno odstranitev, dozidavo in nadzidavo obstoječega poslovnega objekta. Nameravana gradnja je v skladu z Zakonom o urejanju prostora in pogoji za izvedbo lokacijske preveritve. Ker je na tem območju predvidena izdelava OPPN, pa so posegi, ki so dopustni pred sprejetjem OPPN, omejeni," so pojasnili na ptujski občini. Obenem pa dodali, da je nameravana gradnja skladna tudi z vsebino osnutka prostorskega akta, ki je v pripravi.
V skladu z idejno zasnovo bo nekaj manj kot 70 % vseh površin namenjeno poslovni dejavnosti, preostanek pa stanovanjski. Predvidena je rekonstrukcija in prizidava obstoječega objekta. Investitor se ukvarja s prodajo, izposojo in servisom medicinskih pripomočkov, namenjenih ljudem, ki imajo težave z gibanjem. „Zelo smo veseli, da nam je občina šla nasproti. Želimo si urediti poslovne prostore za naše stranke. O tem smo obvestili tudi sosede, ki niso imeli pripomb. Občina nam je doslej veliko pomagala, v ponedeljek pa bo o tem odločal tudi mestni svet. Ne rešujemo le problemov s poslovnimi prostori, pač pa urejamo tudi stanovanje za sina, ki je na invalidskem vozičku. Komaj čakamo, da se lotimo gradnje in ta del mesta še lepše uredimo," pravi Branko Šmigoc, lastnik podjetja Nova reha. Če bodo birokratski postopki brez zapletov izpeljani do konca, bo že naslednje dni podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in spomladi prihodnje leto začel graditi.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Obnova ceste v Gruškovcu
Nov asfalt in utrjene brežine
V občini Cirkulane so se nedavno veselili odprtja obnovljene lokalne ceste na odseku lovski dom-Gruškovec.
Šlo je za obsežno sanacijo v vrednosti blizu 240.000 evrov. Dela so izvajali na 2,1 kilometra dolgem odseku. Sanirali so plazečo brežino in zgradili oporne zidove, namestili zaščitne ograje in cesto na novo asfaltirali. Za stabilizacijo brežine so zgradili pilotno steno v dolžini 235 metrov.
Dela sta izvedla dva izvajalca: Geodrill iz Maribora in Cestno podjetje Ptuj. Občina Cirkulane je za investicijo koristila povratna in nepovratna sredstva po 23. členu Zakona o financiranju občin, skupno v znesku 233.000 evrov.
Obnovljeni cestni odsek so slavnostno odprli konec oktobra. Navzoče je nagovorila županja Antonija Žumbar. Uporabnikom ceste je zaželela srečno in varno vožnjo, še posebej je bila vesela množičnega obiska na prireditvi. Blagoslov nove pridobitve je opravil završki župnik Jože Pasičnjek, za glasbeni in plesni utrip so poskrbeli domači kulturni ustvarjalci, med njimi folkloristi in ljudski pevci. MZ
Foto: arhiv občine
Slavnostni prerez vrvice; z leve: predsednica vaškega odbora Gruškovec Petra Kolednik, županja Antonija Žumbar in član vaškega ter gradbenega odbora Anton Jurgec
Kidričevo • Green Lake z uporabnim dovoljenjem
Vrata bi radi odprli spomladi 2020
Investitorjem, ki ob gramoznici Pleterje urejajo turistično in športno infrastrukturo, je uspelo pridobiti uporabno dovoljenje za kopenski del. Prav administracija je bila ena večjih ovir, da bodoče turistično območje, ki so ga poimenovali Green Lake, letos ni dočakalo uradnega odprtja.
„Uporabno dovoljenje imamo za kopni del in zajema platoje, parkirišča, kamp, tribune in komunalno infrastrukturo. Glavnina gradbenih del na kopnem je opravljena. Letos smo postavili gostinski objekt in recepcijo, urejena so parkirišča. Računamo, da bi do konca leta končali postavljanje žičnice za smučanje in deskanje na vodi ter da bi do začetka prihodnje sezone zanjo pridobili uporabno dovoljenje. Čakata nas tudi sajenje dreves ter ureditev kampa in postajališča za avtodome s komunalnimi stebrički," je povedala Sara Kaučič, direktorica ŠRC Pleterje, ki upravlja bodoče turistično območje ob gramoznici. Poudarila je, da bi želeli vrata parka ob jezeru odpreti spomladi prihodnje leto.
„Zdaj smo tako daleč, da bi lahko gostinski lokal, žičnica za smučanje na vodi, avtokamp in prostor za avtodome spomladi
Direktorica ŠRC Pleterje Sara Kaučič
prihodnje leto zaživeli. Veliko vsega smo postorili, ogromno dela nas še čaka. Odziv obiskovalcev
je bil že letos dober. Opažamo, da okolica in ljudje v gradnji špor-tno-rekreacijskega parka ob jezeru vidijo velik potencial. Tudi mi se veselimo, da bomo prihodnjo sezono obrnili nov list in zagnali dejavnost, s tem pa omogočili nočitve v kampu, ponujali hrano, pijačo, prigrizke, sladice in sladolede, organizirali predstave in koncerte na prostem."
Čeprav se območje ob gramoznici ureja in urbanizira, pa jezero še nekaj časa ne bo uradno opredeljeno kot kopališče in bo kopanje uradno prepovedano. Kljub temu so se številni plavanja željni obiskovalci od blizu in daleč v ple-tersko gramoznico popolnoma zaljubili, kar dokazuje obisk ob jezeru, ki je vsako leto večji.
MZ
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
StajcrskiTEUHlK
www.tednik.si
Lenart • Prihodnje leto občino čakata dve veliki investiciji
Iščejo dva milijona evrov
Finančna konstrukcija za izgradnjo čistilne naprave v Lenartu in šolskega prizidka, vsaka bo občino stala po milijon evrov, še ni narejena, najbrž pa ne bo šlo brez dolgoročnega zadolževanja.
Že od leta 2012 se v Lenartu pripravljajo na gradnjo čistilne naprave; takrat so pridobili že vso potrebno dokumentacijo, vendar niso našli virov financiranje. Gre namreč za veliko investicijo, ki je ocenjena na pet milijonov evrov. Kot je povedal lenarški župan Janez Kramberger, zdaj spet usklajujejo papirje in računajo na evropska sredstva. »Obstoječa čistilna naprava ne deluje, zato nujno potrebujemo novo. Končno smo prišli v program za sofinanciranje investicije od evropskega kohezijskega sklada, vendar še ne vemo, kakšen bo ta delež. V najboljšem primeru bo 80-odstoten, kar pa pomeni, da moramo sami iz proračuna še zmeraj zagotoviti milijon evrov.«
Čistilna naprava, za katero morajo nekatera soglasja pridobiti na novo, bo sicer nekaj manjša od prvotno načrtovane, pokrila bo naselji Lenart in Radehova, bo pa v celoti novogradnja, s fekalno postajo in prečrpalnim vodom. »Upamo, da bomo lahko šli še letos v razpis za izvajalca in začeli graditi prihodnje leto, finančne deleže pa zagotovili iz dveh občinskih proračunov.«
Ni še povsem jasno, kako jim bo to uspelo ob 7,5-milijonskem letnem proračunu, iz katerega bo treba financirati še eno veliko in
nujno investicijo - gradnjo prizidka k osnovni šoli v Lenartu. »Pred štirimi leti smo šolsko zgradbo energetsko sanirali, torej naredili izolacijo in menjali okna, zaradi vse večjega števila otrok, česar smo v občini sicer veseli, pa nam primanjkuje razredov zanje. Pouk zdaj poteka na dveh lokacijah: v matični stavbi in v prostorih nekdanje šole, kar je logistično zahtevno. Nujno potrebujemo štiri dodatne prosto-
re za pouk, še raje pa deset, želimo si, da bi se vse skupaj odvijalo na eni lokaciji in bi lahko staro šolo dokončno zaprli. Najbrž je najboljša dolgoročna rešitev izgradnja prizidka k obstoječi šoli, v katerem bi zagotovili 1.000 do 1.200 kvadratnih metrov dodatnih prostorov. Tudi ta investicija nas bo stala kakšen milijon evrov, na pomoč šolskega ministrstva pa ne moremo računati, saj nima denarja. Ker smo
zavezani k javnim naročilom, so žal občinske gradnje bistveno dražje, kot bi bile sicer. Če potegnemo pod črto, potrebujemo dva milijona evrov za čistilno napravo in šolski prizidek. Trenutno iščemo najboljše variante in razmišljamo o možnostih dolgoročne zadolžitve pri slovenski investicijski banki ali najemu kredita za čistilno napravo, ki bi se nato vračal iz kanalščine.«
Senka Dreu
V Lenartu razmišljajo, kako zagotoviti dva milijona evrov za izgradnjo čistilne naprave in šolskega prizidka.
Foto: SD
torek • 19. novembra 2019
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Očitki o zapostavljenosti vasi Bresnica
Krajani: »Kdaj pridemo na vrsto mi?«
Krajani Bresnice se počutijo zapostavljene, kar se tiče in-frastrukturne ureditve. Da občinska oblast pozablja na njih, se po njihovem med drugim kažem tudi v tem, da se v sosednji vasi Podgorci ureja kanalizacija, medtem ko v njihovem kraju ne.
Foto: MH
Nimajo ne pločnika, ne javne razsvetljave ...
Kot še opozarjajo, tudi javne razsvetljave in pločnika nimajo. Že lep čas tod naj ne bi bilo nobene večje investicije, zato se sprašujejo, ali se občina konča pri krajevni tabli Bresnica.
Da to nikakor ne drži, so odgovorili na ormoški občini in dodali, da zanimanja občine za določeno naselje ni mogoče gledati samo skozi investicije. Žal pa so potrebe velikokrat večje od finančnih zmožnosti. »Seveda nismo pozabili na kraj Bresnica. Poznamo problematiko razsvetljave in jo bomo tudi rešili. Tudi na željo PGD Bresnica nismo pozabili. V letu 2022 planiramo tudi sanacijo ceste Bresnica-Bratonečice v dolžini približno 2 km. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da imamo v KS Podgorci še edino OŠ v občini, ki ni energetsko sanirana. Tudi vrtec Podgorci je v zelo slabem stanju. Skupaj investicija znaša približno 1,3 milijona evrov. Cilj je, da se tudi to v naslednjih dveh letih uredi. S tem bodo tudi prebivalci Bresnice dobili nov doprinos kraju,« je na očitke o zapostavljenosti kraja odgovoril župan Danijel Vrbnjak, hkrati pa dodal: »Smo v času, ko se občina Ormož sooča z gospodarsko nerazvitostjo, mladi nam odhajajo iz občine. Občina Ormož že šteje manj kot 12.000 prebivalcev. Vse skupaj nas čaka velik izziv, če želimo vsaj malo ublažiti nastalo situacijo. Vlaganje v turizem, vlaganje v gospodarstvo, nudenje pogojev, da bo občina zanimiva za investitorje, nudenje pogojev, da se bodo občani in občanke odločili, da svojo življenjsko pot želijo preživeti v občini Ormož, pa je povezano z velikimi vložki, ki žal terjajo manjša ostala vlaganja.«
V zvezi s tem, da se v Bresnici ne gradi kanalizacija, pa je še pojasnil, da ta glede na razpršeno gradnjo ni upravičena marsikje v občini, pač pa je bolj ekonomična gradnja malih komunalnih čistilnih naprav, ki pa jih občina že več let preko razpisov tudi subvencionira. »Seveda so tudi občani Bresnice upravičeni do teh sredstev (gre za 1.000 evrov po čistilni napravi),« je še pristavil župan. Monika Horvat
Destrnik • Bodo le dobili direktorja?
Služba diši sedmim
Med devetimi kandidati na januarskem razpisu župan ni izbral direktorja občinske uprave. Upa, da bo tokrat več sreče in bo slednjič našel človeka, ki bo postal njegova desna roka.
Potem ko se je župan občine Destrnik Franc Pukšič po prevzemu mandata razšel z nekdanjo direktorico občinske uprave Darinko Ratajc, je že konec januarja objavil razpis za prosto delovno mesto najvišje občinske uradniške službe. Nanj se je takrat prijavilo devet kandidatov, vendar se je župan odločil, da ne bo izbral nobenega izmed prijavljenih. Zdaj so razpis ponovili, za najvišjo občinsko uradniško službo pa se tokrat poteguje sedem kandidatov. »Imenoval sem petčlansko komisijo, ki naj bi se že v prihodnjem tednu sestala s potencialnimi novimi direktorji občinske uprave, opravila razgovore z njimi, ocenila njihovo strokovno usposobljenost, nato pa mi predlagala najboljše, s katerimi bom potem sedel in videl, ali smo kompatibilni,« pojasnjuje Pukšič. »Leto je naokrog, dobro bi bilo, če bi končno dobili direktorja s polnimi pooblastili, ki bi začel delati takoj po novem letu. Res si želim, da bi našli pravega kandidata, ni pa nujno, da ga tudi bomo.« SD
Ormož • Kaj bo z dotrajano šolo v Veliki Nedelji
Razpoke, razmajano pohištvo ...
Osnovna šola Velika Nedeljaje zgrajena iz dveh različno starih stavb, najstarejši del izvira iz konca 19. stoletja. Čeprav je bila energetska sanacija narejena lani, ji zob časa ne prizanaša. Notranjost šolskega poslopja je namreč daleč naokrog v najslabšem stanju in je potrebna kompletne prenove.
Na poškodovanih stenah je veliko razpok, pohištvo je zastarelo, v slabem stanju so sanitarije, ploščice se ponekod dobesedno luščijo, dotrajan je parket, manjka jim kakšen večji skupni prostor, obnove so potrebne tudi napeljave ... Skratka, po prenovi kliče veliko stvari. »Največje težave so v starem delu, kjer je treba urediti nova tla, prepleskati stene, zamenjati razsvetljavo in opremo - od stolov, miz, omar ...«, je pritrdil ravnatelj OŠ Velika Nedelja Stanko Bezjak, ki nam je razkazal skrb vzbujajočo situacijo. Poudaril je, da z vodstvom občine že iščejo rešitve: »Pogovori glede obnove že potekajo. Župan, podžupanja in direktorica so si ogledali stanje. Zavedajo se, kaj je treba storiti, pokazali so odgovornost, resnost in skupaj že iščemo rešitve.«
Velik vložek v šolsko stavbo ne bi odpravil vseh težav
V šolsko stavbo bi morali vložiti veliko denarja, kljub temu pa
Učenci OŠ Velika Nedelja
vseh težav ne bi odpravili. Pri šoli je namreč premalo prostora za odlaganje otrok, prav tako pa bi otroci še naprej morali hoditi peš do telovadnice in pri tem prečkati glavno cesto, s čimer je ogrožena
Razmere v notranjosti...
tudi varnost otrok, saj telovadnica ni v neposredni bližini šole. Zato so dolgoročne želje vodstva šole, da bi zgradili povsem novo šolsko stavbo na drugi lokaciji, na primer pri telovadnici, kjer je občinsko zemljišče že pridobljeno.
Župan: »0 novi šoli je preuranjeno govoriti«
Tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak se zaveda, da je šola v najslabšem stanju v občini. Povedal je, da v prihodnjih dveh letih namenjajo po 20.000 evrov za najnujnejša vzdrževalna dela v šoli. O morebitni gradnji šole na novi lokaciji pa je dejal, da je o čem takem preuranjeno govoriti. »Upam, da bo teh 40.000 evrov vsaj nekaj prispevalo, da se uredijo najnujnejše zadeve. Mi smo zagotovili maksimalno,
kar smo v naslednjih dveh letih lahko. Poskušali bomo iskati denar na razpisih, upam, da bo tudi država naklonjena investiranju v šolske in vrtčevske objekte. Zavedamo se slabega stanja, ki vlada v šoli. Z ravnateljem smo se pogovarjali tudi o tem, ali bi se našla kakšna druga, primernejša lokacija za šolo, a to so zgolj razmišljanja, saj nimamo nobenih finančnih izračunov. Glede na to, kje je šola - da so torej težave s prometno varnostjo glede odlaganja otrok in navezava z oddaljeno telovadnico - bi se dolgoročno moralo razmišljati o tem, da bi se šola morda kdaj preselila na novo lokacijo in bi sedanji prostori dobili drugo vsebino,« je v zvezi z reševanjem problematike šole in morebitne selitve na drugo lokacijo še odgovoril župan.
Monika Horvat
Majšperk • Objestneži uničujejo pot na jezero
Odkar je bilo sestrško društvo pregnano z jezera, vlada nered!
Sestrškojezero oz. zadrževalnik Medvedce, kije na eni strani ribogojnica, na drugi oaza miru in Nature 2000, ne privablja le pohodnikov in kolesarjev, temveč tudi tiste bolj hrupne (ne)ljubitelje narave - voznike motokros motorjev in štirikolesnikov.
Pred dvema letoma je Športno--kulturno društvo Sestrže neprijetno presenetila odločba inšpektorata za okolje in prostor, ki je v imenu skrbi za ohranjanje narave iz okolice Sestrškega jezera zahtevala odstranitev lesenih klopi in miz ... A odkar je bila društvu na tako grobi način odvzeta (prostovoljna) skrb za jezero, na njem vlada nered, je opozoril majšper-ški slikar in »varuh jezera« Branko Gajšt. »Ko smo lahko skrbeli za delček jezera (25 arov velikega obalnega zemljišča, celotna površina jezera znaša okoli 140 hektarjev, op. a.), smo imeli nadzor na jeze-
Foto: Branko Gajšt
Varuh jezera Branko Gajšt je zožil zaščitno ograjo in obnovil stopnice na sestrško jezero.
ru, sedaj pa se po brežini vozijo z motokros motorji in štirikolesni-ki.« Zato je nedavno na lastne stroške zožil ograjo na stopnicah, ki vodijo z brvi in obnovil stopnice na brežino jezera, ki so bile poškodovane od motornih koles. »Rekel sem si, da ne bom več skrbel za jezero, vendar me je zaskrbelo za varnost obiskovalcev,« je svoje dejanje objasnil Gajšt. Namreč Sestr-ško jezero je zaživelo in živi, kljub neodobravanju naravovarstveni-kov. »Ob nedeljah številni ravno na jezeru iščejo mir in oddih v naravi,« je dodal.
Mojca Vtič
Foto: MH
Foto: MH
Foto: Arhiv
6 Štajerski
V središču
torek • 19. novembra 2019
Ptuj, Podravje • Nove bivalne kapacitete za starostnike v Žabjaku
Kdaj se bo začela gradnja 14 milijonov evrov vrednega doma upokojencev
Dom upokojencev Ptuj upravlja pet enot: zraven ptujske še imajo svoje kapacitete v Juršincih, Muretincih, Kidričevem in za zdaj še v Kopru. Slednjo naj bi predali v upravljanje drugemu zavodu, svoje kapacitete pa bi širili na našem območju. Kako daleč so postopki za začetek gradnje v Žabjaku, zakaj bodo gradili večji dom, kot je bil predviden? Kaj bomo dobili za 14 milijonov evrov?
V Žabjaku naj bi naslednje leto začeli graditi dodatne kapacitete za upokojence.
Že ob gradnji enote Doma upokojencev v Kopru so bili v javnosti izraženi številni pomisleki. Danes je več ali manj jasno, da tako oddaljena dislocirana enota ni bila najboljša poteza. Ideja, ki naj bi bila v ozadju v času, ko je dom vodila prejšnja garnitura, so bile tudi izmenjave ali gostovanja Ptujča-nov v Kopru. Zdaj je jasno, da se ta ni prijela. Zadnja „ptujska enota" je bila tako grajena leta 2013. Današnje težave naj bi bile posledica odločitev, sprejetih v preteklosti. „To je bila zgrešena investicija. Škoda, da se ptujska politika ni zganila pravi čas, preden so v Kopru sploh začeli graditi," meni direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički.
Novi ptujski dom bo precej drag ...
Ne glede na to, kakšna bo odločitev glede koprske enote, je realnost današnjega časa velika potreba po dodatnih kapacitetah v Podravju. Po več kot šestih letih naj bi končno začeli graditi nov objekt, ki bo dal streho nad glavo podravskim starostnikom. Lokacija je že nekaj časa izbrana, novo enoto bodo gradili v Žabjaku. „Iz-delana je idejna zasnova objekta in sprejet investicijski plan. Za območje se sprejema sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki prinaša ugodnejše pogoje za načrtovano gradnjo. Dom pa mora tudi v soglasju z ustanoviteljem zaključiti finančno
Odločitev o prenosu pravice upravljanja za enoto v Kopru še ni sprejeta ...
Maja letos je svet Doma upokojencev Ptuj s šestimi glasovi za in enim proti potrdil predlog, da se pravica upravljanja z enoto Koper prenese na drugi zavod. Končna odločitev je sicer v domeni lastnika, Republike Slovenije, ki pa še ni rekla zadnje besede. Kot je pojasnila direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički, odločitev o tem, kdo bo v prihodnje upravljavec, doslej še ni bila sprejeta: „Z Doma smo jim poslali stališče, odločajo pa na ministrstvu in vladi. Odločitev še čakamo. Kar se nas tiče, je zaželeno, da se, tako ali drugače, razprava in ugibanja končajo."
Glede na stališče trenutnega vodstva Doma upokojencev Ptuj, sveta zavoda, pa tudi predstavnikov koprske enote ni pričakovati, da bi imela Vlada okrog potrjevanja predloga za prenos pravice upravljanja večje pomisleke. So pa jih večkratjasno in glasno izrazili številni župani Spodnjega Podravja.
konstrukcijo, ki presega trenutno razpoložljiva sredstva. Možna je tudi fazna gradnja, če bomo porabili le lastna sredstva. Skladno s potrjenim finančnim načrtom, h kateremu je dalo soglasje tudi ministrstvo, pridobivamo potrebno projektno dokumentacijo," pojasnjuje Šemničkijeva. Investicijo bodo umestili v finančni načrt za leto 2020.
Načrtovana kapaciteta enote ni več 150, pač pa že kar 200 dodatnih mest. Od tega bo polovica enoposteljnih in polovica dvoposteljnih sob. Za povečanje kapacitet naj bi se odločili zaradi velike potrebe po namestitvah v domo-
vih in dejstva, da bo takšna gradnja ugodnejša. Cena na posteljo bo sicer relativno visoka, nekaj manj kot 70 tisočakov na posteljo, kar je po mnenju vodstva logično, saj je dejstvo, da so cene v zadnjih letih v gradbeništvu zrasle v nebo. Tudi za 30 % višje so kot pred petimi leti.
Skupna vrednost načrtovane investicije v Žabjaku je 14 milijonov evrov. Kot pojasnjuje direktorica, bodo gradili fazno, ta znesek pa zajema tudi izgradnjo pralnice za vse enote, velike kuhinje ...
Verjamejo, da bodo gradnjo začeli naslednje leto.
Dženana Kmetec
Primerjalna analiza cen investicij v tem letu
	Cena investicije v evrih	||SteVilOmest	I Cena v evrih na mesto 1
Enota Juršinci	4.976.775	91	54.689
Fužine	3.037.000	40	75.925
Tabor	4.000.000	44 institucionalnih + 30 oskrbovanih stanovanj	66.000 (stanovanja so cenejša)
Sveti Tomaž	1.719.922	28 + dnevni center	61.425
Žabjak	14.000.000	201	69.651
Ptuj, Podravje • Zdravstvo: vse se začne in konča pri den
Ptujska bolnišnica še n dolg do dobaviteljev zr
Z dodatnimi varčevalnimi ukrepi in optimalno izkoriščenim kadrom na V prvih devetih mesecih so ustvarili 26.000 evrov presežka prihodkov i kaplja v morje. Dolgoletne finančne težave se najbolj poznajo v likvidne
Z rezultati poslovanja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki sta jih predstavila direktorica Anica Užmah in glavni finančnik bolnišnice Boris Kmetec, je svet zavoda zadovoljen.
Od januarja do septembra letos so ustvarili 21,85 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih 8 % več kot v enakem obdobju lani, a 2 % manj od načrtovanih. Sorazmerno so narasli tudi odhodki, sicer v nekoliko manjšem obsegu: povišali so se za 5 %, na 21,82 milijona evrov. Presežek prihodkov v višini 26 tisočakov predstavlja 0,12 odstotka vseh prihodkov, kar je majhen delež, a vsaj pozitiven.
Največ težav pa imajo še vedno z likvidnostjo; redno plačujejo zamudne obresti, kar jih dodatno bremeni. Trenutno dolg do dobaviteljev znaša 5,2 milijona evrov, od tega je kar 2,3 milijona evrov zapadlih obveznosti. „Skušali bomo stvari reševati tako, da čim bolj
znižamo znesek, ki ga plačujemo za zamudne obresti, kar pa je tek na dolge proge," se zaveda direktorica bolnišnice. Ugotavlja, da dobavitelji nimajo potrpljenja, zato so pogosteje deležni tudi izterjav.
Problemi, povezani z likvidnostjo, skrbijo tudi Bojana Pahorja, predsednika sveta zavoda: „Problem so krediti, ki jih je treba odplačati, obresti so posledica zapadlih obveznosti. Vsekakor pa upam, da bo bolnišnica počasi ta trend ustavila. Zdaj je vsaj stabilen."
Urgentni center: je tokrat vsaj ocenjena vrednost pravilna ali bo denarja spet premalo
Vrsto let v ptujski bolnišnici ne mine niti ena seja sveta zavoda brez urgentnega centra na dnevnem redu. Kljub optimizmu vodstva bolnišnice je zdaj jasno, da se
i
j&r
-
V pripravi je nova projektna dokumentacija, sep-
Slovenija, Podravje • Študentsko delo
Po novem letu podražitev
Strošek študentskega dela bo po novem letu za delodajalce vij Državni zbor je nedavno potrdil zvišanje bruto zneska urne postavke. Ta je doslej znašal 4,9, po novem bo 5,4 evra. Gre za znesek bruto I, na katerega delodajalec plača še prispevke.
Vir: Dom upokojencev Ptuj
Kako se na spremembo odziva gospodarstvo? Direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ptuj Boris Repič je poudaril, da je bil zakon sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in tudi brez opravljene celovite analize študentskega dela. „Prinaša preveliko podražitev študentskega dela, saj gre za več kot desetod-stotno zvišanje. Delodajalec plača tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter poškodbe pri delu, zato je bruto strošek za delodajalca še nekoliko višji. To bi lahko privedlo do zmanjševanja obsega študentskega dela in celo do njegove dejanske ukinitve. Po mnenju obrtno-podjetni-ške zbornice je prav tako sporna podlaga za izračun minimalne urne postavke, ki se enači z minimalno urno postavko delavca z minimalno plačo, čeprav gre za različni ravni usposobljenosti za delo. Urna postavka za študentsko delo se je preveč približala plačilu za redno delo in ga s tem naredila nezanimivega za delodajalce. V osnovi je študentsko delo začasno delo in tako v obrtno-podjetniški zbornici nismo naklonjeni pretiranemu izenačevanju rednega in študentskega dela."
Direktor Repič meni, da usodnega upada študentskega dela zaradi dviga minimalne urne postavke ne gre pričakovati, vendar bodo po njegovih besedah v času gospodarskega ohlajanja najkrajšo potegnili študenti. „Povpraševanje po študentskem delu v gostinstvu in turizmu se ne bo zniževalo, lahko pa se zmanjša v proizvodnih obratih in pri ostalih storitvah. V obr-tno-podjetniški zbornici nismo pro-
ti temu, da bi študenti zaslužili več, saj smo za to, da morajo biti vsi zaposleni dostojno plačani. Mora pa država narediti več na področju višine prispevkov. Minule izkušnje ob zadnjem dvigu študentske urne postavke nam jasno kažejo, da je prišlo do padca povpraševanja po študentskem delu. Tudi letos je zaznati rahel upad," je še dodal sogovornik.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Po 1. januarju bo bruto urna postavka za študentsko delo za 50 centov višja.
Foto: CG
torek • 19. novembra 2019
V središču
Štajerski	7
narju
[aprej v težavah; iaša 5,2 milijona evrov
j bi bolnišnica konec leta zaključila s pozitivnim finančnim rezultatom. nad odhodki, kar pa je glede na 21,8 milijona evrov skupnih prihodkov )sti, dolgu do dobaviteljev in pomanjkanju investicijskih vlaganj.
Foto: Arhiv bolnišnice
tembra so podpisali pogodbo z izbranim projektantom, družbo Atrij.
bo tudi zaradi zapletov z dosedanjo projektantko in izbiro novega projektanta gradnja nekoliko zavlekla.
V pripravi je nova projektna dokumentacija, septembra so podpisali pogodbo z izbranim projektantom, družbo Atrij. Prejšnji mesec so že odpravili pomanjkljivosti projekta ter dorekli podrobnosti, tako da bo v kratkem pripravljen čistopis tlorisov kleti in pritličja, kar bo osnova za nadaljnje projektiranje. Do 15. decembra mora biti ta del dokončan. Sledila bo novelacija investicijskega projekta.
Pred razpisom bo treba storiti še nekaj korakov, med drugim zapreti finančno konstrukcijo in dobiti sklep o potrditvi novelacije od ministrstva. Začetek gradnje si obetajo v naslednjem letu, dokončanje pa leta 2021.
Še vedno pa ni povsem izključena bojazen, da se lahko ponovi problem z ocenjeno vrednostjo. Ali bo za gradnjo predvidoma dovolj 5,1 milijona evrov, bo znano čez približno mesec dni, končno besedo pa bo seveda imel trg oz. vrednosti ponudb. V bolnišnici upajo, da se ne bo ponovila zgodba lanskega polletja, ko je bil ponujeni znesek ponudnika, prijavljenega na razpis, kar dva milijona evrov višji od projektantske ocene. Zagotovljenih sredstev za ta projekt bolnišnica namreč po navodilu pristojnega ministrstva nikakor ne sme preseči.
Bo pa postopek novega razpisa najbrž tokrat vodilo ministrstvo za zdravje. S tem si bodo lahko prilagajali tudi dinamiko financiranja. Načrtuje se namreč fazna objava, najprej za gradbena dela, nato za inštalacijo in nabavo opreme.
Dženana Kmetec
Foto: sta/M24
Minister za zdravje Aleš Šabeder prihaja na obisk na Ptuj
Ta teden na obisk v ptujsko bolnišnico prihaja Minister za zdravje Aleš Šabeder. Zraven izgradnje urgentnega centra bo tema pogovora nadaljnji razvoj Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
"Z ministrom bomo govorili o različnih temah. Zanima nas dolgoročna strategija razvoja ptujske bolnišnice na strokovnem in drugih področjih. Predstavili mu bomo tudi probleme, povezane s financiranjem investicij. Zraven urgentnega centra so odprta številna druga področja. Govorili bomo še o kadrovskih problemih in tako naprej. Vsekakor smo zadovoljni, da mu imamo priložnost predstaviti naše delo, pa tudi težave," pravi Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice. Od obiska ministra si obetajo, da bo potrdil njihove zastavljene strateške in razvojne cilje.
Vodstvo bolnišnice in predstavniki sveta zavoda, na čelu s predsednikom Bojanom Pahorjem, so se z ministrom Šabedrom v Ljubljani sestali že junija letos. Takrat je potrdil projekt izgradnje urgentnega centra. Tokrat ga bodo, podobno kot pred časom njegovega predhodnika Sama Fakina, ob samem ogledu bolnišnice skušali prepričati, kako potrebna, nujna bi bila še druga investicijska vlaganja v prostore in opremo zavoda, kije ne le za Ptuj, pač pa celotno Spodnje Podravje izjemnega pomena.
Dženana Kmetec
Promocijsko sporočilo
Do denarja za podjetje takoj
V poslu včasih potrebujete denar takoj. Takrat je dobro, da vam banka omogoči takojšen dostop do financiranja, brez zbiranja dokumentacije in celo brez obiska poslovalnice. Zato smo v NLB poslovnim strankam ponudili storitve hitrega financiranja - Hitri kredit in Hitri limit. Do dodatnih sredstev podjetniki tako pridete hitro, varno in preprosto, le z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Če še ne uporabljate mobilne banke, lahko denar v nekaj minutah pridobite tudi v poslovalnicah, brez dolgotrajnih sestankov z bančnimi strokovnjaki.
Danes v poslu velikokrat odloča hitrost. Uspešni so tisti, ki so se sposobni hitro odzvati na spremembe in pravočasno izkoristiti priložnosti, ter tisti, ki imajo ob sebi partnerje, ki jih pri tem podpirajo. »V NLB razumemo potrebe podjetij po fleksibilnejšem uravnavanju likvidnosti poslovanja ter po tem, da se lahko čim hitreje odzovejo na potrebe trga in na poslovne priložnosti, zato smo jim želeli omogočiti hitrejši in lažji dostop do finančnih virov,« razloge za ponudbo hitrega financiranja podjetij pojasnjujeta Nataša Mištrafovič in Nataša Colnar iz Upravljanja ponudbe pravnih oseb v NLB.
Podjetja se lahko odločajo med tremi oblikami hitrega financiranja:
*	Hitrim kreditom z ročnostjo do 36 mesecev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Poslovalnicah);
*	Hitrim limitom na poslovnem računu z ročnostjo do 12 mesecev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Poslovalnicah) in
*	Hitrim limitom na NLB Poslovni kartici Mastercard (v NLB Poslovalnicah).
Do sredstev v nekaj minutah, brez dokumentacije in brez obiska poslovalnice
Hitro financiranje ima za podjetja številne prednosti. Za sklenitev vam ni treba prinašati dodatne dokumentacije (bilance ipd.) in urejati zavarovanja (npr. menice, poroštva), plačate le dodatno nadomestilo - strošek za oceno tveganja. Sklepanje poteka hitro, v le nekaj minutah, odobrena sredstva pa so takoj na vašem poslovnem računu. V mobilni banki Klikpro lahko Hitri kredit in Hitri limit na poslovnem računu uredite brez obiska poslovalnice ter tako dodatno prihranite še čas in pot. Dodatna sredstva v tem primeru pridobite le v štirih korakih in povsem varno.
Hitro, vendar odgovorno
Čeprav so denarna sredstva po novi ponudbi dostopna hitreje in lažje, mora biti odločitev za kredit še vedno premišljena. Preden se zadolžite, pretehtajte vse pogoje financiranja, razmislite o tem, kako bo dolg vplival na vaše poslovanje, kot bi razmislili tudi pred sklenitvijo »navadnega« kredita. Pri tem se lahko zanesete na pomoč bančnih strokovnjakov v NLB, ki razumejo potrebe podjetij in poskušajo poiskati ustrezne rešitve v določenem trenutku. Vse, kar prepriča banko -dobra vizija, dober izdelek ali storitev, za katerimi podjetniki in podjetja stojijo, dodelan poslovni model in trden finančni načrt - je tudi temelj vaše dolgoročne rasti ter zaupanja med vašim podjetjem in banko.
.III ? 11»	
Qnlb Klik	
~ Bfliuni	
[o Plaiila	
Arhiv piiiil	
Cl hlarotlkl	
Arhiv naroltl	
Financiranja	
H Kflrtice	
9 Poti do banke	
^ Kontakt	
O rnfo	
O Ddpava	
8 Štajerski
Podeželje
torek • 19. novembra 2019
Slovenija, Haloze • Za razvoj podeželja do konca leta 2020 objavljenih 20 razpisov
Pomoč tudi za majhne haloške kmetije
V sedmih haloških občinah so iz programa Za razvoj podeželja do konca letošnjega avgusta prejeli skoraj 10,6 milijona evrov, kar predstavlja 2 % vseh izplačanih sredstev. Prihodnje leto bosta Halozam namenjena dva razpisa; prvi za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, ki redijo travojede živali, in drugi za ureditev pašnikov in obor.
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je pred časom za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), kamor spadajo tudi Haloze, obljubila posebne razpise. Na MKGP pravijo, da so pripravljavci razpisov tej obljubi sledili: »Še v novembru in nato v januarju bosta objavljena dva razpisa, namenjena izključno kmetijam na OMD. Prvi bo za ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, ki redijo travojede živali in katerih kmetijska zemljišča ležijo pretežno na OMD. V okviru tega razpisa bo majhnim kmetijam na OMD namenjenih 20 milijonov evrov. Drugega smo pripravili za naložbe v kmetijska gospodarstva, sredstva pa bodo namenjena za ureditev pašnikov in obor na OMD območjih, da bodo domače živali zaščitene pred velikimi zvermi.«
Kako je s spodbudami za Haloze, kakšne aktivnosti, ki bodo pomagale razvoju na območju Haloz, načrtujejo v prihajajoči finančni perspektivi, je ministrstvo pred kratkim spraševala tudi poslanka
Javni razpisi v okviru programa razvoja podeželja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do konca septembra razpisalo 55 javnih razpisov; v obdobju 2014-2020 je bilo odobrenih 70 in izplačanih 49,6 odstotka sredstev v skupni vrednosti slabih 550 milijonov evrov, ki so jih razdelili med upravičence. Na ministrstvu so pripravili nov terminski plan razpisov za prihodnje leto, iz katerega je razvidno, da jih bo objavljenih še 20.

