k re ta ria to v za odnose s tu jin o vseh rep u b lik in p o k ra jin te r pod p o k ro v i­ te ljs tv o m Zvezne kon ference SZDL; sim pozij je bil v Z ag rebu m ed 2. in 4. decem brom 1976. O snovni celj sim pozija je bil, da se z znanstveno an a li­ zo vzrokov in posledic iz se ljevan ja n aš ih izseljencev, n jih o v eg a ekonom ske­ ga in po litičnega položaja, o rgan iz iranosti in d ru žb en e ak tiv n o sti v deželah, k je r so se n aselili te r n jih o v e povezanosti z m atično dom ovino osvetlijo na jnovejš i procesi in s ta n je v našem izseljenstvu . N a sim poziju je b ilo p re b ra n ih 47 refera to v , od tega so jih p rispeva li 11 zn an stv en ik i iz v rs t jugoslovansk ih izseljencev. D ejstvo je, da so vsi p r i ­ spevki pom em ben m e jn ik v po zn av an ju n e k a te rih zgodovinskih , sociolo­ ških, po lito lošk ih , geografskih , lin g v ističn ih in d ru g ih aspek tov izse ljen ­ stva. R e fe ra ti so v Z b o rn iku razd e ljen i na š tir i poglav ja: S plošni re fera ti, Izse ljevan je iz Jugoslav ije , D ružbeni, ekonom ski in po litičn i položaj naših izseljencev te r O blike in k a ra k te r sodelovan ja izseljencev z Jugoslav ijo . V Z born iku so ob jav ljen i tu d i d iskusijsk i p risp ev k i te r b iog rafije referen tov . M ed re fe ra ti zavzem ata v idno m esto p risp ev k a V lad im irja K l e m e n ­ č i č a in A n to n a G o s a r j a , k i sta h k ra ti tu d i ed ina p risp ev k a iz SR Slo­ venije . A n ton G osar je v svojem re fe ra tu ob ravnaval geografsko raz p ro ­ s tran jen o s t slovensk ih izseljensk ih je d e r po svetu te r o rgan iz iranost izse­ ljencev . P risp ev ek V lad im irja K lem enčiča, k i je h k ra ti tu d i uvodno po ro ­ čilo k skup in i re fe ra to v o iz se ljev an ju iz Jugoslav ije , je nakaza l glavne vzroke in tokove m asovnega iz se ljev an ja v zad n jih dveh s to le tjih te r k r i­ tično označil dosedan je znanstveno delo n a tem področju . V celo ti je zb o rn ik »Iseljen ištvo n aro d a i n arodnosti Ju g o slav ije i n je ­ gove u za jam n e veze s dom ovinom « dobra osnova za n a d a ljn je p o g lab lja ­ n je v p ro b lem atik o izseljenstva , posebno še v S loveniji, k i je v tem p o ­ g ledu v zaostanku za osta lim i rep u b lik am i in po k ra jin am i. R ado G enorio Dr. En ver D ukagjin i: G radska n aselja M etoh ije (D u k a g jin i). P riš tin a 1978. U n iv erz ite t u P riš tin i, P riro d n o m a tem atičk i fak u lte t, 319 s tran i i U rb an a geografija je v ra z v itih deželah doživela velik razm ah te r je vseb insko zelo n ap red o v a la in raz širila delovno področje . P red v sem p a je m očno p reseg la koncep t k lasičnega kom pleksnega »an tropogeografskega proučevan ja« m est in m e stn ih naselij. V tem razvo ju jugoslovanska geo­ g ra fija m očno zaosta ja , k a r se jasno kaže tu d i iz p reg le d a s ta n ja jugoslo­ vanske u rb an e geografije v povo jnem obdobju , k i ga je Igor V rišer podal 1970. le ta na p rv em jugoslovanskem sim poziju o u rb a n i geografiji (G eogra­ phica S lovenica 1) in m ed d an ašn jim stan jem . Zato sodi p riču jo ča š tu d ija E nvera D u k ag jin ija m ed one red k e u rb a n e š tud ije , k i so v določenem po ­ gledu p reseg le trad ic io n a ln i koncept. Še vedno je seveda m očno v o sp red ­ ju zgodovinski m om ent, k i p a je za to lm ačen je razv o ja P riz ren a , D jakovi- ce in P eči (P riz ren i, G jakoves, P e je s), n jih o v ih funkcij g lede n a vse reg i­ onalne e lem en te razvo ja (politične, p rom etne, trgovske, gospodarske in p reb iv a ls tv en e), zelo po treben . G lede n a obsežno razpoložljivo lite ra tu ro in sam o av to rjev o poznavan je te p ro b lem atik e je v k n jig i p rav z ap rav po ­ d an a razv o jn a ana liza celo tne M etohije ob u p o štev an ju vseh razv o jn ih d e­ javn ikov . Sem je p rik lju č en tu d i so liden p rik az razv o ja in s ta n ja d an ašn jih gospodarsk ih de javnosti te r vp liv posam eznih funkcij te h m est n a občine M etohije . T i po izkusi g rav itac ijsk e op rede litve so dokaj zanim ivi, v en d a r glede n a m a jh n o štev ilo občin (9) in n a bližino vseh tr e h sred išč nekoliko p rem alo in tenzivn i. V sekakor pa bi b ila p r im e rja v a z re z u lta ti V rišerjeve š tu d ije o v p liv n ih