/o 17 pa ia- ;h ie, ga se e-v li. di v v ri-, s s k. ie- z ga (3 le- va li- je er iti >ri >j- ia- )0 io y- S' Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 15 1SKRA-ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Tehnologija ~ porok uspeha gledu lepo napredovali. Vendar pa je še vedno ostala kopica nerešenih problemov. Eno takih vprašanj je, kako zagotoviti večjo zanesljivost proizvodov. - s" V razgovoru sodeluje inž. Stane Preskar, tehnični vodja v Elektromotorjih, animal nas je tudi politični aspekt njegovega dela, saj je tov. Preskar namestnik predsednika družbenopolitičnega zbora v škofjeloški občini in dolgoletni politični delavec. Slišali smo, da zadnje čase dobivate precej nove strojne opreme v tovarno; zakaj to? Iskra Commerce in naš gospodarski ^ktor sta našla toliko naročnikov in naročil, da jim proizvodnja ne uspe v celoti slediti, čeprav smo od leta 1968 do letos proizvodnjo količinsko povečali petkrat. Tako bomo letos izde-4 milijone elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Pa še vseeno ^ nam zgodi, da včasih kasnimo pri . obavah. Za tako povečan obseg proizvodnje je seveda potrebno mnogo r°Jev- Seveda pa se strojna oprema vedno izrablja in sčasoma ne drži Predvidenih toleranc. Čeprav dobivamo vedno nove stroje, jih je še vedno premalo. Tehnologija v elektroindustriji bliskovito napreduje. Kako se to odraža v tej tovarni? Širitev proizvodnje je najboljša pri-oznost za razvoj tehnologije. Na tem področju smo dosegli vidne uspehe. roje in razpoložljivi delavni čas sku-arn° kar najbolje izkoristiti. Tako je Produktivnost, izražena s številom e cktromotorjev na delavca letno, porasla v štirih letih za 100 %. Da smo o dosegi^ smo se lotili več akcij: aiavili smo nove stroje, uredili smo neiovna mesta po WF sistemu, zbolj-San smo delovno disciplino, tehnologi Pa so več ročnih operacij nadomestili ^ strojnimi. Mislim, da se lahko po-valimo, da smo v tehnološkem po- Kako ste zadovoljni s tehničnimi zmogljivostmi tovarne? Računati moramo z razmerami, v katerih živimo. Investicijska sredstva so razdrobljena tudi v naši tovarni in širitev zmogljivosti ne moremo planirati kakor bi radi. Denarja nam manjka in zato se nam dogaja; da tu in tam Nagrade sklada »Maria Osane« Konec novembra 1. 1971 je bil tako pomembno za razvoj telekomunikacij pri nas. Predsednik komisije nagradnega sklada Marko Gliha je nato posamično obrazložil uspešno nalogo vsakega izmed letošnjih nagrajencev in jim nato predal ustrezne rfagrade. Nagrade sklada ,,Maria Osane“ so to pot prejeli naslednji: za disertacijo „Poboljšanje točnosti odredjivanja vremena pojave slučajnih impulza11 - dr. Božidar Vojnovič, za magistrsko delo „Načrtovanje fazno sinhroniziranih mikrovalovnih transi-storizirahih oscilatorjev11 — mgr. Jože Mlakar, za magistrsko delo „Razpoz-navanje tipkanih črk Z uporabo tridimenzionalnih prilagojenih filtrov11 -mgr. Nikola Favešic, za diplomsko delo „Optimiranje tehniških in ekonomskih rešitev v telekomunikacijskem omrežju11 — Milan Rejec, za diplomsko delo ..Projektiranje decentralizirane mestne mreže11 Darko Šeparovič in za diplomsko delo ..Določitev osnovnih lastnosti ojačevalnika radarskih signalov, pregled ustreznih ojačevalnih vezav in izdelava najprimernejše variante11 — Leopold Šole. °s \vaanti , ki je zbranim Nagrajencem za njihova uspešna 0sa 11 pokojnega profesorja Maria dela in prejete nagrade sklada ,,Mario ne in njegovo znanstveno delo, Osana11 iskrene čestitke! _(7_ stanovljen v današnjem Razvojnem nstitutu Iskre (prej Zavodu za avtomatizacijo) nagradni sklad „Mario t TT"’ v sPomin velikega pionirja e ckomunikacij, prof. Maria Osane. Iz _c8a sklada so letos že tretjič podelili st nagrad in sicer za uspešno diserta-J° ter magistrsko in diplomska dela s °dročja telekomunikacij. y ta namen je bila 11. t.m. v Klubu Poslancev SRS skromna slovesnost, ateri so poleg povabljenih nagrajen-'?v Prisostvovali tudi številni predstav-|1|ki ŽF in njegovih organizacij, kakor uoi zastopniki fakultete. Uvodni Kovor je imel Marko Gliha, predsednik omisije Sveta IRI za podeljevanje a8rad sklada „Mario Osana11, za njim , je spregovoril pomočnik glavnega rektorja IRI Stane Jenko, ki je v svojih t - 'zvajanjih zlasti poudaril pomen se®3, J^gmdnega sklada in potrebo," da in S^r glede na svoj pomen še okrepi in razširi na organizacije, proizvajalce na Porabnike telekomunikacijskih doivi1V’ sai k* s tem ustanova še prida na svojem pomenu. če 0t tretji je govoril prof. Stanislav SLj--n.e> član komisije nagradnega Ua „Mario Osana talit za Iskrino TV vilj v Za^nji številki „Iskre“ smo obja-da j avek iz Dela, ki govori o tem, Zahtp -jdldjanska banka odobrila Zij(y. v^?e kredite za „barvno televi-naPač K<3r *)i*a mformacija v Delu cija -1'11'.8 tem pa tudi naša informa-sljai Pasimo bralce, da nam ta spodr-joptostijo. omenjeni seji kreditnega odbora ni bilo govora o barvni televiziji, saj se je Iskrin zahtevek nanašal izključno na kredite za prenosno črno-belo TV. V zvezi s TV proizvodnjo v Iskri ter njenimi problemi, kot tudi o politiki do proizvodnje TV, bomo v naslednji številki objavili intervju z generalnim direktorjem ZP Jožetom Hujsom. nastajajo ozka grla. Poleg tega pa nam včasih še primanjkuje delavcev. Zadnja štiri leta smo zaposlili 400 novih delavcev, pa jih je še premalo. Tudi to moramo vedno upoštevati pri načrtovanju investicij. Sedaj izbiramo zanesljivejše, produktivnejše in praktič-nejše stroje. To pomeni, da se razmerje med delom in kapitalom spreminja v prid kapitalu. Po domače bi to rekel, da imamo čedalje manj ročnega dela. Skušamo pa s pomočjo dodajal-nih in odvzemalnih naprav na strojih omogočiti, da bi delavec oskrboval dva ali več strojev. Boste v doglednem času širili proizvodnjo? Trenutno imamo v načrtu le nekaj manjših investicij. Gradimo novo halo za avtomatične stiskalnice. Vse stiskalnice bomo namestili v enem prostoru, s čimer bomo omogočili boljšo organizacijo dela. Poleg tega pa bomo zboljšali delovne pogoje, oziroma zmanjšali hrup v proizvodnih prostorih in montaži. Pravtako širimo nekatera ozka grla v obdelovalnici in montažah. Nekaj strojev pa bomo nabavili tudi za orodjarno. Ravno o strojih za orodjarno večkrat razpravljamo. Ti štroji so namreč dragi, efekt teh strojev pa je viden šele po daljšem času. Novi orodjarski stroji pa poleg tega vnašajo potrebo po novi tehnologiji v orodjarni. Pravtako bo treba z novimi stroji spremeniti konstrukcijo orodij. Razen tega pa je treba spoznati, obvladati in temeljito porabiti nove stroje. Ves ta" proces pa zahteva določen čas. Z veseljem pa ugotavljamo, da mladi radi delajo na zahtevnejših strojih in radi se tudi usposabljajo za različne kvalifikacije. Vsa ta dejstva moramo upoštevati, ko planiramo bodočo proizvodnjo. Ali bo imela nova struktura tovarne v skladu z ustavo kak vpliv na proizvodnjo? Z novo ustavo se zmanjšuje območje delovanja birokracije in tehnokracije . bistveno pa se veča delovanje delavca, predvsem neposicdnega proizvajalca. Ta delavec dobiva večje politične in upravljalske pravice. Prav gotovo je s tem delavec še bolj stimuliran, da dobro dela in da dobro gospodari s tistim, kar je ustvaril. K. F. Obvestilo DELEGATOM SKUPŠČINE ZP Najavljeni seminar za delegate skupščine (19. in 20.4.74.) je prestavljen na kasnejši čas. 0 tOČriem datumu bodo vsi delegati pravočasno obveščeni. Iz obrata v Črnomlju: navijanje styrofleksnih kondenzatorjev. Nagrade sklada Borisa Kidriča Iz uvodnega govora Silva Hrasta, predsednika U0 sklada Borisa Kidriča/ob podelitvi letošnjih Kidričevih nagrad Posebej naj poudarimo, da je Boris Kidrič, kot vnet pobomik napredka, izredno cenil intelektualno znanje in snovanje. Nič kolikokrat je v svojih govorih in spisih opozarjal, da brez znanja in nenehnega odkrivanja novih možnosti ni napredka niti ne razvoja in krepitve samoupravne zavesti. Teh načel se je držal tudi sam pri svojem praktičnem delu, ko je bil vselej pripravljen prisluhniti tvornemu razmišljanju svojih sodelavcev in izluščiti tisto, kar je v danem trenutku najbolj ustrezalo prostoru in času, upoštevajoč širšo in daljšo perspektivo. Velik pomen, ki ga ima vloga znanja v socialistični samoupravni družbi, pa je najbolje izpričal z ogromnim stvariteljskim delom, ki ga je vložil ravno v organizacijo znanstvenih raziskovalnih prizadevanj na Slovenskem. Prav po zaslugi Borisa Kidriča danes Slovenci in Jugoslovani na mnogih raziskovalnih področjih dosegamo evropsko raven in uspešno stopamo v korak z drugimi narodi, ki imajo zdaleč večje materialne možnosti od nas. Za nas, ki delujemo na področju raziskovalne dejavnosti, bodisi kot ustvarjalci, bodisi kot zgolj organizatorji, je ključno vprašanje, kako dokončno odpraviti in premostiti še vedno zaznaven jez med raziskovalnim delom in vsakodnevno prakso družbenega razvoja ter ju povezati v enakovredna dejavnika, ki se med seboj prepletata in tvorno učinkujeta in usklajujeta. Naša nova ustava je opredelila .institucionalne okvjfe, da se delavski razred, kot nosilec oblasti in materialne proizvodnje, lahko enakopravno poveže prek svobodne menjave dela z delavci raziskovalnega področja v enotno fronto napredka. Resnično učinkovito povezovanje raziskovalnega dela in proizvodnje omogoča pravzaprav šele večja integriranost gospodarstva samega in prav tu se tudi na Slovenskem ponekod že kažejo lepi rezultati. Precej slabše je po naši oceni stanje na področju povezovanja raziskovalnega dela in drugih družbenih dejavnosti. To občutimo zlasti takrat, kadar skušamo ugotoviti neposreden interes posameznih uporabnikov za konkretne raziskovalne projekte. Menimo, da bi moralo tudi zdravstvo, šolstvo in ne nazadnje javna uprava čutiti tesnejši in bolj neposreden interes do raziskovalne dejavnosti in inovacij. Isto velja za poslovne banke, ki šele sedaj začenjajo priznavati raziskovalno delo ter pripravljalna dela za vnašanje raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo za gospodarsko naložbo. Mislim, da bo tu, na teh frontah, moral v sedanjem obdobju potekati glavni boj za afirmacijo raziskovalnega dela kot neposredne proizvajalne sile. j/ V dvorani izvršnega sveta SRS je bila 11. aprila slavnostna podelitev letošnjih Kidričevih nagrad. Slavnosti so prisostvovali predsednik CK ZKS France Popit, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, predsednik IS SRS Andrej Marjnc in drugi predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Kidričeve nagrade je letos prejelo 6 vidnih siovenskih znanstvenih delavcev, poleg tega pa so podelili tudi 16 nagrad sklada Borisa Kidriča in 14 nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. Letošnji nagrajenci sklada misije Marka Glihe. .Mario Osana" poslušajo izvajanja predsednika ko- Prav v tej zadnji kategoriji fetošnjih nagrad Borisa Kidriča je med nagrajenci lepo število članov Iskre, razen Valentina Grilca iz Elektromehanike, ki je prejel individualno nagrado za iznajdbo: kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov paketnega, ali drugih stikal z drsnim kontaktom, o čemer smo v „Iskri11 pisali že pod konec preteklega leta, jih je bilo precej nagrajenih skupinsko, torej po teamih, kot so reševali posamezne naloge. Poleg Smiljana Jeriča (Institut za elektroniko in vakuumsko tehniko) SO nagrado za iznajdbe in izpopolnitve prejeli še Ludvik Simonič, Lado Andreja in Jože Kelhar iz Iskre IEZE-TOZD Upori v Šentjerneju, za tehnično izboljšavo: originalni va- kuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov. Nadalje sta bili v Raziskovalnem inštitutu Iskre nagrajeni dve skupini strokovnjakov za iznajdbo: laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila in za tehnično izboljšavo: naprava za radio-relejne usmerjene zveze za prenos snopp do 60 govornih kanalov. V prvi skupini nagrajencev so: Marko Štular, Erik Vrenko, Ana Švajger, dr. Zvonko Krevelj, llija Rajver, Janko Lipovž, Janez Stebljaj, Mitja Kovačič, Stane Petrič in Maijan Bernard, za drugo nalogo pa so bili nagrajeni: mr. Jože Vugrinc, Stane Pavlin, Slavko Ožbalt, Andrej Lavrič, Srečko Hribar in Roman Kunaver, slednji iz tovarne elektronskih naprav. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ Proizvodnja v marcu Prvi kvartal leta smo zaključili z marcem dokaj uspešno. Plan proizvod nje smo dosegli 91,9%. Planskih za dolžitev nista izpolnili tovarni ATC Podobna slika se kaže tudi v kumula tivi kjer sta ATC za 8,8 % in meha nizmi za 7,3 % pod kvartalnim pla nom. Podjetje je doseglo kumulativni plan proizvodnje 97,2 %. Vse ostale tovarne so presegle mesečno in kvar-talno zadolžitev in tako pripomogle k boljšemu skupnemu rezultatu. števcu in to v enakem obsegu pri eno in dvotarifni izvedbi. V marcu je tovarna prvič dosegla mesečno planirano proizvodnjo — 2.500 stikalnih ur. Proizvodnja grill motorjev je bila presežena za cca 30 %. TRIMESEČNA PROIZVODNJA Mesec % Januar Februar Marec 88,6 112,7 91,9 SKUPAJ 97,2 Tovarna električnega ročnega orodja je presegla mesečni plan za 8,2 %. Asoitiman ni bil dosežen zaradi nedobavljenega materiala in delov iz uvoza, prepozne izdelave nekaterih delov iz domače produkcije. Asortiment izpada je tovarna nadoknadila z izdelavo BCVS 106 A3 K, ter ostalimi posameznimi stroji in rezervnimi deli. Tovarna števcev je presegla planirano proizvodnjo za 8,9 %. Proizvodnja enofaznega števca je bila presežena za cca 9 %. Bistveni del presežka je šel na račun enotarifne izvedbe. Enako je bila presežena proizvodnja v primerjavi 's planom za 9 % pri trifaznem Tovarna ATC je mesečno zadolžitev dosegla 96,7 %. Delni izpadi so . nastopili predvsem zaradi nedobave tnateriala iz uvoza. Izpad je tovarna delno pokrila z izdelavo enot Crosbar sistema iz aprilskega plana proizvodnje in delno z rezervnimi deli za IC. Tovarna mehanizmov je ostala v marcu pod planom proizvodnje za 28,2 %. Iz proizvodnje je delno izpadla električna ura zaradi spremembe asortimana po želji IC. Glavni vzrok za nedosego plana števcev pogovora je bil uvajanje FW sistema pri montaži ter neizdobavljenih kontrolnih priprav iz merilnih naprav. Iz plana je izpadel tudi nični števec SIN—4 zaradi spre- Vabilo Iskri iz Črenšovcev V zadnjem času se v nekaterih naših organizacijah glede na nenehno rast proizvodnje, vedno bolj očitno kaže pomanjkanje delovne sile. Medtem ko marsikje ni več mogoče zaposlovanje potrebnih novih delavcev, ker jih enostavno ni mogoče dobiti, pa je drugje, posebno na gospodarsko manj razvitih pfldročjih, še dovolj proste delovne sile, ki se pravzaprav doma nima kje zaposliti, zato je prisiljena odhajati v tujino. Prav odtod in iz teh razlogov prihajajo na Iskro vabila, naj bi organizacije ZP, ki imajo težave z novimi delavci, skušale organizirati del svoje proizvodnje v predelih, ki so nerazvita, vendar pa razpolagajo z delovno silo', po kateri čutijo organizacije ZP pomanjkanje, spričo rasti svoje proizvodnje. Danes objavljamo vsebimo dopisa krajevne skupnosti Črenšovci v lendavski občini, o možnostih za ustanovitev proizvodnega obrata m zaposlovanju delavcev v njem. Krajevne skupnosti Črenšovci, Bistrica, Polana, Hotiza in Odranci, na področju lendavske občine sodijo med gospodarsko manj razvite. Zato je tu mogoče dobiti še dovolj ženske in moške delovne sile, ki bi ji ustanovitev industrijskega obrata omogočila zaposlitev v domačem kraju, ali vsaj v bližnji okolici, predvsem pa zagotovila ob ustreznem zaslužku tudi boljše življenjske pogoje. Vabilo Iskri odtod pravi, da sta za začetek na razpolago starejši objekt v Črenšovcih in objekt v izgradnji, v kilometer oddaljeni vasi Žižki. Oba objekta površine, kar sicer ni kdo ve kako veliko, vendar morda dovolj za začetek. Več možnosti na tem območju je z delavci. Le-teh bi bilo na področju naštetih krajevnih skupnosti možno zaposliti prek 500, saj so samo v vaseh Zgornja, Srednja in Spodnja Bistrica ter v Črenšovcih povprašali med ljudmi in se je poimensko prijavilo 80 žensk in 61 moških, ki bi bili takoj pripravljeni zaposliti se v industrij-eskem obratu, če bi ga tu ustanovili. Velja torej premisliti in pretehtati te možnosti, posebno še v tistih organizacijah Iskre, kjer nenehno in hitro širjenje proizvodnje terja zaposlitev večjega števila novih delavcev, katerih pa na področjih, kjer te organizacije delujejo, ni več mogoče najti. Odločitev organizacij za prenos dela svoje proizvodnje na taka področja, bi nedvomno pomenila rešitev dveh problemov hkrati in koristila tako Iskri, kot področju, kjer bi ustanovitev industrijskega obrata zagotovila pogoje za hitrejši gospodarski razvoj. Kaj se je v Iskri zgodilo pred desetimi leti it2 pc 150 kv. metrov Glasilo Iskra je v svoji osmi številki 28. 2. 1964 objavilo pomembno vest, da je bila tega leta konec februarja (25. 2. 1964) izdelana 1500 avtomatska telefonska centrala SATC 4-30, proizvod Elektromehanike. 29. 2. 1964 je Iskro (ZZA) obiskal takratni predsednik ZIS Petar Stambolič. L s. MAJDA BERTONCELJ, čeprav še zelo mlada, je v Iskrini tovarni Instrumenti Otoče zaposlena šest let. Zaposlena je pri sestavljanju voltmetrov memb na orodjih v poskusni proizvodnji. Tovarna VEGA je planirano proizvodnjo presegla za 16,7%. Iz asortimenta so izpadli določeni izdelki, zaradi pomanjkanja materiala ali pa sprememb plana ter zalog na skladišču gotovih izdelkov. PRIMERJAVA Z LANSKO TRIMESEČNO PROIZVODNJO TOZD % - Tovarna stikal je presegla proizvodni plan za 9,7 %. Pri izpolnjevanju plana v marcu so bile prisotne težave zaradi pomanjkanja sestavnih delov, duroplastov in termoplastov. Tovarna TEA je mesečni plan presegla za 10%. Plan po asortimentu ni bil dosežen, ker niso bile izdelane v celoti planirane pozicije. Izpad je tovarna nadoknadila s povečano proizvodnjo ploščatega releja, telefonskega in mikrofonskega vložka, IKTA, telefonskih elementov in montažnega materiala. ERO Števci Stikala TEA + ATC Mehanizmi Storitve KOP 134,3 108.5 118,0 145,0 161.5 193.5 SKUPAJ 131,0 Primerjava z lansko proizvodnjo kaže veliko povečanje proizvodnje v vseh TOZD. Z najobčutnejšim povečanjem proizvodnje se lahko pohvalijo v mehanizmih, ERO in telefoniji. Podjetje beleži v prvih treh mesecih 31,0 % povečanje proizvodnje. Prebivalstvu Slovenije Nekaj let trajajoča suša v Senegalu, Maliju, Mavretaniji, Zgornji Volti, Nigri, Čadu in Etiopiji je povzročila lakoto, ki ogroža milijone ljudi, od katerih jih je več tisoč že umrlo. Puščavsko pleme Tuaregov danes zato nima več živih otrok do tretjega leta starosti, živih novorojencev skoraj ni. Ob takem trpljenju ljudi, ki meji že na genocid, ne moremo ostati neprizadeti. Zato je republiški odbor RKS na seji 15. marca 1974 sprejel poziv Lige društev RK, da naj tudi RKJ in RKS organizirata akcijo za pomoč ogroženim v Afriki. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije poziva prebivalstvo Slove- nie, da daruje denarna sredstva za pomoč stradajočim ljudem. Denar ahko nakazujete na žiro račun 50103-678-51579 (za pomoč Afriki) Podjetja lahko poleg denarnih sredstev pomagajo tudi s prehrambenimi artikli, pri tem pa naj upoštevajo prehrambene navade ljudstev, ki jim želimo pomagati in skušajo zagotoviti prevozne stroške. O načinu transporta bi bil dogovor z vsakim podjetjem posebej. Rdeči križ Slovenije pričakuje, da bodo prebivalci Slovenije, tako kot vedno doslej, priskočili na pomoč, da bi lahko učinkovito in hitro zmanjšali trpljenje stradajočih ljudi. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - REPUBLIŠKI ODBOR Seminar merilne tehnike Minuli teden je bil na Bledu tridnevni seminar merilne tehnike, ki ga je organizirala direkcija 3, sektorja merilne tehnike TOZD prodaja panog v Iskra Commerce, ob sodelovanju tovarne merilnih instrumentov v Otočah in Iskra Standarda. V blejski festivalni dvorani se je zbralo približno 250 udeležencev, v glavnem strokovnjakov - projektantov s področja elektroindustrije in distribucije iz vse države ter poslušalo strokovna pojasnila izvedencev od Goerza, Metrawatta in Iskre, podprte z ustreznimi diapozitivi. Namen seminarja je bil: seznaniti vse uporabnike in projektante s področja merilne tehnike, kakšne instrumente že izdeluje Iskra in njena kooperantska partnerja dunajski Goerz in niirnberški Metravvatt. V zadnjem času se je namreč ta proizvodnja zelo razširila in dopolnila z novimi izdelki tako, da je sedaj v svoji panogi kompletna — od instrumentov za vgradnjo, do laboratorijske opreme. Posebno je to pomembno sedaj, ko so predvidena velika dela ob izgradnji 380 kilovoltne mreže. Mnoga jugoslovanska podjetja oz. njeni projektanti so do sedaj naročali posamezne instrumente v tujini, ne vedoč, da jih lahko dobe pri nas, hitreje, ceneje in seveda za dinarje. Organizacija blejskega seminarja je bila zaupana Janezu Trojarju, analitiku za marketing direkcije 3 IC. Moramo jo zelo pohvaliti, ker so bili prav vsi udeleženci seminarja zadovoljni z njo. Dva prevajalca sta prek nfr prave za simultano prevajanje sproti prevajala v srbohrvaščini vsa predavanja številnih izvedencev. V odmoru smo- se pogovorili s predstavniki naših kooperantskih podjetij in jim tudf zastavili nekaj vprašanj. Na vprašanje, kako ocenjujeta dosedanje sodelovanje z Iskro, sta predstavnika dunajskega Goerza inženirja Walter Berger iz marketinga in Franz Stoki, vodja grupe v razvojnem oddelku^,odgovorila takole: „Z Iskro sodelujemo že pd leta 1956, ko je bil še generalni direktor Silvo Hrast in komercialni direktor Lilek. Spočetka smo Iskri prodajali instrumente in nekatere tudi od nje kupovali. Z leti se je sodelovanje poglobilo, razširilo in prešlo na pravo mednarodno delitev dela. Zaradi dolgoletnega sodelovanja so te vezi danes že prijateljske, ne glede na to, s kom se. trenutno pogo-vaijamo: z Otočami, Kranjem ah Iskra Commerce. Zelo sva vesela, da sva lahko prikazala jugoslovanskim strokovnjakom našo proizvodnjo merilne tehnike. Posebno bi rada pohvalila Bledu simultano prevajanje, in zato niso prinesli s seboj rokopisov, ki l>: olajšali 'delo in skrajšali potek preda vanj. Drugače seminar lahko samo pohvali, zlasti zaradi velike udeležbi strokovnjakov. Seminar je s komercialne plaHfl podprla še lepo oblikovana razstavi pomembnejših instrumentov v pred dverju festivalne dvorane. Krai"1 žt Udeleženci seminarja poslušajo predavanje. odlično organizacijo in ugodno strokovno atmosfero." Za nurnberški Metravvatt je spregovoril njegov predstavnik inž. Horst H. Fach. Na vprašanje, če sta Goerz in Metravvatt konkurenčni firmi, je pojasnil: „Sploh ne, obe pripadata velikemu švicarskemu koncernu Brovvn Boveri." Na vprašanje, kako potekajo poslovni odnosi z Iskro, pa je dejal: „Pogodbo o sodelovanju je Iskra sklenila z Metravvattom lani, praktično pa smo jo pričeli uresničevati šele letos v začetku leta. Obe podjetji si z izmenjavo dopolnjujeta proizvodnjo. Iskra daje univerzalne instrumente, Metravvatt pa registrirne instrumente in pretvornike. Poleg tega bo Metravvatt kupoval v Otočah še mozaik plošče, ki jih uporabljata zlasti železniški promet in procesna tehnika." ISKRA-KONDENZATORJI, SEM^ I STANOVANJA za delavce , SEZIDALI BODO BLOK ZA 24 NOVIH STANOVANJ. V letih svojega obstoja in naglej ^ razvoja naša semiška tovarna kondeb St zatorjev nikoli ni pozabila na rešev^ nje enega izmed najbolj perečih p^stc blemov — na stanovanjsko prob^Lg matiko zaposlenih. Rezultati njeni*10tl dosedanjih prizadevanj v tej smeri jasno vidni, vendar pa se spričo pfelje: težno mladega delovnega kolektiv1^ Glede organizacije seminarja je povedal inž. Horst H. Fach, da je bila na visokem nivoju, čeprav je bilo spočetka nekaj težav, ker predavatelji prej niso bili obveščeni, da bo na r CENTER ZA FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE pri Višji šoli za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11 _ Razpis funkcionalnih seminarjev za maj 1974 Po letnem programu funkcionalnih seminarjev za vodstvene in strokovne delavce v organizacijah združenega dela, razpisujemo za mesec m a j 1974 naslednje funkcionalne seminarje: 1. lalne seminarje: PLANIRANJE IN KONTROLA PROIZVODNJE Nosilec seminarja: Aljaž Franc, prof. 2. ANALIZA STRUKTURE ZAPOSLENIH KADROV Nosilec seminarja: Ivan Oman, prof. OAG II. del 6.-9.5.1974 L del 8. - 10.5.1974 II. del 20. - 21.6.1974 3. OSNOVE PEDAGOGIKE IN DIDAKTIKE Nosilec seminarja: Ivan Kejžar, prof. 4. KIBERNETSKI MODEL ORGANIZACIJE PRIPRAVE DELA 13. - 17.5.1974 Nosilec seminirja: Mirko Barlič, dipl.ekon. 5. UPRAVLJANJE KAKOVOSTI - o sodobnih modemih metodah in tehnikah (informativni seminar) Nosilec seminarja: dr. Radovan Andrejčič 6. METODA NAKLJUČNIH POSNETKOV principih 20.- 22.5.1974 organizacije ter 20. - 24.5.1974 Nosilec seminarja: Peter Mikln, dipl.fizik 28. - 30.5.1974 Udeleženci seminarjev bodo prejeli na seminarjih vse potrebno gradivo, da bodo lahko aktivno sodelovali na seminarju ter pridobljeno znanje koristno uporabiti v praksi. * Pri|K)ročamo vam, da tudi vaše podjetje pošlje na seminarje strokovnjake, ki se direktno ali indirektno ukvarjajo z omenjeno problematiko. Obveščamo vas, da je udeležba na nekaterih seminarjih omejena, zato bomo prijave upoštevati kot nepreklicne. Rok prijave: 10 dni pred pričetkom seminarja. Vse delovne organizacije prosimo, da nam sporočijo morebitne spremembe naziva firme oziroma naslove TOZD, na katere bi želeti, da pošiljamo obvestila o razpisu funkcionalnih seminarjev, ki jih organizira naš Center. Pismene prijave pošljite Centru za funkcionalno izobraževanje; in svetovanje pri Višji šoti za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11/11, telefon 23-181. stanovanjska vprašanja znova in zno^Vo odpirajo in kljub zares prizadevnefl^lej reševanju še vedno ostajajo „na #hi< logi" številna nerešena stanovanjska; vprašanja, ki teijajo čimprejšnjo r?Up šitev. Usi V letošnjem maju bo ueI?5c mehanizem se imenuje pred- ■ ežJP z motorčkom PSM—1 in je ■ ^nenjen vrtenju ražnja v kombini- ■ ^^ilnikih. Konstrukcija mo- ■ in predležja je prilagojena izhodne osi. Motorček nima klasičnDi 5 menjeno pogonu programskega stikala in je njegov izhodni moment 10 kpcm, hitrost vrtenja izhodne osi pa je 2 vrtljaja na minuto. Predležje je konstruirano za velikoserijsko proizvodnjo, zaradi tega je bil razvit nov namenski sinhroni motorček z zaporo, ki omogoča samo enosmerno vrtenje mn • Pred,ezJa Je prilagojena izhodne osi. Motorček nima klasičnih ne °^lns*t* proizvodnji in omogoča „ ležajev; rotor, ki je zabrizgan v plasti-I 0teno delovanje pri povišani ki, se enostavno vrti na trdno vpeti j mPeraturi. Prvikrat je bil v naši to- kovinski osi. Celo predležje je iz pla- ^ ^e^!ež/e z motorčkom PSM-1, ki je namenjeno vrtenju ražnja v kombiniranih lefl tilnikih, uporabno pa je tudi v druge namene. uporabljen nov tehnološki po-ble Le-f za izdelavo zobnikov predležja. ni^om 6 namreč v celoti štancajo, kar i Soč^8°ča izredno velik prihranek pri ntflieiv v primeijavi s postopkom ozob-tivip^ |a zobnikov na rezkalnih strojih. ovVor^n pa kvaliteta ozobljenja popol-iptlg,. a ustreza namenu izdelka. Pred-daje na izhodni osi 25 kpcm :sklzavM-enta’ P1"' čemer se izhodna os rfun*1 dvakrat v minuti. Predležje je u^bno tudi v druge namene, kjer ,Cj VH eza izhodni moment in pa hitrost (l1 PrediEt, ^iJ3 omeniti, da je bil za lezje razvit nov tip sinhronega stike in ravno tako omogoča delovanje pri povišani temperaturi. V razvojno—tehnološkem oddelku je bil prvič uporabljen nov postopek za izdelavo zobnikov oziroma za izdelavo orodij za brizganje le-teh. V primeijavi z dosedanjo izdelavo orodij za zobnike, kjer so le-ta izžigali po elek-tro—erozijskem postopku, se po novem načinu kovinska matrica z obliko ozobljenja vtiskava v kovinske plošče, kar omogoča neprimerno hitrejšo izdelavo tovrstnih orodij pri enaki kvaliteti ozobljenja zabrizganih zobnikov. _ § _ PRIJAVNICA ZA LETOVANJE Odpisani..........................zaposlen v ZP Iskra , • •................TOZD ............................ 