Suzana Lep Šimenko, poleg tega jo je zanimalo še dosedanje izvajanje ukrepov s področja kmetijstva na haloškem območju. »V preteklem mandatu je bila ustanovljena delovna skupina za pripravo konkretnih ukrepov za celostni razvoj območja Haloz. Iz njenega zaključnega poročila je razvidno stanje in nabor potrebnih ukrepov, priložen pa je bil tudi seznam predlaganih projektov za obdobje 2015-2020 z oceno skupne vrednosti. Do
priprave prioritetnega seznama izvedbenih projektov nato ni prišlo ... Če Haloze ne bodo deležne ustrezne podpore vlade na vseh področjih in povečanih vlaganj v ta obmejni konec, lahko žal pričakujemo, da bodo iz leta v leto bolj zaraščene.«
Največ Vidmu, najmanj Zavrču
Da že od oktobra 2018 v okviru ožjih in širših delovnih skupin
Foto: Wikipedia
pripravljajo podlage strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP), pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. »Načrt nastaja na odprt in transparenten način v tesnem partnerskem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. SKP po letu 2020 je bila glavna tema razprav tudi na 5. Slovenskem podeželskem parlamentu, ki je potekal 8. in 9. oktobra letos v Halozah. Znotraj teh razprav iščemo mož-
nosti za podporo problemskim območjem v povezavi z ohranitvijo in možnostjo razvoja majhnih kmetij, saj te bistveno prispevajo h kulturnemu ohranjanju podeželja ter k ohranjanju njegove poseljenosti in urejenosti.«
Na območju sedmih haloških občinah (Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale) je bilo iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do konca letošnjega avgusta izplačanih skoraj 10,6 milijona evrov, kar predstavlja dva odstotka vseh izplačanih sredstev. Največ denarja je šlo v občino Videm (2,9 mio), Majšperk (2,3 mio) in Makole (1,5 mio), najmanj sredstev pa je prejela občina Zavrč (740.060 evrov). V primerjavi s slovenskim povprečjem, pravijo na MGKP, prejmejo Haloze večji delež subvencij za območja z naravnimi omejitvami: medtem ko je ta delež za Slovenijo 1,57-odstoten, je za Haloze 5,18-odstoten. »Ker želimo doseči uravnotežen teritorialni razvoj vseh podeželskih gospodarstev in skupnosti, zaustaviti proces depopulacije in opuščanja kmetovanja ter zaraščanja kmetijskih površin na območjih s težkimi pridelovalnimi razmerami, so manj razvita območja, med njimi Haloze, deležna posebne obravnave v okviru PRP 2014-2020. V marcu 2016 je bila tako uvedena posebna podpora območjem z negativnim prirastom prebivalstva in nadpovprečnim nagibom, kamor spadajo tri haloške občine: Makole, Podlehnik in Žetale,« še pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Senka Dreu
Haloze • Uspeh mladega vinogradnika Aleksandra Zavca
Med šestimi finalisti Lidlovega izbora
Trgovska družba Lidl je 11. novembra, na praznik vinogradništva, razglasila finaliste izbora Lidlov mladi vinar. Med šestimi izbranci je z vinom sivi pinot tudi haloški vinar Aleksander Zavec.
„Izbor med finaliste natečaja Lidlov mladi vinar me je najprej presenetil, saj je bilo prijavljenih ogromno vinarjev z vrhunskimi vini, kasneje pa sem bil seveda neizmerno vesel te potrditve našega dela in truda v vinogradih in kleti. Menim, da je največjo mero pri odločitvi odtehtalo tudi to, da na družinski kmetiji mladi sveže ideje povezujemo z izkušnjami in tra-
dicijo prejšnjih generacij. Sodelovanje s trgovsko verigo Lidl vidim kot veliko priložnost za promocijo. Verjamem, da bomo naše vino in za njim stoječo zgodbo slovenskim kupcem dobro predstavili," je povedal Aleksander Zavec, ki že od mladosti pomaga skrbeti za domače vinograde. Čeprav nima uradne kmetijske izobrazbe, si je obsežno znanje nabiral pri starših, v knjigah,
skozi pogovore z vinarji ter z delom v vinogradu in kleti. Poleg dela na domači kmetiji upravlja še mobilno polnilno linijo za vino v lasti Vinarske zadruge Haloze, vključen je tudi v projekt razvoja blagovne znamke Haloze - dežela tisočerih gričev. Kmetijsko dejavnost želi dopolnjevati s turizmom, poleg vina pa obiskovalcem ponuditi še lokalno haloško kulinariko.
Zgodba Vina Zavec se je začela leta 1995, ko so najeli prve vinograde in našli svojo strast v pridelavi vina. Postopoma so povečevali površine in vinograde obnavljali. Danes na štirih različnih legah v Halozah obdelujejo 26 hektarjev vinogradniških površin. Z vinarstvom so se resneje začeli ukvarjati leta 2011, ko so na trg vstopili z blagovno znamko Vina Zavec.

** j*
Foto: zasebni arhiv
Med šestimi finalisti izbora Lidlov mladi vinar je tudi Aleksander Zavec. Zavčeva družina v Halozah (videmsko-podlehniški del) obdeluje 26 hektarjev vinogradov. Ponašajo se z vrhunskimi vini.
Ocenjevali 52 vzorcev
Finaliste natečaja Lidlov mladi vinarje izbrala sedemčlanska strokovna komisija, ki je skupaj ocenila 52 vzorcev vin. Največ prijavljenih vzorcev je bilo belih vin, kar 31. Rdečih je bilo 16 in šest penečih. Finalista v kategoriji belih vin sta Aljaž Sirk s šardonejem in Aleksander Zavec s sivim pinotom, v kategoriji rdeči vin pa sta strokovno komisijo najbolj prepričala Martin Erzetič z merlotom in Jakob Bizjak s kabernet sovinjonom, ki sta bila že lani finalista v isti kategoriji. Letošnje leto je postreglo z novostjo, organizatorji so namreč dodali kategorijo vse bolj priljubljenih penečih vin. Tu sta se med najboljša dva vinarja uvrstila Petra Sanabors penino Pallidia in Klemen Čehovin s penino rose.
Vina finalistov izbora so že na policah Lidlovih prodajaln, zmagovalca natečaja pa bodo razglasili 18. decembra.
Mojca Zemljarič
torek • 19. novembra 2019
Politika
Štajerski	9
Videm • Opozicija streljala čez proračun
Skromni proračun, skromne • i • •§ investicije
Svetniki občine Videm so na seji v začetku novembra v prvem branju obravnavali proračun za prihodnje leto. Težak bo dobrih pet milijonov evrov. Kot običajno je želja več, kot je na voljo denarja. O skromnosti investicij so imeli največ povedati opozicijski svetniki, ki so razočarani, da jih župan ni povabil k oblikovanju proračuna.
Foto: M Z
Videmski svetniški zbor je 5. novembra v prvem branju potrdil proračun za prihodnje leto in ga posredoval v 15-dnevno javno obravnavo. Deset svetnikov je bilo za proračun, pet proti, dva sta se pri glasovanju vzdržala.
Brane Kolednik je poudaril, da tako nizkega proračuna občina Videm še ni imela. „Vse skupaj je videti majavo, to ni to. Če bomo kaj hoteli narediti, bo treba pošteno pljuniti v roke. V proračunu ne vidim evropskih sredstev. Ali prodaja traktorja pomeni zapiranje režijskega obrata? Šport, sociala, šolstvo, ceste - za vse našteto so sredstva na postavkah klavrna. So pa pomenljivi stroški plač. Ti so se v enem letu povišali za 170.000 evrov. Želel bi, da bi se o proračunu pogovorili že prej, med pripravo. A nismo bili povabljeni."
Župan Branko Marinič je Ko-lednika spomnil, da je svetnik že tretji mandat. „Devet let sediš tukaj. Kaj si doprinesel, poskušal pozitivnega narediti? Morda ti nekatere postavke niso všeč, ker ti ne gredo na roko. Nekatere stare prakse pač umikamo. Moral se boš navaditi na ta položaj, da nisi koalicija, temveč opozicija. Sicer pa - proračun je nastal po predlogih krajevnih skupnosti." Kolednik je vztrajal, da so v minulih mandatih veliko naredili. Na območju KS Pobrežje, ki jo zastopa kot svetnik, so izvedli večmili-jonske investicije v kanalizacijo in komasacijo. „Glede na to, koliko smo naredili v Pobrežju, bi me marsikdo po rokah nosil."
Leskovčane bolj malo upoštevali
Peter Jagarinec, ki prihaja z le-skovškega konca, je bil kritičen: „Najprej želim sporočiti, da ne gre za politično nagajanje, am-
pak vam samo predajam sporočilo krajanov KS Leskovec, kjer s takšnim proračunom nismo zadovoljni. Predvidena je ena cesta v Skorišnjak in nekaj za kanalizacijo. Občina Videm je dodatno zaposlovala, zato bi pričakovali črpanje evropskih sredstev, ki pa niso predvidena. S takšnim proračunom se razvoj ne približuje predvolilnim obljubam. Na seji KS Leskovec smo dorekli prioritetno listo projektov, a se je ta dokument pri pripravi proračuna bolj malo upošteval. Predlagam, da povišamo postavko za nagrade ob rojstvu otrok, prav tako me zanima, kako je s selitvijo zdravstvene ambulante v Leskovcu."
„Župan, imate dva obraza"
Nezadovoljstvo nad proračunom je izpostavil tudi Dušan Ser-dinšek, ki prihaja iz območja KS Tržec. „Razumem, da so se na našem območju v minulem obdobju izvajale obsežne investicije. Ne morem pa razumeti, da nam sedaj namenjate samo 7.000 evrov, če ne prištejemo gasilskega vozila. Predstavljamo deset odstotkov občanov, pa nam dajete te drobtinice. Predlog KS je bil posredovan pravočasno, pa tudi ni bil upoštevan. Poskusimo s skupnimi močmi v proračunu še kaj spremeniti. Potrebovali bi denar za Djočonovo domačijo, zemljišče za mlade in šport, tudi avtobusno postajališče ... "
Serdinšek je županu Mariniču očital, da ima dva obraza. Ta mu
je odgovoril, da se bo v letu 2020 financiral nakup gasilskega vozila za PGD Tržec v znesku 70.000 evrov. „Mar ta denar ne gre v vašo KS? Sredstva za mladino prav tako namenjamo, saj povišujemo postavke za izobraževanje. Na občino moramo gledati celovito. Proračun je oblikovan glede na predloge KS in koalicijskih svetnikov. Naj spomnim, da odplačujemo še stare dolgove. 2,3 milijona evrov imamo dolga, ki je bil najet tudi za kanalizaciji v Tržcu in Pobrežju," je spomnil Marinič.
Kanalizacija Lancova vas še daleč, daleč ...
Daleč od realizacije je tudi kanalizacija v Lancovi vasi. Jože Klinc je poudaril, da so čisto odmaknjeni, zapostavljeni, na repu. „Kot prioriteto smo predlagali kanalizacijo, pa niti tega ne bo. Drugih večjih želja pa tako nismo imeli." Župan Marinič je izpostavil, da za kanalizacijo v Lancovi vasi ni bilo niti idejne zasnove. Dokumentacijo so začeli sestavljati letos, nadaljevali bodo prihodnje leto. O gradnji se lahko pogovarjajo šele takrat, ko bodo pridobljena dovoljenja.
Nezadovoljstvo v KS Dolena
Zaradi skopega proračuna so po besedah Darka Jerenca na nogah tudi v KS Dolena. Povedal je, da so krajani razočarani, ker se namerava občina odreči športnemu parku Zgornja Pristava, ki je na zemljišču in območju sosednje občine Podlehnik, urejali pa so ga Videmčani. Jerenca je zmotilo, da niso bili povabljeni k oblikovanju proračuna. „Smo res tako nesposobni, nezaželeni, da nas ne povabite niti na usklajevalni sestanek?" Župan je svetniku očital, da je glasen samo na seji. „Lahko bi prišel na občino in bi se kaj pogovorili. Drugače pa te ni blizu. Tudi na območju KS Dolena bo nekaj investicij."
Mojca Zemljane
Novice iz ZRS Bistra (1.)
ZRS BISTRA Ptuj -
■ ■ | ■ ■ ■
prejemnik najvišje evropske nagrade REGIOSTARS 2019
Kljub temu da mineva že 25 let od ustanovitve javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj, imam občutek, da se je srečanje s sedaj žal že pokojno Kristino Šamperl Purg pravkar dogodilo. Kristina je bila namreč prva oseba, ki me je sprejela na razgovor na podlagi pisma, ki sem ga leta 1992 naslovil na žal sedaj že tudi pokojnega predsednika skupščine občine Ptuj gospoda Vojteha Rajherja in predsednika izvršnega sveta gospoda Branka Brumna.
V pismu z naslovom: „Ptuj kot alma mater" sem opisoval razloge, čemu smo v naši občini praktično čez noč izgubili veliko delovnih mest in si pridelali več kot 30% brezposelnost. V podjetjih, ki so ostala, pa je bila povprečna plača za več kot 30% nižja od slovenskega povprečja. Hkrati pa smo bili priča največjemu begu mladih in izobraženih ljudi
sta podrla tako predsednik skupščine gospod Vojteh Rajher kakor tudi predsednik izvršnega sveta gospod Branko Brumen. Predlog za ustanovitev javnega zavoda je v letu 1994 z odlokom potrdila takratna skupščina občine Ptuj. Od ustanovitve pa vse do današnjih dni so mnenja in stališča o smiselnosti obstoja tega zavoda zelo različna. Da je težko biti prerok v lastni domovini, kaže najvišje priznanje, ki smo ga letos prejeli od Evropske komisije za najinovativnejši projekt v letu 2019 in s tem pridobili naziv REGIOSTARS 2019 WINNER.
Upam in verjamem, da je po petindvajsetih letih delovanja tega zavoda tudi v našem mestu in regiji že dozorelo spoznanje o prispevku, ki so ga in ga bodo tudi v prihodnje prispevali sodelavci ZRS Bistra Ptuj k povečanju splošnega blago-
REGIOSTARS
2 0 19
WINNER
ZRS Bistra-
PTUJ
s partnerji
M A
4-	i v
■ v 'Tm?
iz naših krajev. Razlog za takšno črno statistiko so bila podjetja, ki niso imela sedeža v naši občini, ampak zgolj dislocirane obrate brez ustreznih razvojnih oddelkov. Iz teh zgodovinskih dejstev, ki smo jim bili priča v tej kratki zgodovini našega mesta, se jasno vidi, da še kako drži rek, ki pravi, da se vse dobro začne in konča z dobrimi kadri. Temu spoznanju pritrjujejo tudi sodobne raziskave o bogastvu posameznih narodov. Te namreč kažejo, da nista glavna krivca za revščino pomanjkanje naravnih virov (rodovitna in z rudami bogat zemlja, voda, zrak itd.) in proizvajalnih sredstev (stroji, oprema, infrastruktura itd.), ampak predvsem pomanjkanje tako imenovanega neopredmetenega kapitala (človeški viri, socialno okolje, družbeno ekonomska ureditev, pravni sistem, politični sistem itd.). Med najpomembnejše kategorije neopredmetenega kapitala sodijo viri človeških sposobnosti (formalne in neformalne oblike znanja, izkušnje, kompe-tence, duhovna, duševna in racionalna inteligenca itd.). Iz teh virov vsako napredno podjetje, zavod, mesto, občina in na koncu država črpajo njihove modrosti za doseganje narodovega bogastva.
Vsa zgoraj navedena spoznanja so preprosto narekovala ustanovitev institucije, ki bi gospodarstvu pomagala čim prej do boljših razvojnih prebojev. Hkrati pa bi našim mladim nadarjenim ljudem ponujala zaposlitev v domačem kraju. Idejo
stanja naših občank in občanov. Kolikšen je prispevek k blagostanju naših občank in občanov, ki so ga s svojim delom v 25 letih delovanja doprinesli zaposleni v ZRS BISTRA Ptuj, je možno pokazati tudi skozi številke. Za vsak evro, ki ga je Mestna občina Ptuj vložila v delovanje zavoda, je dobila povrnjenih dobrih osem evrov iz mednarodnih in državnih sredstev.
Na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti je zavod omogočil izobraževanje dvanajstih doktorjev znanosti, ki so skupaj objavili preko 50 prispevkov v znanstvenih revijah in strokovnih konferencah. Kakovost znanstveno raziskovalnega dela je tako visoka, da smo koncesijsko sofinancirani z Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo.
Zavod se ponaša z devetimi patenti za lastne izume. Občine, javna podjetja in gospodarske družbe so na podlagi različnih razpisov in strateških dokumentov, ki jih pripravljajo naši sodelavci na področju pospeševanja gospodarstva, regionalnega razvoja in mednarodnega sodelovanja, prejele dobrih 400 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev. Ne nazadnje je iz naših vrst izšlo kar nekaj kadrov, ki so zaposleni na vidnih položajih v gospodarstvu, javnih zavodih, občinski in državni politiki. Hvala vsem, ki ste nas na tej poti podpirali.
doc. dr. Štefan Čelan
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 19. novembra 2019
Cirkulane • Martinovali pri sv. Ani
Naj Martin je Alojz Cifer
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki ga vodi predsednik Zvonko Arnečič, so letos martinovali pri sv. Ani. V nedeljo so se najprej zbrali pri maši, nato je sledil blagoslov mošta.
Foto: Suzana Arnečič Zamuda
Druščina kletarjev DVSH in županja občine Cirkulane Antonija Žumbar
Vinogradniki so na blagoslov prinesli vsak svoj mošt, ga stočili v skupni sodček, ki ga je župnik Jože Pasičnjek pri maši blagoslovil. „Zbrali smo se res v lepem številu, bilo nas je med 120 in 140. Po blagoslovu mošta smo za obdobje naslednjih dveh let imenovali društvenega kletarja. To je Alojz Cifer iz Pohorja 44, ki sicer prihaja iz Radelj ob Dravi, a veliko časa preživi v Halozah. Naš član je od leta 2012. Protokol imenovanja kletarja Naj Martina je opravila županja Antonija Žumbar. Alojz Cifer je 15. Naj Martin DVSH. Ključe kleti mu je izročil dosedanji kletar in Martin 14. Boštjan Žumbar," je o prireditvi povedal Arnečič.
V programu martinovanja so sodelovali člani TD Cirkulane, sekcije starih običajev. Pospravili so tudi klopotec pri cerkvi sv. Ane, župnik Pasičnjek pa je nato še blagoslovil društveni vinograd. Ob mladem vinu, prigrizku in sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva gospodinj Cirkulane, so se gostje zadržali kar nekaj časa in v prešernem vzdušju nazdravili novemu vinskemu letniku. MZ
Zavrč • Na martinovo zadiši iz pečice in kleti
Dobre volje ni manjkalo
Martinovanjeje v Zavrčuje v celoti posvečeno mlademu vinu.
Foto: KG
Navzoče je pozdravil župan Slavko Pravdič. Skupaj s podžupanoma Robertom Vuzmom in Dušanom Rojkom ter vinogradnikoma Dušanom Bratušem in Slavkom Kotolenkom so iz soda zvabili vino. Vreme je bilo letos najbolj naklonjeno sorti laški rizling. Krst pa letos ni bil na programu. S svojimi nastopi so večer popestrili učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in skupina Trta, zapele so Ljudske pevke KD Maksa Furjana. Za izvedbo programa je poskrbelo KD Maksa Furjana, člani PGD Zavrč so pripravili slastne kostanje, Društvo gospodinj Zavrč je poskrbelo za večerjo, završki vinogradniki pa za degustacijo enajstih vin. Karmen Grnjak
Pobrežje • Tradicionalno martinovanje
Zbrali 358 litrov mošta
Na tradicionalnem martinovanju so se zbrali tudi krajani Pobrež-ja v občini Videm ter v dobri družbi nazdravili novemu letniku.
Foto: arhiv
Navzoče so na prireditvi pozdravili župan Branko Marinič, predsednik KS Pobrežje Andrej Forstnerič in poslanka Suzana Lep Šimenko. V kulturnem programu so sodelovali Ljudski pevci s Pobrežja, Jurovški fantje, zakonca Rafto in Katica Svenšek ter Ljudski godci iz Hajdoš. Imenovali so novega kletarja in njegovega namestnika. Nov kletar je postal Franci Drevenšek, podkletar pa Andrej Forstnerič. Pobrežani so na martinovanje prinesli vsak svojo pletenko mošta. Vino so stočili v sodčka, skupaj so prinesli kar 358 litrov. Mošt je blagoslovil pater Jože Petek. MZ
Ptuj • Otroški mestni svet
Nova ptujska mini županja si želi, da bi bili otroci slišani
Medvrstniško nasilje, revščina kot stigma med osnovnošolci in preobremenjenost zaradi ocenjevanja so le nekatere izmed tem, o katerih je govoril ptujski otroški občinski mestni svet v novi sestavi. Pogumno so predstavljali svoja videnja o stanju na posameznih šolah in nekatere možnosti za izboljšave.
Otroški mestni svet ima tudi novo mini županjo, to je Sara Desku.
Preveč ocenjevanja naenkrat
Nova ptujska mini županja je ob koncu prve seje poudarila, da imajo vsi otroci skupno željo: biti slišani. Na uresničevanju tega cilja bo temeljil njen mandat: „Osnovnošolci se najbolj pritožujejo nad ocenjevanjem v šoli. Tega je preveč naenkrat. Želimo si, da bi bolj smiselno razporedili ocenjevanje. Sicer pa se počutimo na Ptuju osnovnošolci dobro in varno. Odraslim pa sporočamo: otroci imamo pravico dati svoj glas."
Foto: CG
Ptujski otroški mestni svet je v ponedeljek zasedal v novi sestavi. Po zdaj že dijakinji Eli Černila, ki je bila dosedanja ptujska mini županja, je to funkcijo prevzela Sara Desku. Učenka OŠ Olge Meglič bo pri svojem delu imela tudi pomoč - podžupanji Ano Vidovič in Majo Kostanjevec.
Kot so dokazali na prvi skupni seji, bo novo vodstvo ptujskih osnovnošolcev še kako dobro znalo predstaviti želje, potrebe in predloge po izboljšanju nekaterih stvari v osnovnih šolah.
„Tudi občina je kraj, kjer lahko poveste svoje misli, želje in predloge, z veseljem vam bomo prisluhnili in skušali pomagati," jim je v uvodu dejala županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Z otroki se je iskreno pogovarjala o njihovem dojemanju življenja in dela na ptujskih osnovnih šolah. Osredotočili so se na šolsko prehrano in izrazili željo, da bi lahko bolj intenzivno sodelovali pri oblikovanju jedilnikov. „Tistega, kar izberemo, velikokrat sploh ni na jedilniku," so ugotavljali učenci večine šol. Še najbolj zadovoljni s tem, kako se upoštevajo njihovi predlogi, so bili pred-
stavniki grajenske podružnice OŠ Ljudski vrt.
Norčevanje iz fizičnih lastnosti otroka ...
Zelo zgovorni so bili ptujski osnovnošolci tudi okrog medvr-stniškega nasilja. Kot ugotavljajo, se to dogaja zelo pogosto, tarče pa so skorajda praviloma posa-
mezniki, ki so drugačni, največkrat zaradi fizičnih lastnosti, na katere nimajo vpliva. „Norčujejo se iz debelih, pa presuhih, pa tistih, ki imajo krive zobe. Spravljajo se tudi na tiste, ki so k nam prišli iz drugih držav. To ni sprejemljivo. Če nekomu ne moreš pomagati, mu vsaj ne škodi," so bili jasni mali svetniki. Učitelji naj bi, ko zaznajo problem, skušali ukrepati, a že otrokom je bilo jasno, da je ključno sodelovanje šole s starši. Nekatere izkušnje naj bi kazale, da ob izklju-
«J
čevanju takšnih problematičnih posameznikov iz družbe njihovo vedenje velikokrat postane še bolj agresivno. V primeru, ko se znajdejo v težavah, pa so na Ptuju na voljo tudi Unicefove varne točke, kamor se lahko zatečejo po pomoč. Jasmina Kokol, strokovna delavka na MO Ptuj, ki koordinira delo z otroškim mestnim svetom, jih je podrobneje predstavila. Kot ugotavlja, se nasilje pogosto dogaja na poti v šolo ali iz nje.
Dženana Kmetec
Želeli skupni ples osnovnošolcev, udeležba pa klavrna
Dve leti so si ptujski osnovnošolci prizadevali za organizacijo skupnega plesa za osmošolce. Tega so minulo šolsko leto tudi izvedli v CID Ptuj, a je bila udeležba zelo slaba. Le pet šolarjev naj bi se ga udeležilo, večina drugih pa bojda ni prišla zaradi pogoja, da jih morajo pripeljati in odpeljati starši. Razlog za to je bila varnost otrok. Za novo šolsko leto bodo na vsaki šoli določili administratorja za družbena profila Face-book in Instagram, kjer se bodo tudi dogovarjali, ali bodo v drugo skušali skupaj zaplesati ali ne.
Ptuj • 21. slikopleskarska humanitarna akcija
Vabijo v ptujsko porodnišnico
Ta teden, v petek, 22. novembra, bosta ptujska porodnišnica in pediatrija deležni delne prenove prostorov. Nekaj slovenskih slikopleskarjev bo izpeljalo barvito humanitarno akcijo. K sodelovanju pa še vedno vabijo vse, ki bi želeli sodelovati.
„Več slikopleskarjev, ki bodo pripravljeni pomagati, bo sodelovalo, več bodo v tem enem dnevu lahko naredili. Želimo si čim bolj pisane prenove, ne nazadnje mora to okolje biti prijazno tako do naših pacientk kot do novorojenčkov. Delo, ki ga opravljamo, je posebno. Želimo si, da otroci ob prihodu v novo življenje ugledajo lepe pisane barve," pravi Damjana Bosilj, predstojnica ginekološko--porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Priprave na omenjeno humanitarno slikopleskarsko akcijo so v polnem teku, v 21 letih pa so s skupnimi močmi poživili stene
f
1
V ptujski bolnišnici se že pripravljajo na akcijo, ki bo izpeljana naslednji teden.
številnih zavodov, od vrtcev do osnovnih šol in bolnišnic. Brezplačno, s pomočjo sponzorjev, bodo letos polepšali prostore dveh oddelkov ptujske bolnišnice: pediatričnega ter ginekološko-po-rodnega.
Vsi, ki bi želeli sodelovati, se lahko obrnejo na Aleša Goričana, ki je vodja letošnje akcije, ali vodstvo ptujske bolnišnice, ki se veseli sleherne pomoči. „Ker lastnih sredstev, da bi uredili vse, kar želimo, nimamo, so takšne akcije več kot dobrodošle. Vsem bomo iskreno hvaležni za pomoč," še zaključuje Bosiljeva.
Dženana Kmetec
Foto: CG
torek • 19. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podravje, Slovenija • Prva pomoč rešuje življenja
Oživljanja lahko naučimo vse starostne skupine
Kjerkoli in kadarkoli se lahko znajdemo v situaciji, ko nekomu življenje visi na nitki. V takih situacijah šteje vsaka sekunda, do prihoda reševalcev pa po navadi minejo minute. Preživetje prizadetega je tako v rokah očividcev, ki lahko pomagajo ali pa ne.
Foto: Aleš Cernivec za Rdeči križ Slovenije
S postopki oživljanja in prve pomoči se povprečen odrasel Slovenec ne srečuje pogosto. Nekaj znanja smo pridobili v šoli, največ pa smo ga odnesli od tečaja prve pomoči, ob opravljanju vozniškega izpita. A znanje, ki smo ga pridobili pred več leti ali celo desetletji, je v kritični situaciji sposoben uporabiti le malokdo.
Na področju prve pomoči v Sloveniji deluje več organizacij, ki ozave-ščajo in ponujajo tečaje. Vodilno vlogo pri tem ima Rdeči križ Slovenije (RK), kjer so prepričani: „Posameznikova odločitev, ali bo pomagal v krizni situaciji, je odvisna od njegove samozavesti, ki jo lahko dosežemo s kontinuiranim ohranjanjem znanja in veščin." Njihove ugotovitve so obetavne, saj nakazujejo, da je znanje prve pomoči pri nas vedno boljše.
Vedno več Slovencev zna
• 1 v«I•	v
priskočiti na pomoč
Najnovejši podatki kažejo, daje leta 2018 v nekaterih delih Slovenije pomagalo do 60 % očividcev, medtem ko je še pred 20 leti, leta 1998, ob srčnem zastoju pomagalo le 20 % očividcev.
Po dvanajstem letu so vsi otroci zmožni oceniti okoliščine za klic na pomoč, poklicati pomoč in aktivno pomagati pri izvajanju postopkov prve pomoči, pri mlajših otrocih pa je starostne ločnice težko postavljati. Zagotovo pa lahko oživljanja učimo vse starostne skupine, le način poučeva-njaje treba prilagoditi potrebam učencev."
Začeti je treba v osnovni šoli
V kriznih situacijah se lahko znajdejo tudi otroci in pomembno je, da vedo, kako ravnati. „V RK Slovenije si prizadevamo vsebine prve pomoči vnesti v učni program za učence osnovnih šol. Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami smo leta 2016 podprli pobudo Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega parlamenta ter pozvali šolsko ministrstvo k umestitvi dvournega učenja temeljnih postopkov oživljanja v obstoječi šolski program."
Barbara Petkovšek iz Zavoda RS za šolstvo, kjer so pobudo podprli, pravi: »Naš predlog je bil, da se učenci s poznavanjem temeljnih postopkov oživljanja seznanijo v okviru športnih in naravoslovnih dni na temo zdravstvenega varstva v 7. oziroma 9. razredu." Glede vključevanja vsebin v učni načrt pa je Petkovškova dodala: „Menimo, da je vključenih dovolj vsebin, tudi v nekaterih rednih predmetih (biologija, šport itd.). Sicer pa so šole medpredmetne vsebine dolžne izvajati v okviru obveznih predmetov kot tudi v okviru dejavnosti razširjenega programa."
Ključ je v obnavljanju in dograjevanju znanja
Poučevanje prve pomoči že v OŠ nedvomno prinaša koristi za vse. Učenci tako pridobijo teoretično in praktično znanje prve pomoči, da lahko pomagajo sebi in drugim ob nesrečah in nenadnih obolenjih, spoznajo nezgodne situacije, v katerih je življenje zaradi poškodb neposredno ogroženo in se naučijo pravilnega ukrepanja. Ključna pa je zavest o pomembnosti prve pomoči, za kar se zavzema RK. Oboji pri tem zagovarjajo nenehno udejstvovanje, da se znanja ne pozabijo ter da se veščine ohranijo in nadgrajujejo.
Največ srčnih zastojev se zgodi doma
Starši bi se morali zavedati, da so ključni pri oblikovanju odnosa otroka do pomoči. Ni potrebno veliko. Za začetek je dovolj, da ob nakupu prvega telefona otroku pojasnimo, da je v primeru, ko nekdo potrebuje pomoč, treba poklicati na 112. Glede na podatek, da se največ srčnih zastojev zgodi prav v domačem okolju (kar 60 do 70 %), vam lahko prav to reši življenje.
Karmen Grnjak
Ptuj • Kdo je Ptujčan Sašo Turnšek, pirotehnik
Vedno me je zanimalo, kako se stvari rušijo, ne postavljajo
Ptujski pirotehnik prostovoljec Sašo Turnšek, član državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS), je bil te dni v središču medijske pozornosti po uspešni onesposobitvi dveh letalskih bomb v Mariboru. Drugi je bil Aljaž Leban. To je že njegova sedma oz. osma deaktivacija težkih bomb.