obm očjih jugoslovansk ih m est zelo zan im iva (G eograf­ ski v es tn ik 1973). Ne g lede n a te h tn o s t p rv eg a dela š tu d ije pa je n je n d ru g i del, k i p re d ­ s ta v lja analizo rez u lta to v podrobnega kom pleksnega raz isk o v an ja dnevne in tedenske m ig rac ije delovne sile v om enjena t r i m esta, dalje m igracij 13 — G E O G R A FSK I V E S T N IK J93 štu d e n to v in učencev, zd rav stv en ih m igracij, trž n ih m igracij in m igracij iz tr e h m est v d ru g a naselja , te h te n m etodološk i p ris to p in tu d i vsebinsko nov p risp ev e k k p o zn av an ju razv o ja naselij in M etohije n a sploh. V dokaj obsežne in te m e ljite an k e te za posam ezne v rs te m igracij so b ile za je te p rav vse s tru k tu re d n evn ih in d ru g ih m ig ran tov . R ezu lta ti an k e te p a so b ili še dopo ln jen i s p riložnostn im a n k e tiran jem vzrokov m igracij in n e k a ­ te r ih elem en tov socio-ekonom ske s tru k tu re v naseljih , k i da je jo največ n a jra z ličn e jš ih m ig ran tov . H k ra ti z analizo so im igracije p rik azan e tud i g rafično z zonam i n jih o v e oddaljenosti, sm eri in in ten z ite te . Š tud ijo zak ljuču je obsežnejši iz%Tleček v a lbanšč in i in k ra jš i v anglešči­ ni, v rs ta zelo te h tn ih slik o razv o ju naselij in tab e le m ig ran tov . M irko P ak Iz p oljske geografske k n jiževn osti R yszard D om anski: G eografia ekonom iczna, PW N, W arszaw a-P oznan , 1978, str. 398. P riro čn ik za š tu d e n te ekonom ije, ko t je nap isano n a d ru g i s tran i, je v sekakor več ko t sk ro m n a oznaka za delo, k i je zah tevno tu d i za k lasično izobraženega geografa. Iz p reg leda p ro b lem atik e je razv idno , da gre za eko­ nom sko geografijo v n a jš iršem pom enu besede, ozirom a za d ružbeno ge­ ografijo . V sebina je raz d e lje n a na š tir i osnovne dele: m etodologija ekonom ske geografije; sistem n arav n o okolje — družba; p ro sto rsk a s tru k tu ra gospo­ d a rs tv a in d ružbe; d ružbenogospodarsk i procesi v geografskem prosto ru . Delo b i zah tevalo tem eljite jšo obravnavo, česar p a p ro s to r ne dopušča, zato se m oram om ejiti le na splošne ugotovitve. P red v sem je tre b a delo označiti za tem eljito p r ip ra v lje n p riro č n ik za področje d ružbenogospodarske geografije. V p o ljsk ih o kv irih se s p re d ­ s tav ljen im delom lahko p r im e rja v e rje tn o le še G eografija p reb iv a ls tv a A. Jag ie lsk eg a iz W roclaw a. V sebina o d k riv a svo js tven i in sam onik li geografsk i duh, k i očitno ne pozna okostenelosti. A v to r teži za k a r n a jbo lj popoln im prikazom vseb ine p ro u čev an ja ekonom ske geografije. To je razv idno tu d i iz p rim e rja v e v se­ b ine av to rje v ih sk rip t iz 1. 1975 in tisk an e izd a je t r i le ta kasneje . T iskani izda ji je av to r dodal ali b is tveno p red e la l v rs to poglavij, tako o m onito- r in g u (sistem opazovanja, ocene in prognoze s ta n ja ) človekovega okolja, le ta lsk ih in sa te litsk ih posnetk ih , obm očjih oskrbe, tu r is tič n ih obm očjih, stičišč ih m o rja in kopnega, p rag o v n i analizi, razv o ju g radben ištva , p ro s to r­ sk i iz rab i podeželja, deželah v razvo ju , p rocesu in d u stria lizac ije in p ro ­ sto rsk ih sprem em bah , d in am ik i m est, p redvsem p a je te m eljito p red e la l in raz š iril ce lo tn i d ru g i del p riro čn ik a ; o okolju . P osebno pozornost zasluži m etodološka s tran . P re d s tav ljen e so štev ilne m etode, tak o v opisni oblik i ko t tu d i s pom očjo 115 k a rto g ra fsk ih prilog. M arsikdo bi v e rje tn o zam eril a v to rju p reve liko fo rm alizacijo geografske p rob lem atike , p rev e lik p o u d arek m etodološko-tehnološk i p la ti. A v to r res izh a ja iz k ro g a ekonom istov in m atem atikov , zato je razum ljivo , da skuša b iti v ed n o natančen , s tv a ren , n e p a to liko opisen. S icer je pa v e rje tn o vloga podobn ih p riro čn ik o v poleg so lidnega p rik az a o b jek ta p ro u čev an ja p redvsem v p re d s ta v itv i m etodo log ije raziskav , k a r je R. D om anski iz­ p e lja l v po ln i m eri. Z d rug im i besedam i: ob E konom ski geografiji R. Do- m anskega človek ne ču ti po treb e po n ab av i d o d a tn ih to v rs tn ih priročn ikov . M arijan K lem enčič