86 PrUavljam za letovanje v .......................... ^ menoj bodo letovali naslednji družinski člani: Žena °troci (navesti ime in rojstni datum) z lastnim ležiščem ali brez I. 2. 3." Petnajst uspešnih let VISOKE EK0N0MSK0-KOMERCIALNE ŠOLE V MARIBORU Letos praznuje VEKŠ svojo 15. obletnico obstoja. Leto 1959 je pomenilo istočasno tudi pričetek mariborskega visokega šolstva. Iz skromnih okvirov se je danes razrasla v sodobno visokošolsko ustanovo. Razvoj šole je razviden že iz teh podatkov: leta 1959 je na šoli delalo 11 pedagoško znanstvenih delavcev, letos zaposluje šola v rednem delovnem razmerju 64 delavcev, in še 25 v dopolnilnem delovnem razmerju. Večina jih ima danes doktorat (ekonomskih znanosti) ali magisterij ekonomskih znanosti. Priča smo torej tudi kvalitetni rasti šole. Družba ji je dala vsa priznanja, ko sta v mesecu februaiju prosvetno kulturni 'zbor in republiški zbor Skupščine SR Slovenije sklenila šoli podeliti pravico podeljevanja doktorata znanosti. Tako je dejansko dobila svojo 4.'stopnjo. Sola namreč razvija višješolski, visokošolski in podiplomski študij, sedaj pa še lahko podeljuje naslov doktorja znanosti. Vse to je hkrati priznanje našim kadrom, to je pedagoško znanstvenim delavcem, ki so v preteklosti s svojim znanstvenim delom prispevali k razvoju ekonomske znanstvene misli. Šola bo podeljevala doktorat znanosti s tistih področij, za katere vzgaja kadre, to je predvsem področje komerciale, financ, organizacije ter analize in planiranja. Doktorje ne bo dajala samo vzgojno izobraževalnim ustanovam, ampak tudi raziskovalnim institucijam oziroma raziskovalnim enotam delovnih organizacij. Razvoj šole je razviden tudi iz teh podatkov: V letu 1959 se je v prvi letnik vpisalo 808 študentov, od tega 123 rednih in 685 izrednih. V pretekleni študijskem letu pa se je vpisalo samo v prvi letnik 1547 študentov, od tega 567 rednih in 980 izrednih študentov, razen tega pa na II. stopnji 551 študentov, od tega 175 rednih in 376 izrednih študentov. V 15 letih je šola dala gospodarstvu 2568 prvostopenjskih diplomantov (ekonomistov),x od tega 1340 rednih in 1228 izrednih, teh 174 drugostopenjskih diplomantov (diplomiranih ekonomistov), od tega 64 rednih in 110 izrednih. Svoje pedagoško delo bo šola kot doslej razvijala na treh področjih: komerciala, finance in organizacija. Poleg tega bo imela še tehniško-eko-nomski oddelek na drugi stopnji, kar je novost tudi v Jugoslaviji. Vendar s tem razvoj še ni sklenjen. Že jeseni bomo pričeli s študijem na novem oddelku za analizo in planiranje. Ta bo imel dve smeri: — *smer za analizo in planiranje gospodarskega razvoja — smer za analizo in planiranje organizacij združenega d^. S tem je šola razširila področje svojega delovanja od že znanih profilov komercialistov, finančnikov, organizatorjev še na profil analitika in planerja. V bodoče želimo še bolj povezovati študij na vseh stopnjah, predvsem pa povezovati raziskovalno in pedagoško delo. S preselitvijo v novo stavbo bodo dane možnosti za sodoben pouk. Nič manj pozornosti ne bomo posvečali izrednemu študiju, ter permanentnemu in dopolnilnefnu izobraževanju. Direktor: dr. Dušan Bobek ISKRA—APARATI, LJUBLJANA S Obvestilo Počitniška skupnost vam nudi ceneno bivanje v času prvomajskih praznikov v počitniškem domu v Poreču. Cena dnevnega penziona je 50 din s pogojem, da ostanete v domu najmanj 3 dni, t.j. 3 polne penzione. Dom bo odprt od 27. aprila do 5. maja. Prijavite se lahko do 25. aprila v Počitniški skupnosti, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, soba 616/VI, kjer vplačate tudi znesek za stroške bivanja. Prizadevanja za delavce „Vprašanja, ki tarejo tovarno električnih aparatov na Savski cesti v Ljubljani." Pod tem „geslom“ sem zaprosil za pogovor pristojne delavce tega kolektiva. Naše srečanje se je „izrodilo“, saj smo več govorili o uspehih Aparatov, kot pa o problemih. Že sam začetek je bil takšen, da sem takoj spoznal svojo napako; ne bi jih smel zaprositi za pogovor o vprašanjih — problemih pač pa o uspehih. Res, prijetno je pisati o kolektivu, za katerega so mi zatrdili: „Odnosi med delavci v Aparatih so dobri. Pred časom je bilo še nekaj problemov, ki pa smo jih zadovoljivo rešili." Eden največjih zadnjih uspehov tega podjetja je, vsaj po mojem mnenju, vsekakor adaptacija drugega nadstropja v. starem poslovnem poslopju. V osemnajst sob so napeljali vodo, centralno kurjavo in jih skratka preuredili. V samske sobe so se vselile predvsem samohranilke, v nekaj pa tudi mladi delavci, ki nimajo urejenega gmotnega položaja. Ureditev samskega doma je veljala tovarno okoli milijon dinarjev. V prihodnjih nekaj mesecih bodo v pritličju iste zgradbe uredili še sodobne prostbre družbene prehrane. Novo menzo vsekakor nujno potrebujejo, saj je sedanja premajhna. Nekatere delavke zato raje malicajo kar na delovnih mestih, tja pa jim malico pripelje posebej za to plačana delavka. V novem obratu družbene prehrane bodo lahko delavci Aparatov tudi kosili morda pa bo celo odprtega tipa, tako da bodo lahko vanj prihajali tudi delavci drugih bližnjih podjetij, predvsem avtoservisa Volan. Lani poleti so se delavke pogosto pritoževale nad slabim prezračevanjem - po tovarni je celo krožila anekdota, češ da delajo v topli gredi. Na sejah samoupravnih organov so sklenili, da bodo čez prozorne kupole položili neke vrste senčnike. To bo le začasna rešitev, saj bi bil nakup klima naprav za zdaj predrag. Da bi zboljšali zrak in poživili delovno okolje, so v delavnicah namestili lončnice, ki zelo ugodno vplivajo na delavke pri delu. Od problemov, s katerimi se srečuje to podjetje,je beseda stekla le o precejšnji fluktuaciji delovne sile. Ta je največja v oddelku za predelavo bakelita in plastike, kjer je namreč triizmensko delo. Na tem oddelku so zaposleni samo moški, saj so nočno izmeno za ženske ukinili že z novim letom. Veliko fluktuacijo delovne sile skušajo odpraviti ali vsaj zmanjšati s konjunkturnimi dodatki, to so dodatki na delovna mesta, kjer delavci ponavadi nimajo obstanka. Ti dodatki so že precej omilili problem fluktu-acije. lad Neustrezna struktura Junijski in septembrski razpisi štipendij lanskega leta ter sorazmerno dober odziv nas med drugim opozarja še na en nerešen problem, na neustrezno strukturo vpisa na fakultete. Dobili smo veliko število vlog študentov z vseh fakultet in višjih šol, manj pa z elektro in strojne fakultete glede na število razpisanih štipendij. Po mnenju dekanatov fakultet na vpis, poleg ostalih motivov, pretežno vpliva tudi število razpisanih štipendij, kar velja še posebej za elektro fakulteto. Drugi viri pa navajajo, da je razmerje med dijaki, ki se odločajo za naravoslovne in družboslovne fakultete, odvisno od ravni srednjih šol. V manj in v srednje razvitih deželah je nivo nižji, merjeno skozi kriterija kvalitete pouka matematike in fizike. Zato se vpisuje večina učencev na družboslovne smeri. Dijak koprske gimnazije je izmed fizike in književnosti izbral študij fizike. Toda ni se odnehal zanimati tudi za književnost. Če bi pa vpisal književnost, bi se - po lastni izjavi — prenehal zanimati za fiziko. Izvenšolska dejavnost tudi lahko motivira dijake za izbor študija. Več eksperimentalne aktivnosti veča samostojnosti in pogum dijakov, da se opredelijo za „težji“ študij, oz. za naravoslovne smeri. Eksperimentalni duh približuje dijake k stvarnosti, s pomočjo njega dobijo prepričanje (in voljo), da se stvarnost lahko predrugači, preoblikuje. Vpliv drugih motivov na izbor dijakov med družboslovnimi in n ara v o,-slovnimi fakultetami je zaenkrat odvečno naštevati, ker so pogojeni širše in so zunaj naših dosegov. Na omenjenih treh področjih pa lahko damo svoj prispevek: 1. s povečanjem števila štipendij na naravoslovnih fakultetah, 2. z akcijami za izboljšanje pouka matematike in fizike in 3. s spodbujanjem izvenšolske eksperimentalne aktivnosti dijakov na tehničnih in prirodopisnih področjih. STEFAN GRILC, zaposlen v odd. „Duroplastika“ v kranjski tovarni, je bil pred kratkim starostno upokojen. Enajst let je marljivo sodeloval v Iskrini proizvodnji. Slovo je bilo prisrčno. Dobre želje in darila ob slovesu bodo prav gotovo lep spomin na sodelavce v Iskri Pionirji kranjske Iskre odhajajo. Tako bi lahko rekli tudi za JANEZA ZUPANČIČA , ki je bil vsa leta, odkar Iskra obstaja, zvest, vesten in marljiv Iskraš. Bil je zelo priljubljen zaradi preudarnega mišljenja, prizadevnosti, dobrih odnosov in izredne privrženosti Iskri. Sodelavci so mu ob slovesu zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter mu izročili lepo spominsko darilo ISKRA - ELEKTRONIH ANI KA TOZD „VEGA". LJUBLJANA Lani uspešno poslovanje Ljubljanska Vega je lani poslovala kot podjetje v prisilni poravnavi z obveznostjo lastne sanacije in kreditnim aranžmajem Iskra Commerca in Ljubljanske banke. To je podjetju omogočilo nadaljnje poslovanje in ukinitev prisilne uprave oz. likvidacijskega postopka. Vega se je lani usmerila predvsem v organiziranje ekonomične proizvodnje, z namenom, da bi bila sposobna kriti iz prejšnjega poslovanja nastale dolgove in da bi poslovno leto zaključila s primernim poslovnim rezultatom. Lani se je začel tudi postopek za preučitev proizvodnega programa in možnosti za nadaljnji razvoj v sklopu ZP Iskre. Kot rezultat teh prizadevanj je bila združitev Vege s kranjsko Elektromehaniko. Od 1.1.1974 je Vega samostojna TOZD v okviru Elek-tromehanike. . dohodek na zaposlenega je znašal lani 1.929 dinarjev, kar je za 16 % več kot 1. 1972. Od celotne proizvodnje so prodali na domačem trgu 60%, na tujem pa 40 % izdelkov. Izvozili so za okoli 1.050.000 dolarjev. Celotni dohodek, dosežen v višini 43,394.675,11 dinarjev, so razdelili takole: porabljena sredstva (material, storitve, amortizacija, izredni izdatki) 22,852.978,63 din dohodek 20,541.696,48 dinarjev pogodbene obveznosti 391.233,06 dinarjev zakonske obveznosti 1,279.419,25 dinarjev osebni dohodki in prejemki 13,838.367,50 dinarjev Leče za različne vrste objektivov. Podjetje je svoj lanskoletni proizvodni program, določen v višini 33 milijonov 500.000 dinarjev, preseglo za 5 %. Ta program je podjetje izpolnilo z nekaj več kot 400 zaposlenimi, kar je za 6 % manj kot leto prej. Proizvodnja na zaposlenega se je povečala za 15%. Vega je vso proizvodnjo prodala, hkrati pa so se podjetju zmanjšale tudi zaloge izdelkov iz prejšnjih let. Zaradi zamrznitve cen jim je uspelo povišati ceno samo za steklopihaške izdelke. Stroški so se lani povečali za okrog 20%, oz. za več kot pa cene. Vegi je uspelo to razliko pokriti z večjo gospodarnostjo zaposlovanja dela, izdelave in sploh poslovanja. Poprečni neto ‘osebni ostanek dohodka (dobiček) 5,032.676,67 dinarjev Ta ostanek dohodka so razdelili na rezervni sklad podjetja, skupni rezervni sklad, sklad skupne porabe, poslovni sklad, nekaj pa kot posojilo nerazvitim republikam. Kot že rečeno, so izvozili lani za nekaj več kot 1.000.000 dolarjev izdelkov, in sicer za okoli 250.000 dolarjev v vzhodnoevropske države, ostalo pa na zahod. Na konvertibilnem območju imajo ekskluzivnega kupca - firmo Paul Plus iz Velike Britanije. Vega prodaja, ob posredovanju te firme - predvsem y Veliko Britanijo, Švedsko, Italijo in ZRN, kot zanimivost pa naj povemo, da so pred kratkim podpisali tudi nekaj pogodb za izvoz na Japonsko. Največ prodajo diaprojektorjev Velux 150, pisalnih projektoijev, episkopov, epidiaskopov in objektivov. Lani so prodali kar 70.000 objektivov za diaprojektorje, letos računajo že na prodajo 110.000, imajo pa že naročila za prihodnje leto, ko bodo predvidoma prodali okoli 170 tisoč objektivov. Največja kupca objektivov sta zahodnonemški firmi Rollei in Liesegang. Kaj pa načrti za prihodnje? Vega je v stečajnem obdobju lahko proizvajala samo ž odobritvijo sodišča v smislu dokončanja proizvodnje in preprečitve večje gospodarske škode kot je že bila. Zato v tem času niso posvetili večje pozornosti, na primer razvoju, kar je pomenilo določeno razbremenitev za podjetje. Za prihodnje, če hočejo poslovati uspešno, pri tem pa ustvarjati določena sredstva za razvoj, bo treba pri istem številu zaposlenih povečati obseg proizvodnje. Poiskati bodo morali rezerve v sodobnejših tehnoloških prijemih, saj je bilo v minulem triletnem obdobju opaziti določeno stagnacijo ha tehnološkem področju. Povečanje proizvodnje bo treba poiskati v dveh smereh: 1. povečanje sedanjega programa z iskanjem novih tržišč 2. dodatni program Elektromehanike, ki naj bi deloma stekel že letos. O tem dodatnem programu bomo pisali v eni prihodnjih številk. Konec lanskega leta so načrtovali, da bo znašala vrednost letošnje proizvodnje 61 milijonov 450.750 dinarjev, s čimer bi bila za okoli 20 % višja kot lani. Ker pa so dobili nekaj novih naročil, ki jih prvotno niso planirali, so letošnji načrt povečali na približno 64 milijonov. Precej se bo povečal tudi izvoz, in to za okoli 250.000 dolarjev. Z ^družitvijo s kranjsko