Pirotehnik je bil že Sašev oče, zato ga je že v zgodnji mladosti vleklo na to področje. Ko je šel oče v akcijo, je vedno želel zraven, a ni smel, ker je bilo to prepovedano. Vsak prepovedani sadež je še toliko bolj slasten ...
»Adrenalin in radovednost sta bila prevelika, da bi odstopil od te svoje želje,« je povedal Sašo. Pri študiju je izbiral med gradbeništvom in strojništvom. Na koncu se je odločil za gradbeništvo, kjer pa ga ni zanimalo, kako se stvari postavljajo, ampak, kako bi jih lahko zrušil. Ta stroka je še danes v povojih. Obupal je in pristal na krožiščih. Danes je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor. Ukvarja se s projektiranjem krožišč in rekonstrukcijami križišč.
»Zdrava mera strahu in spoštovanja mora biti«
Ko se po intervenciji vrne domov, se skuša čim prej umiriti, spraviti iz sebe ves ta adrenalin, ki je prisoten vseskozi, od začetka do konca intervencije. Pri tem mu je v veliko pomoč šport. „Pri našem delu hodimo po robu, a vedno vedoč, kje je meja, ki je ne smeš prestopiti. Zdrava mera strahu in spoštovanja pa je vedno prisotna, ne smemo biti preveč hrabri, še manj pa zaletavi, delamo po pameti," pravi Sašo. Doma jih čakajo družine, otroci, zato se morajo po opravljeni akciji vrniti zdravi in nepoškodovani.
Najdbi obeh bomb, ki ju je bilo treba čim prej onesposobiti, sta mu prekrižali dopust, a tega ne obeša na veliki zvon. Vsaka onesposobitev bombe zahteva veliko priprav na terenu; treba je identificirati bombe, tipe vžiga, sestav, fotografirati najdbo, poiskati podatke v literaturi ... »Ko si v akciji, moraš vedno delati z občutkom, počasi in premišljeno. Vedeti moraš, kje je meja vžigalnika, kako ga odviti, kako ga pritisniti, da bo popustil in ga boš lahko normalno odstranil. Pirotehniki se sicer držimo načela, da vsaka popusti," pojasnjuje Sašo.
Ko gre za varnost ljudi, noben ukrep ni preveč
Verjetno bi šli tudi onesposobitvi dveh mariborskih letalskih bomb bolj ali manj mimo javnosti, če ne bi bila nujna evakuacija kar velikega števila ljudi. Nekateri so bili celo mnenja, da je šlo za pretiravanje pri zagotavljanju vseh ukrepov varnosti. »Ko gre za varnost ljudi, noben ukrep ni preveč. Zdaj se je vse dobro izteklo. Če bi se kaj zgodilo, pa bi vsi udarili po načrtovalcih akcije, da niso poskrbeli za večjo varnost. Pri vsaki taki akciji se aktivnosti izvajajo po načrtu in predpisih, ki opredeljujejo velikost evakuacij-ske cone in obsežnost varne cone,
Foto: Črtomir Goznik
Pirotehnik Sašo Turnšek: „Pirotehniki smo specializirani za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev."
po katerih gibanje ni dovoljeno, da je poskrbljeno za varnost ljudi in tudi za varnost vseh, ki v njej sodelujejo. Pri ukrepih so se držali mednarodno uveljavljenih pravilnikov,« zatrjuje Turnšek.
Najdenih bomb se nikoli ne dotikajte
Sašo je zadnjih šest let vodja enote za Štajersko in Prekmurje.
Letno v povprečju opravijo okrog 60 intervencij, vsaka je nekaj posebnega. Neeksplodirane bombe se onesposobijo samo ob najdbah, pirotehniki jih ne iščejo. Ko vsi bežijo od njih, so pirotehniki tisti, ki jih gredo pregledat in pripravit načrt za njihovo onesposobitev.
Pri vurberški bombi so imeli opravka s kemičnim vžigalnikom, ki se močno razlikuje od mehanskih, kot sta jo imeli mariborski
bombi. Po vsaki intervenciji opravijo tudi podrobno analizo, da so lahko prihodnje podobne intervencije še bolj dodelane kot sicer. Tako kot imajo spoštljiv odnos do neeksplodiranih ubojnih sredstev pirotehniki, jih morajo imeti tudi ljudje, ki morajo vsako tako najdbo nemudoma prijaviti centru za obveščanje, v nobenem primeru pa se jih ne smejo dotikati.
MG
Sašo:»Pirotehniki nismo posebni ljudje, le privlačijo nas posebnosti.«
Saša Turnška so že med študijem poklicali na usposabljanje za pirotehnika. Vsakdo ne more priti v državno enoto za neeksplodirana ubojna sredstva. Mesto dobijo le preverjeni kadri (podrobni testi, pregled od glave do pete), po navadi po priporočilu. Novinci dobijo mentorja, z njim nabirajo prva znanja in prve izkušnje na intervencijah. Vselej so zelo dragocene tudi izkušnje starejših kolegov. Praksa pa je tista, ki jim prinese največ. „V teh dneh smo pogosto slišali, da smo pirotehniki neki posebni ljudje, celo heroji. Nismo posebni ljudje, smo pač ljudje, ki nas pirotehnika privlači, zanima, ki imamo zdravo mero spoštovanja do teh sredstev. Večinoma smo tehnični ljudje, ki imamo bolj posebne hobije. Če pogledamo še na naše športno udejstvovanje, se vsi bolj ali manj ukvarjamo tudi z nenavadnimi, ekstremnimi športi. Sam se ukvarjam s potapljanjem, plezanjem, kolesarjenjem, večkrat sem se udeležil tudi Redbulovega teka na Planico," pojasnjuje Sašo.
Ubojno sredstvo je onesposobljeno, vžigalnik je odvit.
12 Štajerski
Kultura
torek • 12. novembra 2019
Oslo, Ptuj • Obisk predsednika RS na Norveškem
Za ptujsko kulturo ni meja
Predsednik RS Borut Pahor seje v začetku novembra na povabilo norveškega kralja Haralda V. mudil na svojem prvem državniškem obisku na Norveškem, katerega cilj je bil okrepiti vezi in sodelovanje med državama. To je bila priložnost za številna pomembna srečanja z najvišjimi predstavniki kraljeve družine in vlade ter parlamenta.
Foto: zasebni arhiv
Žan Tetičkouič kvartet s Pavlom Magdičem
Direktorica STO Maja Pak je Slovenijo predstavila kot trajnosti zavezano destinacijo. V zadnjih letih se je močno povečalo število norveških turistov v Sloveniji, ki najpogosteje v našo deželo prihajajo julija. V času obiska predsednika RS Boruta Pahorja so v Oslu odprli tudi razstavo sodobnega slovenskega oblikovanja pod naslovom Odprti smo!, ki bo na ogled do 25. novembra.
Obisk kraljevine Norveške pa je bil pomemben tudi za ptujsko kulturo. V okviru zadnjega dogodka v tem obisku, Slovenskega večera, katerega gostitelj je bil Pahor, je potekal koncert, katerega koncept, temeljil je na povezovanju kultur obeh držav, je na posebno povabilo pripravil vodja dominikanskega samostana na Ptuju Pavel Magdič, ki je prevzel tudi režijo, scenografijo in produkcijo koncerta. „Moja želja pa je bila, da se v Oslu predstavijo tudi Ptujčani. K sodelovanju sem povabil Žana Tetičkoviča, s katerim sva sestavila program in določila zasedbo. Pridružila sta se še Ana Bezjak in Marko Črnčec ter norveški basist, rojen sicer v Oslu, ki pa živi in ustvarja v New Yorku. Zaigrali so tudi dve skladbi, eno pa je Ana odpela v norveščini," je povedal Magdič po uspešno izvedenem koncertu, ki je navdušil kraljevo družino in tudi vse druge, ki so se ga udeležili. Kralj, kraljica in prestolonaslednik pa so poskrbeli še za eno prijetno presenečenje, saj so glasbenike povabili še na srečanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik Pahor in na katerem so jim osebno čestitali za odličen koncert. Pavel Magdič pa je bil tudi gost na slavnostni gala večerji, ki jo je norveški kralj organiziral dan pred koncertom.
V petek pa se je v dominikanskem samostanu na Ptuju odvil še en izjemni glasbeni dogodek. Žan Tetičkovič se je namreč premierno predstavil z glasbeno predstavo Requiem za jazz kvartet in komorni zbor Glasis pod vodstvom Ernesta Kokota, kakršnega doslej še nihče ni uprizoril.
MG
Podravje • Knjiga Maje Megla o stresu, kugi sodobnega časa
„Ni človeka, ki bi ne imel mej ..."
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča je novembra potekalo predavanje in predstavitev knjige avtorice Maje Megla z naslovom Stres, kuga sodobnega časa, novinarke, publicistke in urednice, dipl. literarne komparativistke. Delala je kot novinarka in urednica, njeni področji dela pa sta bili pretežno kultura in sodobna umetnost. Knjiga je nastala na podlagi osebne izkušnje in je neke vrste priročnik o tem, kako se znajti v takšni ali drugačni situaciji.
Za svoje bolezenske simptome je Maja naprej iskala pojasnila in rešitve v uradni medicini, ki je ponudila tri strokovnjake: psihiatra, nevrologa in revmatologa. Vsi so imeli popolnoma različne diagnoze in teorije o njenih težavah. Takrat se je tudi soočila s tem, da medicina v bistvu ne ve, kaj se v možganih zgodi, da
pride do takega kemijskega neravnotežja. Ko je vse to raziskovala, je iz tega nastala knjiga.
Njeni sošolci, zdravniki so se še učili, da se možgani, če se karkoli v njih zgodi, ne morejo obnoviti. A to ni res. Vedenje o možganih se je zadnjih 15 let tako spremenilo, da je to osupljivo, še veliko pa je ne-
Iz dinamičnega življenja v vrtinec stisk
Svoje življenje je Maja Megla doživljala kot dinamično, zanimivo, zabavno, izpolnjeno. Vadilajejogo, skrbela zase, skratka bila je zadovoljen človek. Kljub temu pa se ji je zgodil zlom. Če seje to zgodilo njej, se to lahko vsakemu človeku. Pri njej se je zgodilo, ko je bila na bolniški tretji mesec. Teden dni pred božičnimi in novoletnimi prazniki je v službi dobila odpoved. To je bilo leta 2015. Njo je morda še malo bolj pretreslo kot druge, ker je bila že tako bolna. To so trenutki, ko ne veš, kaj bi naredil, fizično si ubog in neuporaben, ne moreš začeti urejati življenja, sočasno pa to moraš narediti, ker moraš preživeti. Najti moraš novo službo. Ta vrtinec je bil taka stiska, daje simptome, ki jih je imela že prej, samo podvojil, potrojil, početveril.
Simptomi, ki so se stopnjevali, so seji na začetku zdeli zelo „odštekani". Pojavljali so se kot bolečine, ki niso imele fizičnega vzroka, selile pa so se po telesu. Te bolečine so bile zelo hude, vjakosti zloma: štirinajst dni jo je bolel en prst na eni roki, nato je sledil premor, začel jo je boleti prst na drugi roki. Roke sije povila, da sijihje zaščitila. Pojavljale r-f s s s	i so se aritmije, bolezenska
V ' "	| utrujenost, ko ni mogla več
imeti odprtih oči, ko je kar sredi Knjiga Stres, kuga sodobnega časa dneva zaspala za 16 ur.
Foto: Črtomir Goznik
Maja Megla v razstavišču ptujske knjižnice
znanega. Ne glede na to pa uradna medicina predpiše zdravila za taka stanja, kot je bilo njeno: antidepre-sive, da z njimi pomagajo, četudi ne vedo, kaj se v možganih dogaja. Antidepresivi naj bi delovali na nevrotransmiterje, živčne prenašal-ce, ki v možganih med celicami prenašajo sporočila. Ključni so, da možgani dobro delujejo. Teh nevrotran-smiterjev je okrog 100, ni pa nobene diagnostike o tem, kateri se je zrušil. „Zdravniki so mi pojasnili, da imam lahko fibromialgijo, izgorelost, depresijo na telesu, da mi je stres lahko porušil homeostazo, kemično ravnotežje v možganih. Nevrolog je povedal, da za to ni zdravil, da bodo možgani sami ponovno vzpostavili ravnovesje v dveh do treh letih. Toliko časa je tudi trajalo, seveda ob moji aktivni pomoči," pripoveduje Maja Megla, ki ima zadržan odnos do antidepresivov, ker se jih nasploh preveč predpisuje, tudi zelo mladim ljudem.
Po podatkih iz leta 2015 je slovenski narod samo za antidepre-sive, zdravila, ki uravnavajo naša
duševna stanja, porabil 12 milijonov evrov.
Vsak človek je zlomljiv
Pojasnila in rešitve za svoje težave pa je Maja ob nevroznanosti in medicini iskala tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih. Dvoma ni, stres je kot cunami, za sabo pusti pusto-šenje, je zapisala v knjigi, v kateri je zbrala tudi raznovrstne oblike samopomoči (prehrana, diete, zelišča in prehranski dodatki) ter preizkušene tehnike za fizično in psihično regeneracijo. Zlom v bolezen je Maji Megla podaril dragoceno izkušnjo: ni človeka, ki bi ne imel mej. Prav vsak človek je zlomljiv in prav vsak človek ima svoje meje. Krhkost je človeku inherentna. Če ne prej, ga zlomi in uniči smrt, je zapisala.
Knjiga Maje Megla Stres, kuga sodobnega časa je dobrodošel kažipot za korenite spremembe, četudi se jih večina boji, so spremembe dobre. Le pogum moramo imeti.
MG
Ormož • 24. tekmovanje godb Slovenije
Zmagovalci: lovrenški, tržiški in goriški orkester
Zmagovalni pokal Vinka Štrucla so si na že 24. tekmovanju slovenskih godb v zabavnem programu v posameznih kategorijah priigrali Pihalni orkester PGD Lovrenc na Pohorju, Kulturno društvo pihalni orkester Tržič ter Društvo goriški pihalni orkester. Odlično so se odrezali tudi domači godbeniki.
Na Martinovo soboto so v Ormožu zadonele skladbe godb, sodelujočih na 24. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Na letošnjem tekmovanju, ki že tradicionalno poteka v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Zveze slovenskih godb, Občine Ormož in Glasbene šole Ormož, so poslušalci v dveh skupnih nastopih na Kerenčičevem trgu ter kasneje v posameznih nastopih v dvorani Hardek prisluhnili devetim slovenskim godbam z več kot 400 godbeniki. Strokovna žirija, ki sta jo sestavljala dirigenta Gašper Salobir in Mitja Dragolič, je imela težko delo, saj godbe nista ocenjevala glede na težavnost izvajanega ter pestrost tekmovalnega programa, temveč
Godbeniki domačega pihalnega orkestra so za zmagovalno godbo zaostali le 2,5 točke ter si z osvojenimi 90 točkami priigrali zlato plaketo s pohvalo.
sta morala v vsej vrhunski kakovosti nagraditi najboljše izvedbe, so sporočili z JSKD.
V kategoriji do 34 članov sta tekmovali dve godbi, absolutni zmagovalec pa je bil Pihalni orkester PGD Lovrenc na Pohorju; v kategoriji do 41 članov je med štirimi godbami najvišje priznanje in zmagovalni pokal Vinka Štrucla osvojil KD Pihalni orkester Tržič, središka godba je prejela zlato priznanje; v kategoriji nad 41 članov pa je med tremi godbami zmagal goriški pihalni orkester (92,5 točke), zlato plaketo s pohvalo si je z osvojenimi 90 točkami priigral tudi domači pihalni orkester Glasbene šole Ormož. Strokovna žirija je tako podelila štiri zlate plakete s pohvalo in pet zlatih plaket.
Monika Horvat
Foto: MH
Odbojka
Mama trenerka uspešnejša od hčerk igralk
Stran 14
Rokomet
Kljub solidni igri poraz v deželi suhe robe
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
tednik
Futsal
Caf z oceno +12 preprečil
zmago gostov
Stran 15
Boks
Sanjski začetek -s predčasno zmago
Stran 16
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Mihael Klepač, Aluminij
»Potreboval sem nov izziv, v Kidričevem sem ga našel«
Mihael Klepač je eden najbolj »vročih« igralcev elitne slovenske lige (tudi Pokala Slovenije), saj je na zadnjih sedmih tekmah v dresu Aluminija dosegel sedem zadetkov - pet v prvenstvu in dva v Pokalu. Ob tem na zadnjih tekmah blesti tudi z asistencami.
Kje sam vidiš razloge za to strelsko formo?
M. Klepač: »Natančnega razloga vam ne morem navesti, ga ne poznam. Vem pa, da imam v sebi to kakovost, potreboval sem le prave pogoje, da to tudi pokažem. Nazadnje sem imel takšne pogoje in kontinuiteto igranja v Dugopolju (v jeseni sezone 2017/18, op. a.), kjer sem prav tako redno zabijal in asistiral. Pozneje so iz Osijeka sledile posoje v Varaždin, Rudeš in Željezničar, kjer se nisem najbolje znašel. Ko sem se v teh sredinah ravno začel navajati na sistem in igro, sem moral po šestih mesecih v drug klub, v primeru Željezničara tudi v drugo državo. To je bilo zame zelo težko, a takšne odločitve so sprejemali v Osijeku. Ne morem reči, da v Osijeku nisem dobil priložnosti, z njimi sem imel tudi veljavno pogodbo še za eno leto, a enostavno nisem več želel ostati. Z vodilnimi možmi sem se dogovarjal o možnostih za prekinitev pogodbe ali za prodajo, želel sem, da skupaj najdemo najboljšo pot. Enostavno
Mihael Klepač
Datum rojstva: 19.9.1997 Kraj rojstva: Našice Dosedanji klubi: Mladost Čačinci, Papuk Orahovica, Osi-jek mladi, Osijek, Dugopolje, Varaždin, Rudeš, Željezničar (BiH), Aluminij
sem potreboval nov izziv, nekaj novega in ravno takrat je prišla ponudba iz Aluminija! Poznal sem nekatere igralce iz hrvaške lige, ki so že igrali v Sloveniji, govorili sem z njimi o klubu, o ligi - dobil sem veliko koristnih informacij.«
So bile te informacije pozitivne?
M. Klepač: »Vse so bile pozitivne, še najbolj ta, da tukaj mladi igralci, kakšen sem še tudi sam, dobijo veliko priložnosti za igro. Pomembno je tudi to, da je bil Aluminij pri vrhu lestvice in da ima že formirano ekipo.«
Kako si bil pripravljen?
M. Klepač: »Iskreno povedano sem bil fizično slabo pripravljen, saj v Osijeku nisem opravil priprav niti s prvo niti z drugo ekipo - to sem ob prihodu ljudem v klubu tudi povedal. Štartal sem dobesedno iz ničle, zato sem potreboval nekaj treningov in tekem, da sem prišel v tekmovalni ritem. Prišel sem nekje okoli 7. kroga, v zadnjih dneh prestopnega roka, saj se prej nismo mogli dogovoriti o posoji ali prodaji.«
Nogometna šola Osijeka in podpis profesionalne pogodbe
Kakšni so bili tvoji nogometni začetki?
M. Klepač: »Nogomet igram od takrat, ko se spomnim, praktično od rojstva (smeh). S sedmimi ali osmimi leti sem začel v matičnem klubu v bližini moje vasi, v Mladost Čačinci, kjer sem ostal približno leto. Naslednja postaja je bil Papuk Orahovica, ostal sem do konca osnovne šole. Tam se je nekako začela moja prava športna pot, ko je na tekmo prišel skavt Osijeka Ivo Vranješ in me vprašal, ali bi želel prestopiti v Osijek. Seveda sem rekel da, saj je za vsakega igralca iz male sredine čast prestopiti v Osijek. Tam sem odigral nekaj tekem in s prikazanim zadovoljil trenerje. To je bil čas, ko sem se ravno vpisoval v srednjo šolo in hitro smo se dogovorili. V Osijeku sem nato ostal sedem let; najprej sem oddelal njihovo nogometno šolo, za kar sem jim zelo hvaležen, nato je sledil podpis profesionalne pogodbe. Sledile so številne posoje, ki pa niso bile tako uspešne, kot bi si klub in jaz želela. Osijek je seveda želel s temi posojami najboljše, v meni so videli nekakšen talent, želeli pa so, da bi ga razvijal v manjših sredinah. Po vseh teh avanturah sem sedaj tukaj, v Kidričevem, kjer se odlično počutim.«
Kakšne pa so tvoje želje v prihodnost, povezane z nogometom?
M. Klepač: »Ne razmišljam še o tem, saj se želim najprej dokazati tukaj, pri Aluminiju. Nadaljevati moram delo in ohraniti formo, potem pa bo vse drugo prišlo samo od sebe. Bomo videli, kaj se bo odprlo in kam me bo v prihodnosti zanesla nogometna pot.«
Ti je pri prilagajanju pomagalo, da je trener Grubor prav tako Hrvat kot ti?
M. Klepač: »Seveda je to pomagalo, tudi slišal sem se z njim, preden sem prišel. Zaznal sem, da si me pri Aluminiju želijo, da potrebujejo napadalca in odločitev potem ni bila težka. Pomagalo je tudi to, da sem že poznal Konteka in Živkovica, ki sta mi pomagala pri prilagajanju. Tudi preostala ekipa me je super sprejela, že takrat je bila v ekipi odlična atmosfera. Res lahko rečem le vse najboljše o klubu, igralcih, trenerjih in vseh, ki delajo pri Aluminiju.«
Ekipa je po večini mlada, kape-tan Matic Vrbanec je isti letnik, kot si tudi ti.
M. Klepač: »Nekaj igralcev je res nekoliko starejših, Horvat je najstarejši med nami, sicer pa je ekipa zelo mlada. Smo pa zelo kompaktni,
igramo ekipno, kot eden. To kažejo tudi rezultati, uspehe lahko v veliki meri pripišemo prav tej kompak-tnosti.«
»Moja naloga je, da dosegam zadetke«
V zadnjih krogih si ujel pravi ritem, fizična pripravljenost je iz tekme v tekmo boljša.
M. Klepač: »Lahko rečem, da sem res ujel pravo formo. Moja naloga je, da dosegam zadetke, s tem bom poskušal nadaljevati, koliko bo najboljše mogoče. Ni pa to samo moja zasluga, jaz brez žog naših veznih igralcev sam ne bi mogel storiti ničesar, lahko pa zaključujem akcije po najboljših močeh.«
Koliko si pred prihodom v Slovenijo poznal slovenski nogomet?
M. Klepač: »Vedel sem, da se za
»Slovenska liga je idealna za kaljenje«
Kako bi sam naredil primerjavo med slovenskim in hrvaškim prvoligaškim nogometom?
M. Klepač: »V Rudešu sem igral pol leta v 1. hrvaški ligi, zato je moje iskreno mnenje, da je hrvaška liga v tem trenutku še nekoliko zahtevnejša, v veliki meri zaradi Dinama, Hajduka in Rijeke - v odstotkih bi rekel za 20 %. Res pa je, da tudi slovenska liga napreduje, s tem se strinja tudi večina hrvaških igralcev, ki prihajajo v Slovenijo. Bi pa vsakemu mlademu igralcu brez pomisleka priporočil, da zaigra v slovenski ligi - po mojem mnenju je to idealna liga za kaljenje in napredek. To je moje iskreno mnenje, resnično!«
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Klepač: »Iskreno povedano sem bil ob prihodu fizično slabo pripravljen, saj v Osijeku nisem opravil priprav niti s prvo niti z drugo ekipo - to sem ob prihodu ljudem v klubu tudi povedal. Štartal sem dobesedno iz ničle, zato sem potreboval nekaj treningov in tekem, da sem prišel v tekmovalni ritem.«
vrh in nastope v evropskih tekmovanjih borijo Maribor, Olimpija in Domžale. Sedaj pa sem že igral proti njim in lahko rečem, da je Olimpija res dobra ekipa, imajo zelo kakovostne igralce, morda je v tem trenutku celo boljša od Maribora.«
Prav Maribor pa je vaš naslednji tekmec.
M. Klepač: »Naša prednost je, da igramo na svojem igrišču, tukaj je naša želja vedno le zmaga. Nikogar se ne bojimo, to smo v letošnji sezoni nekajkrat že dokazali. Ko sem prihajal, sem mnoge slišal govorili, da ima Aluminij srečo, da zmaguje srečno. Težko se s tem strinjam, saj je odigranih že 17 krogov sezone, mi pa smo še vedno pri vrhu - to ne more biti samo sreča. Pa tudi če je, bi takoj podpisal, da nas takšna sreča spremlja celo sezono (smeh). Seveda sem mišljenja, da to ni tako, da je ekipa dobra, da se odlično ra-
zumemo med sabo in da so rezultati posledica tega in kakovosti celotnega igralskega kadra.«
Na domačem igrišču Aluminij v tej sezoni še ni izgubil tekme, v osmih tekmah je dosegel šest zmag in dva remija, z Rudarjem in Celjem.
M. Klepač: »To je vsekakor dober znak - doma se dobro počutimo, igramo sproščeno, posledica tega pa so dobri rezultati.«
A ne samo to, Muro ste nazadnje premagali v gosteh, kar je bil prvi poraz Mure na Fazaneriji po skoraj letu dni!
M. Klepač: »Tega pred tekmo nisem vedel, pozneje sem nekje prečita!. To je na nek način senzacija, še posebej zaradi tega, ker nismo zmagali npr. 0:1, ampak konkretno, 2:4, z veliko doseženimi zadetki, v lepi in odprti tekmi. Res smo lahko ponosni na ta dosežek.«
Na Fazaneriji je vedno odlično vzdušje, tudi proti vam je bilo tako. A ste domače navijače kar nekako utišali, tudi s tisto gesto, ko ste pred njimi prst položili na usta.
M. Klepač: »Tisto gesto sem enostavno 'moral' narediti! Na splošno zelo rad igram pred takšnimi navijači, da je atmosfera prava, le kdo si tega ne želi?!? Vzdušje je bilo prelepo, zato je bila naša zmaga še toliko slajša. Ne bi pa želel, da se ta moja gesta ocenjuje kot nesramna, ni bil takšen namen, le malo sem jih želel utišati, bila je spontana poteza.«
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
torek m 19. novembra 2019
Nogomet m 2. SNL, 1S. krog
Obračun nekdanjih prvakov Gorici
Nepopolni 18. krog je minil v znamenju derbija vodilnih ekip Kopra in Gorica. Na Bonifiki se je zbralo približno 800 gledalcev, ki so v obračunu nekdanjih državnih prvakov videli zmago gostov. Varovanci trenerja Borivoja Lučiča so se tako oddolžili varovancem Mirana Srebr-niča za poraz v 3. krogu, ko je bilo v Novi Gorici 1:2 za Koper. Tekma je bila izjemno pomembna za razplet dogajanj, saj bi v primeru zmage Kopra ti imeli že osem točk naskoka pred Goričani (sedem pred Radom-ljami) in bi si praktično že zagotovili prvoligaško vstopnico. A se tekma ni razpletla po njihovih željah, spomladanski del bo tako še zanimiv, čeprav oba omenjena primorska ligaša še naprej ostajata glavna kandidata za napredovanje v 1. ligo oz. v dodatne kvalifikacije.
Radomljani niso imeli težav z Rogaško, Nafta pa ne z Dravogradom. Dva gola je za Lendavčane zabil Jaka Bizjak, ki se je tako s 13 goli pomaknil povsem pod vrh lestvice strelcev - enega več je dosegel Lo-
vre Čirjak (Krško), pri številki 13 pa je tudi Žan Medved (Fužinar).
V	drugem primorskem obračunu ekip iz sredine lestvice je Jadran Dekani nekoliko presenetljivo ugnal Vitanest Bilje v gosteh, čeprav je zadnjih 28 minut ostal z igralcem manj na igrišču. Kljub temu je v končnici v razmiku petih minut zabil dva zadetka, domačinom je uspelo le še kozmetično popraviti končni rezultat ...
V	edini nedeljski tekmi sta se ekipi Beltinci in Brežice razšli z remijem. Izenačujoči zadetek za gostujoče varovance trenerja Simona Sešlar-ja je zabil nekdanji član Drave Tin Martic.
Ob tekmi Drava - Brda je bila prestavljena tudi tekma Krško -Fužinar. Nova termina za omenjeni tekmi bosta znana naknadno (eden od mogočih datumov je sreda, 27. 11.).
REZULTATI 18. KROGA:
Koper - Gorica 0:2 (0:1); strelca:
0:1 Lipušček (32.), 0:2 Colley (51.). Rdeči karton: Mišic (77., Koper);
Roltek Dob - Krka 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Potokar (20., z 11 m). Rdeči karton: Femec (76., Dob);
Koroška Dravograd - Nafta 1903 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Vinko (17.), 1:1 Kogelnik (32.), 1:2 Bizjak (44., z 11 m), 1:3 Bizjak (55.);
Kalcer Radomlje - Rogaška 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Varga (17.), 2:0 Guček (36.), 3:0 Varga (59.), 4:0 Cerar (78.), 5:0 Ahačič (90.). Rdeči karton: Čuček (87., Rogaška);
Vitanest Bilje - Jadran Dekani 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Jakupovič (85.), 0:2 Verunica (89.), Oyewusi (91.). Rdeči karton: Sredojevic (66., Dekani);
Beltinci Klima Tratnjek - Brežice Terme Čatež 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Kneževic (30.), 1:1 Martic (70).
Tekmi med Dravo in Brdi ter Krškim in Fužinarjem sta bili prestavljeni zaradi razmočenih igrišč.
1. koper	18	12 4		2	38:12	40
2. gorica	18	12 2		4	38:20	38
3. kalcer radomlje	18	11 3		4	44:22	3b
4. nafta 1903	18	10 4		4	44:21	34
5. krško	17	9	3	5	34:20	30
6. fužinar vzajemci	17	9	3	5	30:19	30
7. vitanest bilje	18	8	4	b	2b:22	28
8. krka	18	7	b	5	2b:28	27
9. jadran dekani	18	7	2	9	27:37	23
10. roltek dob	17	5	7	5	30:31	22
11. drava dakinda	17	b	2	9	27:30	20
12. beltinci tratnjek 18		5	4	9	18:31	19
13. brežice čatež	17	2	b	9	9:25	12
14. brda	1b	2	5	9	1b:34	11
15. rogaška	17	3	2	12 12:42		11
16. dravograd	18	2	3	13 20:45		9
					JM	
Odbojka m 1. B DOl (ž)
Mama trenerka uspešnejša od hčerk igralk
ŽOK G.S.V. Ptuj - OD Krim 3:1 (14, 23, -21, 15)
ŽOK G.S.V. PTUJ: L. Horvat, Stav-bar, Vinkovič, Škraban, Kovačec, A. Horvat, Milošič, Paternost, Pignar, Oancea, Sužnik, Tomanič, Koren. Trenerka: Svetlana Oletič.
Neporaženi ekipi Ptuja in Krima sta v športno dvorano Gimnazije Ptuj na derbi privabili zares veliko število gledalcev. Ti so spremljali zelo kakovosten obračun, ki je bil na nivoju 1. A državne lige. Šlo je tudi za obračun najboljših prijateljic in bivših soigralk, ki so se sedaj znašle na drugi strani mreže - tako sta na ptujski strani nastopali Iva Škraban in Dona Vinkovič, na strani Krima pa Diana Oletič in Michelle Oletič. Omenjene odbojkarice se medsebojno
dobro poznajo, vse pa odlično pozna trenerka Ptuja Svetlana Oletič, za katero je bil to še posebej čustven dvoboj, saj sta na drugi strani stali njeni hčerki.
Ne glede na to poznanstvo so vse štiri igralke zaigrale zelo dobro, kar je bilo na tej tekmi značilno tudi za celotno ptujsko ekipo. Ta je odlično startala in je prvi niz gladko dobila s 25:14. Občasno so sicer v tem nizu in nadaljevanju tekme imele težave s sprejemom, saj so Krimovke taktično servirale na Laro Kovačec, da bi jo tako »odrezale od igre«. A sprejemalka-napadalka je vso tekmo igrala izvrstno v napadu, kjer je ob Ivi Škraban uspešno zaključila daleč največ napadov. Zelo solidna je bila v napadu tudi mlada Nika Mi-lošič, vse te igralke pa je skozi napadalne akcije vrhunsko usmerjala ali jih podajala kapetanka ekipe Urška Stavbar.
Po gladko dobljenem prvem nizu so bile Ljubljančanke večino drugega polčasa v rahli prednosti in gledalci so uživali skorajda v vsaki
Foto: Črtomir Goznik
Klavrna podoba glavnega igrišča na Mestnem stadionu, ki v zadnjih letih v jesenskih mesecih tudi ob najmanjših padavinah postane neprimerno za igranje nogometa. Glavni sodnik delegirane tekme med Dravo in Brdi Marko Podgoršek in delegat Jožef Rajh sta tako lahko le ugotovila, da igrišče ni primerno za izvedbo tekme.
Rokomet m NLB liga (m)
Kljub solidni predstavi poraz
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so v derbiju proti Krimu dosegle lepo zmago, zato je bilo veselje zasluženo.
točki. Ob koncu je Ptujčanke za borbenost nagradila tudi sreča, tako da so ta del dobile s 25:23. Krim tudi po zaostanku z 2:0 v nizih ni popuščal in je kazal svojo kakovost, ki jim je prinesla tretji niz z rezultatom 21:25. V četrtem nizu so domačinke z zelo borbeno predstavo in učinkovitim napadom ter z ekipno igro prišle do zmage s 25:15. S to zmago so članice Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj pokazale svojo kakovost in so prevzele prvo mesto v 1. B-ligi.
David Breznik
1. B DOL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Weiler Volley Zreče - Calcit Volley II 3:2, ŽOK Triglav Kranj - Mozirje 3:1, Roto--Kema Puconci - ŽOK Ljutomer 1:3, ŽOK G.S.V. Ptuj - OD Krim 3:1.
1.	žok g.s.v. ptuj 6 6 018:6 16
2.	od krim	6 5 116:7 14
3.	žok ljutomer 16 4 215:8 13
4.	weiler volley zreče 6 3 315:14 10
5.	calcit volley ii 6 2 412:12 9
6.	žok triglav kranj 6 3 312:12 8
7.	mozirje	6 1 54:17 2
8.	roto-kema puconci 6 0 62:18 0
Riko Ribnica -Jeruzalem Ormož 32:29 (11:14)
JERUZALEM: Balent (9 obramb -1x7171), Žemljic (4 obrambe); Bogadi, Šoštarič, Čudič 10 (4), G. Hebar, T. Hebar 4, Cvetko, Kocbek 6, Krabo-nja 1, Lukman, Ozmec, Ciglar 1, Škri-njar. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Riko 1/0; Jeruzalem 6/5. IZKLJUČITVE: Riko 4; Jeruzalem 10 minut. RDEČI KARTON: Ozmec (41. - 3 x 2 minuti).
IGRALEC TEKME: Mark Klarič (Riko Ribnica -13 obramb).
Po kar nekaj slabih predstavah in štirih zaporednih porazih so Ormo-žani odpotovali na težko gostovanje k drugouvrščeni Ribnici in kljub solidni predstavi doživeli peti zaporedni poraz. Obe ekipi sta nastopili v okrnjenih zasedbah: pri gostiteljih je manjkal Tilen Strmljan, pri gostih Danijel Mesaric in Anže Šoštarič.
Jeruzalem je odlično odprl tekmo in Rok Žuran je v 9. minuti s svojim tretjim zadetkom poskrbel za ormoško vodstvo s +4 (3:7). Skozi celoten 1. polčas so Ormo-žani držali prednost enega do treh zadetkov, Ribnica pa ni vodila niti v enem primeru. Ormožani so imeli štiri razpoložene igralce: Bojana Čudiča z 10, Žurana s 7, Jureta Kocbeka s 6 in Tinčka He-barja s 4 goli. Manjkal je le še en razpoloženi igralec, ki bi dodal tisto ključno piko na i. Ne smemo pozabiti tudi na soliden učinek vratarskega dvojca Tomislav Balent in Aleš Zemljič, ki sta skupaj zbrala 13 obramb. Na drugi strani sta še dve obrambi več zbrala Mark Kla-rič (13) in Nebojša Bojic (2). Slednji je bil tudi junak, ko je v 54. minuti
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši (na fotografiji Dominik Ozmec) so v Ribnici igrali boljše kot na zadnjih dveh domačih tekmah.
zaustavil sedemmetrovko Čudiču.
Prvič so domačini izenačili v 50. minuti (24:24), ko je zadel Ormožan v dresu Rika Gašper Horvat. Precej usodna za Ormožane je bila tretja izključitev Dominika Ozmeca v 41. minuti. Z izgubo pomembnega moža v osrčju obrambe je začela padati tudi igra Jeruzalema. V taboru poražencev so po tekmi imeli marsikaj povedati tudi na račun sodniškega para Miloš Turnšek-Dejan Čretnik, ki sta
v nekaj primerih dodobra oškodovala Ormožane.
Pred pomembno tekmo proti Slovenj Gradcu veseli, da je bila igra Jeruzalema v Ribnici na solidnem nivoju in v ormoškem klubu upajo, da bodo le-to še nadgradili skozi treninge med tednom. Tekma 11. kroga proti ponosu Koroške bo odigrana v soboto, 23. novembra, z začetkom ob 19. uri.
Uroš Krstič
NLB-liga			
REZULTATI 1o.	KROGA:	Butan	
plin Izola - Gorenje Velenje 27:37			
(12:21), Trimo Trebnje - Koper 30:27			
(13:10), Riko Ribnica - Jeruzalem			
Ormož 32:29 (11:14), Urbanscape			
Loka - Krka 26:29 (13:15), Dobova -			
Maribor Branik 25:24 (13:11), Slovenj			
Gradec 2011 - Celje Pivovarna Laško			
18:31 (9:16).			
1. celje pivo. laško	10 10 0	0	20
2. riko ribnica	10 8 1	1	17
3. trimo trebnje	10 7 1	2	15
4. dobova	10 7 0	3	14
5. gorenje velenje	10 b 0	4	12
6. krka	10 4 0	b	8
7. koper	10 3 1	b	7
8. urbanscape loka	10 2 3	5	7
9. maribor branik	10 3 0	7	b
10. slovenj gradec	10 3 0	7	b
11. jeruzalem ormož	10 2 1	7	5
12. butan plini izola	10 1 1	8	3
David Kovačič, Riko Ribnica: „Tekmo smo začeli slabo v obrambi, tudi v napadu nam ni steklo - prvih 15 minut smo igrali v krču. Tudi na polčas smo odšli z dvema goloma zaostanka. Mislim, da je bil problem v pripravi na tekmo, mentalno v glavah nas igralcev in ne od trenerja. Podcenili smo goste in pričakovali visoko zmago. Drugi polčas smo strnili obrambo in prišli do nekaj lahkih zadetkov in na koncu smo malo srečno in z izkušnjami pripeljali tekmo do zmage. Čestitke tudi Jeruzalemu, ki je prikazal odlično predstavo. Občutki so super, saj sem se vrnil z zmago na igrišče po osemmesečni odsotnosti."
Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož: „Čestitam Ribnici za zmago, sem pa mnenja, da smo si glede na prikazano zaslužili vsaj točko. Res smo zgarali to tekmo in sem zadovoljen z našo igro. Po dveh slabih predstavah na domačem terenu me veseli, da smo staknili glave skupaj in se pobrali. Škoda, da nismo tudi teh tekem doma odigrali na takem nivoju, ampak mislim, da je tokratna predstava dobra popotnica za naprej. Škoda še enkrat, da nismo prišli vsaj do točke, ampak me veseli, da smo odigrali vsaj dobro tekmo."
Šah • Amatersko prvenstvo Ptuja
Šahovsko društvo Ptuj vas vabi na odprto amatersko prvenstvo Ptuja, ki bo od petka do nedelje, 22. do 24. novembra 2019, v Domu krajanov Skorba. Prijave so možne še eno uro pred prvim krogom.
Spored:
-	petek, 22. 11.: od 15.00 do 15.45 potrditev prijav,
-	odprtje in 1. krog ob 16.00, 2. krog ob 18.45.
-	sobota, 23. 11.: 3. krog ob 10.00, 4. krog ob 13.00, 5. krog ob 15.45,
-	nedelja, 24. 11.: 6. krog ob 10.00, 7. krog ob 12.45, razglasitev rezultatov.
SR
petek • 15. novembra 2019
Šport
Štajerski	15
Futsal • 1. SFL
j
Caf z oceno +12 preprečil slavje gostov
Hiša daril Ptuj - Tomaž Šic Bar 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Gajser (19.), 1:1 Klanjšek (29.).
HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Zdovc, Domjan; Gajser, Klinc, Krajnc, Pihler, Kotnik, Miloševič, Tkalčič, Pauko, Letonja. Trener: Dejan Kraut.
TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Žuman, Prijol; Klanjšek, Marot, Kos, U. Gori-čan, Rednak, Gašpari, M. Senekovič, Dragosavac, U. Senekovič, Kurbus. Trener: Matej Gajser.
»Če bi moral igralce ocenjevati z ocenami od 1 do 10, bi si danes Kevin Caf zaslužil oceno 12,« je ptujski trener Dejan Kraut ocenil svojega vratarja, ki je bil dejansko izstopajoč igralec lokalnega derbija med Ptujem in Tomažem.
Rivalstvo med ekipama je veliko, precej igralcev je v preteklosti že igralo za tokratne tekmece. »Rival-stvo je res veliko, jaz sem lani npr. igral na Ptuju, letos pa za Tomaž. Za prestop sem se enostavno odločil zaradi tega, ker ne morem opraviti toliko treningov, kot jih imajo na Ptuju. Je pa prisotna posebna strast, ko igraš proti bivši ekipi,« je stanje ob derbiju opisal Urban Senekovič.
Ekipi sta pred številčno publiko začeli udarno, že v 1. minuti so bili gostje nevarni, a je Klinc blokiral strel Marota. Dve minuti kasneje sta Krajnc in Pihler odlično izpeljala protinapad, manjkal je le boljši zaključni strel. Zadnjo priložnost uvodnega dela tekme je v 4. minuti zamudil Dra-gosavac, z obrambo se je izkazal Caf.
Tempo igre se je nato nekoliko umiril, ponovno je za nekaj razburjenja šele v 13. minuti poskrbel Klinc, a je bil Romih na mestu, podobno kot minuto kasneje Caf po strelu Marka Senekoviča. V zaključku prvega polčasa so gostje pritisnili, a se je domači vratar Caf izkazal z dvema super obrambama. Tako je v 19. minuti ubranil 100 % priložnost Dra-gosavcu, domači pa so fantastično izpeljali protinapad, po katerem je Tilen Gajser tudi ob nekoliko slabšem posredovanju Romiha žogo spravil v gol - 1:0.
Generalno gledano so bili gostje v prvem polčasu več pri žogi, domačini pa so bili izjemno kompaktni v obrambnih nalogah, iz katerih so hitro prehajali v protinapade.
»Prvi polčas smo odigrali nekoliko slabše, tekmeci pa so igrali ves čas na meji prekrška, kar nam je povzročalo določene težave. Ob polčasu smo se dogovorili, da odigramo nekoliko bolj strpno, da držimo žogo več v svoji posesti, kar nam je v nadaljevanju tudi uspelo. Iz tega smo prihajali vedno bolj v čiste priložnosti, a smo že predtem zelo 'razbranili' domačega vratarja, ki je ubranil veliko močnih strelov. Prav vratar Caf je bil tisti, ki je domačine obdržal v remiju,« je povedal trener gostov Matej Gajser.
Igralci v rumeno-modrih dresih so v nadaljevanju vse podredili čimprejšnjemu izenačenju, nizali so napade za napadom. Pri tem
Rokomet • 1. B SRL (m)
Poraz po valujoči igri
Sviš Ivančna Goriča -Drava Ptuj 28:26 (15:11)
DRAVA PTUJ: Osterc, Maroh 6, Krasnič, Gregorc 1, Grobelnik 9, Hru-pič 2, Zupanič, Simonič, Zupanc 2, Stopar 5. Bedrač, Krabonja, Žunič 1, Žuran; Trener: Vladimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Sviš Ivančna Goriča 6/7, Drava Ptuj 1/3. IZKLJUČITVE: Sviš Ivančna Goriča 14 minut, Drava Ptuj 8 minut
Obračun med Svišem in Dravo so domačini odlično začeli, saj so več kot očitno dodobra naštudirali sistem igre ptujske ekipe. V napadu jim je z organizirano igro uspevalo praktično vse, medtem ko so v obrambi odlično stali v 6-0 postavitvi, kar je varovancem trenerja Vladi-mirja Vujoviča onemogočalo razvi-
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Črnomelj - Herz Šmartno 34:30, Rudar - Krško 23:27, Grosist Slovan - Brežice 26:21, Dol TKI Hrastnik - Mokerc-Kig 34:27, Radeče Papir nova - Grosuplje 22:26, SVIŠ Ivančna Gorica -Drava Ptuj 28:26, Ljubljana - Škofljica Pekarna Pečjak 38:29.
1.	ll grosist slovan 8 8 0 0 16
2.	sviš ivančna gorica 8 6 1 1 13
3.	dol tki hrastnik 8 5 1 2 11
4.	ljubljana	7 4 2 1 10
5.	krško	8 4 13 9
6.	mokerc - kig	8 3 2 3 8
7.	herz šmartno 8 3 2 3 8
8.	črnomelj	8 3 1 4 7
9.	drava ptuj	8 3 0 5 6
10.	rudar	8	2 2 4	6
11.	grosuplje	8	3 0 5	6
12.	radeče papir nova	8	2 0 6	4
13.	brežice	8	116	3
14.	škofljica pečjak	8	116	3
1. SFL					
REZULTATI	8.	KROGA:			Sevni-
ca - Oplast Kobarid 1:4 (1:2), Hiša					
daril Ptuj - Tomaž Šic Bar 1:1 (1:0),					
Dobovec Pivovarna Kozel					- Siliko
2:2 (0:0); Bronx Škofije -				- Stripy 5:2	
(4:1).					
1. dobovec p. kozel	7	6	1	0	39:13 19
2. stripy	7	4	1	2	28:21 13
3. litija	7	4	1	2	24:19 13
4. siliko	7	3	4	0	16:12 13
5. bronx škofije	7	3	0	4	18:25 9
6. hiša daril ptuj	7	2	2	3	15:30 8
7. oplast kobarid	7	1	2	4	17:21 5
8. tomaž šic bar	7	1	2	4	17:22 5
9. sevnica	8	1	1	6	10:21 4
Foto: Črtomir Goznik
Več kot 300 gledalcev je v dvorani Ljudski vrt spremljalo zanimiv in napet lokalni derbi 1. lige.
so si z lepo kombinatoriko priigrali številne priložnosti, a je bil Caf kot hobotnica s številnimi lovkami in je ustavljal mogoče in nemogoče strele. A le do 29. minute ... Takrat so gostje izpeljali res odlično akcijo, Urban Goričan je bil na koncu v vlogi asistenta, Domen Klajnšek pa v vlogi strelca - 1:1.
Tukaj so se za Ptujčane začele nove težave, saj je zaradi poškodbe moral z igrišča David Pauko. V 32. minuti so bili gostje znova v odličnem položaju, Darijo Dragosavac
se je znašel v 100 % priložnosti, bil je sam pred Cafom, a je bil ptujski vratar še enkrat več previsoka ovira. Isto vajo je s Cafom ponovil nekaj minut kasneje Urban Goričan, tudi on je potegnil krajšo .
Od 35. minute dalje se je tekma »lomila«, tudi gostje pa so kazali nekaj znakov ranljivosti. Zaključni juriš so vseeno uprizorili gostje, predvsem po zaslugi odločnega Dejana Kosa, ki je prodiral po boku. V 38. minuti je Caf s skrajnimi močmi ujel žogo na golovi črti, nakar mu jo je
eden iz med gostov izbil v gol - sodnika sta povsem upravičeno dosodi-la prekršek in razveljavila gol.
V zadnji minuti, le 43 sekund pred koncem tekme, je imel Darijo Dragosavac na nogi žogo za zmagoviti gol, Caf je bil že premagan, a je igralec s številko 10 iz neposredne bližine zgrešil prazen gol!?! Tako je namesto junaka postal tragični junak ...
»To je bila zagotovo ena izmed mojih boljših predstav, čeprav je bilo tudi v Sevnici vrhunsko, pa proti Litiji in Bronxu doma. Pridejo vzponi in padci, najbolj pomembno pa je, da se po padcu poberemo in gremo naprej,« je po tekmi povedal prvi mož srečanja Kevin Caf.
V naslednjem krogu se bodo igralci Tomaža v Ljutomeru pomerili z Bronxom, Ptujčani pa odhajajo na gostovanje v Kobarid.
Jože Mohorič
tje igre in dokončanje akcij. Ptujčani so le s težavo zabili kakšen zadetek in plod tega je bil izpisan zaostanek na semaforju, ki se je v prvem polčasu zvečine gibal med -4 in -5 (7:3, 9:4 in 15:11).
Za Dravo je v prvem polčasu nekaj zadetkov dosegel Tomaž Gro-belnik, ki je bil z devetimi zadetki ponovno najboljši in najučinkovitejši posameznik, medtem ko je pri Svišu s sedmimi zadetki izstopal levi zunanji igralec Matic Košir. Pri Dravi je bil s konstantno dobro predstavo v obrambi in predvsem s šestimi zadetki v napadu uspešen tudi Jan Maroh. Tudi drugi igralci so se vso tekmo zelo trudili, a v odločilnih trenutkih se je ponovno pokazalo, da v tej sezoni zaradi pomanjkanja terminov v ptujskih dvoranah trenirajo manj, kar se pozna v njihovi igri.
V drugem polčasu so se gostje dvignili, saj so zaigrali bolj čvrsto v obrambi, svoje je z nekaj obrambami dodal vratar Sandi Žuran in steklo je tudi v napadu. Igralci Sviša so z igralcem manj v uvodu v drugi polčas naredili nekaj tehničnih napak in tako dovolili, da je Drava na lahek način prišla do izenačenja na 15:15. Ta zagon so Ptujčani obdržali vse do 46. minute, ko je Tomaž Grobelnik goste popeljal do vodstva 19:22.
A to ni bilo dovolj za končni uspeh, saj je domača ekipa ponovno odigrala organizirano in je realizirala večino napadov. Nazadnje je bil izid poravnan na 24:24 (54. minuta), potem pa so igralci Drave v končnici naredili kakšno napako preveč in Sviš je z delnim izidom 3:0 (27:24) odločil zmagovalca.
David Breznik
Matej Gajser, trener KMN Tomaž Šic bar:
»Čestitam igralcem obeh ekip za prikazano. Tekma je bila zelo zahtevna, saj so domačini znani po tem, da igrajo zelo kvalitetno v obrambi. Mi smo bili za odtenek boljši skozi celotno tekmo, zaradi česa bi si zaslužili več od točke, a na koncu je delitev točk tudi pravična. Mi smo imeli težave v realizaciji že od 1. minute naprej. Če bi zadeli na uvodu, bi se tekma verjetno odvijala v drugo smer. Verjamem, da so gledalci prišli na svoj račun, saj je bila tekma prava prvenstvena, obe ekipi sta prikazali čvrst in kvaliteten futsal. Ob takšnem nadaljevanju verjamem, da si lahko oboji zagotovimo obstanek v 1. ligi. Naše ambicije so primarno vezane na obstanek, želeli bi se učvrstiti v sredini lestvice. Če bi zmagali na Ptuju, bi to bilo lažje, sedaj pa je potrebno sprejeti situacijo takšno, kot je in se čim bolje pripraviti na naslednjo tekmo.«
Kevin Caf, FC Hiša daril Ptuj: »Obe ekipi sta si želeli zmago, tudi točka pa je z našega vidika
dobra, saj smo ostali v sredini lestvice. Delitev točk se zdi na koncu realna, sploh z vidika tega, da so imeli gostje veliko več strelov v okvir gola. Tudi mi smo imeli svoje priložnosti, a je tudi njihov vratar branil dobro. Na žalost sodnika nista bila na nivoju derbija, konstantno sta delala napake.«
Urban Senekovič, KMN Tomaž Šic bar: »Enostavno ne morem verjeti, da se je tekma končala z delitvijo točk! Toliko priložnosti, kot smo si jih ustvarili tokrat, si nismo v vseh dosedanjih krogih skupaj. Njihov vratar je imel 'čudežni dan', ubranil je vse. Res si zasluži vse pohvale, vsak gledalec je lahko videl, da smo bili veliko boljši, a jih je Caf obdržal nad vodo. Bilo je tudi nekaj dvomljivih situacij, a mi moramo razčistiti pri sebi ter v naslednjih tekmah izkoristiti več priložnosti, sicer ne bomo prišli višje na lestvici. Vidi pa se, da imamo kvaliteto, da smo močni na 'sidrašu', lepo prebijamo po linijah, a to tokrat ni bilo dovolj za zmago.«
Dejan Kraut, trener FC Hiša daril Ptuj: »Strinjam se, da so bili gostje boljši, a so tudi moji fantje garali skozi celotno tekmo, nekateri so šli tudi do mej svojih zmožnosti. Kevin je ubranil fenomenalno, če je 10 najvišja ocena, bi mu sam dal oceno 12! V 1. polčasu smo stali precej visoko, tako kot smo se dogovorili, fantje so s presingom lepo onemogočali goste. Ko smo v 2. polčasu ob poškodbah obeh 'sidrašev' Pauka in Krajnca, ostali le s petimi ali šestimi igralci v rotaciji, pa nam je bilo težko in so morali mlajši prevzeti nase več odgovornosti. Na koncu smo imeli tudi nekaj športne sreče, naš golman pa je branil fenomenalno. Če pogledamo posameznike obeh ekip, so igralci Tomaža veliko bolj izkušeni, vsi imajo za sabo precej sezon v 1. ligi, pri nas pa imamo v ekipi osem novincev med prvoligaši. Zaradi tega sem še toliko bolj ponosen na svoje fante, ki so pokazali, da zmorejo - to je prava pot, delamo na dolgi rok.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Zmaga se jim je še enkrat izmuznila iz rok
Moškanjci-Gorišnica -Sevnica 24:25 (15:15)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bedenik; Sok 8(5), Šandor 5, Bom-bek 4, B. Geč 2, Ozmec 2, Žuran 1, Lorenčič 1, Bedrač 1, Leben, N. Geč, M. Geč, Petek, Belšak, Venta. Trener: Siniša Radujkovič.
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Go-rišnica 14 minut, Sevnica 16 minut. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Go-rišnica 6/8, Sevnica 3/3.
Gorišniški rokometaši so z nestrpnostjo pričakovali prvo domačo tekmo v novi sezoni, ogleda-
2. SRL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Moškanjci--Gorišnica - Sevnica 24:25, Ajdovščina - Kronos 34:25, Alples Železniki
-	Arcont Radgona 28:24, Pomurje
-	Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 33:27.
1.	pomurje	4 4 0 0 8
2.	sevnica	4 4 0 0 8
3.	alples železniki 4 3 0 1 6
4.	ajdovščina	5 3 0 2 5
5.	moškanjci-gorišnica 4 2 0 2 4
6.	cerklje	4 2 0 2 4
7.	jadran hrpelje - kozina 5 2 0 3 4
8.	arcont radgona 5 0 0 5 0
9.	kronos	5 0 0 5 0
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so šele v 6. krogu odigrali prvo tekmo v domači dvorani ter v izenačenem srečanju doživeli tesen poraz.
lo si jo je kakšnih 100 gledalcev. V goste je prišla nekdanja prvoligaška ekipa Sevnice, ki letos kaže jasno namero o napredovanju v višji rang tekmovanja.