Elektromehaniko in hkrati s tem s priključitvijo v ZP Iskra se odpirajo Vegi možnosti normalnega poslovanja brez pretiranih obremenitev iz starega poslovanja. Vsem zaposlenim daje ta integracija socialno varnost, vzpodbudo za nadaljnje delo in pa možnost, da postanejo delavke in delavci Vege nekje enakopravni z vsemi zaposlenimi v naši državi. Zakaj? Doslej so se morali v Vegi namreč marsičemu odreči. Tako so n.pr. minula leta dobivali slabe plače in še to neredno, delali so v nenormalnih pogojili pod neprestanim psihičnim pritiskom, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. LadoDrobež Nove poti združenega dela V našem glasilu bomo začeli objavljati tudi informacije iz sorodnih delovnih organizacij. Objavljali bomo prispevke, ki obravnavajo probleme, s katerimi se srečujemo tudi mi, še zlasti, kadar se iz njihovih izkušenj lahko tudi mi kaj naučimo. Tokrat objavljamo izvleček iz članka, ki ga je novinar Ljubomir Tadič napisal za Privredni pregled. Iz vseh organizacij združenega dela. sarajevskega giganta Energoinvest prihajajo zadnje mesece različni predlogi in pripombe. Pristojne službe v podjetju zdaj sistematizirajo te predloge in dokončno oblikujejo spremenjeni in dopolnjeni samoupravni sporazum. Ta dopolnjeni dokument bodo v kratkem posredovali tudi upravnim organom. Kaj bi bilo potrebno spremeniti v Energoinvestu in kakšne dileme se pojavljajo v predlogih delavcev? Na zadnji seji predsedstva Zveze komunistov podjetja so prevladovala naslednja vprašanja, ki so po splošni oceni najpomembnejša s stališča ureditve najpomembnejših odnosov v podjetju: - skupno izvajanje določenih nalog proizvodnih organizacij zdru-ženeea dela prek pristojnih (združenih) skupnih služb v podjetju. - poslovni in ekonomski odnosi med skupnimi službami in proizvodnimi osnovnimi organizacijami, kot tudi osnovnimi organizacijami med seboj. - vrsta in stopnja odgovornosti, oz. solidarnosti za obveznosti in rezultate poslovanja združenih nalog. Z ureditvijo teh vprašanj bi dejansko določili ekonomski položaj združenega dela v tej samoupravni skupnosti in hkrati prišli do ugotovitve, kakšno bi'moralo biti podjetje, da bi lahko dosegalo cilje združevanja svojih osnovnih organizacij. Številni podatki o Energoinvestu kažejo, da razpolaga to združeno podjetje z močjo, ki je druge osnovne organizacije nimajo, da bi lahko uresničile svoje poslovne cilje. V relativno kratkem roku je Energoinvestu uspelo preusmeriti proizvodnjo v nekaterih obratih, v drugih so izvedli rekonstrukcijo, za večino pa je zdaj po združitvi z Energoinvestom značilna učinkovitejša prodaja in boljša preskrba. Seveda pa je treba povedati, da . ta proces ni potekal tako enakomerno v vseh organizacijah združenega dela. V zadnjih petih letih so se stvari radikalno spremenile. Energoinvest se je po obsegu poslovanja in po številu zaposlenih „potrojil“. Načrti in cilji, ki so jih vse organizacije želele doseči s pomočjo združitve z Energoinvestom, so bili izredno ambiciozni. Morda je prav zato prihajalo do nekaterih problemov, ki pa jih je sarajevsko podjetje uspešno reševalo. Podobno kot na področju proiz-. vodnje so se odločili tudi za najtesnejše sodelovanje na področju nakupa in prodaje. Praksa je pokazala, da je mogoče večje prodajne posle uspešneje uresničiti preko skupne prodaje na ravni podjetja. Vse analize, ki so jih naredili, potrjujejo dejstvo, da so skupni trgovski posegi mnogo bolj ekonomični kot pa če se posamezno podjetje santo ukvaija s temi vprašanji. V Energoinvestu se tega dobro zavedajo, pri nas v ZP Iskra pa še ne vsa podjetja. No, upajmo, da bodo to resnico tudi ona kmalu spoznala. Čas bi že bil. Glede na številne prednosti skup- nega nakupa in prodaje ni čudno, da prihajajo v Energoinvest iz osnovnih organizacij številni predlogi o tem, kako bi najbolje organizirali in izvajali skupno trgovsko politiko. Kot že rečeno, se podjetja zavzemajo za tesnejše sodelovanje, med predlogi in pripombami pa ni niti enega, ki bi ga lahko ocenili za separatističnega. . Poleg pobud za ustanovitev skupnih služb na področju prodaje, nakupa in financ prihajajo tudi predlogi za ustanovitev določenih skupnih služb, ki bi usklajevale tekoče posloVanje osnovnih organizacij in skupnih služb podjetja. " Te usklajevalne skupne službe bi omogočile celovitejši in konzistentnejši poslovni sistem Ener-goinvesta. Gre za Službo za načrtovanje in nadzor, Službo za načrtovanje dolgoročnejšega razvoja podjetja in več drugih služb in servisov, ki bi jih ustanovili na osnovi skupnih potreb Če lahko sodimo po prispelih predlogih iz mnogih Energoinvestovih Temeljnih organizacij združenega dela in po razpoloženju delavcev, bodo nastale spremembe predvsem na področju skupnih služb, zlasti prodajnih. V podjetjih tega bosanskohercegov-skega giganta, ki pa navsezadnje ni le velikan te republike, pač pa vse Jugoslavije, predlagajo, da bi na primer morala služba domače prodaje med drugim zbirati podatke o tržišču, konkurentih in izdelkih, prodajnih pogojih in cenah. Morala bi navezati stike s potencialnimi kupci ter sklepati dolgoročne in posamične sporazume z večjimi kupci. Na drugi strani pa bi osnovne organizacije med drugim zadržale naslednje pravice in obveznosti: določale bi prodajne pogoje in cene za svoje izdelke, proučile bi prodajne načrte, sklepale prodajne sporazume, in predlagale ukrepe za zboljšanje prodaje. V Sežani spet RTV šola? Tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani je pred leti pričela s triletno šolo za RTV mehanike. Tu je izdatno pripomogel Iskrin šolski center v Kranju. Lani je končalo to šolo 20 dijakov. Tovarna jih je po predpisanem dopustu takoj zaposlila; vsi so že na strokovnih delovnih mestih. V zvezi z dokajšnjim razvojem proizvodnje je uprava tovarne spoznala, da je treba takoj pričeti z novim letnikom. Upati je, da bo Iskrin šolski center tudi v bodoče dobrohoten mentor in da bo poklicna šola iz Kranja ali iz Litostroja Ljubljana pripravljena odpreti v Sežani nov dislocirani oddelek, da ne bi bilo treba hoditi po patronat kam izven lskre. Tovarna s tem dolgoročno vlaga znatna sredstva v lastne strokovne delavce, kajti doslej je nosila vse stri# ke za najemnino učnih prostorov/ predavatelje in še štipendijo je izp' čevala dijakom. V Sežani ni internata, zato prid? v poštev le kandidati iz okolice, i koder se lahko vsak dan vozijo '{ hodijo v tovarno odnosno popoldni pouku. Ker so domačini vajeni živi nja na Krasu, bodo po vsej verjetno? ostali po končani šoli zvesti sodela' v naši tovarni. C1 PRIPOMBA Uredništvo je glede patronata Islo, nega šolskega centra zvedelo, da. možno to urediti prek ŠC v Litosti1 ju, ki ima oddelek za RTV mehanik vendar pod pogoji, ki jih zahteva r publiški zakon o šolstvu. VIŠJA UPRAVNA ŠOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE vpis v i. letnik višje upravne šole v Ljubljani v šolskem letu 1974/75. Višja upravna šola v Ljubljani daje v dveletnem študiju zaključeno višjo izobraz bo za upravno delo v operativi na upravnih referentskih mestih v javni, ali poslovni upravi. Študij je organiziran v dveh oddelkih: A. SPLOŠNI ODDELEK B. ODDELEK ZA Sl ATISTIKO IN AOP (elektronsko obdelavo podatkov) V splošnem oddelku se študenti v II. letniku lahko odločijo za usmeritev v javno upravo, ali poslovno upravo. V smeri javna uprava se lahko odločijo za posebno usmeritev davčna uprava, za katero je na razpolago več štipendij različnih občin. Sprejemni pogoji so enaki za redne in izredne študente. Kot izredni študent se lahko vpiše, kdor je v delovnem razmerju, ali kdor se iz upravičenih razlogov ne more udeleževati pouka kot redni študent. Diplomant višje upravne šole dobi naziv: višji upravni delavec. Diplomanti višje upravne šole lahko nadaljujejo študij na ustreznih fakultetah na drugi visokošolski stopnji (pravna fakulteta, ekonomska fakulteta, fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo). Svet višje upravne šole v Ljubljani je na svoji seji dne 20. 2. t.l. sklenil objaviti razpis za vpis v višjo upravno šolo z naslednjimi pogoji: V višjo upravno Šolo se lahko vpiše: a) BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA - kandidat, ki je končal srednjo šolo, ki traja najmanj 4 leta z zaključnim izpitom - kandidat, ki ima poleg poklicne šole z zaključnim izpitom končano še 2-letno delovodsko ali podobno šolo b) S SPREJEMNIM PREIZKUSOM - kandidat, ki ima poklicno šolo z zaključnim izpitom, če ima vsaj 2 leti de-lovne dobe - kandidat, ki ima osnovno šolo in 4 leta delovne dobe II. SPREJEMNI PREIZKUS OBSEGA PREDMETE: - slovenski oziroma narodni jezik (pismeno in ustno) zgodovina (ustno) - matematika (pismeno in ustno) - splošni test (pismeno) UL Sprejemni preizkusi bodo v septembru, pripravljalni tečaj pa proti plačilu z? kandidate, ki se za tečaj posebej pripravijo, v drugi polovici junija in prvi polovil septembra. O začetku pripravljalnih tečajev in preizkusov bodo prijavljeni kandidati posebej obveščeni. Kandidati za vpis se prijavijo z obrazci (prijavnicami), ki jih dobijo na vili1 upravni šoli. Prijavi priložijo spričevalo o končani šoli in kratek življenjepis. Kandi' dati za izredni študij priložijo prijavi tudi potrdilo o zaposlitvi. Kandidati navedeni pod tč. l/b pa priložijo tudi potrdilo o trajanju delovne dobe. V. Kandidati za vpis se morajo priglasiti v naslednjih rokih: - kandidati pod tč, l/a (brez sprejemnega preizkusa) do 20. avgusta 1974, izjemno do 20. septembra 1974, če bodo končali srednjo šolo v letu 1974, - kandidati pod tč. l/b (s sprejemnim preizkusom) najkasneje do 10. maja 1974 VI. O sprejemu v šolo in sprejemnih pogojih odloča na podlagi predloženih listu1 sprejemna komisija, ki jo imenuje pedagoški svet. O sprejemu, ali odklonitvi prejme kandidat pismeno odločbo in vsa ostala pojasnila za formalni vpis. VIL Sprejemni preizkus opravljajo kandidati pred komisijo, ki presodi kandidatov0 znanje in sposobnosti po skupnem uspehu pismenih izdelkov in ustnih razgovorov iz preizkusnih predmetov. Predsednik komisije objavi kandidatu po končanem celot' nem preizkusu, ali je sprejemni preizkus opravil pozitivno, ali ne. . Kandidat, ki je pri dveh pismenih preizkusih ocenjen negativno, je odklonjen i" ni pripuščen k ustnim preizkusom. Kandidat ne more ponavljati sprejemnega preizkusa pred potekom enega leta. . Informacije daje refeiat za študentske zadeve na Višji upravni šoli, 6100U Ljubljana, Titova 102, telefon 341-972. , SVET VIŠJE UPRAVNE SOLU Z namenom, — da se čim dosledneje uresničuje načelo delitve po delu, — da se zagotovi delitev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in poslovne uspešnosti, - da se zagotovi tolikšno izdvajanje sredstev iz dohodka za širitev materialne osnove dela, da bo akumulativnost in reproduktivna sposobnost stalno zagotovljena, - da se v čim večji meri uskladi delitev sredstev za zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb delavcev med podpisnicami sporazuma, so na osnovi 1. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. 1. SRS 4-15/71), v nadaljnjem besedilu zakon o samoupravnem sporazumevanju, in zaradi sprememb splošnega družbenega dogovora za presojo skladnosti samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Ur. 1. SRS, št. 17/71, 47/72 in 27/73), predloga komisije za izvajanje samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije Slovenije z dne 12. 7. 1973, ter sklepov republiškega sekretariata za delo — verifikacijske komisije SR Slovenije z dne 21. 2. 1973 in 2. 10. 1973 o vpisu sprememb v razvid samoupravnih sporazumov, ter na podlagi Sindikalne liste, objavljene v prilogi „Sindikati“ Delavska enotnost št. 4 z dne 9. 3. 1974, mnenja Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije z dne 10. 4. 1974, in mnenja Izvršnega odbora Komisije za presojo samoupravnih sporazumov SR Slovenije z dne 12. 4. 1974, organizacije združenega dela slovenske kovinske in elektroindustrije ter obrti (v nadaljriem besedilu: podpisnice sporazuma) sprejele naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE I. DEL UGOTAVLJANJE IN DELITEV DOHODKA 1. člen Po tem sporazumu se dohodek (v nadaljnjem besedilu DOH) ugotavlja tako, da se celotni dohodek zmanjša za porabljena sredstva, zakonske in pogodbene obveznosti ter poveča za znesek amortizacije, obračunane nad predpisanimi stopnjami. Dohodek* (DOH) se ugotavlja med letom s periodičnimi obračuni, za poslovno leto pa z zaključnim račdnom. 2. člen Dohodek po 1. členu delijo podpisnice na podlagi splošnih aktov ob upoštevanju določil tega sporazuma. 3. člen Pri delitvi dohodka na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela po tem sporazumu sprejemajo podpisnice sporazuma načela poslovne uspešnosti, produktivnosti, rentabilnosti vloženih sredstev, aku-mulativnosti poslovanja, nagrajevanja po delu in rezultatih dela, ter zagotavljanja ustrezne življenjske ravni zaposlenih. 4. člen ' Sredstva za zagotavljanje osebnih potreb delavcev se oblikujejo na podlagi: a) kalkulativnih osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu KOD), ki zajemajo: — neto kalkulativne osebne dohodke po obračunskih skupinah; - — neto dodatke za posebne pogoje dela; — neto pribitek za vodilne delavce in individualne izvršilne organe upravljanja; — neto dodatek za delo v nočnem delovnem času; — neto dodatek za delo v podaljšanem delovnem času; delo ob nedeljah in državnih praznikih; — neto izplačila pa pogodbah o delu; — prispevke na skupno povečane neto kalkulativne osebne dohodke; b) sredstva za osebne dohodke iz stimulacije (FS), ki je sestavljen iz: — faktorja stimulacije (v nadaljnjem besedilu FSi), ki izraža rentabilnost vloženih sredstev in stopnjo akumulativnosti poslovanja organizacij združenega dela; — faktorja stimulacije (v nadaljnjem besedilu FS2), ki izraža delež akumulacije v dohodku organizacij združenega dela. 5. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da so osnove in merila za izračun kalkulativnih osebnih dohodkov po obračunskih skupinah naslednje: I. Za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnic sporazuma ne predvidevajo pridobitve kvalifikacije ali priuče-nosti, 1.150 din neto na mesec; II. Za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnic sporazuma predvidevajo prido ritev polkvalifikacije ali priučenost, 1.250 din neto na mesec; III. Za skupino delavcev s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu in za skupino delavcev, ki imajo pridobljeno strokovno usposobljenost za kvalificiranega delavca, na podlagi spričevala oz. potrdila izobraževalne ustanove (industrijske po^ klicne šole, zavoda za tehniško izobraževanje ali zavoda SRS za varilno tehniko), 1.650 din neto na mesec; IV. Za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo ali imajo družbeno priznan poklic in so opravili izpit za visokokvalificiranega delavca ter imajo spričevalo oz. potrdilo izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole, zavoda za tehniško izobraževanje, zavoda SRS za varilno tehniko ali bivše okrajne komisije), 1.800 din neto na mesec. V. Za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume, delovodske šole, tehniške šole in tehniške srednje šole, ter za delavce, ki jim je na podlagi zakonitih predpisov priznana srednja izobrazba, 2.OO0 din neto na mesec; VI. Za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo I. stopnje fakultete ali opravili z zakonom predpisan strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, 2.400 din neto na mesec; VII. Za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete 3.000 din neto na meseca VIII. Za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole dli fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistraturo ali -podobno), 3.400 din neto na mesec; IX. Za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, 4.000 din neto na mesec. Navedeni zneski veljajo za polni delovni čas, t. j. 182 ur mesečno. Pri razvrščanju delavcev od II. do VII. obračunske skupine KOD (ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe) lahko izjemoma delovne organizacije izvršijo prekvalifikacijo: — za eno (1) obrač. skupino KOD za tiste delavce, ki so v času razvrstitve uspešno delali na delovnem mestu višje kvalifikacijske skupine, če so pred tem delali v stroki najmanj dvojno dobo, ki je po veljavnih predpisih predpisana za pridobitev strokovne izobrazbe z rednim šolanjem; — za dve (2) obračunski skupini za tiste delavce, ki so v času razvrstitve uspešno delali na delovnem mestu, ki je za dve obračunski skupini KOD višje ocenjeno, kot je delavčeva dejanska izobrazba, če so pred tem delali v stroki najmanj trojno dobo, ki je po veljavnih predpisih predpisana za pridobitev strokovne izobrazbe z rednim šolanjem. - Skupni zneski KOD se v posameznih obračunskih obdobjih zvišajo za poprečen odstotek povečanja življenjskih potrebščin, ki ga izkaže Zavod za statistiko SR Slovenije v primerjavi z decembrom preteklega leta. Odstotek povečanja, ki ga lahko udeleženci sporazuma uporabijo za povečanje skupnega zneska kalkulativnih osebnih dohodkov, objavi komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov v roku 15 dni po preteku obračunskega obdobja. v 6. člen Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna, oz. za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, sc obračunavajo kalkulativni neto obračunski zneski s pribitkom 40 odstotkov. 7. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da znašajo: — dodatki za delo v podaljšanem delovnem času 50 odstotkov od obračunske postavke delavca, — dodatki za delo v nedeljah 50 odstotkov obračunske postavke delavca, — za delo na dan zveznega in republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 odstotkov obračunske postavke delavca. — za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj 25 odstotkov in največ 50 odstotkov obračunske postavke delavca za redni delovni čas, ko je delal v nočnem delov nem času. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. ure do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno izmeno. Udeleženke sporazumevanja v svojih internih aktih določijo konkretno višino odstotka iz prvega odstavka te alineje. 8. člen Za dela, ki so težka, zdravju škodljiva, posebno umazana, nevarna, pri veliki vročini, v velikem ropotu in vibraciji ali pod učinkom ionizirajočih sevanj, organizacija združenega dela s svojim splošnim aktom določi dodatek za posebne pogoje dela. Glede na vrsto in invenzivnost vpliva in okoliščin za delo na delovnem mestu iz I. odstavka tega člena se višina dodatka za posebne pogoje dela določi z enakim zneskom za enako stopnjo vpliva, ki je: — manjša izpostavljenost težkim pogojem dela — neto din 0,50/h — srednja izpostavljenost težkim pogojem dela — neto din 1,00/h — velika izpostavljenost težkim pogojem dela — neto din 1,50/h — zelo velika izpostavljenost težkim pogojem dela — neto din 2,00/h — najtežja izpostavljenost težkim pogojem dela, kjer zaščita ni možna — neto din 3,00/h Pri določitvi intenzitete vpliva posameznih dejavnikov in težine pogojev dela se morajo upoštevati ekološke meritve po JUS in mednarodnih standardih, ki jih opravi pristojni zavod. Organizacije združenega dela morajo pristopiti k ekološkim meritvam v roku enega leta po podpisu tega sporazuma. Dokler ekoloških meritev niso opravile, uporabljajo merila za posebne pogoje dela po doslej veljavnih splošnih aktih. 9. člen KOD iz 4. člena se izračuna tako, da se število zaposlenih po posameznih obračunskih skupinah pomnoži z ustreznimi zneski iz 5. člena. Vsota produktov se pomnoži s številom mesecev v obračunskem obdobju in poveča za. dodatke iz 6., 7. in 8. člena za isto obdobje. Število zaposlenih se ugotavlja na podlagi dejansko plačanih ur (redne delovne ure, plačani zastoji, odmori, državni prazniki, letni dopust, odsotnost z dela z nadomestilom in bolniški izostanek do 30 dni), 'deljenih s 182. 10. člen KOD, ugotovljen po 9. členu, se poveča za faktor stimulacije (FS), ki je sestavljen iz FSt in FSa 11. člen Faktor stimulacije se izračuna: FS-l+03 (£§- + #-) FSa=1+0,035 J/AK>y00 _6 FS=FS,xFS2 Izračun se izvede na tri decimalke. AK = akumulacija (dohodek minus KOD) VS = poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva CD = celotni dohodek ■ DOH = dohodek iz 1. člena Pri izračunu FSi se upošteva največ do 1,15, čeprav ta doseže po izračunu višjo vrednost. Če je pri izračunu FSa znesek pod korenom enak ali manjši od 0, se upošteva F S? = 1,0. Sredstva za stimulacijo po tem členu se izračunavajo po priloženi metodologiji: Izračun FS in sredstev za osebne dohodke iz stimulacije. 12. člen Sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb (SOD) iz 4. čl. se izračunajo: SOD = KOD X FS 13. člen Najnižji neto osebni dohodek delavca, ki dela poln delovni čas in dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 odstotkov poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega, v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Vsaka udeleženka samoupravnega sporazuma je v svojem letnem planu dolžna določiti najnižji osebni dohodek svojih delavcev, upoštevajoč pri tem predvideni gospodarski uspeh, kar pa ne more biti manj, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. 14. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da naj bi bil najvišji mesečni neto osebni dohodek (ODmax) v organizaciji združenega dela izračunan po naslednjih osnovah in merilih': — korigirani poprečni KOD (KODk) — faktor stimulacije (FS) — število zaposlenih (po stale-žu Kz) Najvišji osebni dohodek se izračuna na naslednji način: ODmax = KODk XFS X Kz KODk se ugotavlja po nasled- nji tabeli: U : POPREČNI KOD KODk do 1.000 din 1.000 din 1.001 — 1.100 1.025 din 1.101 — 1.200 1.075 din 1.201 — 1.300 1.120 din 1.301 — 1.400 1.160 din 1.401 — 1.500 1.200 din 1.501 — 1.600 1.245 din 1.601 — 1.700 1.285 din 1.701 — 1.800 1.325 din 1.801 — 1.900 1.360 din 1.901 — 2.000 1.400 din nad 2.000 1.425 din Poprečni KOD po zgornji tabeli se izračuna: KOD (po 9. čl.) Popr.KOD- "štev. zaposl. po staležu Kz se določi po naslednji ta- beli: Število zaposlenih po staležu Kz do 100 3,0 101 — 250 3,3 251 — 500 3,6 501 — 1000 3,9 1001 — 1500 4,2 1501 — 2500 4,5 2501 — 4000 4,8 4001 — 6000 5,1 6001 — 9000 5,4 9001 — 12000 5,7 nad 12000 6,0 Tako izračunan najvišji osebni dohodek velja za delo v polnem delovnem času. Najvišji letni neto osebni dohodek kateregakoli zaposlenega, preračunan na mesec pri normalnem delovnem uspehu, ko je FS enak 1, ne sme presegati neto 6.000 din, če pa je večji od 1, ne sme presegati 7.500 din. 15. člen Nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ne more biti manjše od 90 % poprečnega OD delavca v preteklem letu. 16. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo izplačevale prejemke in izdatke, ki spadajo-v poslovne stroške v naslednjih zneskih: — Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja znašajo: a) za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur največ 80 dinarjev b) za čas odsotnosti več kot 12 ur največ 120 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 130 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu pripada za prenočevanje največ 60 dinarjev. • Dnevnice so za vse delavce enake. — Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške državne organe. - Povračilo za uporabo lastnega!' vozila v službene namene v višini 1,30 din za dejansko prevoženi kilometer, izplačilo potnih pavšalov ni dovoljeno. Podpisnice s svojimi samoupravnimi akti na podlagi strukture pogonskih stroškov določijo povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene do zneska, navedenega v prvem odstavku te alineje. — Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu. Terenski dodatek znaša največ 54 dinarjev na dan. Podrobnejša določila uredijo udeleženke v sporazumevanju s svojimi samoupravnimi akti. - Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 1000 dinarjev. Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se med seboj izključujeta. Podrobnejša določila uredijo udeleženke v sporazumevanju s svojimi samoupravnimi akti. — Delavcu se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah s tem, da delavec sam krije najmanj 20 dinarjev. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,40 dinarjev za kilometer. Upravičenost do povračila izdatkov za prevoz na delo in z dela ter konkretno višino teh povračil določijo udeleženke v sporazumevanju s svojimi samoupravnimi akti. — Povračilo selitvenih stroškov urejajo udeleženke v sporazumevanju v svojih samoupravnih aktih. Povračila selitvenih stroškov so lahko samo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko utemeljenih stroškov. — Udeleženke v sporazumevanju lahko obračunajo regres za prehrano med delom v višini 100 din na delavca mesečno. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi, oziroma vsem, ki delajo v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. . - Nagrade študentom in dijakom za prakso ter nagrade učencem v gospodarstvu ne smejo biti nižje od 500 dinarjev in ne višje kot znaša najnižji mesečni neto osebni dohodek, določen v 13, členu. I Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje. - Odškodnine racionalizator-jem, novatorjem in avtorjem izboljšav, ki naj pospešujejo inventivno dejavnost svojih delavcev, določijo udeleženke v sporazumevanju s svojimi samoupravnimi akti.. — Povračila za delovne in službene obleke svojim delavcem določijo udeleženke v sporazumevanju s samoupravnimi akti. 17. člen. Znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot znaša 6 odstotkov bruto osebnih dohodkov. 18. člen Znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 odstotka bruto osebnih dohodkov. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma oblikujejo sredstva sklada skupne porabe tako, da le-ta ne presegajo višine poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s številom delavcev v delovni organizaciji, ali po stanju konec preteklega leta. V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za: — stanovanjsko gradnjo, — za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 odstotkov izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu, — preventivno zdravstveno varstvo — odpravnine — otroško varstvo — humanitarne organizacije, — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. Udeleženke v sporazumevanju morajo oblikovati sredstva sklada skupne porabe najmanj v taki višini, da lahko krijejo izdatke za regres za letni dopust : a) Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini 900 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se pri-štejejo tudi učenci v gospodarstvu. Regres za letni dopust gre tudi učencem v gospodarstvu. V regres za letni dopust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. Udeleženke v sporazumevanju določijo konkretno višino regresa na zaposlenega, pri tem morajo predvsem upoštevati socialni in zdravstveni položaj delavca; b) Za solidarnostne pomoči se štejejo: — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije, — ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca lahko znaša denarna pomoč največ en poprečni neto mesečni osebni dohodek zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu, — enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino, - enkratne letne obdaritve upokojencev, - enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti, - druge solidarnostne pomoči. Predlog za te solidarnostne pomoči - razen pod prvo alinejo - daje osnovna organizacija sindikata; c) Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri poprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca * najožjim članom družine. Udeleženci samoupravnega sporazuma določijo kriterije za uporabo pravice do odpravnine, pri čemer zlasti upoštevajo dolžino delovne dobe in pogoje, pod katerimi je delavec pretežno delal; d) Delavec lahko dobi ob delovnih jubilejih nagrado. Zgornji zneski nagrad za delovne jubileje so: - za 10 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1 poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - za 20 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1,5 poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - za 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 2 poprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, - za 40 let (za 35 let za ženske) oziroma ob upokojitvi odpravnina (glej poglavje o odpravnini!). Kaj se šteje za delovno dobo v isti delovni organizaciji in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje, določijo udeleženke sporazuma v svojem splošnem aktu. 20. člen Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa so delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela dolžni poimensko dbravnavati izplačila iz naslova civilno-pravnih razmerij in presojati upravičenost sklenjenih pogodb. 21. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da bodo v primeru, ko zaradi modernizacije nastopijo tehnološki viški delovne sile, za odvečno delovno ■silo v okviru investicijskih sredstev predvidele tudi sredstva za odpiranje novih delovnih mest za prekvalifikacijo odvečnih delavcev. \\. DEL MERILO POSLOVNE UČINKOVITOSTI 22. člen Podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela posluje nezadovoljivo takrat, ko ustvari manjši dohodek, ugotovljen po merilih tega sporazuma, kot znaša KOD po 9. čl. sporazuma. Prav tako podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela še ne posluje uspešno, če ustvari dohodek, ugotovljen po merilih'tega sporazuma, v višini KOD po 9. členu ter le 6 % delež akumulacije v tem dohodku. V teh primerih je potrebno, da samoupravni organi proučijo poslovanje organizacije in sprejmejo ukrepe za izboljšanje. Delež akumulacije v dohodku se ugotavlja: DOH X 100 U = delež akumulacije v dohodku DOH = dohodek po 1. členu tega sporazuma AK = akumulacija (DOH — KOD) III. DEL SPREJEM IN IZVAJANJE SPORAZUMA 23. člen Podpisnice tega sporazuma so lahko organizacije združenega dela, in sicer: —■ vsaka delovna organizacija (zavod, gospodarska organizacija), ki ji je tak status priznan z registracijo pri pristojnem gospodarskem sodišču; — organizacija združenega dela v sestavu združenega podjetja; ^ — organizacija 'združenega dela v sestavu delovne organizacije, ki ima priznan in registriran status pravne osebe; — samostojne orgnizacije združenega dela, ki nimajo statusa . pravne osebe, vendar jim statut ali statutarna pogodba daje pravico, da samostojno ugotavljajo in delijo dohodek in da lahko sklepajo tudi samoupravne sporazume. O pristopu k samoupravnem sporazumu sklepa delavski svet organizacije združenega dela. Delavski svet pooblasti odgovorno osebo za podpis akta o pristopu k sporazumu. 24. člen Ko je pristojni organ vpisal sporazum v register, obvesti skupna komisija za izdelavo samoupravnega sporazuma o tem vse podpisnice ter skliče zbor podpisnic sporazuma. S tem skupna komisija za pripravo sporazuma preneha z delom. Na zboru podpisnic podpisnice izvolijo komisijo za izvajanje samoupravnega sporazuma. Način volitev komisije za izvajanje sporazuma določi zbor podpisnic. Komisija za izvajaifje samoupravnega sporazuma ima 19 čla- nov. Iz. svojih vrst izvbii predsednika in tajnika komisije ter njuna namestnika. Mandat komisije traja dve leti. Komisija imenuje iz svojih vrst in iz vrst delavcev podpisnic sporazuma delovne skupine za posamezna področja dela — eko-nomsko-analitično področje, področje problematike določanja elementov osebnega dohodka, pravno organizacijsko področje in drugo; delovne skupine so lahko stalne ali občasne. Komisija sprejme svoj poslovnik. 25. člen Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma ima naslednje naloge: — spremlja in analizira učinkovitost in izvajanje sporazuma na podlagi podatkov SDK, lahko pa tudi neposredno zahteva podatke od podpisnic sporazuma; — zbira mnenja in pripombe, ki jih imajo podpisnice v zvezi z izvajanjem sporazuma; — daje pojasnila za uporabo določb sporazuma; — izvaja postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma; — vodi evidenco o pristopih in izstopih podpisnic sporazuma; —; po potrebi, vendar najmanj vsaki dve leti skliče zbor podpisnic; — izvaja sankcije, dogovorjene s tem sporazumom. 26. člen Vsaka podpisnica sporazuma ima pravico do iniciative za spremembo ali dopolnitev sporazuma. Podpisnica predloži obrazložen predlog komisiji in vsem podpisnicam sporazuma. Če predlog podpiše najmanj 1/4 skupnega števila podpisnic, je komisija dolžna začeti postopek za spremembo v skladu z. določili, ki so v tem sporazumu in v zakonu o samoupravnem sporazumevanju določena za sprejem sporazuma. Ko predlog sprememb ali dopolnitev sprejme več kot polovica podpisnic, ga .komisija predloži v registracijo. 27. člen K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela s področja slovenske kovinske in elektroindustrije ter obrti, ki niso sodelovale v postopku sprejema, v Svoj pristop sporočijo v obliki sklepa pristojnega organa upravljanja vsem podpisnicam sporazuma, komisiji iz 24. člena tega sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu' upravnemu organu iz 13.-čl. zakona o samoupravnem sporazumevanju. S pristopom prevzame organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnica samoupravnega sporazuma. Vsaka podpisnica sporazuma lahko izstopi iz sporazuma v skladu z določili 11. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju. O izstopu obvesti tudi komisijo za izvajanje sporazuma. 1%. t\ev\ Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo v njegovem izvajanju upoštevale načela javnosti in medsebojnega zaupanja ter bodo komisiji za izvajanje samoupravnega sporazuma omogočile nadzor, tako da jim bodo dovoljevale vpogled v splošne akte ter periodične obračune in zaključni račun. IV. DEL SANKCIJE 29. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo spoštovale in upoštevale vsa določila tega sporazuma. Vsako ravnanje podpisnic, ki je v nasprotju z določili samoupravnega sporazuma, pomeni njegovo kršitev. 30. člen Za kršitev samoupravnega sporazuma se šteje zlasti: — Razporeditev sredstev za osebno in skupno porabo po zaključnem računu preko ravni, določene v tem sporazumu (člen 12); — Nepravilnosti v zvezi z izračunom obsega sredstev KOD. vštevši vse vrste dodatkov, ki povečujejo obseg teh sredstvi (čl. 5 do 9); — Nepravilnosti pri ugotavljanju obsega sredstev za osebne dohodke, ki so odvisni od stimulacije (člen 10); — Izplačila najnižjega osebnega dohodka pod-v členu 13 dogovorjenim zneskom, čeprav podpisnica posluje uspešno v smislu 23. člena; — Izplačila najvišjega osebnega dohodka preko meril in limita iz 14. člena sporazuma ter nepravilnosti v zvezi z njegovim izračunom; — Izplačila sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev v nasprotju z določili 16. člena sporazuma in nepravilnosti v zvezi z izkazovanjem/ obsega teh sredstev; — Izplačila osebnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov v višjih zneskih, kot so določeni v 17. členu sporazuma; — Odklonitev predložitve podatkov komisiji za izvajanje samoupravnega sporazuma (1. ali-nea 26. člena); — Druge kršitve določb tega sporazuma, s katerimi podpisnica očitno odstopa od dogovorjenih načel delitve dohodka in osebnih dohodkov. 31. člen Sankcije za kršitev Samoupravnega sporazuma so: — opomin, — javni opomin z objavo v dnevnem tisku, — izključitev iz samoupravnega sporazuma za dobo enega leta, ki se objavi v dnevnem tisku. Stroške v zvezi z objavo v tisku in druge stroške, nastale v postopku, plača podpisnica, zoper katero je bila izrečena sankcija. 32. člen Sankcijo za kršitev sporazuma ^izreče komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma na skupni seji. Član komisije iz delovne skupnosti podpisnice, ki je v postopku, nima pravice glasovanja. (Jlasovanje je tajno, če komisija soglasno ne sklene, da bo glasovala javno. Izreče se tista sankcija iz 31. člena tega sporazuma, za katero je glasovala večina navzočih članov. Pri odločanju, katero sankcijo bo izbrala, komisija zlasti upošteva: — obseg in težo kršitve, — stopnjo odgovornosti, — okolnosti, v katerih je bila kršitev izvršena, — stopnjo nevarnosti, ki jo ima kršitev na dogovorjeno izvajanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, — pogostnost kršitve s strani podpisnic. 33. člen Komisija ugotavlja kršitev sporazuma na podlagi ugotovitve SDK in pravnomočnih odločb sodišč oziroma na podlagi podatkov, ki jih posredujejo same podpisnice. Podpisnica ne more ugovarjati pravilnosti ugotovitve SDK, če se v zakonitem postopku pred tem organom ni poslužila pravnih sredstev, določenih v zakonu. Če podpisnica vlaga zoper ugotovitev SDK, da je kršila ta spo-raizum, pravno sredstvo, lahko obvesti o tem komisijo in zahteva njeno mnenje oz. stališče v zvezi s tolmačenjem določb sporazuma ter to mnenje oz. stališče v postopku uporabi. 34. člen Ko je komisija za izvajanje sporazuma obveščena o kršitvi, določi predsednik poročevalca iz vrst komisije ali iz vrst stalnih delovnih skupin za posamezna področja, ki po proučitvi primera pripravi poročilo za sejo komisije s predlogom sankcije. Poročevalec ima pravico zahtevati dodatne podatke od podpisnice, ki je v postopku. 35. člen Podpisnica ima pravico do zagovora. Zato jo je potrebno najmanj 8 dni pred sejo obvestiti, da bo na seji komisije obravnavana kršitev samoupravnega sporazuma, z navedbo kršitve in z vabilom, da se njen predstavnik seje udeleži ali pošlje pismeni zagovor. Predstavnik podpisnice, ki se je seje udeležil, ima pravico, da pred glasovanjem o sankciji poda zagovor. Če je podpisnica poslala pismen zagovor, je potrebno seznaniti z njim komisijo pred glasovanjem. 36. člen O seji komisije, na kateri se je ugotavljala kršitev sporazuma in glalsovalo o sankciji zaradi te kršitve, se vodi zapisnik, ki mora vsebovati naslednje podatke: — ime in naslov podpisnice, — opis kršitve in ugotovitve odgovorne osebe, — bistvene ugotovitve iz poročila poročevalca, — zagovor podpisnice oz. ugotovitev, da se kljub pravočasnemu vabilu ni udeležila zagovora. — povzetek iz razprave, — izid glasovanja s sklepom o izrečeni sankciji. Sklep o izrečeni sankciji pošlje komisija v roku 8 dni po seji v pismeni obliki in praviloma z navedbo osebe, ki je za kršitev odgovorna, kolektivnemu organu samoupravljanja podpisnice — republiškemu sekretariatu za delo in pristojni podružnici SDK. V. DEL KONČNE DOLOČBE 37. člen Podpisnice sporazuma bodo v roku treh mesecev od registracije teaa sporazuma oziroma od registracije naknadnega pristopa k sporazumu oziroma od registracije sprememb sporazuma uskladile svoje splošne akte z določili tega sporazuma. Če je splošni akt podpisnice v nasprotju z določili tega sporazuma, veljajo določila tega sporazuma. 38. člen Ta sporazum velja za tiste organizacije . združenega dela ko-vinške in elektroindustrije in obrti, ki so sporazum podpisale in imajo svoj sedež v SR Sloveniji. 39. člen Sestavni del tega sporazuma je metodologija za izračun FS in sredstev za osebne dohodke iz stimulacije, izračunanih po merilih tega sporazuma, ki jo določa komisija s svojim sklepom. 40. člen To prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma velja po sprejetju s strani udeleženk v sporazumevanju in po vpisu v razvid samoupravnih sporazumov pri republiškem sekretariatu za delo; uporablja pa se od 1. marca 1974 dalje, razen določil, ki se nanašajo na oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe, vključno z regresom za letni dopust, namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje, ki pa se uporab: Ijajo od 1. januarja 1974 dalje. PODPISNICE SPORAZUMA IZRAČUN FS IN SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IZ STIMULACIJE. ELEMENTI ZA IZRAČUN FS V100= DOH AK z. št. 3 VS = z. št. 4 z..št. 3 z. št. 5 /z. št. 3 Iz. št. U I X100 = AK CD ' IZRAČUN FS 9. FS, = 1+0.3 (z. št. 7 + z. št. 8) 10. FS,= 1+0.035 J/z. št. 6 - 6 11. FS = z. št. j)Xz. št. 10 BRUTO SREDSTVA ZA OD IZ STIMULACIJE 12. (z. št. 2Xz. št. 11) manj z. št. 2 IZRAČUN NAJVIŠ. NETO OD PO SS 13. ‘ODmax = 14. Najnižji izplačani OD za redni delovni čas Vodja računovodstva: Direktor: OPOMBA: ZA OBDOBJE: od .......... do ...... bSNOVA 1. Dohodek (DOH) zap. št. 20'DRD* 2. Brujo KOD po SS zap. št. 7 DRD . 3. Akumulacija fAK) jtep. št. 1 manj z št. 2 . 4. Vložena sredstva (VS)** 5. Celotni dohodek (CD) zap. št. 10 DRD . * Pri izračunu dohodka upoštevajte določilo Metodologije pod zaporedno števdko 25 Ur. list SR Slovenije št. 24/73. ** Podatki za točko 4 Vložena sredstva (VS) se izračunajo po metodologiji našega sporazuma iz leta 1972. \ ^ Iskrini tovarni industrijske opreme Lesce je zaposlenih dokaj kvalificiranih delavcev, predvsem strojnih ključavničarjev in orodjarjev. Na sliki: GABER kOSELJ dela kot orodjar v imenovani tovarni že 12 let m Novi diplomanti v organizacijah ZP V prvih treh mesecih letošnjega leta je diplomiralo oz. dvignilo diplomske naloge na raznih fakultetah in višjih šolah 19 naših štipendistov. Z željo, da bi čim bolj uspešneje uporabljali študijsko pridobljeno znanje, jim čestitamo za lep dosežek. 1. Zelnik Miroslav 2. Bačac Mirko 3. Gosto Jagoda 4. Stepan Miloš 5. Janež Anton 6. Alič Alojz 7. Ažman Janez 8. Vidic Slavko 9. Nežmah Vojko 10. Gaspari Metka 11. Koželj Žibert Stanka 12. Ferdih Marko 13. Merlak Ivan 14. Žlebnik Marko 15. Majcen Jože 16. Stibilj Milan 17. Bratkovič Miran 18. Peitler Alma 19. RoVtar Anton Elektromehanika Orodjarna Iskra Commerce • Elektromehanika Pržan Elektromehanika Elektromehanika Elektromehanika Elektromehanika Iskra Commerce Elektromehanika Pržan Usmerniki Aparati Iskra Commerce Gosp. aparati Elektromehanika Elektromehanika Elektromotorji EF FZS I. stop. FZE FZE FZS I. stop. FZS FZS FZE VTŠ Maribor EF FNT-kemija EF FZS FZS FZE FZS I. stop. FZE FNT-kem. tehnol. VTVŠ Pomembne vesti zadnjih šatimih dni SARAJEVO — „V Jugoslaviji danes ni nikakršne cone B, ampak je ta bivša cona zdaj Slovenija oziroma Jugoslavija, tako da z italijansko vlado o tem nimamo kaj razpravljati." To je poudaril predsednik republike Josip Broz Tito, ki je bil minule dni na obisku v Bosni in Hercegovini. LJUBLJANA — Po vsej Sloveniji in Jugoslaviji so se minule dni nadaljevale protestna zborovanja, na katerih so najodločneje zavrnili in obsodili italijanske iredentistične apetite po našem ozemlju. BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je pred dnevi obravnaval več nalog s področja tekoče dejavnosti ter med drugim sprejel družbeni dogovor o osnovah razvoja elektrogospodarstva do leta 1980. LJUBLJANA — Ob 20-letnici sklada Borisa Kidriča so slovesno podelili letošnje Kidričeve nagrade slovenskim znanstvenikom. Prejeli so jih Srečko Brodar, Sergej Pahor, Anton Suhadolc, Ciril Rekar, Janez Palde-nik, Andrej Župančič in Metod Mikuš. NEVV YORK — Na izrednem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so minuli tedeii razpravljali o surovinah in razvoju. Med drugimi je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije, zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Poudaril je, da je treba zožiti prepad med razvitimi in nerazvitimi državami, spremeniti finančni in denarni sistem, izboljšati trgovinsko menjavo in zlasti doseči popolno suverenost držav v razvoju nad njihovimi naravnimi bogastvi. Miničev govor so na sedežu OZN izredno ugodno ocenili. NEVV YORK — Varnostni svet ZN je na zadnji seji preučil najnovejšo libanonsko pritožbo zaradi nedavnega izraelskega napada na šest libanonskih obmejnih vasi. Medtem pa se je zvedelo, da libanonska armada premešča tankovske in druge enote na območja na jugu države. V zvezi s tem je egiptovski zunanji minister Fahmi izjavil, da bodo egiptovske enote napadle izraelske sile, če bodo te nadaljevale s povračilnimi akcijami proti Siriji in Libanonu. Naša skrb za kadre Delavci in vodstvo ISKRE se zavedajo, da je predvsem od ustreznih kadrovskih potencialov odvisen sedanji in bodoči razvoj Iskre. V kadre je Iskra vsa leta svojega obstoja vlagala velika sredstva, zato je danes njen kadrovski sestav izredno ugoden. V letu 1973 je imela Iskra v povprečju 24.250 zaposlenih, od katerih je imelo že okoli 1300 visoko, ali višjo izobrazbo, 2700 srednje strokovno izobrazbo ter 6600 ustrezno poklicno izobrazbo. Zaradi skokovitega razvoja tehnike in tehnologije v svetu, posebno glede elektronike, se Iskra zaveda, da je osnova vsega njenega razvoja v mladih sposobnih in visoko strokovnih kadrih, zato je njena politika pridobivanje takih kadrov predvsem usmerjena v pridobivanje diplomantov fakultet in visokih šol. V ta namen Iskra na teh šolah štipendira 648 študentov, od katerih prihaja letno v podjetje prek 100 perspektivnih mladih kadrov. Ker pa to ne pokriva vseh potreb, organizira Iskra tudi svoje oddelke na fakultetah, kjer se šola 457 že zaposlenih delavcev Iskrinih organizacij. - Iskra šola, oz. štipendira na vseh šolah v Jugoslaviji že 2816, kar predstavlja več kot 12 % vseh zaposlenih. Iskra posveča velik pomen dobremu počutju delavcev na delu, zato skrbno urejuje delovna mesta, skrbi tudi za druge pogoje: zrak, svetloba, ropot, vlaga, temperatura, posebno skrb pa posveča pravočasnemu odkrivanju raznih poklicnih obolenj in imajo zato v mnogih naših obratih zdravstvene ambulante, poleg kurativnega zdravljenja skrbijo predvsem za preventivo. Iskra sistematično organizira preventivne zdravstvene preglede delavcev na vseh izpostavljenih delovnih mestih, prav tako pa za vse delavce Iskre organizira občasno fluo-rografiranje in druge preventivne ukrepe v primeru epidemij, ipd. H zdravju delovnega človeka sodi tudi zdrava in zadostna prehrana, zato ni delovnega kolektiva v Iskri, ki ne bi imel ali svoje restavracije, v kateri lahko sleherni delavec po svoji izbiri dobi topli obrok, ali hladno malico, oz., ki nima organizirane malice prek zunanjih gostinskih ali trgovskili organizacij. Iskra meni, da je le zadovoljen delavec lahko visokoproduktiven na svojem delovnem mestu, zato posvečamo veliko pozornosti tudi ureditvi ostalih socialnih problemov delavcev. Iskra gradi, ali s svojimi sredstvi pomaga graditi stanovanja delavcem, varstvene ustanove za varstvo otrok svojim zaposlenim delavcem. Nadalje pospešuje rekreativno-športne in kulturne dejavnosti in ima svoje lastne pevske zboie, športne ekipe, dramske Skupine, zabavne ansamble, deklama-torske in recitatorske krožke. Iskrini delavci prirejajo vsako leto ob dnevu Iskre mstave svojih dejavnosti, kjer pokažejo svcja r.Sjiiuvejša dela tako slikarska, fotografska, kiparska in druga. Vrhunec športne dejavnosti pa predstavljajo Iskrine letne in zimske športne igre in avto rely, ki so najbolj množična manifestacija, izreka starih Grkov „zdrav duh v zdravem telesu". Pri vseh teh dejavnostih ima vidno mesto tudi dejavnost Iskrinega planinskega društva, saj zajema od rekreativnih pohodov v naravo do vrhunskih vzponov v najzahtevnejša gorstva doma in v svetu. Iskra skrbi tudi za oddih delavcev, za koristno izrabljen čas dopusta, zato organizirajo v svojih in tujih domovih in kampih letovanja na morju in v planinah v času letne sezone, prav tako organizirajo letovanja in smučarske tečaje za delavce in svojce v smučarskih središčih. Pri vsej tej skrbi za aktivne delavce pa Iskra ne pozabi tudi svojih upokojencev, ki so glede letovanja pozimi in poleti, dejavnosti planinskih društev, kulturne in drugih dejavnosti enakopravni ostalim članom Iskre in se te svoje pravice tudi poslužujejo. Iskrini upokojenci so tudi sicer redno tedensko obveščeni o vseh pomembnih dogajanjih v Iskri prek tednika „Iskra“, ki ga izdaja Iskra v več kot 22.000 izvodih, ki ga vsak upokojenec prejema brezplačno. Zaradi samoupravnega sporazuma kovinske in elektro industrije Slovenije objavljenega na 5. in 6 strani, žal danes nismo mogli objaviti vsega pripravlje nega gradiva. ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV IN ZABAVNE ELEKTRONIKE (kratko: ISKRA - IEZE) Ljubljana, Stegne 17 Skladno z zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register in na podlagi ustreznih členov iz statutov temeljnih organizacij in ^tatuta delovne organizacije ISKRA - IEZE, ter na osnovi sklepov pristojnih organov upravljanja Komisije za razpis pri organih upravljanja v TOZD in v delovni organizaciji ISKRA - IEZE v skupni objavi razpisujejo naslednja delovna mesta delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo oziroma delavcev na delovnih mestih individualnih in članov kolegijskih poslovodnih organov: A. V DELOVNI ORGANIZACIJI ISKRA - IEZE Ljubljana, Stegne 17 1. GLAVNEGA DIREKTORJA IEZE J J ’ g - visoka ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali nravne smeri 2. roMOCN,&“^^ visoka ah višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri - ™r.T..,~„a*ct*vno Znanje angleščine ali nemščine, 3. DIREKTORJA PROGRAMSKO INVESTICIJSKEGA PODROČJA - . visoka ah višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri . ~ „ aktivno znanje angleščine ali nemščine, 4. DIREKTORJA FINANČNEGA PODROČJA s, sTkretarm^SIm^ *m" . visoka ali višješolska izobrazba pravne oziroma upravno-pravne nje pogoje Kandidati za prei navedena delovna mesta morajo izpolnjevati še nasled- - da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; - da imajo vsaj 10 let prakse v svoji stroki, od tega vsaj 5 let na odgovornih delovnih mestih v delovnih organizacijah; - da imajo strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti; - da so moralno in politično neoporečni ter samoupravno usmerjeni. Pismene ponudbe kandidatov s potrebnimi dokumenti o izpolnitvi posameznih pogojev in z opisom dosedanjih zaposlitev in dela, ter programa dela za naprej, je treba nasloviti na ..KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST V DELOVNI ORGANIZACIJI*- — ISKRA - IEZE, Ljubljana, Stegne 17 B. V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA V SESTAVU DELOVNE ORGANIZACIJE ISKRA - IEZE 1. V TOZD AVTOMATIKA, Ljubljana, Pržan, Bitenčeva 68 DIREKTORJA TOZD - Pogoji: visoka izobrazba elektro, strojne, organizacijske ali ekonomske smeri s petletnimi delovnimi izkušnjami v svoji stroki in spo-. sobnostmi vodenja TOZD, ali - višješolska izobrazba istih smeri in z enakimi delovnimi izkušnjami - znanje tujega jezika, Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programa dela za naprej, naslovijo kandidati na ..KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD AVTOMATIKA, Ljubljana, Pržan, Bitenčeva 68,“ 2. V TOZD FEfUTI, Ljubljana, Stegne 19 DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri s petletnimi delovnimi izkušnjami v svoji stroki in sposobnostmi vodenja organizacije, ali 1 - višješolska izobrazba istih smeri in z osemletnimi izkušnjami in sposobnostmi vodenja organizacije in - znanje enega tujega jezika. Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev in programom dela za naprej, naslovijo kandidati na ..KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD FER1TI, Ljubljana, Stegne 19 “ 3. V TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, Žužemberk 1. DIREKTORJA TOZD - Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ali - višja strokovna izobrazba istih smeri in 8 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ali - srednješolska izobrazba istih smeri in 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodnja organizacije - znanje enega tujega jezika. 2. VODJO TEHNIČNE SLUŽBE KERAM. KOND. Pogoji: visoka izobrazba tehnične smeri. 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, ali - višješolska izobrazba iste smeri, 8 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, ali srednješolska izobrazba iste smeri in 10 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. 3. VODJO ENOTE VF KERAMIKE s sedežem v Ljubljani, Stegne 19 Pogoji: enaki kot pri vodji tehnične službe Keram. Kond. 4. VODJO KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoji: enaki kot pri vodji teh. službe Keram. Kond. s tem, da se pri izobrazbi doda še ekonomska smer (2) - znanje enega tujega jezika. 5. VODJO KONTROLNE SLUŽBE Pogoji: enaki kot pri vodji teh. službe s tem. da se za tehnično smer zahteva elektro stroko - šibki tok. 6. VODJO GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE KERAM. KOND. Pogoji: enaki kot pri vodji kontrolne službe (5) 7. VODJO GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV Pogoji: enaki kot pri vodji tehnične službe (2) Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela za naprej, naslovijo kandidati na ..KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, Žužemberk". 4. V TOZD KERAMIKA, Ljubljana-Vižmarje, Pipanova pot 18 DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri s triletnimi izkušnjami v svoji stroki na odgovornih delovnih mestih, ali - višješolska izobrazba istih smeri s petletnimi izkušnjami v svoji stroki na odgovornih delovnih mestih . znanje enega tujega jezika. ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela za naprej, naslovijo kandidati na ..KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD KERAMIKA, Ljubljana-Vižmarje, Pipanova pot 18.“ 5. V TOZD MAGNETI, Ljubljana, Stegne 21 DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri. 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ali višja strokovna izobrazba istih smeri in 8 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ali - srednješolska izobrazba istih smeri in 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije znanje enega tujega jezika. Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela za naprej, naslovijo kandidati na ,,KOMISIJO ZA RAZPIS' DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD MAGNETI, Ljubljana, Stegne 21.” 6. V TOZD ORODJARNA, Ljubljana, Stegne 17 DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ali - višja strokovna izobrazba istih smeri in S let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije. v. -*-• *■ - - ' pisnih ZA Ljubljana, Stegne 17.