Ves prvi polčas je bila tekma izenačena, le v krajših obdobjih je kateri od ekip uspelo preiti v vodstvo z največ dvema zadetkoma (Go-rišnica 4:2 in 5:3, Sevnica 9:11, 10:12, 11:13). Vmes je bil rezultat kar deset-
krat poravna, tudi ob odhodu na odmor - 15:15.
Drugi polčas so bolje začeli gostje, ki so povedli tudi s tremi zadetki razlike (16:19), a so domačini hitro odgovorili (19:19), v vodstvo pa so prvič prešli v 48. minuti (22:21).
Sledil je dramatičen in napet zaključek. Pomembnosti tekme v boju za vrh so se zavedali na obeh straneh, zato so se v igro prikrad-
le številne napake. V 52. minuti so gostje izenačili na 23:23, dve minuti kasneje pa so ekspresno povedli 23:25. Domači rokometaši so se trudili preobrniti tok tekme, a jim je športna sreča tokrat obrnila hrbet. Kljub glasni vzpodbudi navijačev s tribun žoga ni in ni hotela za vratarjev hrbet - ali jo je ubranil sevniški vratar ali pa so zadeli okvir gola. Veliko upanje za vsaj točko je prinesel gol Nejca Šandorja v 57. minuti, ko je znižal na 24:25. Rumeno-črni so še napadali, imeli tudi zadnji napad za izenačenje, tik pred končnim žvižgom pa sta sodnika po prekršku celo dosodila strel s 7 metrov. Veliko odgovornost je nase prevzel Aljaž Sok, a je bil v neposrednem soočenju srečnejši sevniški vratar Andrej Horjak, ki je postal junak tekme .
Varovanci trenerja Siniša Raduj-koviča so tesno končnico izgubili še drugič zapored, prejšnji teden se jim je podobno zgodilo v Hrpeljah. Kljub vsemu jih je treba pohvaliti za borbenost in ekipni duh.
V naslednjem krogu se bodo Go-rišničani v petek v gosteh pomerili z Železniki. Naslednja domača tekma jih čaka v petek, 29. 11., proti ekipi RK Arcont Radgona.
UR
16 Štajerski
Šport
torek • 19. novembra 2019
Boks • Prvi profesionalni dvoboj Denisa Lazarja
Sanjski začetek - s predčasno zmago pred polno dvorano
Ptuj je po dolgih 13 letih in pol znova dočakal profesionalni boksarski dvoboj. Tisti iz 23. maja 2006, ko je Dejan Zavec v fenome-nalnem obračunu v 10. rundi s K.O. ugnal Andreja Jeskina, se je vpisal v zgodovino kot edini ptujski v neponovljivi karieri Dejana Zavca. Tokratni ni imel takšne veljave, a je zaradi reka, da je vsak začetek težak, imel svoj pomen: na profesionalno pot je stopil član ekipe Pučko Boxing, 27-letni Denis Lazar. Njegov tekmec je bil pet let starejši Hrvat Zoran Bod.
Po običajnem protokolu s himnami obeh držav se je začelo zares. Lazar je ob glasnih vzpodbudah s tribun takoj začel prevzemati pobudo, a je pri tem ohranil ves potreben nadzor nad dogajanjem v ringu. Po dveh gladko dobljenih rundah je v tretji še nekoliko »stopil na plin«, dodal nekaj več moči in natančnosti v svoje udarce, tako da se je Hrvat hitro znašel v težavah. To je začutila tudi publika, ki je Denisa vzpodbujala k takšnemu nadaljevanju. Kljub temu je Bod zdržal na nogah vse do zaključka zadnje, četrte runde, ko je slabo minuto pred koncem vendarle pristal na tleh.
»Že ob samem prihodu v dvorani sem začutil dodatno energijo, publika me je res 'ponesla'. Lepo je videti toliko gledalcev v dvorani, čutil sem podporo s tribun. V ringu sem se zavedal, kaj moram narediti, da se moram potruditi, da moram čim bolj natančno oddelati, kar smo se dogovorili pred borbo. To mi je tudi uspelo, od prve runde naprej sem narekoval tempo in se držal navodil. S samo močjo nisem imel težav, brez posebnih preglavic sem zdržal vse runde, nasprotnik pa žal ne,
zato se je borba končala predčasno. Zadnja akcija se je začela z desnim kontra direktom, nato pa končala s krošejem, po katerem se je nasprotnik enostavno sesedel,« je borbo povzel novopečeni profesionalec ter dodal: »Skozi vse štiri runde sem ocenjeval tekmeca, poskušal sem predvidevati, kaj bo naredil. Prvo rundo sem kar močno pritisnil, v drugi in tretji pa sem šel tudi nekajkrat nazaj, čeprav ni bilo posebne potrebe. V četrti rundi sem začutil priložnost in jo tudi izkoristil.«
Kdaj ste začutili predčasni konec?
D. Lazar: »Začutil sem ga v 3. rundi, a nisem želel takoj iz sebe iztisniti vseh moči. Do konca 3. runde sem tako boksal taktično, v četrti pa sem še stopnjeval in sledil je predčasni konec. Nekako so vsi pričakovali konec s K.O., sam pa sem gradil postopoma. Glede na to, da tekmec ni bil slab, sem še toliko bolj vesel, da se je izteklo tako, kot se je. Mi je pa ostalo še nekaj moči, lahko bi odbo-ksal še kakšno rundo ali dve.«
Za vami je več kot 100 borb v amaterskem boksu; kako dobra je bila ta?
D. Lazar: »Treba se je zavedati, da je profesionalni boks vendarle nekoliko drugačen od olimpijskega, tukaj pa sem novinec, štetje gre iz ničle. Po drugi strani pa smo tudi boljše delali v pripravah, boljše sem bil pripravljen, tudi ekipa je bila širša, več sparingov sem opravil ... Enostavno se je vse zložilo v celoto, zato sem zadovoljen z borbo.«
Kako sladka je ta zmaga pred domačo publiko na začetku nove poti?
D. Lazar: »Ob misli na publiko se mi kar naježi koža, res je poseben
občutek nastopiti pred toliko navijači. Želim si, da bi se tudi v prihodnje udeleževali boksarskih prireditev, njihova podpora nam veliko pomeni. Obenem pa upam, da so bili z mojo borbo in tudi z borbami vseh ostalih zadovoljni.«
Naslednji cilji?
D. Lazar: »Prvi cilj je državno prvenstvo, ki je na sporedu že konec tedna. Tukaj si želim zmage, po kateri bi lahko šli naslednje leto lovit kvoto za olimpijske igre. To je še zadnji cilj v olimpijskem boksu, potem pa se prepuščam bratoma Pučko, ki bosta določila naslednje korake.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Denis Lazar je pred polno dvorano Ljudski vrt uspešno začel profesionalno kariero.
Ivan Pučko: »Že v tem trenutku bi zmogel še kakšno rundo več«
»Na začetku je bilo v sami borbi nekoliko nervoze, ker je šlo vendarle za prvi profesionalni dvoboj. Denis je nato iz runde v rundo bolj držal svoj ritem, pokazal je, zakaj je prestopil med profesionalce. Zadovoljen sem s potekom celotnega dvoboja, čeprav bi lahko razglabljali o tem, kaj bi lahko storil boljše ali drugače - za začetek pa je pomembna predvsem zmaga,« je dejal Denisov trener Ivan Pučko.
V njegovih udarcih je bilo čutiti veliko moči.
I. Pučko: »Ogromno smo delali na tem, Denis je v celotne priprave in v dvoboj vložil res ogromno dela in energije. Videlo se je, da bi lahko premagal tudi boljšega tekmeca, kot je bil tokrat Hrvat, zato smo lahko s predstavo povsem zadovoljni.«
Denis je iz runde v rundo stopnjeval ritem, tudi gledalci so v 3. rundi začutili, da bi se lahko borba končala predčasno. Ste tako tudi načrtovali?
I. Pučko: »Res je bila strategija pred borbo ta, da stopnjujemo ritem in moč udarcev, nisva pa
se pogovarjala o predčasnem zaključku. V prvih dveh rundah je poskušal tekmecu zadati čim več udarcev v telo, da bi mu odvzel moč in kisik za zaključek, zaradi tega smo v 4. rundi tudi pričakali ta predčasni konec borbe.«
Je bilo zaradi preskoka iz dosedanjih treh na štiri runde kaj težav?
I. Pučko: »Glede na vloženo delo sem prepričan, da bi Denis lahko brez težav že v tem trenutku zmogel še kakšno rundo več. Tako med samo borbo ni bilo treba 'rezati rund', ni bilo treba omejevati napadov, enostavno je bil cilj, da se dobi vsaka runda posebej.«
Sašo Pučko: »Trenutno me prevzema navdušenje«
»Zelo sem zadovoljen z dvobojem, Denis ga je oddelal v okviru pričakovanj. Borba je bila celo za malenkost težja, kot sem pričakoval, tudi tekmec se je izkazal za zahtevnejšega od pričakovanj. Pri tem ne mislim samo na tehnično znanje, ampak tudi glede kilogramov. Denis se je držal celotnega načrta, kot smo ga naredili, lepo je stopnjeval tempo od zadržanega
začetka, do predčasnega konca,« je v uvodu povedal Sašo Pučko.
Stopili ste na novo pot, kako velik je profesionalni izziv?
S. Pučko: »Trenutno me prevzema navdušenje, pravi vtisi pa bodo verjetno prišli šele čez kakšen dan ali dva. Vesel sem, da je bila dvorana nabito polna, da so bile karte razprodane. Upam, da so bili gledalci zadovoljni, moje mnenje pa je, da smo videli odlične dvoboje. To je prava iztočnica za nadaljevanje te poti, na kateri naslednje leto načrtujemo še več podobnih prireditev, tako na Ptuju kot tudi širše.«
Lahko kaj poveste o naslednjih Denisovih korakih, kakšni so prvi načrti?
S. Pučko: »Če bo vse potekalo tako, kot načrtujemo, potem bi lahko Denis imel že čez dva tedna novo profesionalno borbo. Iz Sarajeva smo namreč dobili povabilo na boksarski večer, kar bomo poskušali izkoristiti. Seveda pa mora Denis še pred tem nastopiti na državnem prvenstvu - če bo to uspešno opravil in mu bo ostalo še dovolj moči, potem bo Sarajevo realna opcija. Naslednji korak predvidevamo februarja ali marca naslednje leto - upamo, da ponovno na Ptuju.«
Boks • 39. Zlata rokavica
Raznovrstne in kakovostne predstave ter odlično vzdušje
Foto: Črtomir Goznik
Dobitniki priznanj na 39. Zlati rokavici
Zlata rokavica je najstarejša ptujska športna prireditev, katere 39. izvedba je bila v soboto zvečer v športni dvorani Ljudski vrt. Uvod v tradicionalno prireditev je bil namenjen lansko leto preminulemu boksarskemu trenerju Ivanu Pučku starejšemu, ki si je skozi leta dela pridobil status ene najbolj mar-kantnih oseb v zgodovini ptujskega športa. Zaradi smrti športne legende rokavice lani ni bilo in v spomin nanj je bila letošnja izvedba prav posebna, saj jo je na zares visokem nivoju organiziral Pučko Boxing.
Dobra promocija dogodka je privabila zares lepo število ljubiteljev boksa, ki so si ogledali osem dvobojev olimpijskega boksa in na koncu še profesionalni dvoboj Denisa Lazarja. V njih so se pomerili pred-
stavniki Pučko Boxing (pod tem imenom so skupaj nastopili člani Boks kluba Ring Ptuj in Boks kluba Intercom Celje, op. a.), Dejan Zavec Boxing, FLC Ljubljana in Heros Graz.
Elshani - prišel, videl in vzel zlato rokavico
Organizatorji so postavili takšen vrsti red dvobojev, tako da so gledalci na začetku videli mlade boksarje, tudi dekleta, proti koncu večera pa se je kvaliteta tekmovalcev v ringu le še stopnjevala. Najprej sta si stala nasproti Andi Gardellaj (Pučko Boxing) in Roberto Radelič (Puč-ko Boxing). V dvoboju je več napadal in zadeval mladi Gardellaj, sicer v osnovi član BK Ring, a ker je šlo za prijateljski dvoboj, se je končal
A. ¡SB
39. Zlata rokavica, prejemniki priznanj:
najboljši mladi boksar: Malik Da-daev (Heros Graz)
najboljša boksarka: Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing)
najboljši tehnični boksar: Kevin Dornik (Pučko Boxing)
najperspektivnejši boksar: Aljaž Šircelj (FLC Ljubljana)
najboljši tuji boksar: Nik Khademi (Heros Graz)
dobitnik 39. zlate rokavice: Arber Elshani (Pučko Boxing)
brez zmagovalca. Enako je bilo tudi v obračunu med Alenom Kraljem (Pučko Boxing) in Prokhorjem Rya-
zanovim (Pučko Boxing), v katerem je slednji prevladoval in pokazal zavidljiv tehnični nivo boksa.
V edinem ženskem dvoboju večera je Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing) vsilila njen stil borbe Deshi-re Kurtaj (Heros Graz) in je zmagala s soglasno sodniško odločitvijo. Odlična varovanka trenerja Dejana Zavca je diktirala oster tempo borbe, v katerem je nasprotnici zadala bistveno več natančnih udarcev za popolnoma zasluženo zmago.
Sledil je obračun Lovro Čondič (Pučko Boxing) - Nik Khademi (Heros Graz). Predstavnik avstrijskega kluba je unovčil večje izkušnje in je s serijami raznovrstnih udarcev ter dobrimi kombinacijami premagal mladega člana BK Ring. Še višji nivo boksa sta prikazala Matvey Ryazanov (Pučko Boxing) in Malik Dadaev (Heros Boxing); v številnih izmenjavah udarcev je bil vsako ru-
ndo nekoliko boljši Dadaev.
Domača publika se je dodobra razživela, ko je v ring prišel Tomi Lorenčič (Dejan Zavec Boxing), kateremu je nasproti stal Aljaž Šircelj (FLC Ljubljana). Po precej izenačeni prvi rundi je Šircelj v drugi več tvegal in je tudi dobro zadeval tekmeca, tako da si je priboril odločilno prednost. V tretji rudni je Lorenčič šel »na polno« in je Širclja zadeval v serijah, a sodniki so z 2:1 dosodili zmago člani ljubljanskega kluba.
V predzadnji borbi prvega dela prireditve so gledalci spremljali najbolj atraktiven dvoboj prvega dela prireditve, v katerem sta si stala nasproti Amber Elshani (Pučko
Boxing) in Kerim Magamadov (Heros Graz). Mlad Celjan je ob bučni podpori gledalcev pokazal razkošen talent, potem ko je v vsaki rundi sprožil številne močne in natančne udarce, ki so nasprotnika potisnile v popolno defenzivo. Elshani je silovito napadal in prišle do čiste zmage.
V zadnjem dvoboju smo videli silovito premoč Kevina Dornika (Pučko Boxing), ki je že v prvi rundi Magomeda Tuzaeva (Heros Graz) poslal na tla. Svoje dele je končal v drugi rundi z izjemnim napadom ter nokavtom.
Po koncu tekmovanja je strokovna komisija določila dobitnika 39. Zlate rokavice, ki jo je zasluženo do-
bil Arber Elshani (Pučko Boxing). Ta je prvič prišel na ptujsko prireditev in je takoj dobil glavno priznanje. O tem je povedal: »Svoj dvoboj sem začel umirjeno, potem pa sem samo stopnjeval. Nasprotnika sem večino dobro zadeval z direkti in sem ves čas prevladoval v dvoboju. Mislim, da sem bil tehnično boljši boksar, prav tako pa sem bil tudi fizično bolje pripravljen od Kerima Maga-madova, tako da sem zasluženo prišel do zmage. Ta mi je nekoliko presenetljivo prinesla tudi Zlato rokavico, katere sem zelo vesel - to je eden mojih največjih uspehov v moji dosedanji karieri.«
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek iz borbe med Amberjem Elshanijem (Pučko Boxing, desno) in Kerimom Magamadovom (Heros Graz)
torek • 19. novembra 2019
Šport, zanimivosti
Štajerski	IT
Strelstvo • 2. turnir Pokala SZS - Kidričevo
Miklavžani in Ormožani do zmag, Kuharičeva do rekorda
V kidričevski športni dvorani je minuli konec tedna potekal drugi turnir prvoligaškega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije, na katerem so bili glavni protagonisti znova spodnjepodravski strelski klubi, ki so vknjižili nova ekipna in posamična odličja.
Potrditev odlične priprave strelske dvorane, za kar so marljivo poskrbeli domači strelski delavci iz SD Kidričevo pod vodstvom predsednika Gregorja Kmetca, je sledila z izjemnim državnim rekordom (629,9!) članic z zračno puško, ki ga je v nedeljo postavila Ormožanka Urška Kuharič. Več rekordnih dosežkov pa je uspelo tudi mlajšim strelcem v sobotnem tekmovanju državne lige mladih.
Ptuj - Litija 26:29 (10:15)
PTUJ: Varga, Pušnik; Kolenko 12(4), Bedrač 4, Polak 3, Puž 2, Krasnič 2, Skrinjar 1, Luknjar 1, Fran-gež 1, Kopold-Metličar, Geč, Zajšek. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Ptuj 6/6, Litija 6/7. IZKLJUČITVE: Ptuj 4 minute, Litija 6 minut.
V derbiju ekip iz dna lestvice so Ptujčanke upale na prvo zmago v sezoni, a do nje niso prišle. Pomanjkanje treninga in posledična nezanesljivost pri zaključnih strelih sta pač naredila svoje ...
Rezultat je bil izenačen do rezultata 5:6 v 11. minuti. Naslednjih 12 minut domačim igralkam ni uspelo zatresti mreže gostij, slednje pa so z
1. A SRL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Ž.U.R.D.
Koper - Z'dežele 21:23 (13:12), Velenje - Zelene doline Žalec 20:28 (11:13), Izola - Krka 21:29 (9:12), Ptuj - Litija 26:29 (10:15). Tekma Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina je bila prestavljena.
1. mlinotest ajdovščina 8	s	0	0	1b
2. krim mercator 7	T	0	0	14
3. zelene doline žalec 8	b	0	2	12
4. z'dežele 9	b	o	S	12
5. krka 9	b	0	S	12
6. ž.u.r.d. koper 9	4	0	5	s
7. velenje 8	2	0	b	4
8. litija 9	1	1	T	"i
9. izola 8	0	2	b	2
10. ptuj 9	0	1	s	1
Ciglarič najboljši v kvalifikacijah, Stojaku drugo odličje
V 1. A DL s pištolo je prvo ekipno zmago v sezoni (1674) dosegla miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča in se v skupnem seštevku vmešala v peteroboj precej izenačenih ekip za naslov prvaka. Z enakim rezultatom kot na uvodnem turnirju so prvi ekipni bron v sezoni dosegli Ptujča-ni (1167), dobro ekipno streljanje pa so pokazali tudi Juršinci (1655), ki so osvojili šesto mesto. Svojega najboljšega strelca - Kevina Venta - močno pogrešajo Ormožani Kovinarja, ki so tokrat osvojili 11. mesto (1613).
Posamezniki so bili na drugem turnirju bolj razpoloženi kot na uvodnem, saj so kar trije dosegli mejo 570 krogov (v povprečju 95 na serijo), med njimi pa je z odlič-
delnim izidom 0:6 prišle do izdatne prednosti 5:12. V tem času so domačinke zastreljale številne „zicerje", veliko žog je ubranila tudi gostujoča vratarka Maja Šučur, ki je bila ena od junakinj zmage Litije.
V drugem delu je sledila ofenziva domačink, ki so z agresivnejšo obrambo in boljšo realizacijo počasi nižale zaostanek. V 45. minuti je bil izid 20:23, kar je dopuščalo kanček možnosti za preobrat. Ptujska dekleta so se tudi v nadaljevanju borila in v nekaj primerih znižala na - 2 (23:25, 24:26, 25:27, 26:28), bližje pa jim niso uspelo .
JM
Ivan Hrupič, trener ŽRK Ptuj: „Predvsem v 1. polčasu smo zapravili preveč čistih priložnosti in namesto izenačenja ali celo našega vodstva so gostje vodile s petimi goli prednosti. V nadaljevanju je bilo nekoliko boljše, a so se dekletom v odločilnih trenutkih znova nekoliko zatresle roke in do izenačenja ni prišlo. Zadnji dve leti smo gradili moštvo, naredili nekaj korakov v pravo smer, a se sedaj ponovno zdi, kot da smo na začetku. Imamo težave z igralskim kadrom, tudi zaradi tega, ker je RZS administrativno prepovedala nastopati kadetinjam v članskem moštvu."
nim dosežkom 573 krogov zablestel Miklavžčan Aleksander Ciglarič in si priboril kvalifikacijsko zmago, pred odličnima mladima strelcema Anjo Prezelj (570) in Jožetom Čeprom (570), najboljši Ptujčan Sašo Sto-jak je osvojil 4. mesto s 567 krogi. Ciglariču v finalu ni uspelo ohraniti hladne glave in mirne roke ter je izpadel kot prvi in osvojil končno 8. mesto. Dvakratni prvoligaški prvak in aktualni podprvak - Ptujčan Sašo Stojak - je s kakšno manjšo napako
1.A-Iiga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ	1BT4	20
2. DUŠAN P0ŽENEL REČICA	1BBg	22
3. PTUJ	1BBT	1g
4. MAR0K SEVNICA	1BB4	21
5. BREŽICE	1BBS	1B
6. JURŠINCI	1B55	10
7. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE	1B4g	12
8. L0TRIČ ŽELEZNIKI	1BSS	20
9. GORJANCI	1BSS	B
10. GROSUPLJE	1BS4	10
11. KOVINAR ORMOŽ	MS	S
12. TRZIN	15BB	5
Posamični rezultati strelcev:		
1. DominikVnuk, Turnišče	(5B2)	45 (4.)
2. Anja Prezelj, Železniki	(5T0)	50 (2.)
3. Sašo Stojak, Ptuj	(5BT)	50 (1.)
5. Peter Tkalec, Rečica	(5BS)	SS (T.)
6. Jože Čeper, Rečica	(5T0)	41 (B.)
7.	Klemen Tomaševič, Železniki (558) 49 (3.)
8.	Aleksander Ciglarič, Miklavž (573) 25 (11.) 10. Majda Raušl, Ptuj (556) 28 (9.)
14.	Ludvik Pšajd, Juršinci (555) 25 (12.)
15.	Mirko Moleh, Juršinci (555) 11 (21.)
streljal dobro in si priboril posamični bron, v dramatičnem dvoboju z aktualno prvoligaško prvakinjo in mlado olimpijko iz Železnikov Anjo Prezelj pa je po velikem zaostanku v zadnjih dveh strelih veliko nadoknadil in zaostal le za dve desetinki kroga. Slednja pa je na koncu izgubila zadnji dvoboj finala, ko jo je premagal presenetljivi zmagovalec Dominik Vnuk iz SD Štefana Kovača Turnišče, ki je tako slavil svojo prvo prvoligaško zmago.
19.	Boštjan Simonič, Mikllavž (551) 9 (24.)
20.	Nenad Vignjevic, Ormož	(551) 7 (26.) 22. Simon Simonič, Miklavž	(550) 4 (28.) 25. Niko Pšajd, Juršinci	(545) 10 (23.)
27.	Matija Potočnik, Ptuj (544) 0 (30.)
28.	Gregor Polajnko, Ormož (540) 0 (35.) 33 Alekseja Vignjevic, Ormož (522) 0 (38.)
1. A-liga puška
1. KOVINAR ORMOŽ	1SB4,0	S0
2. GROSUPLJE	1SB0,S	22
3. TRZIN	1S4g,B	22
4. I. POH. BATALJON RUŠE	1S4S,1	H
5. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE 1SS5,S		14
6. OLIMPIJA	1SSS,4	1B
7. LOTRIČ ŽELEZNIKI	1S2g,S	g
8. CERKNICA	1SUJ	12
9. MESTO LJUTOMER	1S1T,B	S
10. ČRENŠOVCI	1S15,2	S
11. KAMNIK	1S0B,T	4
12. POSTOJNA	1S0B,2	2
Posamični rezultati strelcev:
1.	Klavdija Jerovšek, Grosuplje (627,8) 60 (1.)
2.	Urška Kuharič, Ormož (629,9) 52 (2.)
3.	Željko Moičevic, Grosuplje (616,9) 24 (12.)
Nov državni rekord Urške Kuharič - 629,9!
V 1. A DL s puško je izjemno
streljanje v kvalifikacijah pokazala		
odlična ormoška strelka Kovinar-		
ja in aktualna državna prvakinja		
Urška Kuharič, ki je	z rezultatom	
629,9 kroga (105,0;	i04,8;	i06,2;
104,3; 104,6; 105,0)	za sedem de-	
setink kroga izboljšala slovenski		
državni rekord članic! Odlično stre-		
4. Suzana Lukic, Trzin	(B1S,0)	4B (S.)
5. Nejc Klopčič, Trzin	(B21,T)	4S (4.)
6. Nuša Žnidarič, Ormož	(B1S,0)	SB (5.)
10. Petra Vernik, Ormož	(B1B,1)	2S (14.)
m Sandra Kaučič, Ljutomer (B12,2)		10 (24.)
30. Jan Nagy, Ljutomer	(B02,g)	1S (2S.)
H. Rajko Robnik, Ljutomer (B02,5)		0 (S1.)
Živa Dvoršak, Olimpija	(/)	21 (15.)
1. B-liga pištola		
1. DOMŽALE	1B4S	2S
2. MROŽ VELENJE	1BSS	22
3. OLIMPIJA	1BS0	25
4. KIDRIČEVO	1B20	1B
5. POSTOJNA	1B0g	H
6. 1956 TRBOVLJE	1B05	H
7. KAMNIK	1B00	15
8. GORENJA VAS	15g5	g
9. I. POH. BATALJON RUŠE	15g2	B
10. ŠKOFJA LOKA	15TS	15
11. LIBOJE	152S	5
12. DOLIČ	14g0	2
Posamični rezultati strelcev:		
1. Neža Vodeb, Liboje	(5B1)	4S (S.)
2. Aleksander Ošep, Velenje	(55S)	52 (2.)
ljanje s 627,8 kroga je pokazala tudi Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek. Zelo zadovoljni sta bili tudi preostali ormoški strelki, Nuša Žnidarič si je s 618,0 kroga priborila finale kot peta najboljša v kvalifikacijah, Petri Vernik pa je do preboja v finale na 10. mestu zmanjkalo samo šest de-setink kroga.
S tremi strelkami med najboljšimi desetimi so bile Ormožanke razumljivo razred zase v ekipni konkurenci in so dosegle že drugo zaporedno zmago (1864,0) v 1. A DL s puško. Podobno kot kvalifikacije je potekal tudi finale, najboljši dve strelki sta se pomerili za zlato odličje. S pičlimi tremi desetinkami kroga prednosti je slavila Klavdija Jerovšek, ki je v zadnjem strelu štiri desetinke kroga zaostanka pretvorila v zmago.
Kidričani z dobrim streljanjem pod vrhom v 1. B DL
V 1. B državni ligi s pištolo so domačini iz Kidričevega pokazali boljšo formo od začetnega turnirja, v ekipo se je vrnila Mateja Levanič in s 7. mestom (550) poskrbela za najboljši dosežek Kidričanov, ki so osvojili visoko 4. mesto (1620). Uspešen je bil tudi Uroš Mohorko, ki je s 544 krogi osvojil 12. mesto. Zmagali so Domžalčani pred Velenjčani in Olimpijo.
Simeon Gonc
3. Denis Bola Ujčič, Postojna	(55S)	54 (1.)
7. Mateja Levanič, Kidričevo	(550)	1g (1B.)
12. Uroš Mohorko, Kidričevo	(542)	S0 (10.)
2B. Matevž Mohorko, Kidričevo (52S)		T (24.)
1. B-liga puška		
1. TRIGLAV JAVORNIK-KB	1S21,4	24
2. JEZERO DOBROVNIK	1S15,1	2T
3. MURSKA SOBOTA	1S113	22
4. 1956 TRBOVLJE	1S10,5	U
5. DUŠAN POŽENEL REČICA 1802,4		1S
6. KOLOMAN FLISAR TIŠINA 1799,2		14
7. GANČANI	1TgS,2	12
8. F. LEŠNIK VUK HOČE	1Tg4,g	T
9. DOLIČ	1TTg,S	S
10. RUDNIK HRASTNIK	1TT0,T	S
11. GORJANCI	1TB2,1	5
12. KIDRIČEVO	1T5g,S	2
Posamični rezultati strelcev:		
1. Peter Somogyi, Dobrovnik (624,2)		B0 (1.)
2. Klavdija Pufič, Hoče	(B15,5)	50 (2.)
3. Mitja Černi, Gančani	(B14,1)	4B (4.)
4. Jure Sočič, M. Sobota	(B1S,T)	4S (S.)
24. Aleš Pernat, Kidričevo	(5gB,1)	10 (21.)
30. Tilen Vuk, Kidričevo	(5SS,2)	0 (SS.)
33. Jan Soto Vargas, Kidričevo (580,0) 0 (31.)		
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm in Osnovno šolo Videm vabi na prireditev

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm.
Vidimo se v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Videm.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Projekt podpira Občina Videm.
(GradioPTUJ
Generalni pokrovitelj
fM, oculus
jtATP
ÔÉÏSAZAS
Odem
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače - Fram in Osnovno šolo Fram vabi na prireditev
Ä5^
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram.
Vidimo se v ponedeljek, 25. novembra, ob 18. uri v dvorani DTV Partizan Fram.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Generalni pokrovitelj
OCUlUS
Projekt podpira Občina Rače - Fram,
Štajerski TEDNIK çcracxoPTUJ
i
Odern
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Ciglarič (SD Jože Kerenčič Miklavž) in Sašo Stojak (SK Ptuj)
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Odločili zapravljeni »zicerji«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ZRK Ptuj so proti Litiji naletele na previsok zid.
18 Štajerski
Na sceni
torek • 12. novembra 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Cik_Cak kvintet
Prepoznavni po ženskem tercetu
Ansambel Cik-Cak kvintet je nastal na pobudo harmonikarja Luka Žitnika, ki je k sodelovanju povabil: klarinetista Milana Žnidaršiča iz Trebnjega, trobentača Miloša Žvegliča iz Sevnice, kitarista Marjana Hribarja iz Gabrovke in Davida Smolnikarja iz Moravč. K petju pa so v ansambel povabili tri brhka dekleta, ki so mnogim že poznana: Meto Smolič (pevko ansambla Azalea), Maruško Barbo (ansambel Trije vragi) in Anamarijo Purgar (ansambel Ponočnjaki). Za ime je zaslužen harmonikar Luka, na nek način tudi simbolizira „izposojo" pevk iz drugih ansamblov. Sedež ansambla je v Grosupljem, pogosto pa vadijo tudi v Trebnjem, zato se tudi prištevajo med dolenjske ansamble.
„Kot klasični kvintet tudi mi preigravamo večinoma Avsenikovo glasbo in glasbo Alpskega kvinteta. Zelo radi pa igramo tudi kakšne odlične melodije ansamblov iz sosednje Avstrije.
Doslej smo posneli le eno avtorsko skladbo, polko Daj no, daj, za katero je glasbo napisal Matej Kovačič, besedilo Damjan Pasarič. Pripravljamo pa se že na snemanje nove polke, katere avtor melodije je Jože Burnik. Ponosni smo, da lahko sodelujemo s tako izjemnimi glasbeniki, ki so pustili nepozaben pečat v slovenski narodno-zabavni glasbi," v imenu Cik-Cak kvinteta pove Luka Žitnik. Besedila
mo s ciljem, kar se da kakovostno izvesti nastop in predstaviti novo skladbo širši publiki. To so tudi dogodki, ki ponujajo možnost druženja med glasbeniki in publiko, za njimi pa ostajajo nepozabne prigode in spomini. Ansambli festivale še vedno potrebujemo, tako za prepoznavnost in preboj kot tudi za rezultate v smislu mnenj strokovne komisije in sprejetosti med publiko. Menimo pa, da je festivalov danes preveč. Skladbe posledično nastajajo na silo, kakovost pa je temu primerna. Mislimo, da bi bilo dovolj, če bi imeli in zadržali samo tradicionalne festivale s kakovostnim predizborom, ki bi pridobili nazaj tudi staro veljavo in medijsko podporo," pa so o stanju na slovenski narodno-zabavni sceni in o festivalih povedali člani Cik-Cak kvinteta, ki se želijo tudi v letu 2020 uvrstiti na kakšen večji festival, morda tudi ponovijo uspeh z letošnjega festivala Slovenska polka in valček. Ob tem pa zaigrati še na kakšnem večjem festivalu.
Predvsem pa si želijo ustvariti ime in prepoznavnost prav z njihovo značilnostjo - ženskim troglasjem.
Tudi cikcakovci so spremljali letošnji Volkswagen špila, za katerega so mnenja, da je bil odlično izpeljan dogodek, vendar kakšne globlje povezave s slovensko narodno--zabavno glasbo nima. Njegov namen je bil izključno natečajski. „Ce bi bil spominski in slavnostni Dan slovenske narodno-zabavne glasbe vezan prav na datum izvedbe tega dogodka z nemškim pokroviteljem, bi bila to še ena tipična slovenska napaka. Edini primeren datum takšnega obeležja bi bil prav gotovo rojstni dan Slavka Avsenika. Ta dan bi bil podlaga za nadaljnje dogodke, ki bi krepili prepoznavnost in popularnost slovenske narodno-za-bavne glasbe, pa naj si bodo to kulturni, festivalni ali kakšni drugačni dogodki; take cikcakovci absolutno podpiramo," je njihovo mnenje glede morebitnega praznika slovenske narodno-zabavne glasbe.
MG
Foto: zasebni arhiv
Cik-Cak kvintet
njihovih skladb so značilno vesela, mogoče malo žensko muhasta, melodije pa poskočne in spevne. Od drugih kvintetov pa se razlikujejo po tem, da imajo ženski tercet, kar je tudi njihova prepoznavnost.
Med najodmevnejše nastope štejejo nastop v finalu festivala Slovenka polka in valček, kjer jih je v živo spremljala cela Slovenija. Gre za prijetno izkušnjo, ki jo privoščijo še kakšnemu mlademu ansamblu v vzponu. V kratkem bodo kot gostje nastopili na koncertu v Gabrovki, bolj kot samim nastopom pa trenutno misli in trud posvečajo novim skladbam in delu v studiu, saj že-
lijo do konca leta posneti dve novi skladbi. Glasba ostaja njihov hobi in ne poklic.
„V zadnjem času je veliko kritike in modrovanj na račun slovenske narodno-zabavne scene. Ne čutimo pa se poklicani, da jo ocenjujemo. Vendarle smo tudi mi relativno nov ansambel s svojo vizijo in posebnostjo ženskega pevskega terceta. Glede prave smeri in razvoja pa bodo odločili gledalci in poslušalci, najuspešnejši pa bodo tisti, ki jim bodo najbolj ugajali. Festivalov se kot ansambel zelo veselimo. To so za nas veliki dogodki, na katere se intenzivno pripravlja-
mm četrtek OB m. mm
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	POSKOČNI MUZIKAMTI in I1UŠA DERENDA -Beli oblaki bele snežinke
2.	VILI RESNIK - Moj objem
3.	DARKO MLAKAR-Se tisoč le
NARODNA
1.	Ans. NEMIR - Skrjanček
2.	TONI S0T0SEK in POSKOČNI MUZIKAMTI -Kraljica narodna
3.	Ans. PRAVA STVAR - Imam te v načrtu
. .¡^^____MM
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^ Naslov: Tel. Stevilka:_
Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna
Ptuj • Osnovnošolci bodo gradili mesta
Intera ptujskim osnovnim šolam podarila Lego kocke
Lego kocka ni običajna igrača, so prepričani v ptujskem podjetju Intera in zavodu Super glavce. Ti raznobarvni in raznoliki koščki plastike spodbujajo kreativnost, raziskovanje, sodelovanje, učijo osnov programiranja, menijo. In odslej bodo te legendarne kocke v učne namene uporabljale vse ptujske osnovne šole.
Učenje je najučinkovitejše, ko so učenci motivirani, torej ko so vključeni v učenje. In ena izmed možnosti za zabavno učenje je učenje z uporabo Lego kock. »S kockami se lahko naučiš matematike, tujega jezika, sete z Lego kockami smo uporabljali za učenje otrok z motnjo govora, slišal pa sem tudi, da celo psihologi pri obravnavi otrok uporabljalo Lego kocke, saj da otroci stisko ilustrirajo s kocko,« je le nekaj področij izpostavil Aljoša Šip, soustanovitelj zavoda Super glavce. Ptujski osnovnošolci pa bodo z Lego kockami gradili mesta, in sicer v okviru programa First Lego liga jr. Gre za netekmovalen, multidisciplinaren in zabaven program izkustvenega učenja in dela, so povedali v zavodu Super glavce, ki je organizator tega programa. Sodelovanje v First Lego ligi jr. jim je z donacijo v vrednosti 2.000 evrov omogočilo visokoteh-nološko podjetje Intera. Osnovnim šolam Mladika, Olge Meglič, Breg, Ljudski vrt in Grajena so pokrili stroške prijavnine za otroke, stare od 6 do 9 let, ter zagotovili manjkajoče komplete kock in gradnikov ter dodatno opremo (motorčki, senzorji) itd. Za ta korak so se odločili, ker Lego kocke omogočajo kreativno razmišljanje, spodbujajo timsko delo in učijo osnove programiranja,
je povedal direktor podjetja Peter Ladič. Povezavo med Lego kockami in programiranjem pa je pojasnil: »Imaš cilj in orodja, na tebi je, kaj boš naredil, da prideš do tega cilja.
Gre za spodbujanje kreativnosti in drugačnega mišljenja.« Natalija Pre-mužič, vodja zavoda Super glavce, je dodala, da Lego kocke ohranjajo radovednost, spodbujajo tehnično-
-logični način razmišljanja, spodbujajo deljenje izkušenj. »Otroci skozi program pridobivajo veščine, ki so danes še posebej cenjene in iskane.«
Odziv otrok je dober
V programu First Lego liga jr. trenutno sodeluje okrog 70 skupin iz več kot 60 osnovnih šol, kot ome-
Foto: Črtomir Goznik
Lego kocke spodbujajo kreativnost, raziskovanje, sodelovanje in učijo osnov programiranja.
njeno so med njimi tudi ptujske. In Ptuj je prvo mesto v Sloveniji, kjer je zavodu s pomočjo gospodarstva, torej Intere, uspel vključiti vse šole v občini. Seveda pa mora biti interes za sodelovanje tudi v osnovnih šolah. »Tisti učitelji, ki sodelujejo, so posebni učitelji, saj želijo več ali drugače,« meni Premužičeva. Med temi učitelji je tudi Matej Sužnik iz OŠ Ljudski vrt, o razlogih za priključitev v program je dejal: »Zagotovo je bil jeziček na tehtnici, da je Intera Lego kocke in ostalo opremo podarila, saj imamo navadno na osnovnih šolah probleme s financiranjem ravno tovrstnih projektov. Po drugi strani pa vem, kaj učencem pomenijo Lego kocke.« Na vprašanje, kaj pa pomenijo, je odgovoril: »Na prvi pogled gre le za osnovne gradnike, ki pa v nadaljevanju pomenijo motivacijo, neskončno idej, ki se jih da realizirati, in v navezavi Lego kock z naravoslovjem ni meja.« Osnovnošolci Ljudskega vrta so po njegovih besedah nad sodelovanjem v tem programu navdušeni. »Odziv je zelo dober, saj je lego razširjen pojem in ni treba veliko za motivacijo. Bomo pa prednost namenili materialno šibkejšim, da jim ponudimo izkušnjo z Lego kockami.«
Mojca Vtič
torek • 19. novembra 2019
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
prežganka, krompir-	piščančja obara,	dušen stročji fižol	cvetačna kremna	goveji golaž, polenta,	francoska čebulna	dušena kisla repa,
jev narastek z zeljem	ajdovi žganci,	s korenčkom,	juha, zelenjavni	solata, preprosto	juha, štefani	kašnice, jabolčni
in mletim mesom,	jogurtove miške	kranjska klobasa,	polpeti v čebulni	bananino pecivo	pečenka, pire	kompot
rdeča pesa v solati,		krompir v kosih, lena	omaki, dušen riž,		krompir, motovilec,	
jabolčni zavitek		gospodinja	solata, palačinke		jabolčna pita	
Preprosto bananino pecivo
Krompirjev narastek z zeljem in mletim mesom
Sestavine: 1/2 kg krompirja, 1/2 kg svežega belega zelja, 2 čebuli, 2 stroka česna, 0,5 dl olja, 1/2 kg mletega mesa, sol, poper, origano, 1 žlica paradižnikove mezge, 2 paradižnika, 2 dl kisle smetane, 200 g parmezana.
Krompir skuhamo kar v olupkih, nato ga olupimo in narežemo na rezine. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo mleto meso, sol, poper in origano. Prilijemo paradižnikovo mezgo in dodamo narezan paradižnik. Pražimo nekaj minut. V namaščen pekač položimo narezano zelje, dodamo mesno omako, na vrh pa zložimo rezine krompirja. Narastek prelijemo s kislo smetano ter potresemo z naribanim parmezanom in koščki masla. Pečemo 45 minut pri 180 °C.
Sestavine: 100 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci, 2 banani, 150 g bele moke, 1 vrečka pecilnega praška, 2 ščepca soli, 1 čajna žlička cimeta.
Zmešamo zmehčano maslo in sladkor ter dodamo zmečkane banane (za to pecivo uporabimo tiste banane, ki so nam ostale v hladilniku in so že skoraj prezrele za jesti) in jajci. Posebej v skledi pomešamo suhe sestavine: moko, pecilni prašek, sol in cimet ter vse skupaj narahlo primešajte zmešanim mokrim sestavinam. Vse skupaj prelijemo v manjši model in pečemo 40 minut pri 170 stopinjah Celzija. Posujemo z mletim sladkorjem ali premažemo z zmehčano temno čokolado in postrežemo. Če ste uporabili prevelik model in je pecivo tanko, ga prerežite na pol, eno polovico premažite z marmelado ali nutelo in prekrijte z drugo polovico.
Zeleni nasveti
Najbolje prezimijo zdrave vrtnine
Tik pred zimo se mnogi sprašujejo, kaj je treba narediti, da bodo vrtnine dobro prezimile. Najpomembnejši odgovor je, da jih sejemo v pravem času in poskrbimo, da ostanejo do zime zdrave.
Kljub temu ne bomo govorili o uporabi sredstev za varstvo rastlin
Sredstva za varstvo rastlin imajo svoje omejitve, ena izmed njih je tudi temperatura. Zato si seveda pozno jeseni in pozimi z njimi ne moremo veliko pomagati. Naj povem, da ne kemična ne ekološka ne delujejo pri temperaturah pod 5 oC. Zato je njihova uporaba pozno jeseni nesmiselna. Narediti je treba vse, da so rastline pred zimo v dobrem stanju.
Najprej poglejmo, katere vrtnine prezimljamo na vrtu
Na vrtu prezimi kar veliko vrtnin, če pa gremo v rastlinjak, je izbor še širši. Najpogostejše in dobro poznane so seveda zimske solate in mo-tovilec, pa špinača in brstični ohrovt. Poleg brstičnega ohrovta bi moral na vsakem vrtu biti tudi listnati ohrovt, saj ta zagotavlja še več zelenih vitaminov in mineralov na istem prostoru od brstičnega ohrovta. Seveda je za setev ali presajanje slednjih dveh že prepozno. A za drugo leto si zapišite, zapomnite in če je le možno, posejte na vrtu tudi oba.
Poleg teh dveh križnic na vrtu prezimijo tudi nekatere azijske listnate križnice, zagotovo je to divja rukola (tankolistni dvoredec). Nekateri ste že opazili, drugi pa se samo sprašujete, zakaj iz semena rukole, če ne pogledate dobro, včasih zrasejo rastline, ki imajo močno narezljane listne robove, take, kot jih najdemo na policah trgovin ali v gostilnah, včasih pa so ti listi samo valoviti in nekoliko večji. Gre dejansko za dve rastlini, prva se imenuje divja rukola, druga pa samo rukola (rukvica). Dobro prezimi samo divja rukola. Izredno količino vitaminov in nekaj mineralov vam lahko pozimi nudi tudi manj znan prezimni tolščak. Posebej v rastlinjaku bi moral biti vedno posejan nekje v kotu za sprotno uporabo. Poleg teh znanih rastlin pa mora ostati na vrtu vsaj ena vrstica korenastega peteršilja, da se vam spomladi ne bo preveč mudilo s prvo setvijo. Tudi por je ena izmed vrtnin, ki je žal, povsem po krivici, zelo zapostavljen na vrtovih. Številni pa ne vedo, da na vrtu vedno
prezimi tudi blitva ali mangold in jo v jeseni z vrta pospravijo. Seveda pa ne smem pozabiti na zimske radiče, tudi ti so sestavni del spomladanskih svežih solat.
Seveda pa je pomembna prezimna vrtnina tudi česen, prezimi pa tudi čebula, sajena iz čebulčka ali iz semena.
Še vedno lahko na prostem posejete motovilec ali rukolo, res pa je, da zdaj prihaja nekaj mrzlih dni, ko taka setev ni več povsem smiselna. V rastlinjaku pa ni ovir, tudi zimski tolščak in azijske listnate rastline se še lahko poseje. Zadnjič ste že prebrali, da lahko posejete tudi grah in bob.
Poskrbimo, da imajo rastline dobro razvit koreninski sistem
Poglejmo si, kaj je najpomembnejše, da rastline dobro prezimijo. Na prvem mestu je vedno dobro razvit koreninski sistem. Zato naj vam bo vedno prvi cilj ob setvah rastlin koreninski sistem, ne pa hitra rast nadzemnih delov. Rast koreninskega sistema je odvisna seveda od zemlje, njene temperature, vlage, zračnosti (strukture). Velikost koreninskega sistem pred zimo je seveda odvisna tudi od termina setve.
Foto: Miša Pušenjak
Eno izmed najpomembnejših pravil pri pridelovanju prezimnih vrtnin je, da gredic za njihovo pridelovanje ne gnojimo posebej, prav gotovo pa ne z gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Prezimne vrtnine sadimo na drugo ali tretjo poljino (gnojeno z gnojem v preteklem letu ali dve leti nazaj). Dušik je namreč hranilo, ki spodbuja rast nadzemnih delov, s tem pa se razvoj koreninskega sistema upočasni ali pa sploh ustavi. Zato bodo solate, por, motovilec in ostale kratko rastoče pre-zimne vrtnine slabo prezimile, pogosto celo ne bodo. Izjema je le, če veste, da je v vaši zemlji premalo kalija. A v tem primeru ga je najbolj smiselno v zemljo zadelati že zgodaj spomladi za prehodne kulture. Pri pridelovanju vrtnin uporabljamo kalij vedno v obliki sulfata, nikoli kalijevega kloride oz. kalijeve soli.
v
Se nekaj nasvetov za konec
Kako bo najbolje prezimil špargelj. Mnogi me to sprašujejo. Predvsem jih motijo nadzemni deli, ki bi jih radi prehitro porezali. Pa jih ne smete. Porežite jih šele, ko povsem porumenijo. To je v bistvu šele zdaj. Prehitro rezanje lahko spodbudi rast poganjkov, ki bi morali pognati šele spomladi. Posebej po letošnji zelo spremenljivi poletni sezoni se je to nekaterim celo zgodilo. Pa kako srečni so bili, ko so konec poletja lahko spet nabirali krasne poganjke. A to je šlo na račun pridelka v naslednjem letu. Sama naslednje leto ne bi rezala tako dolgo kakor v preteklih letih, da bo poganjkov dovolj še za poletje. Ko posevek pore-žete, na samo rastišče naložite nekaj komposta, to bo hkrati gnojenje za naslednje leto. Lahko uporabite tudi povsem preperel gnoj, samo odležanega pa ne. Če nimate ne enega ne drugega, pa vam narava še vedno nudi kupe odpadlega listja. To lahko naložite na rastišče, posebej nove, mlade nasade je smiselno tako zavarovati. Stari nasadi prezimijo brez težav v še tako hudih zimah. Samo voluhar je njihov sovražnik. Tega je treba stalno preganjati.
Moj naslednji nasvet velja za tiste, ki imate rastlinjake. Mnogi še vedno ne vedo, da lahko številne vrtnine pozimi, ko prične zmrzovati, preselimo v rastlinjak, tudi če so povsem dozorele ali pa še ne. To so en-divija, letni radiči, zelje, kitajski kapus, ohrovta pa nima smisla seliti, saj ostane dolgo v hladno zimo tudi na prostem. Preprosto jih dvignemo z lopato skupaj s koreninskim sistemom in nekaj zemlje in posadimo v rastlinjak, kjer bodo še dolgo čas prenašale zimske tegobe. Po presajanju je zalivanje potrebno, potem pa ne več. Veliko bolje namreč rastline prenašajo mraz, če je nekoliko bolj suho.
Prezimne vrtnine se imenujejo tako zato, ker prezimljajo. Ne potrebujejo naše pomoči, vmešavanja, običajno se potem slabše izteče. Ne potrebujejo prekrivanja s koprenami, saj potem ne bodo vsebovale toliko koristnih snovi, ki jih pozimi še bolj potrebujemo.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 12. novembra 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (27)
Ptuj • Na OŠ Mladika o varni rabi spleta
Skala za mizo, večji ploščati kamen za stol. Z leseno žličko postrgam po vrhu sklede. Omamno! Domači sladoled iz kozjega mleka.
Trgovinica je kot iz oddaljenega časa, ko so se pri gradnji zanašali zgolj na preproste materiale. Kamen, opeka, steklo in les. Tudi okolica ni nič kaj drugačna. Velik del norveške pokrajine pokriva gozd, zato so les že od pradavni-ne s pridom uporabljali za gradnjo in tako se pogosto zdi, da se vasice kar zlijejo z okoljem.
Kot lokalna trgovina v Flamu na jugu Norveške je tudi večina tradicionalnih lesenih hiš pogosto obarvanih rdeče. Ne zato, ker jim je ta barva posebej všeč ali bi jo povezovali s srečo in blaginjo, kot to počno Kitajci, ampak zato, ker je bila nekoč proizvodnja rdeče barve izjemno poceni. Izdelovali so jo namreč iz rje in živalske krvi ali ribjega olja -vse to je bilo na podeželju zlahka dosegljivo. Pravljične hiše so večinoma postrojene ob obali, kjer živi večji del prebivalcev. Notranjost polotoka je gorata, zato je tam možnost obdelovanja njiv
Najprej izobraževanje, potem telefon!
Splet ni varno igrišče. In tega se mladostniki premalo zavedajo, meni Nina Gradišnik iz organizacije Safe.si, kije novembra na OŠ Mladika poučila tretje-, šesto- in osmošoke o varni rabi spleta in jih opozorila na internetne pasti ter morebitne zlorabe.
Flam, Norveška
močno omejena. Norvežanom sta bližina narave in preprost način življenja izjemno pomembna. Domovanja objemajo lesene ograje, za njimi pa so otroci, ki nalagajo kamenje na leseni pol-tovornjak, medtem ko oče seka drva za dolgo, bližajočo se zimo.
Strast do narave seže v središče tistega, kar Skandinavci imenujejo »friluftsliv«. Izraz je v petdesetih letih 20. stoletja
Foto: Mateja Toplak
populariziral norveški dramatik in pesnik Henrik Ibsen, ko ga je uporabil za prikaz vrednosti preživljanja prostega časa na oddaljenih lokacijah. V skladu z raziskavami ima pristen stik z naravo močan pozitiven vpliv na človekovo duševno zdravje. In z naraščajočim oddaljevanjem od narave ima filozofija Severa izjemno velik potencial.
Upam, da se že obuvaš.
Foto: OS Mladika
V novembru, mesecu aktivnosti proti zasvojenosti, so na OŠ Mladika v soorganizaciji z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti Mestne občine Ptuj pripravili delavnico o varni rabi spleta in zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami.
Dostop do mobilnega telefona ali drugih naprav, ki omogočajo dostop do svetovnega spleta, ima danes večina osnovnošolcev oziro-
ma mladih. A še preden bi ti vstopili preko spleta v stik z (ne)znanimi osebami oziroma vsebinami, bi morali mladi izvedeti, kako splet varno in pravilno uporabljati. Gradišnikova meni, da bi morali mlade o tvegani uporabi spleta najprej poučiti starši, in to še preden jim omogočijo dostop do omrežij in telefonov. Namreč splet je mesto, kjer je omogočeno objavljanje neprimernih video posnetkov, fotografij, ustvarjanje lažnih profilov, kjer se pojavijo grožnje, žaljenje, izsiljevanje za fotografije ali denar. »Fotografija se lahko znajde na nepričakovanih mestih omrežij, kjer jo lahko nekdo izrabi. Mladi se premalo zavedajo pomena objavljanja na spletu, vse jemljejo lahkotno ali pa mislijo, da se njim to ne more zgoditi. Ne predvidijo vseh posledic, ki se lahko zgodijo,« je glede na dosedanje izkušnje povedala in dodala, da če se mladostnikom kaj neprimernega zgodi, se morajo zaupati staršem ali odrasli osebi ter neustrezne vsebine prijaviti.
»Gesla ne smemo zaupati niti prijatelju«
»Vsebine so bile zanimive, poučne in v današnjem času nujne za ozaveščanje otrok,« je prepričana Marjanca Kušar, šolska svetovalna delavka na OŠ Mladika. Tako so se z učenci 3. razreda pogovarjali o
objavljanju primernih in neprimernih vsebin na spletu ter posledicah objav. Pri šestošolcih je bil poudarek na varovanju zasebnosti na spletu in ustvarjanju varnih gesel. Seznanjeni pa so bili tudi z načinom, kako ukrepati, če se na spletu znajdejo neprimerne vsebine. O delavnici je učenka Pia Samobor iz 6. razreda povedala: »Veliko sem izvedela o socialnih omrežjih in se med drugim naučila, da svojega gesla ne smemo zaupati niti najboljšemu prijatelju. Geslo mora biti zahtevno. Tudi pri objavljanju podatkov moramo biti zelo pazljivi, da ne objavimo nečesa, česar ne bi smeli.«
Vsebine, namenjene osmošol-cem, pa so vključevale prekomerno raba interneta, igric in mobilnih telefonov. »Poudarek je bil na zasvojenosti z videoigrami in mobilnimi telefoni ter vsebinah, koga spletne igre najprej zasvojijo,« je dejala Kušarjeva. Med učenci so izvedli tudi informativne teste o zasvojenosti z digitalno tehnologijo, ustvarjali so varna gesla ter si ogledali video o izsiljevalskih kriminalnih združbah. »Zato še enkrat poudarek, da moramo vsi paziti, da ne dodajamo neznancev, ob tem pa bodimo pozorni na nastavitve posameznih omrežij - ali so profili javni ali zasebni,« je opozorilo ponovila Kušarjeva.
Mojca Vtič
Tokrat je stereogram le del slike. Kaj morate videti, vam pove geslo križanke. Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika.
MSTA - ruska reka, pritok Ilmenskega jezera, OSORNO - mesto in delujoči ognjenik na jugu Čila
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 19. novembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Prireditvenik
Ko vrag šalo jemlje ...
Voda v naši deželi ni ne vem kako cenjena dobrina. Saj poznate pregovore: Voda še za v čevelj ni dobra. Ali pa: Voda za obraz, vino za dušo. -Boljše je vino iz lonca kakor voda iz zdenca. Pregovori, ki vode ne cenijo ne vem kako.
Ampak obstajajo pa še drugačni pregovori in reki: Bolje je biti tam, kjer je dobra voda, kot tam, kjer je dober kruh. - Ce je komu vode škoda, tudi kaše ne more skuhati. - Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.
Zakaj za šankom razmišljati o vodi? Če pa jo imamo na vsakem koraku. V teh pred-zimskih poscanih tednih še celo preveč!
Ja, dragi moji, ker ima žal tudi vodna medalja dve plati. Na našem spodnjepodravskem koncu smo sicer prepričani, da ima voda samo eno plat: obrneš pipo in že priteče. Podstaviš kozarec in piješ. Ali kuhaš. Ker je naša voda pač vedno na
4
4
voljo. Za vse. Zal tudi za drek splakniti na veceju. Pa za vrt zalivati. Za umivati avto (ker - oprostite - svetleč se avto je pa vendarle največja dragocenost vsakega pravega moške-
gaO-
Pa ste zadnje čase kaj brali po časopisih o tem, da se ta bleščeča vodna medalja obrača? Da se nam kaže njena druga, ne ravno bleščeča plat? Zemljo smo namreč v zadnjih desetletjih posipali s toliko svi-k	njarije, da
P	se je zasitila
- in vsak dež to svinjarijo izpira v globino. Saj gre mogoče za milimetre in centimetre na leto.
Ampak ti centimetri se počasi seštevajo v decimetre, metre ... Ste kdaj razmišljali, da bi nastavili kozarec pod svoj hišni žleb, ker ste pač žejni, pa bi to vodo popili? Bljak, boste rekli. Ampak ta ista deževnica počasi izpira vse strupe, ki smo jih potresli po zemlji, in vso človekovo svinjarijo v globino. Milimeter za milimetrom ... - dokler ne bo prišla do globine naši studencev, iz katerih črpamo vodo. Aja, pravzaprav je že prišla do studencev! Pametni človeški domišljavci pa smo vodo prelisičili - in smo studence poglobili.
Voda pa izpira svinjarijo sekundo za sekundo, minuto za minuto, milimeter za milimetrom ...
Še vedno mislite, da je boljše vino iz lonca kakor voda iz zdenca?!
Vas Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		8		2		3	4	
		2					7	8
		3	9					
					4		2	
5			2		7			1
	2		6					
					9	2		
1	8					6		
	3	6		1		7		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	QQQ
Bik	¥¥	©©©	€	QQ
Dvojčka	¥¥¥	©©	€€€	Q
Rak	¥¥	©©	€	QQQ
Lev	¥	©©©	€€	QQ
Devica	¥¥¥	©	€€€	QQ
Tehtnica	¥¥	©	€	QQQ
Škorpijon	¥¥¥	©©	€€	Q
Strelec	¥	©©©	€€	QQQ
Kozorog	¥¥	©	€€€	O
Vodnar	¥¥¥	©©	€	OOO
Ribi	¥¥	©©©		O
Torek, 19. november
11:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mahmud, za šole in za izven
17:00 Večnamenska dvorana Spuhlja, predavanje Kolobar na zelenjavnem vrtu, predavala bo Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Sreda, 20. november
12:00 Ptuj, Salon umetnosti, Odprtje razstave Svet krašenja,
nakit - statusni simbol ali izziv 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanje Ženske so z Lune, moški so z Marsa
Četrtek, 21. november
11:00 Ptuj, Center za socialno delo Spodnje Podravje, postavitev
hišic pomoči Nasilje v družini - kam po pomoč 12:00 ptujski grad, predstavitev zbornika Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, zbornik je posvečen znamenitemu dogodku izpred 1950 let. 16:00 Ptuj, Zadružni trg, ob vznožju mostu za pešce, odprtje
turističnega okvira 17:00 Knjižnica Ormož, Literarni večer z Mitjem Čandrom 18:00 Videm, OŠ: Otroci pojejo slovenske in se veselijo 18:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, predstavitev knjige Vesne
Kamenšek Deklica te kliče 18:00 Markovci, poročna dvorana občine, predavanje Bolnik,
bolezen, svojec 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje stalne razstave in
predstavitev monografije Iz zakladnice ptujske knjižnice
Petek, 22. november
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje jubilejne razstave 70
let Filatelističnega društva Ptuj 17:00 Stoperce, Dom krajanov, Cecilijin Večer ljudskih pesmi 18:00 Ptuj, grad, odprtje razstave Osrčje Petovione 18:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice, misijon ob 10-letnici bazilike, slovesni začetek misijona, maša z večernicami in govorom, blagoslov misijonskih sveč 18:00 Voličina, Kulturni dom, Koncert za dober namen z
vokalno skupino Amista in gosti 21:00 Ptuj, CID, Koncert glasbenih skupin Kepica mešanega, heavy metal, punk rock, hard rock ...
Mestni kino Ptuj
Torek, 19. november: 17:00 Vrtec za starše: Pozitivni viri v naši družini in kako jih najti - kako jih uporabiti, predava dr. Mihael Černetič. Sreda, 20. november: 13:00 Z dojenčkom v kino: Bolečina in
slava; 20:00 Pritisk. Četrtek, 21. november: 17:00 Svetovna premiera: Ledeno
kraljestvo 2; 20:00 Judy. Petek, 22. november: 16:00 Ledeno kraljestvo 2; 18:00 Judy; 20:00 Bitka za Midway.
I GLASBO DO SRCA
Velja za teden od 19. do 1 znak - slabo, 2 znaka -
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
25. novembra 2019. dobro, 3 znaki - odlično
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 21). uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
nbavne
Insbe
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Aneja Kaučič, Ormož.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Ptuj 2019
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. novembra 2019
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
radioPTUI Štajerski TEDNIK
v

NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
¿¡^ ■ S podpisoi H ■ Hkrati poti
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev
in 6desertnih žlic.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored)
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!

6. in 7. dec 13.in 14. dec

PREDBOZICNI
VARAŽDI N
Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor
ODHOD:
Železniška postaja Ptuj ob 16:30
[ßj V P <^adioPTUI Štajerski

REZERVACIJE:	00386 70 244 140
	

petek • 15. novembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
PRODAM brejo kravo in brejo svinjo. Tel. 031 475 857.
PRODAM odojke. Tel. 031 552 910.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
OBVESTILO!
Poslovati je začela odvetnica Dušanka Murko,
Aškerčeva ulica 5, Ptuj.
Informacije na telefon 059 999 222.
Pro SIGMA
PLUS
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
' številni zadovoljni kupci, ' monolitna izvedba, ' 20 - letne izkušnje, ' poštena cena in kvaliteta, ' Made in Germany, ' do 35 let garancije.
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO»®]
PREDNOSTI ZA VAS
■ energetska neodvisnost,
>	10- letne izkušnje,
>	plačate le Hg^j^i^ed
porabljeno InHBUvedeno energijo, ' Made in EU,
080 88 55)
•Ipreprostjanp hitra izvedba!
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
g uz/nix*
HOJICA NÀ'SI RIM INA L Nêjwi
BBnksiersko zür,llbfl	■
«MKWfW** „ Zd"!	to« n»^-
s pravnimi sredstvi aror, ' ®5?rJSÜ" ">1


www.reporter.si

DOSJE
Razkrivamo najbolj znane slovenske identitarce in njihove podpornike v SDS AFERA
Ozadje milijonskega oškodovanja KBM Leasinga na Hrvaškem INTERVJU
Peter Svetina, varuh človekovih pavic: Ideološki boji se bijejo na plečih ljudi
POZABLJENI
Lado Ambrožič: kaj počne danes nekdanji urednik na TV Slovenija
00:00 Video strani 08:00 Martinovanje na Ptujski Gori 09:00 Gostilna pr* Francet' 10:30 Se Še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 15 let Ljudskih pevk Jezero 21:30 Martinovanje na Ptujski Gori 23:00 Video strani
SP
PROGRAMSKI NAPOVEDMIK
več na spletni strani www.siptv.si
00:00 Video strani
08:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 10:00 Martinova nje v Starša h 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 19:20 GolAvt - športna oddaja 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 21. Praznik Občine Hajdina 21:20 Sreda v sredo
™	__ . _ 23:00 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Oddaja iz občine Dornava 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Dornava - v živo 21:00 Nove pridobitve v Gaberniku
T T. fin i [trm ¡7 Drmrvra	UiMniUv«: Donava n to. DORHMM; into@s*rt»jii
■	1 M \Ji-a	fcpnMfl: 05 T J4 00 33; 041 «1« &U; wvnw.5ip6i.si
23:00 Video Strani	M^ating. Msgamarkeling d.o.o.: 02 7-19 54 27:031 «7 HO
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
V SPOMIN
Herman Gaiser
S PTUJA
16. 11. 2012-16. 11. 2019
Minilo je sedem let, odkar si odšel brez pozdrava, a spomin nate živi v nas.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Družine: Gaiser in Goznik
		
Umrli so	*	i i***
Aljoz Zelenik, Ptuj, Natašina pot 5, roj. 1941 - umrl 7. novembra 2019; Željko Petovar, Ivanjkovci 46, roj. 1946- umrl 8. novembra 2019; Otilija Lepoša, roj. Štrafela, Markovci 70, roj. 1945 - umrla 9. novembra 2019; Ana Zemljak, roj. Zavec, Dravinjski Vrh 10, roj. 1958 - umrla 10. novembra 2019; Peter Vrhovšek, Nova vas pri Ptuju 34, roj. 1972 - umrl 8. novembra 2019; Vladimir Blaževic, Ptuj, Minoritski trg 2, roj. 1948 - umrl 11. novembra 2019; Luka Vindiš, Placar 43f, roj. 2016 - umrl 11. novembra 2019; Martina Žigon, roj. Meško, Ormož, Ul. dr. Hrovata 14, roj. 1929 - umrla 13. novembra 2019; Franc Vidovič, Pobrežje 160, roj. 1952 - umrl 13. novembra 2019; Otilija Škaper, roj. Zemljarič, Stojnci 53a, roj. 1944 - umrla 13. novembra 2019; Elizabeta Zajšek, roj. Brodnjak, Ptuj, Mlinska c. 15a, roj. 1933 - umrla 13. novembra 2019.
MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE	ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO	
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
mujda.segula@radio-tedmk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK	
L epi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
IZ VSEBINE
-agi KÄÄ«
• PETO SBfSfiO IRSKO POlfTJE V GSCmt PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah	S SEJE KOwmJA CK IKS Piiu Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
pspSs: .t^rsips	
	
Milan Kneisuič kandidat	
za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor	fflgpK
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Štajerski 1	rEDNI	[K
www.tednik.si		
SlStajerskitednik	1 .-Stajerskitednik	
Lenart • Iz omare izbrisanega podjetja padajo okostnjaki
Pet let čakanja na že plačani traktor
Ko seje leta 2014 odločil za nakup novega traktorja, ki gaje oglaševala lenarška trgovina FraMa, si Frančišek Porenta iz Pevnega nad Škofjo Loko gotovo ni mogel niti predstavljati, da plačanega ne bi tudi dobil, a žal seje zgodilo prav to. Podjetje Servostan, v okviru katerega je delovala trgovina, seje namreč znašlo v finančnih težavah, pristalo v prisilni poravnavi in slednjič zaprlo svoja vrata, nesrečni kupec pa seje lahko le obrisal pod nosom, saj mu traktorja niso nikoli dostavili.
Danes 82-letni Porenta se spominja, da je reklamni katalog kmetijske mehanizacije iz trgovine FraMa prejel na dom. »Cena za traktor Impodan 404, 11.900 evrov, se mi je zdela ugodna, zato sem se odločil za nakup. Ker sem naročil še panoramsko streho zanj, je kupnina znašala 12.150 evrov, ki sem jih v celoti plačal 22. julija 2014. Traktor naj bi dobil že sredi avgusta, ko pa še konec meseca ni bilo nobenih novic, sem sam poklical v trgovino in vprašal, kaj se dogaja. Pojasnili so mi, da se je 'res nekaj zapletlo' in da bo traktor dobavljen v roku 45 dni.«
»Zaupal sem, a več kot očitno naredil napako«
Tudi ta rok je potekel, kakor vsi naslednji; vsakič, ko je Porenta poklical v trgovino, so ga odpravili s takšnim ali drugačnim izgovorom. »Zaupal sem, a več kot očitno naredil napako, ko sem izdelek v celoti plačal vnaprej. Bil sem naiven, igral na karto poštenja, nisem vedel, s kom imam opravka. Z živci sem bil povsem na koncu. Ker nisem uspel ničesar doseči, sem najel odvetnico, ki je konec leta 2014 poslala odgovornim v trgovini dva opomina pred tožbo in naposled spisala še kazensko ovadbo zaradi poslovne goljufije. Vendar so jo kranjski okrožni tožilci oktobra 2015 zavr-


„■»t***
Ponudba, ki se ji Porenta ni mogel upreti: nov traktor Impodan 404.
nili, ker naj ne bi bil podan sum za storitev kaznivega dejanja,« pripoveduje Porenta, ki se kljub plačilu novega traktorja še vedno vozi s 45 let starim. »Sreča je ta, da sem mehanik in ga sam popravljam, sicer bi mi že zdavnaj crknil.«
Tožilstvo zavrnilo ovadbo
V obrazložitvi zavrnjene ovadbe je tožilstvo najprej pojasnilo,
da »kaznivo dejanje poslovne goljufije stori oseba, ki ji je mogoče dokazati, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla preslepila drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi neizpolnjene obveznosti pa nastane za stranko premoženjska škoda«. Ugotovili so, da preslepitve v konkretnem primeru ni mogoče potrditi, saj so
Foto: Sašo Svigelj
Porenta je še vedno obsojen na delo s 45 let starim traktorjem, ki ga kot upokojeni mehanik sam popravlja.
se finančne težave družbe začele po tem, ko je bil denar oškodovanca že nakazan, na njegove pozive, ker traktor ni bil dobavljen, pa da so se v družbi Servostan, d. o. o., konkretno odzvali in tudi pojasnili, da so se znašli v finančnih težavah ter da morajo sprejeti sanacijski načrt. Po mnenju tožilstva torej ni šlo za prikrivanje ali zavajanje, sprožitev postopka poenostavljene prisilne poravnave in nato sklep o njeni potrditvi pa dokazujeta, da je družba konec leta 2014 zares pristopila k reševanju finančne situacije. »Glede na takšno dejansko stanje kaznivega dejanja ni mogoče očitati, zato je bilo ovadbo treba zavreči, je pa vsekakor podana civilna odgovornost,« so še zapisali kranjski tožilci.
Z razvpitim
Servostanom potonila tudi prejšnja FraMa
Trgovina FraMa iz Lenarta je specializirana trgovina za obrt, industrijo in kmetijsko mehanizacijo, ki je do 31. avgusta 2018, ko je bila izbrisana iz registra poslovnih subjektov, delovala v okviru podjetja Servostan, kar pomeni, da prisilna poravnava ni bila uspešna. Nesrečni Porenta, ki je svoj traktor torej kupil pri Servostanu, pa se je lahko
Foto: Sašo Svigelj
le obrisal pod nosom. Spomnimo, da je bilo v tistem času podjetje, ki ga je vodila Mojca Čuček Bezjak in katerega primarna dejavnost je bila upravljanje z lenarškimi stanovanji, povezano z veliko afero Rezervni sklad; vodstvo naj bi izpraznilo celotni rezervni sklad 400 etažnih lastnikov, ki jim je zaradi neplačanih obveznosti grozil celo izklop ogrevanja in vode. V skladu privarčevanega denarja lastniki niso nikdar dobili nazaj, zaradi tega so padale kazenske ovadbe.
Bo lastnik nove FraMe res izpolnil obvezo?
Danes trgovina v Lenartu deluje v okviru novoustanovljenega podjetja FraMa, d. o. o. Njen lastnik in direktor Miran Čuček Bezjak ni želel komentirati poslovnih odločitev v Servostanu, saj pravi, da je bil tam samo zaposlen, ne pa tudi odgovorna oseba. Primer Porenta pozna in se z gospodom tudi večkrat sliši, hkrati pa obžaluje, da se je ta znašel v vrtincu finančnih težav zdaj že nekdanjega Servostana. Ker je bil traktor prodan pod blagovno znamko FraMa, še dodaja, pa zdaj išče variante, kako bi Porenta po več letih le dočakal svoj plačani traktor.
P.K., Senka Dreu
Slovenija • Policisti prejeli okrepitve na terenu
Silhueta drastično zmanjšala kršitve hitrosti
Agencija za varnost prometa je oktobra na dveh lokacijah v Posočju izvajala meritve hitrosti z uporabo silhuet policistov. Prve ugotovitve kažejo pozitivne rezultate. Bodo silhuete policistov na prehitre voznike prežale tudi v Podravju?
Silhuete so izdelane v naravni velikosti policistov in policistk, njihov namen pa je opozarjati voznike na nevarnosti na cestah, predvsem pa jih spodbuditi, da zmanjšajo hitrost vožnje. Agencija za varnost prometa je oktobra v Posočju na dveh lokacijah izvajala meritve s stacionarnim merilnikom hitrosti. Prvi niz meritev je bil opravljen brez uporabe postavljenih silhuet policistov, drugi pa z uporabo silhuet. Rezultati meritev na obeh lokacijah so pokazali, da so bile povprečne hitrosti precej nižje tedaj, ko sta bili postavljeni silhueti policistov, in sicer so se hitrosti znižale do 20 odstotkov. Prav tako kot povprečne hitrosti se je znižalo tudi število ugotovljenih prekrškov, in sicer kar do 89 odstotkov!
Foto: PU Nova Gorica
Rezultati so torej dokazali, da je postavitev silhuet policistov in policistk v praksi učinkovit ukrep, saj pripomore k takojšnjemu zmanjšanju povprečnih hitrosti. »Prakse tudi kažejo, da gre za ukrep, ki je učinkovit ob pogosti menjavi lokacije postavitve,« je povedala Vesna Marinko, v. d. direktorice agencije.
Kdaj bodo policijske silhuete, strošek ene znaša 144 evrov, začele pomagati policistom in policistkam pri
umirjanju hitrosti tudi v Podravju? »V prihodnjem letu se bomo v soglasju s Policijo dogovorili, na območje katerih policijskih uprav bi bilo smotrno umestiti postavljanje policijskih silhuet,« so odgovorili na agenciji.
Mojca Vtič
£■>* C?

.O
■¿"'CP


"O'
o
¿i
- C?* o
Rojstva: Tjaša Zavec, Cesta k Dravi 3c, Spodnji Duplek - deklica Hana; Alenka Domanjko Rožanc, Veliki Vrh 58c, Cirkulane - deček Luka; Nina Podgoršek Šacer, Placerovci i5b, Gorišnica - deček Miha; Slavica Petrovič, Bukovci i73b, Markovci - deček Matia; Maruša Bračič, Vošnjakova ulica 6, Zgornja Polskava - deklica Jasmina; Brigita Krajnc Berghaus, Gajevci 33, Gorišnica - deček Martin; Iris Laura, Gorišnica 154, Gorišnica - deček Nik; Natalija Kuplen, Kukava 42, Juršinci - deček Skai; Katarina Drevenšek, Janežovski Vrh 20a, Destrnik - deček Filip; Aleksandra Plohl, Maj-šperk 38a, Majšperk - deček Nik; Urška Kukovec, Podgorci 12, Podgorci - deklica Manca; Sabina Peter, Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju - deklica Vita; Katja Topolovec - deček Lovro; Jasna Hernet - deklica Mia; Sergeja Kelenc - deklica Vita. Poroka - Ptuj: Srečko Kolarič in Petra Potočnik, Spuhlja 930
o
^SX	C3
o
C
*
C?«
o 1
Če Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.t
2/4
Danes bo v zahodni Sloveniji občasno deževalo. Drugod bo suho, nekaj sonca bo predvsem na severovzhodu. Jugo ob morju bo zvečer oslabel. Najvišje dnevne temperature bodo na severozahodu okoli 4, drugod od 9 do 14, ob morju do 17 °C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bo v vzhodni Sloveniji pričelo rahlo deževati.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
19.11.2019	20.11.2019	21.11.2019	22.11.2019
			
5	6	5	3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
14	10	15	13
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
		/>	V
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Vir: ARSO