“ Pismene (Dalje na 8. strani) Del udeležencev izleta na vrhu Sonnblicka, pred kočo vremenskega observatorija. Osvojili smo še drugi tritisočak Turno smučarski izlet na Sonn-blick v Avstriji, ki ga je organiziral odsek za turno smučanje pri PD Kranj in planinska sekcija Iskra Elektrome-hanika, vodil ga je naš znani gornik Tomaž Jamnik, pretekli petek in sobota (12. in 13. april) je bil srečno izveden. Ker je bilo zanimanje za turo manjše, smo se tokrat odpeljali le s kombijem in dvemi osebnimi avtomobili. Prespali smo v Dollachu pri Heiligenblutu.. Zjutraj smo se še pri zvezdnatem nebu odpeljali proti cilju, po spodnjem delu Grossglocknerske ceste in nato peš do vrha. Na ta način nam je uspelo izkoristiti najugodnejši sneg za spust v dolino. Vsi udeleženci smo bili z izletom zelo zadovoljni in še posebno člani PS Iskra Elektromehanika, saj smo kot člani sekcije, osvojili že drugo nad 3000 m visoko goro. Naporna tura na 3106 m visoki Sonnblick se nam je bogato obrestovala. Spustili smo se namreč iz samega vrha, kjer je postavljena tudi koča z observatorijem, in Skoraj do parkiranih avtomobilov. Spust je bil dolg nekaj kilometrov, z Pred letnipii športnimi igrami Iskre Letne športne igre Iskre se nam bližajo, kolektiv EMO Celje se je odločil, da bo prevzel organizacijo letošnjih letnih iger - zanima me, katere vse panoge so vključene v ta športna tekmovanja in če so organizatorji kaj pomislili na to, da bi kot redno tekmovalno panogo vključili tudi plavanje. In če ne, zakaj ne? i S. višinsko razliko nekoliko manj kot 2000 m. V zgornjem delu je bUo na trdo zmrznjenem snegu malo pršiča, v spodnjem pa ga je toplo sonce ravno prav segrelo za prijetno smučanje. Navdušeni nad doživetji smo se dogovorili, da bomo še šli, ker nam krepi tudi telo in daje novih moči. ISKRA - INSTRUMENTI OTOČE Z Dugega otoka pri Zadru se je vrnila prva brigada osemnajstih mladink in mladincev. Po desetih delovnih dneh so imeli v Ljubljani še poslovilno kosilo; v restavraciji S la vi ja so se zbrali skoraj vsi, pa čeprav jih večina ni bila iz Ljubljane, pa tudi naporna pot je bila za njimi. Brigado na Dugem otoku je na pobudo Počitniške skupnosti Iskre organizirala Koordinacijska konferenca Zveze mladine ZP. Brigadirji opravljajo v Iskrinem kampu zemeljska dela, ki so jih nekateri ocenili bolj za „kamenska“ dela. Urejajo košarkaško igrišče, prostor za igranje namiznega tenisa, pripravljajo prostor, kjer bodo postavili balinišče, urejajo pomol in kopališče kot tudi teraso in temelje, kjer bodo stali novi šotori in montažna hiša. Delovni dan 1. brigade je bil takle: vstajah so ob 5. uri zjutraj, sledila pa sta telovadba in zajtrk, ob 6. uri pa so že začeli delati. Od 18. do 19. so imeli pohtično uro, v zgodnjih večernih urah pa tovariške večere, ki so se jih pogosto udeleževati tudi mornarji z bližnjega patrolnega čolna jugoslovanske vojne mornarice. Na političnih urah ter na tovariških večerih so med drugim obravnavati različna vprašanja, med njimi sistem obveščanja v TOZD, energetsko krizo v Jugoslaviji, mladinska vprašanja, probleme odsotnosti z dela ipd. Štiri najmarljivejše - 2 dekleti in 2 fanta - so razglasiti za udarnike: za udarnike so razglasiti Mileno Bohle iz Mokronoga, Marijo Štrakelj iz Ljubljane, Lojzeta Lukežiča iz Semiča in Jožeta Zupančiča iz Žužemberka. Ob slovesu pred restavracijo Slavija in pozneje na avtobusni postaji so se brigadirji zaobljubiti, da bodo skupaj preživeti dopust V. sindikalno prvenstvo v veleslalomu 2. BUDIČ JOŽE 3. UD1R JANEZ 49,9 53,0 Na smučišču Zatrnika seje dne 20. marca zbralo 26 smučark in smučarjev. Nastopili so v vseh starostnih razredih, iazen žensk nad 30 let. Le—te pa vabimo ria šesto prvenstvo v letu 1975. Na dobro pripravljeni 500 m dolgi progi z 20 vratci so bili doseženi naslednji rezultati: Ženske do 30 let 1. PIKON BARBARA 37,5 2. PRETNAR JOŽICA 51,8 3. DEŽMAN NADA 57,6 Moški do 25 let 1. ARH JANISLAV 38,8 2. PLUT SREČKO 41,0 3. FAGANEL FRANCI 44,9 Moški od 25 do 30 let * T. POGAČNIK ZDRAVKO 39,2 2. VUKELJ JOŽE 40,2 3. VODOPIVEC JANEZ 42,1 Moški od 35 — 45 let 1. FAGANEL RADO 41,4 Moški nad 45 let 1. GRADNIK SERGEJ 50,1 2. TRUHACEV NIKO 57,9 Vsi imenovani'so prejeli priznanja. Za vse tekmovalce je bilo' izžrebanih dvanajst praktičnih daril. Jože Treven POPRAVEK Pri objavi možnosti in pogojev za letovanje v 1. 1974 s Počitniško skupnostjo Iskra v prejšnji številki ,.Iskre“ se je vrinila neljuba pomota. Napisali smo namreč, da stane cena penziona za odrasle v domovih UJV v Umagu, Savudriji in Debelem rtiču po 60 din, dejansko pa je ta cena 65 din. Prosimo interesente za letovanje v naštetih krajih, da ta popravek upoštevajo. (Nadaljevanje s 7. strani) V TOZD UPORI, Šentjernej na Dolenjskem DIREKTORJA TOZD . Pogoji: visoka izobrazba tehnične ati ekonomske smeri s 5 letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu, ati - višješolska izobrazba enakih smeri in z 8 letnimi delovnimi izkušnjami ria vodilnem delovnem mestu, ali - srednješolska izobrazba enakih smeri z 1 (Metnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu Pismene ponui znanje enega tujega jezika. idbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevan ju razpisnih pogojev ir, programom dela za naprej, naslovijo kandidati na ..KOMISIJO Z 4 PvAZPlS DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD UPORI Šentjernej na Dolenjskem." 8. V TOZD ŽARNICE, Ljubljana, Kotnikova 16 DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka izobrazba tehnične ati ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ati - višješolska izobrazba enakih smeri in 8 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije, ati - srednješolska izobrazba enakih smeri in 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije - znanje enega tujega jezika. Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom dela za naprej, naslovijo kandidati na ..KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST - ISKRA IEZE - TOZD ŽARNICE, Ljubljana, Kotnikova 16.“ V TOZD ELEKTROLITI, Mokronog 9. DIREKTORJA TOZD Pogoji: visoka izobrazba tehnične ati ekonomske smeri s 5 .letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu, ati - višješolska izobrazba enakih smeri in z 8-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu, ali - srednješolska izobrazba enakih smeri z 10-letnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. pogojev RAZPIS DELOVNIH MEST - ____________ . —- ....................., r~ Skupni pogoji za razpisana delovna mesta pod B so še naslednji: - da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori; - da imajo strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti; - da so moralno in politično neoporečni in samoupravno usmerjeni. r. 2. 3. 4. C. \ Vsak kandidat mora v svoji ponudbi točno navesti, za katero delovno mesto kandidira. Kandidira se lahko za največ dve delovni mesti - pogojno. Ponudbe morajo biti pismene in naslovljene na ,,KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST ISKRA - IEZE" tiste organizacije združenega dela, za katero je razpisano delovno mesto in kandidat kandidira. Razpis velja do vključno 15. maja 1974. Po tem roku prejetih ponudb se ne bo upoštevalo. Komisije za razpis bodo o izbiri kandidatov in o imenovanju kandidatov obvestile vse, ki so kandidirati v roku enega meseca od izteka razpisnega roka. Zmagi ekip iskre V prvem kolu ekipnega šahovšk££2 tekmovanja za pokal predsednika Tita sta prvi dve ekipi Iskre zasluženo zmagali, tretja ekipa pa je bila poražena in je Izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Ekipa Iskra I je v tem kolu premagala ekipo Pionir I z rezultatom 2,5 : I, 5 točk. Zmagala sta Živorad Andre-ič in Janez Kumše, remiziral Pavle Sešek, partijo pa je izgubil Vito Šou-kal. V naslednjem kolu bo nasprotnik te naše ekipe ekipa Železničar I. Ekipa Iskra II je z enakim rezultatom premagala ekipo UJV II, pri čemer sta zmago zabeležila Bogdan Brezigar in Matjaž Pertot, remiziral je Anton Jerina, na četrti deski pa zaradi odsotnosti četrtega člana ekipe Iskra dvoboja ni bilo in je točka pripadla ekipi UJV II. V naslednjem kolu se bodo naši šahisti pomerili z zmagovalcem iz dvoboja Litostroj I in Pionir II. Tretja Iskrina ekipa je v dvoboju z moštvom Saturnus II doživela poraz z rezultatom 1,5 : 2,5, pri čemer je svojo partijo dobil Stane Cimerman, remiziral Maijan Kovač, izgubila pa sta Juriča Zadravec in Lado Dekleva. Ta poraz pomeni tudi slovo te naše ekipe od nadaljnjega tekmovanja, -ko Uspešno II. kolo V drugem kolu sindikalnega prvenstva Ljubljane v nogometu so se nogometaši tovarne električnih aparatov srečali z ekipo Tiki. Tekma je bila na Druga mladinska brigada pred odhodom iz Ljubljane. na Dugem otoku, morda pa že tudi prvo- zato že več poletij stalne goste, verjetno pa majske praznike. Sam kamp in okolica sta se bodo za letovanje na Dugem otoku odlo- jih tako navdušila, da- verjetno ne bo več čili tudi mnogi drugi Iskraši. leta, ko ga ne bi obiskati. Brigadirje obeh skupin - ene v Ljublja- Priznati moram, da so tudi mene tako ni, druge pa na Dugem otoku - sem po- ' navdušiti, da sem odpotoval na Dugi otok. baral, kako bi bilo treba bolje urediti kamp. Čeprav poznam skoraj vso jadransko obalo, Meniti so, da bi morale Iskrine tovarne sem bil nad lepotami Dugega otoka in prispevati nekatere svoje izdelke, gornjega dela Kornatov tako navdušen, da Dopust delavcev bi bil, če bi Iskrine bom verjetno tudi jaz preživel kakšne po- tpvarne pomagale Počitniški skupnosti, čitnice v Iskrinem kampu. Res, čudovit je! l^hko še cenejši pa tudi prijetnejši. Po Iskri- Ob prihodu v kamp nas je na pomolu ni“ organizacijah bi morati Počitniško sprejela druga skupina brigadirjev, le žal je skupnost vzeti kot skupnost celotnega ZP. - verjetno zaradi slabega vremena — poza- T° je zdaj med drugim tudi naloga briga- bila na trikratni hura. Medtem ko je imela dlrjev. da v svojih organizacijah opozorijo prva brigada izredno lepo vreme, pa dela na P°men PS, če že zaradi drugega he, vsaj druga brigada v izredno neugodnih vre- zato, ker je letovanje delavcev v Iskrinih menskih pogojih. Zaradi slabega vremena domovih precej cenejše kot drugod. Žal, je izkoristijo vsak trenutek, ko ne dežuje, za zainteresiranost posameznih delovnih orga- delo. Tako so delati tudi v soboto in ne- nizacij za takšno letovanje izredno majhna, deljo, ko sem bil na obisku pri njih. Da bi Y. škofjeloški tovarni so med drugim celo izpolnili zadano nalogo, so se dogovorili za izjavili, da noben izmed njihovih delavcev tako imenovane udarne dneve, takrat nam- n? bo letoval na Dugem otoku, zato tudi reč delajo ves dan — od zore do mraka. n*so poslati nobenega v brigado. Res, čuden Dekleta pomagajo še v kuhinji, izvoliti pa so odnos! , tudi „WC referente", kandidati za to Sedanja brigada na Dugem otoku je „pomembno“ dolžnost pa so le fantje, potrdila pravilnost zahtev nekaterih, da je Imajo tudi „kazenski bataljon", v njem pa treba v okviru ZP organizirati takšne de-so brigadirke in opravljajo lažje delo. lovne akcije. Način dela v brigadi je izredno Najvišje telo brigade je konferenca, ki jo dobrodošel za aktiv, za družbenopolitično vodi Marina Glavan, namestnica komandirja delo, za spoznavanje med mladimi kot tudi brigade Miloša Pavlice«. Brigadna konferenca za reševanje ekonomskih težav nekaterih obravnava in rešuje vsa Vprašanja, s katerimi služb skupnega pomena. Mladina je z de- se srečujejo brigadirji. lovno moralo, čeprav ni navajena delati s Naj omenim, da ima druga skupina tudi krampom in lopato, ravnati z razstrelivom, svojega ljubljenca, to je 6-letni Aleš - sin dokazala, da je sposobna opraviti vetikan-ene izmed brigadirk. Brigadirjem nosi topel sko delo. . . * čaj in hrano, jim pomaga pri manjših delih, Naj še omenim, da je brigada na Dugem zjutraj pa se prvi prebudi, zato ga imajo otoku, čeprav še ni narejen noben obračun, nekateri kar za „budilko“. Obe skupini sta ekonomsko upravičena ter, da bo mladina izredno pohvalili kuharico Karolino Rome gotovo odigrala pomembno vlogo tudi pri iz Hrastnika. Vsi trdijo, da tako dobro ne izgradnji počitniškega centra v Pine ti pri jedo niti doma. Ni čudno, da ima kamp Novigradu. Lado Drobež . V četrt ure so brigadirji raztovorili 4 tone cementa. nogometnem igrišču na Črnučah. Ekipa „Aparati“ je pokazala dobro igro in zato 'tudi prepričljivo zmagala z rezultatom 3 : 1 (1 : 1). Gole so zabih: Ervin Prašnikar, Gojko ŽIvkovič in Drago Suka v. Medtem ko teče sindikalno prvenstvo Ljubljane, pa se mladinci v ic-varm že resno pripravljajo na občinske prvenstvo občine Ljtlbljar.a-Beži-grad v malem nogometu. ^ Kastelic Šahovski brzoturnir V počastitev 25-letnice tovarne električnih aparatov v Ljubljani marljivi šahisti tovarne pripravljajo brzo-potezni šahovski turnir, na katerem ZAHVALA • Ob tragični izgubi moje drage sestre naj bi sodelovali v čim večjem številu šahisti vseh delovnih organizacij ZP. Turnir (na 5 minut) bo 12. maja t.l. v prostorih menze tovarne elektronskih naprav v Ljubljani, na Stegnah. Prijave udeležencev zbira Bogdan Brezigar, tovarna električnih aparatov, Ljubljana, Savska c. 3, tel.: 320-441 afi313-739. Na ta turnir vabimo VŠČ Clhiste organizacij ZP Iskra, hkrati pa je zaželeno, da bi s seboj prinesli na dva igralca po 1 šahovsko garnituro in 1 šahovsko uro. DOPISUJTE k_________________________y ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JUSTINE BAJT se najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč sodelavcem na liniji elementov v TOZD TEA ter vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Sestra Albina Lužar ZAHVALA Ob smrti drage mame LUCIJE JELOVČAN se najlepše zahvaljujem sodelavcem v oddelku Elementi obrata TEA v kranjski tovarni za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Slavka Hlebš FRANCA JAGODICA se najlepše zahvaljujem sodelavcem v oddelku navijalnice relejev obrata TEA v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec ter finančno pomoč. Hčerka Milka Jarc ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov n^ vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana