telovadnice stran s LIST TELESNO tULTUivO Ljubljana - nedelja, 1. aprila 1962 - Cena 30 din - Leto XVII ZIMA SE UMIKA POMLADI Danes še večje zanimanje za nogometne tekme vseh vrst - V L zvezni ligi največje presenečenje zmaga Novega Sada na Reki - Kljub premoči poraz Maribora v Zagrebu - Olimpija ima v SCL že sedem točk prednosti Današnja nogometna nedelja je bila — seveda tako kot vse druge — zelo pestra in zanimiva. V I. zvezni ligi pa tudi v obeh drugih zveznih ligah in v slovenski conski ligi je Bil danes popoln spored in vse kaže, da se zima, blato in brozga ter s snegom pokrita igrišča počasi umikajo pomladanskemu razpoloženju. Gledalcev je vse več In več, vreme je toplejše, skratka, pogoji za nogomet postajajo počasi normalni. TRI PRESENEČENJA V I. ZVEZNI LIGI V XVII. kolu za državno prvenstvo v nogometu so bila na •V' sporedu zanimiva srečanja in malokdo je pričakoval, da se bo borba za točke v Beogradu, Novem Sadu in na Iteki končala tako, kot smo danes zvečer prejeli poročila v naši redakciji. V prvi vrsti to velja za nastop mlade enajsterice Novega Sada na Reki, kjer so gostje kljub nič kaj prida igri, zabeležili skoraj senzacionalno zmago 3:0. Rečani so šli z igrišča sklonjenih glav, čeprav so bili skoraj vso tekmo v premoči. Drugo presenečenje je bilo v Beogradu. Crvena zvezda, ki je odlično začela spomladanski del prvenstva, je doživela poraz že prejšnjo nedeljo v Mostarju, se- ago nad Sudanom ^ reprezentanca ZAR zasluga v 0koširki.naSlOV afriSkega prVa' New York — Zadnji bilteni o nem tenisu, na katerem nastopa 18 moških in ženskih reprezentanc. Favoriti pri moških so Švedska, Jugoslavija in Zahodna Nemčija. Za našo reprezentanco nastopajo: Markovič, Hr-bud, Teran, Vecko in Korpa ter Pirčeva in Cadeževa. V prvih srečanjih sta naši moška in ženska reprezentanci prepričljivo odpravili svoje na« in vse kaže, da bo ta borba zares precej ostra, kjer je kandidatov cela vrsta: Crvena zvezda, Dinamo, Vojvodina, Hajduk.. . 2ELJEZNICAR — KANDIDAT ZA I. ZVEZNO LIGO Da, to je prav tisti Zeijczni-čar, ki je prejšnjo nedeljo doživel poraz v Mariboru. Danes je premagal SpIJt s 5:0 in prevzel prvo mesto na lestvici II. zvezne lige — zahod, medtem ko je Sloboda iz Tuzle doživela poraz v si%čanju s Karlovcem. Seveda nas še bolj zanima srečanje Maribora s Trešnjevko, ki se je končalo s tesnim porazom Mariborčanov, čeprav je imel Maribor nekaj priložnosti, da bi dosegel zmago. Naš poročevalec iz Zagreba pravi, da je pravo čudo, kako je Mariborčanom uspelo zgrešiti toliko zrelih priložnosti. Vsekakor drži, da bi Maribor danes lahko pospravil še dve nadaljnji točki. Res pa je tudi, da ne moremo od vijoličastih nedeljo za nedeljo pričakovati novih uspehov. rt’ OLIMPIJA BREZ TEKMECA To prav gotovo velja — in še kako! Olimpija je v tem kolu dosegla najvišji rezultat v letošnjem tekmovanju SCL, kar z 10:0 je premagala Odred-Krim in s tem enkrat dokazala, da je za razred boljša od svojih tekmecev v tej konkurenci. Se nekoliko bolj se je odmaknila od svojih zasledovalcev Slovana, Rudarja, in Ljubljane, saj zna- N ADALJEVANJE NA 8. STR. Zakaj v bolnišnico? Eden najboljših slovenskih športnikov leži v bolnišnici. Izgubili smo, vsaj začasno, najhitrejšega tekača na srednje iroge, fanta, ki bi nas mogel častno zastopati na letošnjem •vropskem prvenstvu v Beogradu. Saj to ni najvažneje ah bomo imeli čez nekaj mesecev v našem glavnem mestu na startu prav tega ali onega, po našem mnenju je mnogo vaz-tieje, da so naši športniki zdravi in krepki, da so prav zaradi svojega udejstvovanja v telesni kulturi bolj odporni od dru-jih. Prav zato še bolj žalujemo ob vsakem primeru kot je omenjeni. Ali je bilo treba črtati Boruta Ingoliča s spiska naših ipov v atletiki? „ Mislimo, da ni bilo treba. Toda, moramo vprasat.i kako je sploh mogoče, da leži vrhunski slovenski športnik nenadoma v bolnišnici z močno zasenčenimi pljuči? Kje so bili tisti, ki bi morali noč in dan, dovolite mi to majhno pretiravanje, bdeti nad zdravjem Boruta Ingoliča, Mira Cerarja, Boža Jemca in drugih? Kje je krivda? Po eni strani je za take žalostne pojave odgovorna velika, včasih že prav kazniva malomarnost klubskih vodstev, trenerjev in ostalih. Za atlete pravijo, da so se in se še pripravljajo na svoje evropsko prvenstvo v prav privilegiranem položaju. Morda je to delno točno. Toda, kakšne so vendar le priprave, če tekmovalci, kot kaže omenjeni primer, po lekaj mesecev ne pridejo zdravniku pred oči ali še bolje ared rontgen? Vemo, da načrtnega spremljanja vrhunskih športnikov 2 zdravstvenega stališča še nimamo, čeprav je to ena od osnov zares modernega treninga. V tej smeri smo storili premalo, manj kot nam dopuščajo tudi današnje možnosti. Poskrbeli smo za dodatno prehrano, poskrbeli za uvoženo opremo, poskrbeli za posebej zato nagrajene trenerje, poskrbeli smo za tekmovanja doma in na tujem, rešujemo celo stanovanjske probleme vrhunskim športnikom, toda pozabljamo pa pogledati, če so ti športniki zdravi in dorasli naporom, katerim jih izpostavljamo... V konkretnem primeru je velik del krivde tudi na športniku samem, ki enostavno ni povedal kako se slabo počuti. Treniral in tekmoval je naprej, dosegal solidne rezultate, toda že rezultati so nam govorili, da nekaj ni v redu. Fant se je slabo počutil in stiskal »obe, ne da bi obvestil trenerja •n vodstvo kluba. Zakaj ? Želimo dve stvari: čim hitrejše okrevanje in povratek na tekališče Borutu Ingoliču in da se zbudijo iz spanja vsi prizadeti in uredijo prej omenjena vprašanja. Potem ne bo treba, da ležijo najboljši slovenski športniki po bolnišnicah! MARKO ROZMAN BALKANSKI KROS V ATENAH Polovičen uspeh za Jugoslovane ATENE, 1. aprila — Danes je bilo v bližini grškega glavnega mesta veliko atletsko tekmovanje v krosu, katerega se je udeležila vrsta odličnih atletov in atletinj iz vseh balkanskih držav. nasprotnike. Moška reprezentanca je dosegla že četrto zaporedno zmago. Najprej je z rezultatom 5%0 premagala Finsko in Škotsko, nato pa še Wales. Srečanje z Italijo pa je dobila brez borbe, ker Italijani niso prišli na evropsko prvenstvo. NADALJEVANJE NA 8. STR. Najprej so se spustile v borbo ženske. Vsi so bili prepričani, da bo osvojila prvo mesto Romunka Grecescu, toda tik pred ciljem je zgubila ritem teka in prepustila to mesto Turkinji Cirajevi. Na drugo mesto se je uvrstila Bolgarka Danilova, na naslednje tri pa kar same Romunke. Jugoslovanke so tekmovale s (spremenljivo srečo. Na šesto mesto se je uvrstila Rajkova, osem sekund za rijo Slamnikova, ki je bila sedma, Iličeva je bila deseta, Gašparu-tova pa dvanajsta. Veliko hujša je bila borba moških. Najboljši so se nenehno menjavali v vodstvu, medtem ko so prvih 2000 m vsi atleti tekli v veliki skupini. V drugem kro- gu so bili na čelu Jugoslovani in Romun Grecescu. Zanimivo je, da je bil Mihalič v začetku v vodeči skupini, kasneje pa je vedno bolj zaostajal in na cilj pritekel trinajsti. V zadnjih dveh krogih se je razvila ogorčena borba med Ivanovičem, Cervanom, Hafnerjem in Romunom Grecescujem. Nekaj sto metrov pred ciljem je odlični Romun pospešil hitrost in prehitel Ivanoviča, ki je bil drugi. Balkansko prvenstvo v krosu je z velikim zanimanjem spremljalo veliko število prebivalcev Aten, pa tudi številni diplomati balkanskih dežel. Rezultati — ženske (2000 m): Ciraj (Turčija) 6:31,8, Danailo-va (Bol.) 6:32.5, Grecescu (Rom.) 6:47.0, Dimitrescu (Rom.) 6:50.0,. Antonescu (Rom.) 6:51.2, Rajkov (Jugosl.) 6:51.2, Slamnik (Ju-gosl.) 7:00.0, 10. Ilič 7:11,0, 12. Gašparut (Jug.) 7:17.0; ekipe: Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Turčija in Grčija. Moški — (10.000 m): Grecescu (Rom.) 31:02.4, Ivanovič (Jug.) 31:03.4, Cervan (Jugosl.) 31:30.8, Hafner (Jug.) 31:30.8, Lupu (Rom.) 31:40.0, Sukru (Tur.) 31:56.0, 8. Štros (Jug.) 32:09.0, 13. Mihalič 32:39.8, 21. Špan (Jug.) 33:38.0, moštva: Jugoslavija, Romunija, Turčija G""4-!. Bolgarija. ČETRTFINALE ZA POKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV Vpeklu rdečih vragov je težko... Poraz Olimpije v zadnjih minutah 87:83 - Tekmi je prisostvoval kot opazovalec tudi trener Reala iz Madrida Ferandiz. - Sodnika nista dobro opravila svoje naloge. - Povratna tekma bo v sredo, 11. aprila v Ljubljani. ANTVVERPEN, 31. marca 1962 — (po telefonu) — Zvečer je bila v Antwerpnu v mali športni dvorani Expo odigrana prva četrtfinalna tekma za evropski pokal med prvakom Belgije TBC Antwerpse in AŠK Olimpijo. Po dramatični borbi so zmagali v finišu domačini s štirimi točkami razlike: TBC Anlwerpse : AŠK Olimpija 87:83 (44:41). Tudi tokrat se je izkazalo, da so nekateri klubi v Zahodni Evropi močnejši od državnih reprezentanc. Tako so tudi ljubitelji košarke veliko pričakovali od tekme med Olimpijo in domačini. ‘ — ^aun.11 Duieni o 1n Hf^ en u k°ksarja Parreta pravita k?i ^ preceJ več upanja, da bo *^e bil poškodovan v ka ,za naslov svetovnega prva- ke kate2oriji, preživel tež- posledic Novinarji so celo napovedovali, da bodo domačini zmagali za 20 košev, obenem se pa zelo zanimali za državnega prvaka Jugoslavije. Bili čšb trdno prepričani, da bo taka prednost Anttverpnu zadostovala, da se uvrsti v polfinale. Na tekmi v Ljubljani niso računali na zmago prav tako pa ne na poraz z razliko dvajsetih košev. V takem vzdušju je publika tudi pričakovala začetek tekme. Dogodki na igrišču pa so kazali dru- gače. Tekma je bila izredno dramatična in borbena. To kaže tudi rezultat, ki je bil kar dvanajstkrat neodločen. Zal je publika zahtevala svoje in vplivala na igralce, da sd zaigrali zelo ostro in hoteli za vsako ceno doseči svoje: to je zmago. Tako se je tekma končala — žal — z neljubim incidentom, ko so domačini hoteli obračunati z igralcem Olimpije Miillerjem. Vendar so priskočili ostali igralci in pomirili prenapeteže. Koše so dosegli za Olimpijo: Danev 42, Dermastia 14, Jelnikar 11, Kapelj 6, Logar 4. Lokar 4, Miiller 2, Brišnik, Kandus, Potočnik, Samaluk, Vavpetič. Za Antvoerpse pa so bili uspešni: Decombe 8, Aerts 6, Eygel 24, Vinck 9, Ibens 11, Op-debeeck 4, Van Herrevege 25. Pred 1200 gledalci sta sodila z napakami Švicar Pfeuti in Nizozemec Visser. NADALJEVANJE NA 2. S I K. cci vuu, tretji v teku na iu.UUO n Turneja woterpolistov Zagreb, 1. aprila. Odbor za wa terpolo pri Plavalni zvezi Jugosla vije je na včerajšnjem sestanku ' Zagrebu določil 16 waterpolistov, x bodo 3. aprila odpotovali iz Beo grada na turnejo po Romuniji. Naš( državne barve bodo branili tih igralci: Radan, Mušketirovič, Marič Cukvas, Šimenc, Rosič, Trumbič, A Matošič, Jankovič in Stanišič. IVater-polo reprezentanca Jugoslavije s< bo zadržala v Romuniji 10 dni ir odigrala nekaj prijateljskih tekem Z reprezeptanco potujeta sekreta odbora z? 'vaterpolo PZ.T Popovič is trene.v Roško Vuksanovič. jovAMitii-smdumnvik... 2 roitT 1. APRILA 1962 ATLETI BODO NADALJEVALI PO ZAČRTANI POTI Atleti bodo nadaljevali po začrtani poti NOGOMETNI KOMENTAR Ljubljana, 1. aprila. Delegati osnovnih organizacij, okrajnih komisij in po enega šolskega društva iz vsakega okraja, so se danes zbrali na skupščini Atletske zveze Slovenije. Ker je bila, to prva skupščina po letu 1959, so navzoči razpravljali o razmeroma dolgem delovnem obdobju, ki je bilo po eni strani bogato na uspehih, pa tudi pomanjkljivosti ni manjkalo. O obeh plateh smo že govorili v naših nedavnih pregledih slovenske atletike, kakor tudi v razgovoru s predsednikom AZS Adolfom Arriglerjem. Zato je dovolj, da izluščimo iz besed govornikov nekaj najbolj značilnih razprav. Adolf Arrigler (v uvodni besedi); »Finančne možnosti AZS bodo verjetno v prihodnji delovni dobi take, da bo možno bolj načrtno delo na vseh področjih, pri čemer bo veljala posebna pozornost razširjanju množične osnove in vprašanju kadrov.« Arko (Kočevje); »Prekinimo s prakso prehajanja atletov v večje klube, saj kaže 1. da slovenska atletika s tem ni bistveno pridobila, 2. atleti niso skoraj nič napredovali in 3. manjši klubi so propadali.« Delegat iz Nakla: »Menim, da je prav, da so manjši klubi tudi zaledje večjim, če manjši res nimajo možnosti za zadostno razvijanje svojih atletov, seveda pa bi morali večji po svoje pomagati manjšim.« Karel Jug (Celje); »Smo v ,letu mladih’ in smo s tem v zvezi najbrž že marsikaj zamudili. Atletika bi morala Jugoslovanske pionirske igre še posebej izkoristiti. Pomemben bi bil tudi delež šolske športne značke, ki v Sloveniji ne uspeva tako kot bi morala.« Jože Sturm (Ljubljana); »Naša Visoka šola za telesno kulturo je dala atletiki mesto, ki ji gre, vendar pa je čutiti pomanjkanje študentov, ki bi se ogreli za to panogo športa in ji potem tudi koristili.« Slepčevič (Črnomelj); »Ne zanemarjajmo problemov naših telesno-vzgojnih kadrov, ker nam zaradi neenakopravnih odnosov in slabega materialnega položaja Uhajajo. To velja še posebej za prosvetne delavce na tem področju.« Vasilij Gojtan (Zagreb — v imenu Atletske zveze Hrvatske); »Skoraj točno iste probleme zasledimo v naši republiki. Menim, da je osnova za nadaljnji razvoj: dati pogoje klubom, ne pa morda tekmovalcem kot posameznikom. Naša velika letošnja naloga ni PEA, ampak ob-gržati obstoječe atletske organizacije!« Petar Vukovič (Beograd — za Atletsko zvezo Jugoslavije); »PEA bi moralo biti ključ za reševanje mnogih problemov, pa smo ga premalo izkoristili. Danes imajo nekateri naši atleti že boljše pogoje koi večina inozemskih, toda še vedno se ne zavzamejo res stoodstotno za čim boljši uspeh. Prav zaradi materialne povezave z atletiko nam v trenutku prenehanja z aktivnostjo izginejo in jih ne moremo nadalje koristno uporabiti v naši organizaciji.« Predsednik ZTKS Janez Zemljarič: »Pozitivno je, da vas zanimajo problemi atletike v celoti, da vas skrbi šolska atletika, atletika v partizanskih društvih in drugod, kajti takšnih stališč pogrešamo v nekaterih strokovnih zvezah. Na dobri poti ste tudi s forsiranjem okrajnih komisij, ki bi jim po možnosti veljalo priključiti še občinske. ZTKS pripravlja dolgoročen program razvoja telesne kulture in v tem načrtu bo imela atletika pomembno mesto. Ob tem je dovolj problemov, naj omenim samo tekmovalni sistem in pa odnose med klubi. Moje mnenje glede prehajanja atletov v večje organizacije pa je, da bi moralo to potekati le tedaj, če gre za določeno kooperacijo, kjer obe strani nekaj dajeta in sprejemata.« Skupščina je sprejela zatem nova pravila zveze, kjer je najbolj značilno najbrž to, da nastopa AZS prvič kot skupnost okrajnih atletskih organizacij. Izvoljen je bil 15-članski izvršni odbor, ki je že izvolil na svoji prvi seji sekretariat, ki ga bo tudi v bodoče kot predsednik vodil Adolf Arrigler. Jutri bo v Ljubljani seja upravnega odbora Nogometne zveze Slovenije, na kateri se bodo pomenili o bodočem tekmovalnem sistemu. Slovenska conska nogometna liga je postala v treh letih in pol eno najzanimivejših tekmovanj v naši republiki. Tudi tekmovanja v okrajih so prinesla mnogo pozitivnega, predvsem ker zahtevajo manjše materialne izdatke. V predelih pa, kjer prej nogomet ni bil preveč razvit se je število klubov zelo povečalo. Čeprav imajo okrajni prvaki pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v SCL pa so nogometni forumi mnenja, da kvalifikacije niso objektivno merilo za kvaliteto posameznih klubov in da so čestokrat povod za nešportne pojave. Prav zato bo osrednja točka na jutrišnji seji upravnega odbora — nov način tekmovanja in po možnosti odprava kvalifikacij. Za to, da bi odpravili kvalifikacije pa je več predlogov. Podzveze in klubi predlagajo poleg okrajnih prvenstev in SCL še dve ali tri med-okrajne lige, prvaki katerih bi se direktno uvrstili v SCL. Število klubov v SCL pa naj bi povečali od 12 na 14 članov. Svoj predlog je pripravilo tudi predsedstvo Nogometne zveze Slovenije, ki predlaga, da bi slovensko consko ligo v tekmovalnem obdobju 1963-64 preimenovali v Slovensko nogometno ligo. Število klubov naj bi povečali od 12 na 14 članov. Poleg okrajnih lig in Slovenske nogometne lige pa bi imeli v naši republiki še dve conski ligi — vzhodno in zahodno. Vsaka naj bi štela 10 do 12 klubov. Tako bi dosegli, da bi bilo obnavljanje lig brez kvalifikacij, ki vemo, da so bile vedno kamen spotike. Točke za Maribor Izjave mariborsskih nogometnih strokovnjakov, da bi se lahko nogometaši Maribora z nekoliko več sreče, upravičeno potegovali za mesta na vrhu lestvice, postajajo vsako nedeljo bolj prepričljive. Že kratka ugotovitev, da so Mariborčani v prvih dveh tekmah'osvojili tri pomembne točke, kaže, da v štajerski metropoli tudi v naslednji nogometni sezoni ne bodo ostali brez predstavnika v II. zvezni ligi. Tudi pogled na lestvice nas prav hitro prepriča, da je Maribor dobro izkoristil počitek po jesenskem delu prvenstva. Tako Kar-lovac kot Željezničar sta na lestvici pred Mariborom in zato je uspeh toliko pomembnejši. Pa ne samo to. Po XVI. kolu je moral Željezničar prav zaradi poraza v Mariboru najboljše mesto na lestvici zamenjati z drugim. Že to je prepričljiv dokaz, da so Mariborčani enakovredni nasprotniki vsem enajstoricam v zahodnem delu II. zvezne lige. Ob vsem tem pa postajajo tihi lipi Mariborskih navijačev in ne nazadnje strokovnjakov, da tudi I. zvezna liga ni nekaj nedosegljivega, precej otipljivi. Kljub smoli, ki je Maribor spremljala v jesenskem delu prvenstva, ima danes ta enajsterica točno 50 odstotkov osvojenih točk. Tej vsoti zbranih točk tudi ustreza mesto na lestvici. Nikakor pa ni rečeno, da Maribor že letos ne bi bil eden najresnejših kandidatov za najvišje mesto, če bi lahko prišteli še točke, ki Jih je prav nesrečno izgubil v jesenskem delu. Še pred nedeljskim nastopom Željezničarja v Mariboru so se vsi prav dobro zavedali, da bo polovični uspeh s prvim na lestvici lep uspeh. Prav vsi domači nogometaši pa so se resno lotili težavne naloge in borbena ter požrtvovalna igra jim je prinesla zaslužen uspeh in seveda prisrčno priznanje vedno številnejših navijačev »vijoličastih«. Začetek - uspeh za spodnji del lestvice V nedeljo so pričeli s svojim prvenstvom tudi nogometaši slovenske conske lige. Prvo spomladansko kolo je prineslo sodnikom Zaključek z desetimi igzalci Maribor danes položil orožje v Zagrebu - Sodnik izključil Pirca in Orsaga -V blatu precej estra in groba igra - Maribor zamudil priložnost, da bi vsaj izenačil Zagreb, 1. aprila. V Zagrebu je bilo danes dopoldne zelo slabo vreme — deževalo je in vsa nogometna igršča so bila seveda blatna. Tako je bilo tudi na igrišču Trešnjevke, kamor je prišlo gledat tekmo II. zvezne lige med Trešnjevko in Mariborom komaj 300 ljudi. In tudi ti niso bili najbolj zadovoljni. Nogomet namreč ni bil kaj prida, pristaši Trešnjevke pa so. lahko zadovoljni le z obema točkama, ki jih je njihovo moštvo; pospravilo v svoj žep. Trešnjevke : Maribor 1:0 (1:0) Sodniku Bajiču iz Beograda sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah: TKESNJEVKA: Nežmah, špaj-celj, Ladordč, Prelčec, Popovič, Or-sag, Gračanin (Spirk), štamfelj, Vu-čevič, Jukič, Radonjič. MARIBOR: Vabič, Jovanovič, Bolfek, Ceh, Kreač, Canjek, Markovič (Šober), Dolenc, Arnejčič, Pirc, Breznik K. Strelec: Štamfelj v 7. minuti. Zanimivost današnjega srečanja Je bila tudi v tem, da je bilo v moštvu Mariborčanov precej igralcev zagrebških klubov — seveda takih, ki so prej nastopali za zagrebške enajstorice. Med temi smo lahko našli tudi Bolfeka, Jovanoviča in Canjeka. No, kljub vsemu je bil že začetek današnjega srečanja med obema enajstericama II. zvezne lige dokaj buren. Igra je bila že v prvih minutah ostra, oba vratarja sta imela takoj polne roke dela. In komaj je minilo šest minut, že je bil dosežen tudi prvi gol. . . In kdo bi si mislil, da bo ta gol pomenil tudi končni rezultat — tudi obe točki... Kako Je torej bilo v šesti minuti? Nič posebnega! Tak gol, kakršnih pač mnogo vidimo na naših igriščih. Štamfelj je preigral vso obrambo domačih in žoga se je nenadoma znašla v mreži — 1:0. Čeprav je ta rezultat ostal do konca tekme, je imel Maribor celo vrsto priložnosti, da bi izenačil ali da bi celo odločil igro v svojo korist. V večini primerov pa je te namere preprečil odlični vratar Trešnjevke Nežmah, ki je bil danes najboljši mož na igrišču. Med napadalci Maribora je imel največ priložnosti, da bi dosegel kak rezultat za svoje barve Arnejčič, ki pa je bil danes manj spreten kot po navadi in ni zadel v črno niti takrat, ko je bila priložnost res Idealna. Naj vzamemo za primer 70 min., ko Je vratar Nežmah ,napravil veliko napako, zapustil je svoja vrata in Arnejčič je bil popolnoma sam pred mrežo nasprotnika. Zal pa je tudi tokrat zgrešil cilj. Žoga je šla mimo vrat. Da bi bila smola še popolnejša, so igralci obeh moštev nekaj zaradi blatnega igrišča, nekaj pa tudi zaradi tega, ker so bili nezadovoljni s svojo igro, začeli igrati precej ostro in kmalu zatem tudi grobo. Sodnik ni dosti pomišljal in je izključil mariborskega napadalca Pirca in igralca Trešnjevke Orsaga. Brez dvoma se bo odsotnost Pirca, pa čeprav njegova kazen ne bo velika, v nadaljnjih srečanjih v napadalnem kvintetu Maribora močno poznala. Tako 'sta obe moštvi zaključili srečanje z desetimi igralci, obe točki pa sta ostali v Zagrebu. popoln uspeh. Vsi so namreč opravili svoje naloge povsem zadovoljivo. Pa tudi nogometaši so se prvič predstavili v pravi luči. Na tekmah SCL ni bil izključen noben nogometaš. To je prav gotovo več kot zadovoljiv uvod in upajmo, da bodo z njim, tako sodniki kot nogometaši tudi nadaljevali. Sicer pa je bilo prvo kolo odigrano v znamenju uspehov za spodnji del lestvice. Res je, da je Sobota na predzadnjem mestu, kljub temu pa je le malokdo pričakoval, da bi utegnil Kovinar zmagati v Murski Soboti. To je bila šele druga zmaga za mariborske kovinarje in še vedno kar pet točk zaostajajo za predzadnjim na lestvici. Zmaga nad Soboto pa jim bo vzpodbuda in prav lahko se zgodi, da bo morala še marsikatera enajstorica po srečanju s Kovinarjem razočarana z igrišča. Vpeklu rdečih vragov NADALJEVANJE S I. STR. Ob pričetku tekme so si prvi priborili žogo igralci 01ympije in Dermastia je dosegel prvi koš. Takoj nato je bil uspešen tudi Danev ‘in Oljropija je bila v vodstvu. Nato se je do konca prvega polčasa rezultat stalno menjaval z minimalno prednostjo zdaj za eno zdaj za drugo moštvo. V 19. minuti je bil rezultat 40:39 za Antwerpse in do konca prvega polčasa so z dvema uspešnima nasprotnima napadoma prišli v vodstvo 44:41. V drugem delu je 01ympija nadaljevala z vso silovitostjo. Toda Belgijci so vračali milo za drago. V tretji minuti je moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak Kapelj, v peti minuti vodi Antwerse 58:53, v sedmi minuti Oiympija izenači na 64:64, v osmi minuti mora iz igre zaradi petih osebnih napak še Kandus, v dvanajsti vodi Oiympija 74:68, Belgijci nato igrajo zelo, zelo ostro, skoraj grobo. V posebni nevarnosti sta bila Jelnikar in Danev. Oiympi-ja ni igrala več tako energično, kljub temu pa je v sedemnajsti minuti še vodila z 78:76, in v osemnajsti z 82:81. Do konca tekme sta Belgijcem uspela dva izredno hitra nasprotna napada in s tem so dosegli tudi zmago. Za tekmo je vladalo izredno zanimanje. Trener madridskega Reala je trdno prepričan, da bo njegovo moštvo premagalo poljsko Legijo, zato je moral videti svoje nasprotnike v polfinalu: Antwerpse ali 01ympijo. Real igra z Legijo 7. aprila v Varšavi in 15. aprila v Madridu. Pri 01ympiji je bila najboljša prva petorka: Danev, Kapelj, Lokar, Dermastia in Jelnikar. Pri domačih pa Eygel ter Van Herrevege. Povratna tekma bo v sredo 11. aprila v Ljubljani. Igralci Oiympije so prepričani, da bodo lahko v Ljubljani nadoknadili zamujeno, seveda z dobro igro, ker so Belgijci izredni in se požrtvovalno borijo. SVETOVNO PRVENSTVO NOVINARJEV V SMUČANJU Šuster zmagovalec v slalomu ŽENEVA, 1. aprila. — Na VIII. svetovnem smučarskem prvenstvu novinarjev je osvojil zlato medaljo v slalomu Janez Šuster, tehnični urednik »Delavske enotnosti«. Drugo mesto je osvojil sovjetski novi- nar Preobraženski, tretje Avstrijec Fliedfleudner, četrto pa Jugoslovan Milan Maver, prav tako član uredništva »Delavske enotnosti« iz Ljubljane. Med ženskami pa je zmagala Avstrijka Grannerjeva. Tudi Triglav iz Kranja je v drugi del prvenstva startal tako, da je ros razveselil svoje navijače. Rudarju pa, ki je resen tekmec za drugo mesto, utegne prav izgubljena točka s Triglavom, močno prekrižati načrte. m: ■ Jpli« POL ET' JOŽE ŠLIBAR Led je bil torej prebit, spet smo dokazali, da nikakor nismo med tistimi, ki bi pomenili na mednarodnih tekmovanjih samo nekakšno nujno dopolnilo, nekoga, ki je takorekoč potreben, da bi favoriti imeli nad kom zmagati. Na tihem smo morebiti vsi upali, da se vračajo časi, ko so morale tudi najmočnejše ekipe gledati v naših reprezentantih resne tekmece, ki morejo poseči tudi po višjih mestih, da ne rečem prav najvišjih! Vsaj jaz sem Jril prepričan o tem. Za našo reprezentanco poletje 1959/60 nikakor ni bilo mrtvo in neplodno. To je bilo prvikrat, da se nam ni bilo treba omejiti zgolj na »suho« vadbo, na atletiko, ali kakor pač kdo vadi čez poletje. Pred nami je bila olimpijada. Vse smučarske ekipe po svetu so si prizadevale, da bi prišle dobro pripravljene v Dolino žene, v Squaw Valley. Začeli so vaditi na skakalnicah, pokritih s plastično snovjo. Sredi najbolj vročega poletja, 19. julija 1959. je bila v Ponte de Legnu v Italiji prireditev na skakalnici, prevlečeni z umetno snovjo. Tudi mi smo bili povabljeni tja. Spominjam se, da se mi je skakalnica zavoljo pisanih, živih barv zdela nekam eksotična, pravzaprav neresna, nekakšna preproga — samoleta iz pravljice, ki ji nisem popolnoma zaupal. Nekako si nisem mogel misliti, kako bom skakal po tej živobarvni preprogi. A hitreje kot sem pričakoval so se mi oči navadile nanjo. Saj ni. da bi morala skakalnica prav zmeraj biti tradicionalno bela! Pa tudi ostale njene lastnosti, dobre in slabe, Sem kaj kmalu spoznal in se jim tudi prilagodil. Naj na tem mestu povem nekaj o skakalnicah, pokritih s plastično snovjo, ker jib bržčas večina bralcev še ne pozna od blizu. Skakalnica je čisto navadna smučarska skakalnica, ogrodje se ne razlikuje, samo namesto snega jo pokriva plastična snov. Absolutna njena prednost je v tem, da omogoča skoke tudi sredi največje poletne vročine. (Mimogrede: ali veste, da smo tudi pri nas že imeli »umetno« skakalnico? Ce je najdražji poskus te vrste v Ameriki, z umetnim snegom, potem Je bil najpreprostejši, a nedvomno ne najmanj duhovit poskus izveden pri nas. Naši znani predvojni skakalec Albin Novšak je že v letih pred drugo svetovno vojno imel skakalnico na Polici pri Kranju. Pokrita je bila baje s slamo, in bržčas so smuči po njej kar gladko drsele. Slama je gotovo tudi dovolj trpežen material, saj so nekdaj pokrivali z njo strehe, vendar se bojim, da postane v vročini preveč krhka in' drobljiva.) Ta dobro lastnost skakalnic s plastično snovjo nedvomno odtehta pomanjkljivosti, ki jih je tudi nekaj. Ena od teh je, da seveda smuči ne drsijo čisto tako gladko in prožno kot po snegu, doskok je neznansko trd, padci pa hudo neprijetni. Ce med padcem podrsneš z roko po plastični snovi, ti dobesedno posname kožo in rana je podobna opeklini. Pa tudi obleko ti »prežge«, kakor pravijo temu — in o tem sem se sam prepričal, ko sem kaj klavrno obstal na izteku s prežganimi hlačami In se zadenski umikal, kajti zadeva nikakor ni bila ne prijetna ne estetska, po italijanskem moralnem kodeksu pa niti moralna ne. No, roke si zavaruješ z debelimi usnjenimi rokavicami, glede hlač pa pač ni preostane nič drugega, kot da se varuješ padcev... Opoldne se plastična snov tudi zelo razgreje, zato vadijo na njej večidel le zjutraj in zvečer, in skakalnico je treba polivati z mrzlo vodo. Na prireditvi sva nastopala s Pečarjem, vodi! pa naju je pokojni inženir Stanko Bloudek. Zelo natanko si je ogledoval skakalnico. Ko nas je planiški znanec, italijanski skakalec Avanzzinl vozil v svojem Fiatu — enkrat smo bili precej bH*u poletu, ki bi se bržčas končal z dokaj tršim pri' Stankom na tleh kot je pristanek na plastični snovi — je inženir Bloudek veliko govoril o novi skakalnici in njenih merah. Menda zlepa ni bU° človeka, ki bi tako dobro poznal skakalnice, vse njihove dobre lastnosti in »muhe«, kot je bil on. Ob skakalnici v Ponte de Legnu je njegov iznajdi' teljski duh že snoval skakalnico pr] nas, in že j0 je izpopolnjeval, iskal, mislil, primerjal. Natanko se še spominjam, kako je pravil, da bo izpopolni* doskok, da bo bolj mehak, prožen. Ves doskok* je rekel, bi obložil s travnato rušo, na to bi n»' ložil plast šote, in, če bi bilo potrebno, še spužvo v dveh plasteh. Tako bi dosegel prožnost, ki bi bila morebiti celo večja kot na snegu. — Pr*'' zdaj se spominjam, kako je tedaj, kakor tudi °h drugih prilikah govoril o svoji zamisli, vredni velikana: o gradnji skakalnice, kjer bi bila tgo*' nja meja smuških poletov premaknjena na 1®® metrov. Imenoval jo Je letalnico. Verjel sem takrat, in trdno verjamem še zdaj, da je ta zamis«* uresničljiva. O tem nisem prepričan samo zavolj0 njegove trdne vere v to, temveč ker sem pozne j« sam prišel do prepričanja, da največja meja *dli j,rvi trening. Začeli smo z običajnim ogre-Tanjem. Nikola (Pilič) in jaz STa bila na koncu vrste. Hop-!”an jP liodil pred nami in mo-I®li smo ponavljati vaje, ki jih J L Prikazal. Bilo je soparno in ^jsem bil razpoložen za tre-nmg. Nekbliko 'sem se utrudil T odločil, da bom malo po-Clva]. Čeprav je bil Hopman hrbtom obrnjen proti meni. JR vedel, da ne vadim. Takoj ,n'‘ je opomnil in nadaljeval ? delom. Po treningu sem zamuden vprašal Emersona, kako Je to mogoče, da Hopman vidi 110 i takrat, kadar mu gledamo v hrbet. Emerson se je na-s,T1ehnil in mi odgovoril: To je nekoč tudi mene za-Nunalo. Vidi prav vse, kar pa ne vidi, pa čuti!« KOT mc m DIN Ko smo se počasi navajali a Hopmanove treninge, smo estrpno pričakovali prihod aJholjših italijanskih igralcev, ,1 jlh je v Avstraliji čakala e*ka naloga, da bi v finalu ekjnovanja za Daivsov pokal Poskušali doseči proti Avstral-mm im njihovih igriščih čim-7 *iv:i ,nzen ^ga pa je naju 'Rukolo posebno zanimalo, ka-o trenirajo naši sosedje in , ako vodi trening njihov tre-Jaroslav Drobny. Takoj ko n: ^r^jti Italijani, smo bili red-gostje na njihovih treningih, u lznati moram, da smo bili ne-ko'0 ri° presenečeni. Medtem Je Hopman uspel svoje igral-: aavaditi na pravo disciplino iv Poslušnost, se je Jaroslav glav ^ '^tohrat prijemal za Nekega dne je določil trening ob 18. uri. Ves čas sem ostal na igrišču in čakal. Pie-trangeli in Sirola enostavno nista prišla na trening!? Drugič spet je Drobny naročil igralcem, da bodo imeli kondicijski trening. Sirola in Pietrangeli pa sta na trening prinesi« loparje in začela igrati. Drobny se je zaman jezil in skušal doseči posredovanje pri vodji reprezentance. Ob istem času pa so na drugi strani Laver, Fra-ser in Emerson poslušno opravljali vse, kar jiiji je Hopnmn naročil, skratka bili so poslušni kot učenci v osnovni šoli. Ko . so me vprašali, kakšna je razlika v resnosti priprav Italijanov in Avstralcev, nisem mogel najti boljše primerjave kot — dan in noč. PROTEST ZARADI TELEVIZIJE Medtem ko Hopman ni hotel, da bi z Nikolo igrala uradna srečanja z njegovimi igralci, sta naju Italijana neprestano iskala za sparing partnerja. Z njima sva odigrala mnogo uradnih in neuradnih dvobojev. NAJPOMEMBNEJŠI USPEHI JOVANOVIČA IN PILICA NA TURNEJI Jovanovič : Fraser 3:0 Jovanovič : Buding 3:1 Jovanovič : Merlo 2:0 Jovanovič-Pilič : Pictrangeli-Sirola 3:2 Jovanovič-Pilič : Flatcher-Newcombe 3:2 Jovanovič-Pilič : Krišnan-Kumar 3:1 Neko popoldne, samo nekaj dni pred finalnim srečanjem za Davisov pokal, so na igrišča, kjer so igrali italijanski igralci, namestili televizijske kamere. Vsi smo pričakovali, da so to priprave za prenos srečanja Avstralija : Italija. Kamere so bile neprestano v pogonu in filmski trak je zabeležil vsak premik na igrišču. Nekdo je opozoril vodstvo ita-lianske reprezentance, da televizijskega prenosa sploh ne bo in šele nato so ugotovili, da tokrat kamere delajo samo za tehnično vodstvo avstralske re- prezentance. Italijani so prepozno protestirali. Hopman je s svojimi igralci v neki mali kinodvorani že analiziral vsako kretnjo svojih nasprotnikov. Posebno se je razburjal Drob-ny, toda že naslednjega dne je pozabil na televizijske kamere, ker Sirola ni hotel izpolniti njegovega navodila. Tega dne se je Drobny odločil, da bo dal ostavko in svoj sklep je tudi izpolnil. Danes je popularni vjarda« trener švedske reprezentance. PRIZNANJE ČASOPISOV IN STROKOVNJAKOV Finale tekmovanja za Davisov pokal je povsem razočaralo vse tiste, ki so hoteli videti veliko srečanje. Zmaga domačih igralcev z rezultatom 5:0 je bila tako očitna, da so ostali prikrajšani tudi številni navijači domačih igralcev. Avstralski novinarji nilo izbirali izrazov in tako smo lahko prebrali v časopisih. da tak nasprotnik o Avstraliji ni več zaželen ali da Pietrangeli in Sirola ne bosta nikdar več nastopila v Sidnepu. Ogorčenje proti tako rekoč neresni igri Italijanov pa se je še stopnjevalo, ko so profesionalni igralci Hoad. Trabert, Rosemall. McKap in Bucholz, ki so prisostvovali dvoboju, izjavili, da so zelo razočarani nad igro Si-role in Pietrangelija. In tako smo se medtem, ko so bili časopisi preplavljeni z ostrimi komentarji, katerih osti so bile naperjene proti italijanskim igralcem, veselili številnih priznanj, ki so bila namenjena nam. Ko še ni vedel, da bomo igrali o ameriški coni. je Hopman dejal, da bomo Jugoslovani naslednje leto zmagovalci v evropski coni tekmovanja za Davisov pokal. V časopisih sva pod najinimi slikami prebirala podpise, da sva najboljša evropska igralca, kar jih je doslej gostovalo v Avstraliji. Naju pa so mnogo bolj vese-sisi uspehi. Do takrat sva dosegla nekaj pomembnih rezultatov, od katerih je najlepša zmaga nad italijansko dvojico Pietrangeli-Sirola. Proti dvojici Emerson-Fraser sva izgubila šele po veliki borbi v petih nizih. Na vsak način sva že občutila sadove treninga s Hopmanom. pa tudi na travnatih igriščih sva postajala ose bolj zanesljiva Hopman je nama večkrat svetoval in to nama je bilo o veliko pomoč. Skupina poslušalcev, ki so se zbrali v društvenih prostorih na Medveščaku, je bila vedno večja. Nekdo je predlagal, naj Jovanovič pove še kaj drugega, kar ni v zvezi s teniškimi igrišči. Jovanovič je prav rad izpolnil željo. PROTI TARZANU Skupina teniških igralcev, ki so nastopali na turnirju v ZAR, je v Kairu spoznala neke filmske zvezde, ki tam snemajo film »Sin Spartakusa«. Med drugim je bil tu tudi Gordon Scott, znani naslednik Jonnyja Weissmiillerja, v filmski vlogi Tarzana. Po naključju sem se najbolj spoznal prav z njim in kmalu sva postala dobra prijatelja. Nekega dne mi je predlagal, da bi se pomerila na teniškem igrišču. Priznati moram, da je bilo to eno najlažjih srečanj na moji turneji, čeprav je bil »Tarzan« zelo borben... SREČANJE S STARIM ZNANCEM V Džakarto sva dopotovala le sedem dni po gostovanju na-šč nogometne reprezentance, ki se'hi preteč prosta vila z zmago nad reprezentanco Indonezije 3:2. O tem srečanju so tam še vedno mnogo govorili, želela pa sva zvedeti kaj več o igri naših nogometašev. Gostoljubni domačini so nama obljubili, da bodo pripeljali človeka, ki nama bo prav vse povedal. Cez nekoliko ur se je pred nama znašel Toni Pogačnik, nekdanji trener Partizana in mnogih zagrebških klubov. Zares ugodno presenečenje, ki so ga nama pripravili prijetni domačini. BUNGHERT SE BOJI VOJNE Prav vsi evropski igralci, ki so gostovali o Avstraliji, so bili PO PETIH MESECIH NEPRESTANE VROČINE JE SNEG V DOMAČEM MESTU POMENIL PRIJETNO OSVEŽITEV povabljeni tudi na turneje po Indoneziji, med njimi tudi nemška igralca Bunghert in Buding. Bunghert je od povedal gostovanje takoj, ko je zvedel za spor okrog Zahodnega Irijana, medtem ko je njegov kolega Buding vseeno sklenil odpotovati o Indonezijo. V času bivanja o Indoneziji je zahteval od organizatorjev turnirja, naj mu zagotovijo osebno stražo,' ki bi ^ ga spremljala od hotela do teniških igrišč. Seveda, njegovo zahtevo so razumljivo odbili, Buding pa je kljub temu prihajal na igrišče brez straže. OKVARA NA LETALU Od Hongkonga do Kalkute smo leteli s štirimotorhim letalom na reakcijski pogon japonske družbe TAJ. Vse je bilo v najlepšem redu in nihče od nas'ni mogel slutiti, da bomo doživeli kakšno neugodno presenečenje. Nenadoma smo občutili, da se nekaj dogaja. Letalo se je začelo nagibati zdaj na levo zdaj na desno. Stevvar-desa nas je prijazno in ohrabrujoče opozorila, da se moramo privezati s pasovi. Zavladala jc mučna tišina in nato smo zaslišali novo obvestilo: PRISTAJMO! Čez deset minut smo se znašli na velikem letališču v Bang-hoku. Nepričakovan obisk na tem prostranem letališču smo JOVANOVIČ IN PILIČ PO ZMAGI NAD KRlSNANOM IN KUMARJEM izkoristili za ogled tega velikega mesta. Naj vam povem, da sta se v zraku nenadoma vžgala dva reakcijska motorja in za popravilo so potrebovali strokovnjaki več kot sedem ur. Vsi smo hiteli na ogled enega od sedmih svetovnih čudes arhitektonsko dovršene zgradbe Tadžmahal — in seveda kar tu pieživeli vseh sedem ur, ko je bilo letalo spet pripravljeno za odhod. Jovanovič je začel pripovedovati o morskih psih in o tem, kako zavlada velika panika na avstralskih plažah, ko kopalci zaslišijo obvestilo, da se morske pošasti bližajo obali. Toda Palado je bolj zanimal dvoboj Jovanovič:Buding v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Džakarti. Zato je razgovor spet zašel na stari tir pripovedovanja o tenisu. KOT V PEKLU V tem času je v Indoneziji doba monsunskega dežja. To deževje smo čakali vsak dan, saj smo bili sonca že več kot naveličani. Dež je začel padati v določenem času in je padal uro ali dve, toda kakor hitro so zginili oblaki, je spet zavladala neznosna vročina. Živo srebro se je dvignilo tudi do 45 stopinj Celzija in prav v takšnem okolju sva se spoprijela z Budingom. Vzdržala sva prve tri nize in nič več. Po skupnem posvetu sva prekinila dvoboj pri stanju 2:1 za mene, igro pa nadaljevala čez dve uri. Mislila sva, da zahtevava nekaj takšnega, khr je proti pravilom, toda Organizatorji so naju potolažili. Mednarodna teniška federacija dopušča v tropskih krajih prekinitev igre za dve uri in zato sva se oddahnila. Dvoboj sva nadaljevala, toda sonce je še naprej neusmiljeno žgalo. K sreči sem osvojil še četrti niz in dvoboj je bil končan. PRAV NA KONCU -GRIPA Opazili smo, da bi naš teniški prvak najraje pozabil srečanje s švedskim reprezentantom Lundquistom. Po odlični zmagi v polfinalu nad Avstralcem, nekdanjim \vibledonskim prvakom, Fraserjem, so vsi pričakovali, da bo naš Bora v finalu potrdil svoj uspeh. Zares, boril se je požrtvovalno in odločno in šele v petem nizu položil orožje. Toda do tega trenutka nismo vedeli, da jc pravzaprav gripa glavni krivec tega poraza. »Že pred dvobojem sem si izmeril temperaturo. Termometer je pokazal 58 stopinj. Ko sem končal ta nesrečni dvoboj. se mi je temperatura zvišala na 40 stopinj! Ni bilo druge pomoči, kot oditi v bolnišnico. Prav zato sem se vrnil v domovino nekoliko dni kasneje, kot sem nameraval. Se danes sem nesrečen, če se spomnim na ta poraz ...« Ta razgovor z Jovanovičem bi se prav gotovo nadaljeval, če ne bi imel vstopnice za kino predstavo. Neka j minut pred dvajseto uro je 24-letni študent filozofske fakultete v Zagrebu oblekel plašč in dodal: »Jutri nadaljujemo.. .c 1 1. AjrJtilLiA liJOZ A.FRIKA — MaSMIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA,— AFRIKA - AMERIKA Sodniki - pazite da ne zdrsnete! Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Pragi je že prešlo v anale tega športa. Pa vendar se da o dogodkih v prekrasni športni palači v parku Juliusa Fučika povedati še vedno marsikaj zanimivega. jj . Evropski prvak v umetnem drsanju — Calmat Izredno objektivno praško občinstvo, ki je seveda vse dni do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano (s kapaciteto približno 20 tisoč ljudi), pa tudi milijoni TV gledalcev širom Evrope so bili dan za dnem priče najrazličnejšim šalam sodnikov. Tekmovanja v drsanju dvojic nismo videli. Naknadno smo slišali o neverjetni smoli evropskih prvakov Marike Kilius in Jilrgen BSumler, ki sta tako nesrečno padla, da sta morala odstopiti, pa tudi o tem, da so sodniki poskušali odločiti prvenstvo za zeleno mizo ali bolje rečeno na bleščečem ledu. Podali so se na kaj gladko in spo-drsljivo področje neobjektivnega forsiranja svojih rojakov. Najbolj sta se »izkazala« sovjetski in nemški sodnik, ki sta po vsej sili hotela videti »svoje« na vrhu, prvi dvojico baletnikov na ledu Belousovo in Protopopova, drugi pa rezervni nemški adut par G8bl-Ningel. Samo en sodnik, bila je to Angležinja Davis, je dal pravilni vrstni red najboljših. Zmaga Marije in Ota Jelineka, Kanadčanov praškega rodu, je bila popolnoma na mestu in edino zaslužena. Se vse huje pa je bilo pri tekmovanju posameznic, kjer sta se v sodniškem taboru borila takorekoč dva bloka. Na eni strani Kanada in ZDA, na drugi Avstrija ob pomoči nekaterih drugih evropskih sodnikov. Poglejte tale absurd: uradna mesta po obveznih likih za tri tekmovalke — 3. Avstrijka Heitzer, 4. Kanadčanka Burka, 6. Avstrijka Frohner. Kanadčan pa je postavil Heitzčrjevo na 10 in Frohnerjevo na 9. mesto. Avstrijec mu ni ostal dolžan in je uvrstil Kanadčanko na 16. mesto! Kje je tu šport? Ali ima to sploh še kak smisel? Tako ali slično vprašanje bi lahko postavili za praško prvenstvo še nekajkrat, še prava sreča, da je sodnikov po devet in da so končno le osvojili zlate medalje res najboljši. Slabost prvenstva so bile nasploh previsoke ocene, ki so onemogočale dovolj veliko razliko med slabšimi in najboljšimi. Kdor je videl fantastično prosto sestavo Donalda Jacksona je lahko samo pritrdil izjavi nekega sodnika: »Najraje bi tedaj Še nekaj besed okoli rezultata 1:01,0 Odlični rezultat Nenada Kuridže J :01,0 v plavanju na 100 m metuljček je izzval po športnih in drugih časopisih veliko pozornost. Nekateri so celo zapisali, da je Kuridža dosegel kar nov evropski rekord. Poglejmo zato, kako je s tem rekordom in koliko je ta rezultat pravzaprav resnično vreden. Od leta 1956 priznava mednarodna plavalna organizacija za evropske in svetovne rekorde samo rezultate, ki so doseženi v bazenih dolžine 50 m, zato o rezultatu, ki 1:01,0 v 25 m bazenu odgovarjal rezultatu 1:02,5 v 50 m bazenu. Kuridža je lani poleti v Budimpešti plaval v 50 m bazenu 1:02,1, kar priča, da je trenutno sedaj v taki je bil postavljen v 25 m zagrebškem formi kot je bil lani poleti na vi-bazenu ne more biti govora. Ofi- šku sezone. Prav to dejstvo potr- cialna rekorda nrinaHota kislini lili* n 1-»/-» letin* pripadata Cehu Hopki (evropski) s časom 1:01,2 in Amerikancu Schmidtu (svetovni) s časom 58,6. Strokovnjaki so izračunali, da plavalec z dobro iz-vežbanimi obrati lahko na vsakem obratu pridobi od 0,6—0,8 sekunde. Razlika med rezultati v 25 m in 50 m bazenih bi torej znašala približno 1,5 sekunde na 100 m progah. Ce bi torej rezultat Kuridže primerjali po teh merilih, potem bi lahko ugotovili, da bi njegov čas juje, da bo lahko v bližajoči poletni sezoni dosegel svoj cilj — evropski rekord. stresel prav vse številke na led!« Hotel je reči, da v primerjavi z ostalimi za Jacksona ni več zadostovala ocena 6, ker so drugim preveč radodarno dodeljevali petice z več ali manj desetinkami. V čem pa je prednost kanadskih drsalcev in drsalk, ki so demonstrirali na tem svetovnem prvenstvu najboljše in najlepše drsanje? Kanadski tekmovalci najbolje od vseh obvladajo telo tudi pri trojnih skokih, da o dvojicah sploh ne govorimo. Jackson si je smel privoščiti skakati z rokama prekrižanima na prsih ali pa uprtih v boka. Evropski prvak Calmat pa je krepko iskal ravnotežje z rokama in nasploh dajal dovolj nezanesljiv vtis, ki ga dva padca pač nista popravila. Glavne novosti in »odkritja« prvenstva: 4 novi svetovni prvaki, zamenjava rodov v vseh kategorijah, vodilno mesto Kanadčanov, če gledamo vse panoge kot celoto, približevanje plesa na ledu drsanju na ledu (okvirni predpisi ne ločijo dovolj!), drsanje dvojic vedno bolj artistično, pri posameznikih in posameznicah vedno več skokov, pri tem velja še posebej opozoriti na skoke Jacksona z zadrževanjem, ko v zraku »obvisi« skoraj negiben, potem pa figuro nadaljuje, in kaj bi bilo Želeti (najbrž bi se v tem strinjali tako tekmovalci kot gledalci?) Vsaj izenačenje obveznih in prostih likov (razmerje je še vedno 3:2 v korist obveznih) in pa objektivnejše sojenje brez primesi nacionalizma. Od 25. marca do 1. aprila BOKS — New York: Stanje bivšega svetovnega prvaka velter kategorije Kubanca Kida Pareta je še nadalje kritično, čeprav se je začel po 80 urah buditi iz popolne nezavesti. Paret je bil tako hudo poškodovan v borbi za naslov svetovnega prvaka z Amerikancem Griffithom. Ko je bil že popolnoma izčrpan, sodnik ni prekinil borbe, ampak dovolil njeno nadaljevanje, ki je prineslo vrsto hudih udarcev Griffitha in izliv krvi v možgane pri Paretu. TENIS - San Juan: V četrtfinalu mednarodnega turnirja so igrali takole: Emerson (Avstral) : Stuck (ZN) 6:4, 6:3, Barnes (Brazil) : Reed (ZDA) 4:6, 6:4, 6:3, Sangster (VB) : Seixas (ZDA) 7:5, 5:7, 9:7, Santana (Špan) : Fernandez (Brazil) 6:4, 6:2. NOGOMET — Rim: Enega najboljših italijanskih nogometašev, Omarja Sivorija, so kaznovali š prepovedjo igranja na 6 prvenstvenih tekmah, ker je udaril nasprotnika in žalil sodnike. Ce mu vsaj dela kazni ne bodo spregledali, ne bo mogel igrati prve tekme za svetovno prvenstvo v Čilu. KOŠARKA — Kairo: V nadaljevanju tekmovanja za prvo prvenstvo Afrike je Sudan premagal Gvinejo z 58:43, Maroko pa Etiopijo s 77:35. ATLETIKA — Leningrad: Atletinja Ščelkanova je dosegla na tekmovanju v dvorani dva odlična rezultata: 100 m 11.7 in daljina 6.33. Prvo je izenačen neuradni svetovni rekord za dvorane, drugo pa prav tako neuradni rekord za dvorane. NOGOMET — Barcelona: V drugi četrtfinalni tekmi pokala velesejem-skih mest je Barcelona premagala Sheffield in se zaradi boljše razlike golov uvrstila v polfinale, kjer bodo igrali še Valencia, Crvena zvezda in MTK iz Budimpešte. Berlin: V prvi polfinalni tekmi pokala evropskih pokalnih zmagovalcev je Atletico iz Madrida premagal Motor iz Jene z 1:0. Buenos Aires: Reprezentanca Argentine je premagala Mehiko z 1:0. Igra je bila zelo slaba, edini gol pa je bil avtogol mehiškega srednjega krilca. OLIMPIJSKE IGRE — Lausanne: Mednarodni olimpijski komite je v posebnem sporočilu dal vedeti, da bodo v bodoče dodeljevali organizacijo olimpijskih Iger le onim mestom, ki bodo lahko zagotovila udeležbo športnikov vseh držav, ki so včlanjene v MOK. Priporočajo tudi strokovnim zvezam, da sprejmejo podobne sklepe. NOGOMET — London: Med tednom so odigrali nekaj zaostalih tekem prvenstva Anglije, ki niso bistveno vplivale na lestvico. Vodi še vedno Burnley s 46 točkami iz 32 tekem pred Ipswichem 46 (35), Tot-tenhamom 40 (34) in Evertonom ter Sheffield United 38 (33). KOLESARSTVO — Wevelgem: Svetovni prvak Rik van Looy (Belg.) je že šestič zmagal na dirki Gent— Welvelgem, dolgi 237 km. Na cilj je prišel sam, 29 sekund pred Schoub-benom. BADMINTON — London: Na prvenstvu Velike Britanije Je ob velik mednarodni udeležbi zmagal med posamezniki Danes Kops. V finalu Je odpravil Tajca Vatanasina s 15:10 in 15:5. PLAVANJE — Santa Clara: 15-letni ameriški plavalec Don Schol-lander je kot prvi na svetu prepla- Morda bi bilo odveč še enkrat pisati o letošnjem nepopolnem svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, če ne bi prineslo res presenetljivega končnega vrstnega reda: Švedska pred obema favoritoma Kanado in ZDA, Reprezentanca s tremi kronami na dresu je žasedla prestol, seveda ob odsotnosti ČSSR in SZ, popolnoma zasluženo. Poskušali bomo odkriti v čemu je bila skrivnost njenega uspeha. Predvsem so bili Švedi daleč najhitrejše moštvo na turnirju v Colorado Springsu. Res pa je, da so to svojo prednost izkoriščali le takrat, kadar so imeli njihovi igralci pred seboj prosto pot, v gneči so se tako Kanadčani kot Amerikanci izkazali kot boljši drsalci. Morda bo kdo mislil, da so pokazali Švedi najboljšo obrambno igro. Ta bi se močno zmotil, kajti Kanadčani so jih daleč prekašali, saj so vzdržali proti Švedom in Amerikancem 24 minut z igralcem manj, ne da bi pri tem prejeli kak gol. Toda prav s to ugotovitvijo smo že tudi odkrili eno tudi na svetovnem prvenstvu nastopili kompletni in da tudi med tekmovanjem niso beležili Izpadov igralcev zaradi poškodb. Za primer samo primeri zadnjih treh let: 1959 sta manjkala Tumba Johans-son in Nlls Nilsson, v Squaw Valleyu sta Tumba in branilec Lars Bjčrn Izpadla že v začetni fazi turnirja zaradi poškodb, 1961 pa je bil praktično izločen ves prvi napad, ker sta manjkala Lundvall in Nils Nilsson. Letošnja kompletna zasedba je dala mnogo vere v svoje sile. Ekipa Je bila zelo posrečena mešanica starih in mladih. Posebno poglavje sta bila vra-_ tarja. Hšggroth je bil velikansko presenečenje. V ZDA Je potoval kot rezerva prvega vratarja Kjella Svenssona. že to je bil zelo velik uspeh, saj je bila letošnja sezona za Hšggrotha prva v prvi ligi. Zato so ga vzeli v izbrano ekipo in oddolžil se je predvsem z dvema fantastičnima partijama proti Kanadi in ZDA, se pravi prav proti najnevarnej- Zmagoslavje »treh kron«, v hokeju na ledu od stvari, ki je Švede pripeljala do zlatih medalj: na kazenski klopi so presedeli mnogo manj kot Kanadčani, še posebej v odločilnem srečanju med obema ekipama. Kanadčani ne priznavajo, da so izgubili proti boljšemu nasprotniku, čeprav poraz ni bil tako minimalen. Pravijo, da so absolutno boljši od Švedov in da bi Jih s svojo reprezentanco, v tem primeru z moštvom Terriers, v desetih srečanjih premagali vsaj osemkrat. Ne glede na te bolj ali manj neobjektivne izjave po tekmovanju so Švedi lahko na svoj uspeh ponosni, čeprav Je bil dosežen pravtako kot v letih 1953 in 1957 na turnirju brez vseh najboljših. Prihodnje leto bo prvenstvo v Stockholmu in tedaj bodo lahko pred svojim občinstvom pokazali, če so vredni nosilci najvišjega naslova. Švedom se je tokrat prvič na svetovnem prvenstvu posrečilo premagati Kanado. Največ kar so doslej dosegli sta bila dva neodločena rezultata. Sedaj pa pravijo, da so magični zid porušili in da na naslednje zmage ne bo treba čakati tako dolgo. Švedski tisk je enoglasen v svoji oceni, da so zlate medalje z one strani Atlantika doslej daleč največji uspeh njihove hokejske reprezentance. Zmagovalci sami menijo preko svojih strokovnjakov, da je uspeh v Colorado Springsu posledica dejstva, da so prvič po dolgih letih vendarle enkrat širna nasprotnikoma. Kot redkokdaj prej je vratar, v tem primeru Haggroth potrdil trditev, da je včasih v hokeju vratar polovica ekipe. Za tekmo proti Kanadi pravijo, da jo Je dobil predvsem ta mladi fant. izbrali so ga tudi za najboljšega vratarja vsega tekmovanja za svetovno prvenstvo. V nekaj mesecih je torej dosegel to, česar mnogi ne uspejo v vsej svoji dolgoletni karieri. Mladi branilci Blome, Karlsson in Nordlander so upravičili zaupanje. Stari Stoltz, edini iz starejše garde med branilci, Je bil mladim dobra opora. Eden od vzrokov za uspehe Je bila tudi podreditev vseh Individualistov kot n. pr. Tumbe Jo-hanssona in Nilsa Nilssona, skupni igri. Kadar so Švedi zaigrali v tem slogu, so bili njihovi napadi nevarni in jih je bilo težko »držati«. Dolgi Tumba Je zaigral tako kot malokdaj in ima velike zasluge za medaljo, ki je že njegova tretja zlata. Veselil se je ni seveda nič manj kot obeh prejšnjih. Vsi trije napadi so bili pri Švedih zelo Izenačeni in približno enako nevarni. Se posebej velja pa pohvala prvi trojki, Lundvall, Nilsson in Pattersson, ki je zaigrala kot malokdaj. Sreča, slučaj ali znanje. Naj bo tako ali drugače. Medalje so šle s Švedi preko velike luže Ir hokejskim velesilam ne preostane nič drugega kot, da poskušajo povrniti izgubljeno čez leto. Doma pa se Švedi ne bodo tako lahko pustili deti v koš. val 220 y v manj kot 2 minutah. Dosegel Je čas 1:59.7. Ker pa je plaval v 25-metrskem bazenu, mu rezultat ne bo priznan za rekord. ORODNA TELOVADBA - Luzern: Prvenstvo Švice je osvojil Benker s 83.45 točke pred lanskim zmagovalcem Feuzem 83.15 . Vaasa: Finska reprezentanca je odpravila ekipo Zahodne Nemčije z 282.40:277.05. Najboljši posamezniki: Kestola (Fin.) 56.85, Ekman (Fin.) 56.55 in Heinonen (Fin.) 56.50. ATLETIKA — Sheffield: Na 49. krosu narodov je zmagal Belgijec Roelante, ki je za 14.8 km dolgo progo potreboval 44:40. Drugi je bil Belgijec Vendewattyne, tretji pa Anglež Batty. Ekipno Je zmagala Anglija pred Španijo in Belgijo. Dortmund: Nekaj boljših rezultatov z zimskega prvenstva Zahodne Nemčije: 3000 m Kubickl 8:02.8, višina Riebensahm 202, palica Mtthrlng 4.40, daljina Klein 7.55, krogla Ur-bach 17,15; ženske — 4000 m Jeib-mann 58.8, 800 m Gleiehfeldt 2:14.2, daljina Hoffmann 6.02, krogla Gra-bert 14.97. Los Angeles: Mlademu tekaču Stevu Haasu so izmerili na 220 y čas 20.5, kar bi bilo enako svetovnemu rekordu v teku s krivino, če ne bi naknadno ugotovili, da je bila proga za 2 y prekratka. Holljrveood: Neuradni svetovni rekorder v skakanju ob palici v dvorani, John Uelses, je odlično začel tudi letošnjo sezono na prostem. Skočil je 4.75 m. Potem pa je trikrat podrl letvico na 4.91 m. Na istem tekmovanju Je Hayes pretekel 100 y v 9.4. HOKEV NA LEDU — Montreal: Tekmovanje v ameriško-kanadski profesionalni ligi se je končalo s peto zaporedno zmago Montreal Ca-nadiens. SMUČANJE — Arosa: Rezultati mednarodnega tekmovanja — veleslalom I Bogner (ZN) in Schranz (Av) 2:24.2, Nindl (Av) 2:24.5; veleslalom II Schranz (An) 1:50.4, Mi-lianti (It) 1:51.0, Nindl (Av) 1:51.4; veleslalom III Schranz (Av) 2:15.9, GrUnenfelder (švi) 2:18.2, H. Schranz (Av) 2:19.0; kombinacija Schranz 0, Milianti 3.27, Nindl 3.95; ženske— veleslalom I Henneberger (ZN) 1:53.7; veleslalom II Henneberger (ZN) 1:31.0, Hecher (Av) 1:32.0; veleslalom III Henneberger (ZN) 1:35.0, Hecher (Av) 1:35.8; kombinacija Henneberger 0, Obrecht (švi) 4.98. SMUČANJE — Madesimo: Prvenstvo Italije na 50 km je osvojil Livio Stuffer v času 2:49.07 pred Steinerjem in de Florianom. NARTA krema 1 Na pragu nove sezone 1959. je bil Hary zaradi svoje poškodbe tako povsem brez moči. Ni in ni hotelo iti na bolje. Tako mu je bilo tudi vedno bolj jasno, da ne bo mogel nastopiti na šesteroboju v Duisburgu 18. in 19. julija tega leta. Zato je odpovedal svojo udeležbo pri nadrejeni zvezi z' povsem utemeljenim opravičilom. Žal pa so zopet hoteli vedeti in vedeli so vsi bolje kot jaz, kako je z mojo poškodbo, pravi Hary. Očitali so mi, da simuliram, da nimam volje trenirati in da nisem pripravljen. da se bojim in skratka, da so to le moje muhavosti. Hoteli so namreč na vsak način, da bi starta!. Bil sem že vsega sit ter odpotoval v Duisburg. Bilo je namreč že toliko zapisanega in spregovorjenega, da sem na koncu ob svoji izredni želji po tekmovanju že sam verjel, da ni tako hudo ter da mi nič ne manjka. Kaj kmalu pa mi je bilo jasno, da sem ga v moji nadutosti krepko polomil. Ni me prizadel toliko neuspeh v Duisburgu, bil sem z 10,6 sekunde šele tretji izza Berrutija (Italija) in Delecoura (Francija), kot to, da sem tako rekoč zaigral svojo nadaljnjo atletsko kariero. Poškodba se mi je tako poslabšala, da sploh ni bilo mogoče misliti, da bi se V kratkem lahko zopet pojavil na startu, da pa o treningu spiob ne govorim. Sedaj mi je bilo dovolj vsega. Človek se pač res lahko zanese le sam nase. Odpovedal sem sodelovanje na prvenstvu Zahodne Nemčije v Stuttgartu ter sklenil odpotovati na dopust k svoji materi. V tem sem si pa premislil ter odpotoval na otok Burkum — znano nemško letovišče ob morju, česar sem si že dolgo želel. Le-tu sem srečal tudi neko mojo znanko ter tako skupno z njo preživljal počitnice. Seveda to moje početje nikakor ni šlo v račun gospodoin iz atletske zveze. Očitali so mi zopet, da sem ogoljufal svoj klub in prijatelje ter da se potikam z dekletom po peščeni obali. Tako me je matični klub Leverkusen kaznoval s štiri" tedensko prepovedjo nastopanja, kar je seveda potrdila tudi zveza. Razumeli so me edino moji kolegi — tekači, ki so uvideli, da če odpovem sodelovanje v moji najljubši disciplini — štafeti, da potem res ni nekaj v redu. Bil sem ž® tako nesrečen, ker nisem mogel nastopati, no, in sedaj so m® še kaznovali! Razumljivo je, da mi ni bil nihče bolj potreben kot dober prijatelj, kajti bil sem res povsem obupan. Tako Hary tudi sekunde ni okleval, ko je prejel iz ZDA povabilo od San Jose State College, da bi študiral v ZDA ib se seveda tudi ukvarjal z atletiko. Brez pomisleka je odpotoval v ZDA. Prepričan je bil, da ga bodo tu le razumeli, pozdravili in omogočili nadaljnje tekmovanje. Imel je namreč stalno pred očmi Olimpijske igre 1960. To je povsem razumljivo, saj je sodelovanje na Olimpijskih igrah res največja nagrada in zadovoljstvo za vsakega športnika. Skrbelo 8a je le, če bo do prihodnjega leta lahko zopet v pravi formi ter morda pripravil tudi kakšno novo presenečenje za Uu' bitelje atletike. V ZDA sem končno le našel zdravnika, ki mi je lahko pomagal, pravi Hary. Bil sem operiran ter se nato kar tr« tedne zdravil v tamkajšnji univerzitetni bolnici. Končno sem bil zopet zdrav. Lahko sem pričel z rednim delom. Trenira* sem z lahkoto in počasi nadoknadil zamujeno. K temu J® mnogo pripomoglo tudi izredno toplo in ugodno podnebje-Bil sem vedno bolj pri močeh. Seveda je Hary ves čas bivanja po časopisih in radij*1 zasledoval tudi delo in uspehe svojih kolegov v domovin*' Bilo je marsikaj novega. Tako je sklenil, da se v kratkem zopet vrne v Zahodno Nemčijo, da se pogovori z atietsk® zvezo. Predvsem pa, da si zagotovi sodelovanje na Olimpijsm11 igrah leta 1960 v Rimu. 1. APRILA 1962 1P&EE T ^Ull>llllll>llllllllllll!lll||||||||||||||)|||||||!llllllllll!lll!l|||||||!lllll!lll!l||||||||||||||!lllll!llllllllllllll|||!lllll|||l!lllllllllllllll!l!llllllllllllllljl| NAŠ TELEOBJEKTIV Bohinjski športniki | ne potrebujejo telovadnice | Bohinju je nujno potrebna nova industrija za zaposli- g tev delovne sile. To je splošna ugotovitev. Toda, kje zgra- n diti obrat? g Oči nekaterih so obstale na telovadnici v Bohinjski g Bistrici. Telovadno orodje so zamenjali S stroji in... Za vsak primer so odločitev sporočili še telesno vzgoj- = nemu društvu in dobili odgovor: v redu! Ena skrb manj, g saj našim športnikom telovadnica ni potrebna! Tudi osem- s letka je včasih uporabljala telovadnico za pouk šolske te- g lesne vzgoje. Danes pa pravijo: kaj bi s telovadbo? Ima- = mo jo lahko tudi v razredu! Sicer pa se otroci razgibljejo g že pri pouku tehnične vzgoje. In problem je bil s tem re- jg šen... | Seveda rešen za vse tiste,- ki telovadnice od znotraj še g nikoli niso videli. Rešen za občinski ljudski odbor, ki ves g čas ni imel denarja za vzdrževanje in popravila ter ima še g danes namesto telovadnice v evidenci le zadružno skla- = dišče. g Rešen pa tudi za odbor telesno vzgojnega društva, ki je g nasledil telovadnico ob Združitvi Partizana in športnih or- g ganizacij in ki ne ve kako je potrebna splošna telesna g vzgoja, pa tudi še ni spoznal, da vodi pot do vrhunskih g rezultatov samo iz množičnosti ter se uspava na uspehih js posameznikov. Zato bohinjski športniki ne potrebujejo g telovadnice... Prav gotovo pa problem ni rešen za tiste prizadevne g funkcionarje, ki so vsa leta po vojni po podjetjih In or- g ganizacijah, adaptirali in opremljali telovadnico, ki pa je g danes športniki iz Bohinja ne potrebujejo več ... Problem najbrž tudi ni rešen za tistih 200 otrok in g mladincev, ki so udarniško pomagali, urejali igrišča ob g telovadnici in sami čistili parket. Vso zimo 1962 je bila telovadnica res neizkoriščena. Ob §| precej veliki dotaciji društvo ni spoznalo, da je trejoa g telovadnico ogrevati, niti ni formiralo odbora za splošno g vadbo, otroci pa žal nimajo volilne pravice... Gradili bodo šolo s telovadnico. Ko gledamo otroke se g nam zdi krivično, da bi ob prostorni in lepo opremljeni g telovadnici, telovadili v razredu in čakali na novo šolo, g ki bo imela telovadnico, ali pa tudi ne! Morda se bo tudi v novo telovadnico naselilo kakšno g podjetje, saj telesna vzgoja tudi takrat ne bo prinašala g občini zaželene dohodke ... s ^IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIi Mitja Prešern j aponsksiii p ip.¥a* st RAZGOVOR S HEKERJEM REMITOM VUČETIČEM - ŠIROM BAZA, OBLICM ORGANIZACIJA IM VOLJA BO BILA, SKRIVNOST USPEHA V ŠPORTU Niti mesec dni ni tega, kar se je vrnil z Japonske naš znani plavalni in waterpo!o trener Renato Vučetič. Vučetič je pol leta vodil trening japonske državne vvafcrpolo reprezentance, ki se pripravlja na azijske igre in v daljši perspektivi za olimpijske igre v Tokiu. Seveda je bila njegova pozornost močno usmerjena tudi v trening japonskih plavalcev, saj ga je kot plavalnega strokovnjaka zanimala skrivnost uspeha japonskih plavalcev. Vučetič meni, da skrivnosti pravzaprav ni, prodrl pa je v bistvo, kjer moramo iskati vzroke uspehov te plavalne velesile. Takole nam je pripovedoval: »Ves plavalni šport se na Japonskem odvija po šolah in univerzah. Slično kot v ZDA, so tudi na Japonskem univerze žarišča najkvalitetnejših tekmovalcev. Baza, iz katere črpajo svoje najboljše tekmovalce, je tako postavljena na izredno širokih temeljih. Posebnost, ki pa je prav meni Jugoslovanu vzbujala pozornost, je izredna resnost in ambicioznost tekmovalcev pri treningu. Japonski študentje so vseskozi navajeni na izredno resno delo pri študiju, saj je izbor na univerze (numerus clausus) zelo strog. Ta resnost, ki jo morajo kazati pri študiju, če žele uspeti, se prenaša na vsa torišča in tako tudi na. šport. Tokio je mesto z izrednimi razsežnostmi. Kdor se je odločil, da bo odšel na FAKT [RAr Pisma iz Slovenije Maribor. — Na občnem zboru tu-, stičnega društva je bila Izražena :elia, da naj bi v Mariboru prirejali tttfli večja športna tekmovanja z ?i®dnarodno udeležbo. Ta tekmova-2l* bi privabila tudi tuje turiste, v^ttlon In mali- stadion v Ljudskem -„■ Teniški park in Mariborsko n/«ro nudijo primerno okolje in katere športne panoge so tudi ka-ii* stno na primerni višini, tako da {‘"5 J o res vse pogoje za tovrstna 'kinovanja. Tudi športni krogi se t.,2emajo za tovrstne prireditve, če • ‘le bila na razpolago finančna eflstva. -Strelci mariborskega okraja tek-I?-Uleio tudi letos v okrajni ligi. ^deljeni v 11 skupin tekmujejo ‘jeici v številnih strelskih družinah, dai Pno tekmuje 1100 strelcev. Za sesti so v vodstvu: v prvi skupini 0F, Franc Lešnik-Vuk, 3. SD Avtb-.Prema — Ptuj, 3. Železničar — Ptuj, • SD Viktor Kager, 6. SD Pohorski si je priboril Malešič, tretje in četrto mesto pa delita prof. Hočevar in Podkrajšek. Vsi so člani SK Železničar. Na občnem zboru Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Mariboru so ugotovili, da je društvo navzlic velikim težavam uspešno izvršilo svoje poslanstvo. Organizirali in vodili so celo vrsto tekmovanj ter se v mejah možnosti tudi strokovno izpopolnjevali. S sodelovanjem teniške podzveze v Mariboru bo turistično društvo v Rogaški Slatini spet pripravilo teniško igrišče, na katerem bo 9. in 10. junija dvoboj republiških veteranskih reprezentanc Slovenije in Hrvatske. Ljubljana — KK Ilirija je organiziral košarkarski turnir v telovadnici Ilirije. Rezultati predtekmovanj — I. skupina: Valentin Vodnik : Zvonko Runko 50:19, Hinko Smrekar I. : Valentin Vodnik 12:42, Zvonko Runko : Hinko Smrekar I. 15:10; 11. skupina — Ilirija-pionirji : Stane Rozman 22:16, Stane Rozman : Hinko Smrekar II. 10:53, Hinko Smrekar II. : Ilirija-ponirji 27:8. LESTVICA I. SKUPINE Valentin Vodnik 2 2 0 92:31 Zvonko Runko 2 11 32:60 Hinko Smrekar I. 2 0 2 22:57 LESTVICA II. SKUPINE Hinko Smrekar II. 2 2 0 80:18 Ilirija-pionirji 2 11 30:43 Stane Rozman 2 0 2 26:75 Končni vrstni red: Valentin Vodnik, Hinko Smrekar IL, Zvonko Runko, Ilirija - pionirji, Hinko Smrekar I„ Stane Rozman. Murska Sobota — Prvensltvo za člane za leto 1961/62 v pomurski košarkarski ligi je končano. ' LESTVICA Rakičan 14 6 0 8 663:798 12 Elan II 14 4 0 10 708:847 8 Sloga 14 2 0 12 692:1100 4 Agroservis 14 1 0 13 432:812 2 Tudi članice sc > odigrale zadnje IX. kolo pomurske košarkarske lige. Zadnji rezultati: Elan : ESŠ 35:25, Polet : Sloga 20:29. LESTVICA . Elan 8 8 . Sloga 8 4 Mladost 8 ESŠ 8 Polet 8 0 0 260:133 16 0 4 196:180 8 404 149:155 3 206 156:210 4 206 146:229 4 Elan 14 13 0 1 1069:637 26 ESS 14 12 0 2 949:568 24 Graflčar 14 11 0 3 718:516 22 SSTV 14 7 0 7 885:738 14 Komisija za odbojko pri okrajni zvezi za telesno kulturo je organizirala v Murski Soboti odbojkarski turnir. Na tej prireditvi so nastopile štiri moške ekipe. Najboljši so bili igralci Internata, sledijo pa S ST V, Učiteljišče in ESŠ. Šolsko športno društvo »Enotnost«, Beltinci je organiziralo nš osnovni šoli v Beltincih medrazredni orodni mnogoboj. Tekmovanje so vodile pionirke same. Med 25 nastopajočimi pionirkami je bila najboljša Slavica Cern! pred Marijo Certnjak ter Anico Martuk. Poljčane — Prejšnji teden je bil tu velik propagandni namiznoteniški turnir z udeležbo igralcev iz Slov. Konjic, Slovenske Bistrice, Pragerskega, Cešnjevcev, Polskave, Ptuja, Anhove vasi, Nove vasi, Slivnice in Poljčan. Prvo mesto je osvojila ekipa Slov. Konjic, drugo mesto pa so precej nepričakovano osvojili igralci Pragerskega. Ljubljana — V sredo so imeli v prostorih TVD Ilirije turnir namiznoteniški igralci pokrajinskih študentskih klubov. Turnir organizira vsako leto klub prleških študentov. Udeležilo se ga je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Takrat je bila sreča naklonjena kočevskim študentom, ki so v treh odločilnih dvobojih zmagali s 5:4 in tako tretjič zaporedoma osvojili prehodni pokal. luoiner M „ POTROSniSK! KREDIT VELEBLAGOVNICA nama PREČ POŠTO trening, mora računati s tem, da bo samo z vožnjo do bazena zamudil uro ali dve. In če se je odločil izgubiti dve dragoceni uri samo za vožnjo, potem na bazenu res ne najde nikogar, ki bi Čas neracionalno izkoriščal. Kdor pa ne misli resno, kaj hitro odpade, kajti nihče se ne bo z njim ukvarjal: Tistih, ki so prav toliko nadar-jerii in ki istočasno marljivo trenirajo, je dovolj, tako da na Japonskem problema »lenih« športnikov sploh ne poznajo. Za svetovnega rekorderja Jamanako trde, da je v privatnem, življenju precej lahkoživ, toda ko sem ga opazoval na treningu, ne bi tega nihče mogel razbrati iz njegovega ob- našanja. Bil je ubogljiv, marljiv in skromen, tako da ni z nobenim znakom kazal, da je svetovni rekorder. Na nekem treningu sem ga opazoval, ko je s Fujimotom (drugim japonskim dolgoprogašem) plaval 800 m na čas. Jama-naka je pri 600 m vodil za 10 m. Nenadoma pa je dobil težko krizo, se začel premetavati po vodi, loviti zrak in Fujimoto ga je v teh trenutkih prehitel. Jamanaka je le s težavo priplaval do cilja. Stopil je iz vode k trenerju, se mu opravičil in ga vprašal, če želi, da odplava progo še enkrat. Pozornost, ki jo redkokdaj zasledimo pri naših športnikih. Prav posebna beseda velja še trenerjem. V nobeni deželi in pri nobeni reprezentanci nisem opazil, da bi trenerji uživali takšen ugled kot pri Japoncih. Biti trener je na Japonskem posebna čast. Njihovo delo pa se odvija po skrbno določenem načrtu. Na Japonskem morda deluje okoli 1500 trenerjev za plavanje. Od tega števila jih je vsaj 100, ki trenirajo boljše plavalce in ti se sestanejo vsak mesec na posebnih sestankih, kjer premeljejo vse novosti, ki so lahko za njih koristne in zanimive. Ožji štab trenerjev, ki trenira reprezentanco, pa se sestaja vsak teden. Načrt treninga imajo enoten, ki se ga morajo držati vsi trenerji. Prav zaradi teh pogostih sestankov pa praktično na Japonskem ni trenerja, ki ne bi vedel tega, kar ve • njegov kolega. Tu ni nobenega ljubosumnega skrivanja ali prestižnih bojev. Vsi se zavedajo svojega poslanstva in svojih nalog, ki jih morajo opraviti. Vsako leto obišče skupina japonskih trenerjev vidnejše plavalne centre v Avstraliji in ZDA. Po povratku iz teh dežel seznanjajo ti trenerji svoje kolege z novicami iz teh dveh najbolj konkurenčnih dežel plavalnega športa, tako da so vsi vedno na »tekočem iz prve roke«. Japonci trde, da se tako vložena sredstva za strokovne kadre najbolje rentirajo. In še beseda o samem treningu na bazenu. Vsak trener, ki dela z neko skupino plavalcev, ni sam, temveč ima cel štab pomočnikov. Pred vsakim treningom seznani plavalce in pomočnike (štarterja in vsaj dva do tri časomerilce) z vsebino treninga. Za časa treninga pa trener samo opazuje in opozarja plavalce na nepravilnosti, vse ostalo — štopanje, zapisovanje, dajanje znakov za odmore itd. — opravljajo njegovi pomočniki. Vse teče kot precizen uglajen stroj brez vsakega zastoja. Kljub temu, da sem v šestmesečnem bivanju na Japonskem mnogo pridobil — morda največ o novostih tehnike plavanja — pa sem prišel le do prepričanja, da o metodah treninga ne vemo mnogo manj kot Japonci. Njihova in verjetno tudi amerikanska in avstralska skrivnost je v izredno širokem izboru tekmovalcev, v odlični organizaciji treninga ter v resnosti, s kakršno pristopajo njihovi tekmovalci k treningu. Prepričal sem se, da imamo med našimi plavalci mnogo takih, ki po svoji nadarjer nosti prav nič ne zaostajajo za talenti Jamanake, Jošimure ali Na-kagave, toda že zdavnaj so minili časi, ko se je lahko z malo truda dosegalo vrhunske rezultate.« Sivori bo igral RIM (Reuter), 31. — Predstavniki italijanske nogometne lige so včeraj izjavili, da bo bivši argentinski reprezentant (sedaj italijanski) Omer Sivori igral na svetovnem prvenstvu v Čilu. Zaradi nešportnega vedenja na tekmi Juventus : Sampdorija so Sivorija kaznovali s prepovedjo igranja na 6 tekmah, tako da ne bi mogel igrati do 31. maja. Kot pa so sedaj izjavili, je ta kazen le domačega značaja. Vrbinc nosilec »Zlate puščice« v okraju Ljubljana Sartllon' 7- SD Mepa, 8. sSD Alfonz Sn n_~ TAM, 9. SD Pepe Knez, 10. -Turnišče in 11. SD Elko. {a,7‘01?sarjt Branika so v zimskem na n '‘eloma v telovadnici, deloma 2r,rf.‘ostQm marljivo vadili pod nad-!na„‘Vom Izkušenega trenerja Roz-treni- Zat0 nas ne čudi, da so na soiirt« u rePrezentantov v Opatiji se ni?.0 zastopali barve Branika in nep.1,deležni posebne pohvale zvez-te ta .apetana Kosta Todoroviča, mia,?. 36 bil posebno zadovoljen z i‘i1“ Santavcem. Okvirji * klub Branik je izdelal Začet.L spored letošnjih prireditev. 'Ucin,, - sezone hodo naznanili s tra-za prvomajskim turnirjem jim ut kategorije igralcev. Kolikor stv. ° uspelo zbrati finančna sred-niov’a,Erlpravlia3° tudi novost. Tek-staini 6 dvočlanskih moštev za Udelgjgrehodni pokal z mednarodno nem Šahovskem prven-Pueiii'„hora 36 med 14 igralci pre-ta naa!^„zrn®gal Njegovan, kj ši je red. Dri^. Priboril že šestkrat zapo-*®stonaU80 mesto in s tem pravico pa na republiškem prvenstvu rezervirano za tkalce JEMCEV »MENISCUS« Te dni smo prejeli zanimivo pismo. Iz Linza se je oglasil dr. Franc Jemc, brat našega znanega smučarskega skakalca. Njegovo pismo je odgovor oziroma dopolnilo k našemu prispevku »Deset vprašanj na temo Zakopane«. Čeprav pismo dr. Jemca v celoti problema poškodbe in nastopanja ali nenastopanja Boža Jemca ne razjasnjuje v celoti, Je vsekakor vredno objave, predvsem zato, ker pokaže ves primer vendarle v nekoliko drugačni luči. Pojasnimo naj, da je dr. Franc Jemc zdravnikjn prav zdaj na specializaciji kirurgije in nezgodne kirurgije v Avstriji. Takole se glasi del njegovega pisma: — V četrtek, 1. marca Božo ni nastopil, ker je čakal, da ga pregledam pred nastopom. Zvečer, Istega dne, ko sem prišel v Mltterndorf, sem natančno pregledal koleno svojega brata. Moja diagnoza je bila, da je koleno v tem trenutku Zdravo, da je menlscus popolnoma zdrav, pač pa Je Imel nategnjene medialne kolenske vezi. Po mojem mnenju je bil Božo v Kulmu sposoben za nastop na velikanki, povem pa lahko tudi, da za tekmovanje na Poljskem ni bil sposoben. Kljub ugodnemu kliničnemu izvidu smo se naslednji dan odpeljali v Bad Aussee. kjer sem hotel koleno preiskati še rentgensko. Zaradi prekinitve električnega toka pa te naloge nisem mogel opraviti. Priporočil sem, naj Božo z enim skokom poizkusi In če bi imel bolečine, bi mu nadaljnje tekmovanje prepovedal. Toda, kot ste sami videli, pa je Božo kljub »meniscusu« lahko tekmoval. Celo pri enem padcu je bilo vse v redu. Ce je Božo tedaj slabše skakal, ne leži vzrok v kolenu. Po končanem tekmovanju sem koleno vedno znova pregledal in vselej je bilo vse v redu. Zato tudi nisem nasprotoval, ko se je odločil za potovanje v Skandinavijo. POGOJI ZA VPIS NA VISOKO SOLO ZA TELESNO KULTURO Sem aktiven športnik in se ukvarjam z rokoborbo in dviganjem uteži. Star sem 17 let, rad pa bi se vpisal na šolo za telesno kulturo. Imam pet razredov osemletke ter tri razrede vajenske šole za lesno stroko. Prosim vas, da ml sporočite, če zadostuje moje šolanje za vpis na to Sol°- . ... M. S. Ljubljana Ni dolgo tega, ko smo enemu naših bralcev že odgovorili na to vprašanje. Kot kaže, našega odgovora ni,ste prebrali, zato bomo tudi vam odgovorili. . Osnovni pogoj za vpis na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani je dopolnjeno 18. leto starosti. Vsak, ki se želi vpisati mora imeti opravljeno osemletko, štiri leta gimnazije ali sorodne šole. Ce nima te izobrazbe, mora biti štiri leta vaditelj ali inštruktor, opraviti pa mora še sprejemni izpit. Na Visoki šoli za telesno kulturo je dvostopenski študij. Pri prvi stopnji prejme slušatelj naziv predmetnega učitelja, ko opravi drugo stopnjo, pa profeso.r za telesno kulturo. Ce bi hoteli vedeti kaj več, se zglasite na upravi šole, Ljubljana, Tabor 13. KAKO JE S FOTOGRAFIJAMI Obračam se na vas z veliko prošnjo, v kateri bi mi morda lahko pomagali. Poučujem telesno vzgojo na osnovni šoli Cirkulane, to je v Halozah in bi na željo učencev rad pripravil razstavo fotografij iz področja športa in telesne kulture sploh. Naš kraj je zelo oddaljen, tako da športnim dogodkom lahko sledimo le po radiu in časopisju, še posebej pa po vašem »Poletu«, ki ga v našem kraju otroci radi prebirajo. Kako si učenci lahko zamišljajo tekmovanja, posebno nižji razredi, si lahko sami ustvarite sodbo, Nekaj fotografij imam sam, toda na žalost je teh premalo. Morda imate yi katero oziroma vaš list, ki bi jo odstopili? Zelo bi vam bili hvaležni, ne samo učenci, ampak vsi ljubitelji športa. Fotografije so lahko iz vseh področij športne dejavnosti. Ze vnaprej se vam zahvaljujem, obenem pa želimo vašemu cenjenemu listu še naprej obilo uspeha. Z. M., Učiteljski dom Cirkulane Vaše pismo smo z veseljem sprejeli in dobro pretehtali vsebino. Vsekakor se strinjamo z vami, ko trdite, da si otroci težko zamišljajo različna tekmovanja, ker je pač vaš ■ kraj zelo oddaljen od večjih industrijskih središč in krajev. Takole smo se odločili: Propagandna komisija Jugoslovanskih pionirskih iger za Slovenijo pripravlja potujočo slikovno razstavo. Prvo, kar bomo uredili, bomo vašo željo sporočili tej komisiji, ki bo prav gotovo upoštevala vaše tehtne misli. Drugo, kar vam pa lahko obljubimo pa je to, da bomo v najkrajšem času pobrskali po našem foto-arhivu (povedati vam moramo, da je teh prosilcev izredno veliko, samo vprašanje je, kdo si bolj upravičeno želi teh fotografij in kdo manj) in skušali zbrati nekaj takšnih fotografij, ki bi vam vsestransko koristile. NASLOV NOGOMETAŠA PELEJA Prosim vas. če ml lahko v »Poletu« objavite naslov nogometaša Peleja. G. J., Pod na Rakovo jelšo 8., Ljubljana V prejšnji številki »Poleta« smo imeli daljši sestavek o tem slavnem brazilskem nogometašu. Upamo, da ste ga prebrali. No, če gre samo za naslov, naj ga še enkrat ponovimo: Pele, nogometni klub Santos, Rio de Janelro, Brazilija. Sicer pa verjemite, če bi napisali samo Pele, Brazilija, bi prav tako prejel vaše ali katerekoli pismo, naslovljeno nanj. NOVI NOGOMETAŠ SLOVANA Prosim vas, da v prihodnji številki »Poleta« objavite ime novega nogometaša »Slovana«, ki je pred nedavnim prišel v Ljubljano Iz Sarajeva. Zanima me še v katerem sarajevskem klubu je nastopal do prihoda v Ljubljano. Valenčič Jasna, stud. medicine, Ljubljana Novi nogometaš je Zaimovič Sefir, Nastopal je za moštvo »Partizan« Sarajevo. EXPRESS INTERVJU START NA, EVROPSKI REKORD Središče pozornosti zimskega državnega prvenstva v plavanju je bil 18-letni Splitčan Nenad Kuridža, ki je 100 m metuljček preplaval v času 1:01,0, rezultatu evropske vrednosti. Njegov trener Renato Vučetič nam je o svo-„}em varovancu pripovedoval naslednje. gg Kako se je Nenad pripravljal za letošnje zimsko prvenstvo? — Treniral je vso zimo vendar ne preveč redno. Ko sem bil na Japonskem, sem mu pošiljal navodila za trening, toda saj veste, če nisem bil zraven, je mar-Nsikateri dan minil brez trekinga. Sele zadnji mesec, ko sem se vrnil, sva začela s pripravami intenzivneje. Koliko je preplaval v tem delu treninga? — Zadnji mesec je plaval vsak dan dvakrat okoli 2 do 3000 metrov na vsakem treningu. Ali bi povedali nekaj besed o njegovem razvoju? — Nenad je kljub svoji mladosti plavalec z dolgim stažem. Trenirati je začel že z 11 leti, tako da ga ne smemo uvrščati med plavalce »komete«. Čeprav je že v svoji pionirski dobi do-sezal lepe uspehe — s 14 le.ti je plaval 50 m prosto 30,0, s 15 leti pa 27,8 — je kljub temu moral preliti že mnogo znoja, da se je dokopal do sedanjih uspehov. Menim, da od takega plavalca lahko pričakujemo rrinogo več kod od tistih, ki se pojavijo preko noči in preko noči tudi izginejo. □ In kaj menite o njegovih bodočih uspehih? — Oba z Nenadom upava, da bo dosegel letos tudi oficielno — torej v 50 m bazenu, evropski rekord v plavanju na 100 m metuljček. Moje mišljenje je, da je Nenad sposoben doseči na 100 m metuljček rezultate okoli 59 sekund. To so njegove sposobnosti-če pa jih bo do maksimuma izkoristil je sCveda veliko odvisne tudi od njega samega. Čeprav marljivo trenira, še vedno ne toliko kot bi želel jaz. Cesto dob' po štirih, petih dneh intenzivnega treninga krizo, ki je bolj psihološke kot fiziološke narave, in tako moram z intenziteto treninga za nekaj dni zopet neko-koliko popustiti. 1. APRILA 1962- : - PO LETO VA TRIBUNA V f Zdravstvena služba na šibkih temeljih Te dni je komentator po neki nogometni tekmi zapisal, da mora razen sodnika ali trenerja odločati o aktivni dejavnosti tekmovalca tudi zdravnik. Ta misel nam je že delj časa pred očmi in danes si zdravstveno službo poglejmo nekoliko bliže, ker se nam zdi, da smo ta problem močno zapostavljali. movjh in zdravstvenih postajah, in prav od tega leta dalje je bita vsa dejevnost zdravstvene službe v teles- Prejšnji teden je organiziral okrajnij odbor JPI Ljubljana posebno posvetovanje o zdravstvu v telesni kulturi s povdarkom na športne ambulante. Navzoči so bili predstavniki ZTKS okrajnih telesnokul-turnih in zdravstvenih forumov, dalje predstavnik zavoda za socialno Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane? Menimo, da je čas za vprašanje: kaj je pravzaprav letos s Partizanskim nnhnriom ob ^iri nkimirnnp skim pohodom ob žici okupirane Ljubljane? Dolgo časa je bilo vse tiho m r-.vno menili, d« bo ta že tradicionalna prireditev kar na tihem zaspala. Skoraj vsak dan smo v zadnjih 14 dneh poskušali dognati dejansko stanje, vendar je bil začu-da odgovor skoraj vsak dan drugačen. Enkrat smo izvedeli, da prireditve sploh ne bo, drugič, da bo v lanskem obsegu brez mednarodne udeležbe in malega maratona sploh, tretjič naj bi bil samb tekmovalni pohod itd. Li Zadnja informacija je stara dva dni. Stanje: ničesar ne moremo o tej prireditvi reči, ker. noben dokončen sklep ni sprejet' ne tak ne drugačen. To informacijo nam je posredovala pisarna te prireditve. Izvedeli smo, da so si organizatorji finančna sredstva za organizacijo uspeli zagotoviti, tu torej ni bil vzrok za odlaganje. Ne glede na to, kako se bo organizacijski odbor Pohoda odločil, nekaj je že sedaj mogoče reči: do udeležencev ni fair, da še danes, dober mesec pred prireditvijo, ne včdo, ali bodo sploh nastopili. Morda se ponekod pripravljajo? Njihov trud morda ne bo poplačan z nastopom v Ljubljani. Ce pa bo Pohod sedaj razpisan, časa za priprave v glavnem ne bo dosti in organizatorji so sl s tem naprtili odgovornost zato. da nastopajo ljudje nepripravljeni. . kar smo že vsa leta ocenjevali kot eno od redkih negativnih strani te prireditve. Ta nepripravljenost - doslej zanesljivo ni šla na račun prepoznega razpisa, tokrat pa bi bila taka trditev upravičena, čeprav najbrž tudi ob pravočasnem razpisu priprave ne bi stekle povsod in pra-■ vočasno. Glede na evropsko prvenstvo v atletiki je bolj ali manj jasno, da na nastop najboljših atletov v štafeti in malhTA maratonu nismo mogli i-n ne ‘ movbrfJio računati. S tem ti dve pattefelzl^ohdda izgubita pomen in bi blldiS&Olje, da ju ne bi bilo na sporedu. Preostaneta torej tekmovalni in množični pohod. Tekmovalna' oblika pohoda ima smisel le ob pripravljenih tekmovalcih, sicer jim tak nastop več škoduje kot koristi, zato je menda tudi tekmovalni pohod, že izgubil del svoje »državljanske« pravice, vsaj za letos. Preostane torej še množični pohod, ki pa že prehaja s telesno vzgojne na politično manifestacijo in tudi ne zahteva posebnih priprav. Pri tem pohodu je vsekakor skoraj vseeno, kdaj ga razpišemo, seveda pa ne dvomimo, da pravočasen razpis pomeni večjo udeležbo. Naj bo odločitev o Partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljubljane kakršnakoli, menimo, da bi bilo na mestu, to odločitev takoj objaviti, ne pa pustiti številne dosedanje udeležence ter vse ostale, ki jim je bila ta prireditev zelo pri srcu, v dvomih! zavarovanje. Visoke šole za telesno kulturo in drugi. O problemih zdravstva v telesni kulturi je najprej spregovorila dr. Vučetičeva, ki je s svojim referatom sprožila vsebinsko bogato razpravo. Za boljše razumevanje si oglejmo nekatere statistične podatke, ki nam pokažejo zdravstveno službo v telesni kulturi v presenetljivo slabi luči. Morda najprej nekaj podatkov o zdravju šolo obvezne mladine. Na Centralni šolski polikliniki v Ljubljani vedo povedati, da so od 34.098 pregledanih šolskih otrok ugotovili pomanjkljivosti v telesni drži pri 2410 dečkih in 2156 deklicah, torej skupno 4566, kar pomeni 13,4 "/n. Deformacij na hrbtenici je imelo 2672 otrok, medtem ko je bilo deformacij na prsnem košu 3082. Okvare na stopalih so ugotovili pri 5112 otrokih, ostalih deformacij okostja pa še pri 1017 dečkih in deklicah. V skupnem merilu je, torej, okvar pri nad 23 */# ljubljanskih otrok. Kajneda, presenetljiva ugotovitev, ki nam da veliko misliti. Ne bi hoteli še naprej naštevati različne telesne hibe razvijajočega se otroka, hočemo pov-dariti le to, da je zdravstveno stanje naše mladine pereč problem vse naše družbe. ni kulturi prepuščena stri hi ji. Ne bomo se spuščali v podrobnosti o nadaljnjem posvetovanju o zdravstveni Službi, ki ga je organiziral JPI Ljubljana, temveč poglejmo ta problem, ki smo ga že po izjavah samih zdravstvenih delavcev vseskozi zapostavljali in neodgovorno zanemarili še s druge strani. Ne moremo si misliti, kakšnega koli športnega udejstvovanja šolo obvezne mladine in tudi najboljših vrhunskih športnikov, brez sodelovanja zdravstvenega osebja. Mnpgi klubi v svoji preveliki vnemi in nedosledni politiki in stremljenju za uveljavljanje na prvenstvenih lestvicah kratko malo iščejo tajne kanale in skrivne poti kako bi »obšli« ali prelisičili zakone in odredbe, ki določajo da mora bi j vsak aifiven športnik predtekmovanjem zdravniško pregledan. Po dnigi strani pa se tudi togo in pravzaprav nesmiselno držimo pravil, ko pregledujemo športnike . tedaj, ko je že prepozno. Prav na tem posvetu je eden izmed govornikov lepo povedal, ko je dokazal, da nima prav nikakršnega pomena pregledovati tekmovalca tik pred nastopom in potem, če ni vse v redu birokratsko ukrepati,, ne da bi pri tem pomislili, kako bi. fc;ilo s teni športnikom, ko se je brez zdravnikove kontrole pripravljal za Melika tekmovanja morda mesece in mesece .. . - Pri tem ne gre podcenjevati problema finansiranja. Ce na eni ‘strani -iihm kličemo na odgovornost osnovne organizacije in posameznike $ Občinski ljudski odbori naj poizkušajo zagotoviti zadostna finančna sredstva za preglede športnikov @ Ustanoviti moramo osrednjo športno ambulanto, kateri naj pomagajo vse okrajne zveze za telesno kulturo. Zavodi za socialno zavarovanje in ZTKS ^ Osrednja športna ambulanta (z njo tudi okrajna) naj se posveti znanstveno raziskovalnemu delu Pri Svetu za šolstvo moramo doseči, da bodo v občinskem merilu, če že ne v okviru šole začeli s korektivno gimnastiko ® V zdravstvenih domovih je treba ustanoviti športne ambulante ©Zveza za telesno kulturo Slovenije naj formira strokovno zdravniško sekcijo © Republiški odbor JP naj skliče posvetovanje o zdravstveni službi v republiškem merilu Ob dnevu mladosti Proslava Dneva mladosti dobiva iz leta v leto vse bolj množičen In manifestatlven značaj. Tako po vsebini in obliki vse bolj ponazarja množičen pregled uspehov mladih ljudi iz vseh področij našega družbenega življenja. Sam tok prireditev in proslav, ki doseže svoj višek prav na Dan mladosti 25. maja, pa se odvija že nekaj tednov popreje. S posebnim poudarkom in izredno aktivnostjo bo mladina proslavljala ta svoj tradicionalni praznik prav v letošnjem letu ob sedemdesetletnici maršala Tita. Težišče proslav je v občinah, kolektivih, šolah, skupnostih, 20. maja v Celju srečanje mariborske in celjske mladine, 21-maja zbor učencev v gospodarstvu, v Ajdovščini bo osrednja proslava mladine goriškega okraja, 26. maja bo v Celju mladinski festival, kjer bo sodelovalo nad pet tisoč mladink in mladincev itd. V Mariboru bo parada mladosti, v Gorici otvoritev novega stadiona, v Ljubljani pa bodo športne prireditve na vseh igriščih športnega parka v Tivoliju. Tako bo osrednja športna prireditev na stadionu ing. Stanka Bloudka, telovadna akademija na GR itd. Kot običajno, bo tudi letos mladina čestitala tovarišu Titu mladVna dotalča^in ‘s^vzglja za Dan mI^osti in rojstni daU s štafetno palico, ki bo odšla , . . , , . ..na pot 7. aprila z Jesenic. ^ ter je njeno delo najbolj bo- ri’™! iS1 gS “ m«- m« * ___. ___ . , i w ^ bo sodelovala vsa mladina * okviru svojih organizacij. Tako l’,? 'v;*™ prob.,erv °k™g bodo tudi svečani sprejemi šta-zdravja in telesne kulture sploh - . . , .... ‘ ,1 i™* niSKin, zabavnih in ostalih pri- v ji rpriitpv fnri; su Tltu se bo vot je v navadi, s:r.r TSrtr .‘n.™ “ - ™ v gradu in to pred začetkom rsr azts sre ,.P“ nlK »'f« - «•« -P* žičnega in vsestranskega razvoja telesne kulture. To bo le- Vsa prizadevnost in aktivnost to telesne kulture mladih. naše mladine izraža njeno vda-Tudi v Sloveniji bodo v ve- nost pri izgradnji naše sociali-Hkem obsegu proslave Dneva stične družbe in domovine kot mladosti že v mesecu aprilu, v tudi ljubezen in zaupanje, ki ga največjem obsegu pa prav v goji do Zveze komunistov & dnevih meseca maja. Tako bo tovariša Tita. Da ostanemo pri naši tematiki, v mislih imamo tekmovalce torej športnike, kjer bi moralo biti zdravje na višku, pa si oglejmo še po-, datke športne ambulante v Ljubljani. Od .-16.527 aktivnih športnikov, telovadcev in strelcev v Ljubljani je bilo v letu 1960 skupno pregledanih 4230 ljudi! Lani je bilo število, pregledanih še manjše. Da bomo točni, kar povejmo število: 3437! Od tega je bilo sposobnih 3273. delno sposobnih 97, nesposobnih 57. Pri nesposob-rfih'' športnikih prečladUjejo srčne okvare, 'k»t posledica 'prebolelega sklepnega, revmatizma, prirojene srčne hibe, sklepni revmatizem in podobno.--Lahi smo'ugotovili celo 4 akutne plučne tuberkuloze! O problemih zdravstva v telesni kulturi so zdravstveni delavci posebej sestavili elaborat in ga izročili Komisiji za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS. To poročilo so menda oddali Svetu za zdravstvo LRS, žal pa merodajni tega tehtnega poročila niso temeljito preštudirali in ukrepali. Se nekaj podatkov o športnih ambulantah. Do leta 1956 je delalo v naši republiki okoli 98 škortnih ambulant, pod vodstvom Centralrje športne ambulante. Tega leta so tudi opravili organizacijo ambulant na osnovi zakona o zdravstvenih do- prlspevgjo finančna sredstva občina bi moral za tovrstno preventivo- po mnenju mnogih telesno-kulturnih funkcionarjev še v večji meri prispevati Zavod za socialno zavarčVn-,: nje. Tu je ekonomska, računi ca. Zavod plačuje in vlaga ogromna' sredstva za zdravljenje poškodovancev in zavarovancev, po drugi strani- pa prav nič ne prispeva, da bi se, stanje izboljšalo. Predstavnik zavoda za socialno zavarovanje je imel pomisleke, ki so bili tudi tehtni. Slišimo r!i q lir r PF A vtA STEVAN LENERT: x\.c, ulii iuui leiiuu. »LTsmuj pritožbe na račun pregledov dijakov, ki so obenem tudi aktivni športniki. Enkrat jih pregleda Šolska poliklinika, drugič pa Športna- ambulanta. Torej, isto delo z dvojnimi stroški! Smo pred kritično fazo priprav In' takšnih anomalij, bi lahko rekli • • v bistroumnih nesmislov je še več/Vse to nam kaže. da je treba zdravstven Ob ; zaključku , posvetovanja e *o .. -UO zaKj.lu, sprejeli sklep. ki ham lahko priv kmalu do temeljev • spremeni dose- danji način zdravstvene službe, tNaj omenimo samo nekaj teh sklepov: 9 Zdravstveni domovi naj s športnimi ambulantami pripravijo zdravstveno analizo otrok, da bi tako laže usmerjali mladino v določene športne panoge. 9 Športna ambulanta in z,!ra\-stveni domovi morajo tesno sodelovati z občinskimi in okrajnimi komiteji LMS in Društvi učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Med strokovnjaki, ki so si ogledali državno prvenstvo v krosu v Ljubljani, je bil tudi zvezni kapetan za moške Stevan Lenert, ki je rad odgovoril na vprašanje o stanju priprav kandidatov za PEA. Njesjovo kratko izjavo posredujemo v Celoti: * ’ ” ’' »Sedaj prehajamo v kritično fazo priprav. Pomlad, ki je pred vrati, nam bo* pokazala ali so 'krenili atleti in atletinje po dobri poti. Stanje po zimskem treningu je dovolj dobro, to velja posebej poudariti, kajti večina kandidatov je prišla v novo sezono kondicijsko dobro pripravljena. Sedaj smo pred odločilnim obdobjem, ko bo treba s specialnim treningom dobro usmeriti posameznega kandidata. Težav je letos kar dovolj, saj nam je predvsem vreme krepko naga j a- skoraj 600 novinarjev, medtem ko je na razpolago le 500 mest za akreditirane predstavnike tiska). Bilten prinaša tudi načrt in relief prog z.a hojo in maraton z natančnim opisom. Kot zanimivost velja omeniti, da se progi za hojo na 50 km in maraton pokrivata, le da .opravijo tekmovalci v hoji dodatnih,.8.km na Sihederevskom :putu, potem pa,nadaljujejo po trasi za mataron. Zanimiva 'je -tudi informacija, da bo učni film o prvenstvu snemal Toni Nett, znani zahodnonemški strokovnjak, avtor vrste sličnih filmov In pisec nekaj učbenikov atletike. Celovečerni dokumentarni film pa bo posnelo neko jugoslovansko podjetje za proizvodnjo filmov. grehu) bo določena jugoslovanska reprezentanca za PEA. Vsi ti atlet1 in atletinje bodo odšli na skupi^ priprave v Velenje, kjer bodo ostal* do konca avgusta. Po treh dneh oo' mora pa se bodo morali javiti v Beogradu, kjer bodo ostali eto kofl' ca prvenstva (12. do 16. september).' •: ■ A-rtC ' ' ‘ Maratonca Dobrivoja Stojanov1' ča so črtali s spiska kandidatov 7# radi deviznih prekrškov' ob neda'” nem gostovanju Metalca iz,Osijek? v Italiji. Takoj po državnem prvenstvu posameznikov (3. do 5. avgust v Za- Organizacijski odbor je prejel, ^ 27. prijavo za PEA. Bolgarija je pri' javila 15 altetov in 5 atletinj. AZ* pa je odredila preliminarno števil0 Jugoslovanov: 41 altetov in 17 atl°' tinj. Pričakujejo še prijave Luxem' burga, Malte in Gibraltarja. © Pregledati je treba pravilni-: lo. Trudimo pa se skupaj s kandi-ke o tekmovanjih, ker s tem laže dati, da bodo postavljeni cilji res tudi doseženi. Počakati moramo na Trenerji združeni V torek je bil na Zvezi sindikatov Slovenije sestanek, ki ga je sklicala komisija za kvaliteten razvoj športa pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije. Ta komisija ima v načrtu v najhitrejšem možnem času formirati enotno organizacijo strokovnih kadrov na področju naše republike. Kazen članov komisije so bili na sestanek pozvani tudi zastopniki okrajnih in strokovnih zvez. Že nekaj časa obstaja tudi iniciativni odbor, ki snuje zvezo za strokovne kadre. Ta zveza naj bi imela ime: Enotna trenerska organizacija. Statut bodoče organizacije je že pripravljen, do ustanovne skupščine pa je potrebno še veliko dela, da bo po njej organizacija pravilno stekla. 2e v otvoritvi je predsednik inž. Kristančič poudaril pomembnost formiranja te organizacije za razvoj množičnosti in kvalitete športa v Sloveniji. Ostali govorniki so največ razpravljali o današnjem strokovnem kadru . Primerjali so število trenerjev v ZDA in SZ proti naše? mu. Razlika je seveda velikanska; podoba pa žalostna. Govorniki so predvsem ožigosali podcenjevanje in napačno vrednotenje trenerskega poklica pri nas. Občine bi se morale bolj zavzeti za športni strokovni kader na svojem območju. Na sestanku se je večkrat pojavilo vprašanje strokovnih tečajev, ki so bili do sedaj v navadi (predvsem v Rovinju). Ugotovili so, da so bili milijoni, ki so jih namenili za te tečaje, v glavnem vrženi proč, saj se je vedno večina novih inštruktorjev po tečaju razgubila, namesto da bi vzgajala. Take tečaje je treba odpraviti in začeti z novim načinom vzgajanja novih kadrov. Predvsem pa je važno, novim inštruktorjem ali trenerjem, še pred strokovnim šolanjem zagotoviti mesto, kjer bodo lahko prenašali svoje izkušnje na druge. Najvažnejši je bil vsekakor predlog o ustanvaljanju strokovnih mladinskih šol. Te naj bi v prihodnosti dovajale nove strokovne moči, ki bi zadostile potrebam v našem športu. Kajti Visoka šola za telesno kulturo ne dovaja dovolj učiteljev niti v šole, kaj šele v razne športne organizacije! Udeleženci sestanka so se razšli prepričani, da bo nova organizacija zelo koristila kvalitetnemu športu in družbi. prve prireditve na tekališču, v maju, ko bomo lahko dokončno ugotovili kvaliteto zimskega dela vsakega kandidata. Letos namreč hi bil problem v tem, da kandidati sploh trenirajo, ampak mnogo •bolj v tem, kako trenirajo.« OBISK PRI TEL E SNOV Z GOJNIH ORGANIZACIJAH Atletska zveza Jugoslavije pri-.pravlja nove norme za udeležbo -naših tekmovalcev na PEA. Zakaj gre? Vemo, da imajo moški tekmovalci za večino panog že itak predpisane mednarodne norme in le ob izpolnitvi leh morejo tekmovati z izjemo enega v panogi, na katero ima pravico v vsakem primeru. Pri .atletinjah so bile samo naše interne norme. Sedaj bodo moške in ženske norme s strani AZJ prilagojbne tako, da bodo omogočili nastop le tistim, ki bodo s svojimi rezultati na ravni kvalifikacijskih norm za samo tekmovanje. Upamo, da vam bomo v prihodnji številki zahtevane rezultate že posredovali. Zadnja (peta) številka uradnega biltena prinaša precej zanimivega gradiva. Posebej moramo omeniti statistiko prijavljenih • novinarjev po državah (začasne prijave je poslalo Kje so sredstva? Vedno znova ugotavljamo, da postaja telesna kultura čedalje bolj potrebna najširšemu krogu državljanov, posebno mladim. Tudi v Zagorju ob Savi so bili v zadnjih letih doseženi lepi uspehi v telesni kulturi. Se širši razmah pa so lani ovirale številne težave, ki pa so postale vedno bolj pereče. Morda se lahko samo vprašamo zakaj je bila lani razformirana Občinska zveza za telesno vzgojo? Samo zato, ker kljub temu, da je imela pripravljen bogat spored dela ni mogla pristopiti k delu .ker ni imela potrebnih finančnih sredstev, niti upanja, da jih bo dobila. Občinska zveza za telesno' Proslava dneva mladosti dobiva iz leta v leto vse bolj množičen in manifestatlven značaj vzgojo v Zagorju združuje naslednja telesno vzgojna društva: TVD Partizan Zagorje in Izlake, SD Proletarec, ŠD Svoboda Kisovec, PD Zagorje, SK Kisovec, KK Kisovec, ter taborniški odred »Črnih krtov«. Sredstva, ki so jih vsa ta društva dobila na razpolago, niso zadoščala za redno poslovanje. Zato ni čudno, če so na občnih zborih. ugotavljaU, da so zadolženi,-s tekmovanji pa so tudi morali nadaljevati. Ta problem lahko označimo kot nujnost, saj bi sicer društva morala prenehati z delom. Po odstopu občinske zveze za telesno kulturo je bil sestavljen nov iniciativni odbor. Sprejet je bil tudi že sklep, da se društva ne smejo več zadolževati, marveč da jim bo občinska zveza nudila vsa potrebna finančna sredstva. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da. se tudi novi iniciativni odbor bori s istim problemom in se' lahko samo še sprašujemo, do kdaj bo odbor delal. Lahko pa izrazimo prepričanje zagorske javnosti in funkcionarjev posameznih društev, da mora imeti telesna kultura v Zagorju svoje mesto tudi v naprej. Odločno in zadnjo besedo pa bodo morali dati odborniki 'občinskega ljudskega odbora, ko bodo razpravljal’-o problemih telesne vzgoje v občini. Brez osnovnih materialnih pogojev pa smo hhlco prepričani, da ne bo mogoče govoriti o nadaljnjih perspektivah telesne kulture v Zagorju. Nad tem. pa bi se bilo vredno zamisliti... Podcenjevanje? Rojina je kar petkrat zadel mrežo v srečanju Olimpija : Odred-Krim Naj višji rezultat Olimpije „ MDBLJANA, 1. aprila — Na vče-JJJsuli prvenstveni tekmi slovenske J°n*ke lige, ki je bila na central-?•*» stadionu, je enajsterica Olim-ffj« dosegla najvišjl rezultat v le-SJnjem prvenstvu, bfoštvo Odred-!~«n je premagala z dvoStevUčnim r®*01tatom. OUmpifa : Odred-Krim 10:0 (7:0) - Olimpija: Trie, Eltrin, Klančiiar, f*uevee, Berginc, Srbu, (Nikič), »eikavrh, Bunjaič, (Srbu), Brezigar, *®«na. Babič. Velika sredstva za telesno kulturo . Pod predsedstvom Mike Tripala J* bila v sredo v Beogradu letna jonierenca Jugoslovanske zveze or-••nizacij za telesno kulturo. V uvod-•“ besedi se je predsednik zadržal vpraianjlh, ki so te dni najbolj »ktualna. Vzporedno s pozitivno ?eeno rezultatov decentralizacije je 'ov. Tripalo kritiziral nekatere nega-uvne pojave, ki imajo vzroke v ne-JJzumevanju bistva tega procesa. J*ed bistvenejšimi nalogami Je na "v«m mestu omenil večjo družbeno ^ovomost pri uporabljanju finanč-vV), sredstev, ki so to leto večja kot r5?*fkoli doslej. Pri tem je še po-opozoril, da bo o tem potreb-,°bajbolj skrbno gospodariti v no-*0!b*tnih kolektivih. »^Material, ki so ga prejeli delegati konferenco je bil skrbno iz-Sfjn, pripravljen ter izredno obse-,*h. Nemara je bil to vzrok, da v {•žpravi ni bilo mnogo novih misli Predlogov. Med spremembami in dopolnitva-statuta je novost ta, da v izvršni :$°“Or ne bo mogel biti voljen nihče ™ kot štiri leta zapored. Na konferenci so razdelili tudi ~edstva — 7Ž5 milijonov. Najvišjo Racijo so dodelili Atletski zvezi — SUlijonov, medtem ko je v skladu štipendije 50 milijonov, v po-?*bnem skladu za kvalitetni šport Še 35 milijonov. sh Tako kot proračun so brez bi-pripomb sprejeli, razen po-n°viia izvršnega odbora, še nasled- — o mednarodnih zvezah v letu 1M2 —' o nakupu rekvizitov za kvalitetni šport — o založniški dejavnosti — o sistemu zveznih tekmovanj — o sistematizaciji delovnih mest I, , — o ukrepih za izboljšanje kva-Z,'**«: a) priprave, b) profesionalni "rokovni kadri, c) inštruktorji, d) -Ošabni ukrepi za olimpijske igre, ..zavarovanje športnikov, f) razvoj Jšotrov kvalitetnega športa, g) štl-JrOdlranJe športnikov, h) nagrade gortnikom, trenerjem in stalnim sortnim delavcem. 0v.Xs*m poročilom so bile dodane šai ne analize, ki so občutno skraj-*le delo konference. - Novi izvršni odbor šteje 49 čla-Tm ' Predsednik je ponovno Mika ripaio, podpredsednik Zoran Polič, J. jjaraini sekretar pa Milan Erče- V odboru je med drugimi tudi z- Boris Kristančič. kolesarska dirka OKROG TUNISA X. etapi Škrlj sedmi m-^tinls, i. aprila - V X. etapi ^narodne kolesarske dirke okrog Vali. 3* zmagal sovjetski tekmo-,Korge. Etapo na kronometer Vaia,. m — Je prevozil v 1,27:21, d«a2r le bil osmi z 1,33:18, Skrij pa s.f*ti v 1,33:24. Po tej etapi vodi v BS«5«tiem plasmaju sovjetski tek-^°vaiee Korge pred Petterssonom sv. ^“ka in Waadom — Nizozem-Vi*', Najboljši Jugoslovan je Skrij, iteif 8 Sasom 35,49:23 trenutno na Ie«*.,*rn mestu. Cas sovjetskega ko-S«,-r.3* Korge pa je po X. etapi ho Ostali Jugoslovani so trenut-tc s,nf. baslednjih mestih: 18. Valčič , '31.38, 22. Boltežar 2S 42:51. 25. Bai- Odred-Krim: Istenič (Smrekar), Bohinc, Toni, Kržin, Regally, Pal, Jovanovič, Kastelic, Škraba, Draščlč (Kiš). Strelci: Rojina 5, Klančišar, Rujnaič, Brezigar, Velkavrh in Jal-ševec po 1 za Olimpijo. Sodil je Biekač iz Šoštanja dobro. Bila je šestnajsta minuta igre na včerajšnji tekmi, rezultat pa je bil že 4:0 za domače. Mrežo gostov je načel že v l. minuti Klančišar, ki je streljal enajstmetrovko. Toni Je namreč igral z roko v kazenskem prostoru in sodnik Biekač je upravičeno dosodil najstrožjo kazen. Prvi gol pa je bil tudi začetek katastrofe za goste. »Stroj« Olimpije je pričel delovati vse bolje in točneje, rezultat pa Je bil neprestano višji. Obramba gostov seveda še zdaleč ni bila kos hitrim in prizadevnim napadalcem. Ne bili pa bi pravični, če bi trdili, da so vsi goli, ki jih je dosegla Olimpija le plod slabe obrambe gostov. Napadi Olimpije so bili vedno dobro zasnovani, pobudnika pa sta bila največkrat krilca Jalše-vec in Srbu. Po rezultatu 5:0 Je vratar gostov Istenič sam prosil za zamenjavo in v vrata je stopil Smrekar, za katere- ga lahko rečemo, da Je imel »svoj dan«. Čeprav Je tudi on do konca tekme prejel pet golov, je okoli 2000 gledalcev navdušil z odličnim posredovanjem in prav lahko trdimo, d» bi moral Odred-Krim še huje poražen z igrišča, če ne bi imel v vratih Smrekarja. Pri takšni kopici golov je težkd reči, ali rezultat ustreza poteku na igrišču. Olimpija si je prav gotovo zaslužila visoko zmago, saj je bila za več razredov boljše moštvo. Kdt rečeno, imata precej zasluge odlična krilca Jalševec in Srbu, čeprav je slednji igral le nekoliko preveč sebično in večkrat bolj za gledalce. V napadu pa bi lahko našli najboljšega igralca na igrišču, Rojino. Ne samo, da je dosegel pet golov, bil je tudi večkrat pobudnik nevarnih akcij. Zal ni imel najboljšega pomočnika v Brezigarju, ki bi mu večkrat lahko podal, saj se je Rojina odlično odkrival. Obramba pa tokrat ni imela resnejšima del*. O gostih ma lahko rečemo, da bodo morali na prvenstvenih tekmah zaigrati resneje, saj se na lestvici nevarno približujejo spodnjemu delu. Treba bo več borbenosti in prizadevnosti pa morda tudi več resnosti na treningih ... Tesna zmaga v Celju CELJE, 1. aprila — V lepem sončnem popoldnevu se je zbralo na igrišču v Skalni kleti nad 1500 gledalcev, ki so si ogledali prvenstveno srečanje med Celjem in Triglavom iz Kranja. Celje : Triglav 2:1 (1:1) Sodnik Kolenc iz Maribora je pripeljal na igrišče naslednji dve enajstorici: Celje: Devič, Perme, Mihelič, Do-zet (Jager), Reberšek, Herlč, Adžič, Belcer, Devčlč, Letner, Florjane. Triglav? Brezar III, Brezar n, Dolenc, Jerman (Siladji), Perkovič, Martlnovlč, Bajželj, Norčič, Ugriea, Krašovec, Blnkovsky. Strelci: Bajželj v 34. min. za Triglav in Reberšak v 37. In 87. za Ce- ’ Celjani so z največjimi napori in šele v zadnjih trenutkih premagali Izredno borbeno enajsterico iz Kranja. Le tri minute pred koncem so si namreč Celjani z odločilnim golom zagotovili obe točki. Obramba Triglava je bila namreč tako požrtvovalna, da kljub očitni premoči napadalcev Celja, ni pustila žogi pot v mrežo. Tako do konca srečanja skoraj ni bilo mogoče uganiti, kdo bo zmagovalec. Medtem ko so bili Kranjčani borbeni in je bila njihova igra prav zaradi tega vsem všeč, so Celjani igrali zelo lagodno, čeprav tehnično precej boljše. Vse do 34. min. ni bilo gola, čeprav so imeli Celjani že prej lepe priložnosti, katere pa jim je preprečil danes zelo razpoloženi branilec Brezar II. Takrat, ko ni nihče pričakoval, pa se je dokopal do vodstva Triglav. Branilec Brezar II je žogo odbil daleč v polje, dobil jo Je Bajželj, napravil dve potezi In že je bil mat za Celjane — 1:0. Domači vratar je še okleval, čeprav bi morda lahko posredoval. veselje gostov pa ni bilo dolgo. Celjani so namreč Izenačili v 37. min. ko je obramba Triglava pokosila v kazenskem prostoru Devčiča in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Streljal jo je Reberšak in Izenačil na Bajželj je bil najboljši v enajstorici Triglava in je vseskozi sejal zmedo v obrambo Celja. Tako tudi v 39. min., ko je vratarju Celja le s skrajnim naporom uspelo preprečiti skoraj zanesljiv zadetek. V drugem polčasu se je slika na igrišču precej spremenila. Celjani so se pomaknili na polje, gostov In tudi mnogokrat streljali, vratar Brezar m pa je bil vedno na mestu. Skoraj težko je našteti vse priložnosti, ki so jih imeli Celjani, največja pa Je bila gotovo v 81. min., ko je Letner zastreljal enajstmetrovko in pa tista, ko je Adžič Iz razdalje 1 metra streljal vratarju v roke. V 85. min. je Triglav dosegel gol iz nenadnega protinapada, sod- nik pa ga je razveljavil, ker je bil očiten offside. Ko so že vsi mislili, da se bo tekma končala z neodločenim rezultatom, je tehnično vodstvo Celja odločilo, naj gre v napad še najboljši igralec današnje tekme Reberšak, ki Je v S7. min. tekmo tudi res odločil. Lep predložek Bel-cerja je iz razdalje 4 metrov z glavo učinkovito poslal v levi zgornji kot ter s tem dosegel končni rezultat 2:1 in obe točki za svoje moštvo. Mladinci: Celje : Triglav 0:9 (0:4) LJUBLJANA. 1. aprila. — Čeprav je znano, da je Slovan dotlej vedno težko igral z Ilirijo iz Ljubljane, je le malokdo pričakoval, da bo Slovan danes na svojem igrišču ob ves izkupiček. Slovim : Ilirija 0:1 (0:0) Slovan: Žab jak, Udovič, Mitrovič (Povše), Oplotnik, Beeič, Kitič, Kozine, Virant, More, Miletič, Bezjak (Mitrovič). Ilirija: Porenta, Rančevič, Bremec, Švigelj, Sobolj, Danev, Koršič, Dermaatia, Kneževič. Judež, Novak. Strelec: Koršič za Ilirijo v 79. minuti. < Današnja tekma je bilo pravzaprav prvo srečanje v spomladanskem delu, saj je ta enajsterica prejšnjo nedeljo zmagala brez borbe proti Celju. Kaže pa, da so igralci Ilirije dobro pripravljeni, saj jim niti težko igrišče in niti naporna tekma, nista vzela sape do konca tekme. Začetek današnje tekme je obetal, da bo Ilirija enakovreden nasprotnik. Res je, da so gostje tehnično zaostajali ja Slovanom, vendar so s požrtvovalno igro precej: časa prevladovali na igrišču. Domači so grešili predvsem v podajah, ki sd bile netočne in zato je cela vrsta akcij ostala neizkoriščenih že takorekoč na sredini igrišča. Gostje so imeli tudi prve priložnosti, vendar je bil vratar Žabjak vedno na mestu. Sele v 38. min. je moral tudi vratar gostov pokazati svoje sposobnosti, saj so imeli domači takrat prvo priložnost za dosego gola. Čeprav je bilo igrišče zelo težko — razmočeno in mehko, tempo igre tudi v drugem delu ni popustil. Obe moštvi sta imeli nekaj priložnosti, vendar so ostale vse neizkoriščene. Slabo igrišče in pa utrujenost igralcev pa sta opravila svoje. Ker igralci niso mogli več igrati tako kot bi želeli, smo večkrat videli tudi precej grobe poteze. Prednjačil je levi branilec Ilirije Bremec, ki' je mnogo preostro startal na igralce in bi prav lahko kak nogometaš poškodovan zapusti] Igrišče. Sredi drugega polčasa je prevzel Slovan pobudo v roke. Gostje so se takorekoč le branili in napadali le s tremi napadalci, medtem ko je Slovan napadal takorekoč z desetimi igralci. Toda borbena igra in hitrejše posredovanje, je prine- slo uspeh Uirijanom. V 79. min. je Udovič napravil prekršek kakih 40 m od vrat Slovana. Lepo streljano žogo je dobil Koršič in dosegel edini gol na današnji tekmi. Ker do konca tekme ni ostalo več dosti časa, so spet vsi igralci Slovana krenili v napad. Čestokrat se je pred golom znašel tudi srednji krilec Becič, vendar tudi njemu ni uspelo doseči gola. V tem delu je moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe še napadalec Slovana Mere in tako so ostali domači brez najnevarnejšega strelca. Vsi napori domačih so bili zaman in kljub temu, da so upravičeno računali na ves izkupiček, so ostali praznih rok. Vzroka za neuspeh Slovana ni težko najti, saj je bilo očitno da so svojega nasprotnika podcenjevali. Sicer pa je tako, da nogomet ne bi bil tako zanimiv kot je, če bi lahko že vnaprej določili zmagovalca. .Tekmo je odlično sodil Lju-jič iz Maribora. Mladinci — Slovan : Ilirija 1:0 Poletov pokal za najboljšega strelca 19 golov — Knaus (Ru), Brezigar (Ol), 13 golov — Rojina (OI), 11 golov — Škraba (OK), Maučec (So), Lukač (Ki), 10 golov — Vavpetič (Ol), Coni (Ljubljana), I golov — Bajželj (Trii T golov — Križaj (Go), Opres-nik (Ru), $ golov — Devčlč (Ce), vodeb (KI), Klančišar (Ol), 5 golov — Breznik (Ko), Beieer, Regner (oba Ce), Kozinc (Sl), Majcen (Lft, 4 goli — Adžič, Jager (oba Ce)i Cuban, More, Zdravkovlč (vsi Sl), Sega (KI), Kastelic (OK), Džafero-vič (LJ), 3 goli — Elzner (Dl), Letonja, Koršič (oba n), Modrič, Srbu, Velkavrh (vsi Ol), Matjašec (Ko), Valjavec, Jež (oba Lj), Perc, Hribernik (oba KI), Uršič (Go). Zmaga Ljubljane v drugem polčasu Ljubljana, 1. aprila. Na Stadionu ibljane v SUkl Je bila danes pr- .. LESTVICA SCL Olimpija 13 12 1 0 52:7 25 Slovan 13 7 4 2 25:10 18 Rudar 13 8 2 3 36:26 18 Ljubljana 13 6 3 4 28:23 15 Celje 13 6 1 6 33:38 13 Gorica 13 5 3 5 17:26 13 Kladivar 13 5 2 6 32:21 12 Ilirija 13 4 3 6 22:27 11 Triglav 13 3 3 7 21:28 9 Odred-Krim 13 4 1 8 24:37 9 Sobota 13 4 1 8 21:46 9 Kovinar 13 2 0 11 15:37 4 SlIllllIMlipillllllllllllllllIMM^ Ljubljane __ venstvena tekma SCL med domačo Ljubljano In Gorico. Gledalcev okoli 3M0. Teren dober, vreme pa Oblačno. Sodnik Bertok iz Kopra. 'Llubljana: Nova Gorica 4:1 (0:1) LJUBLJANA: Bručan, Kristič, Soštar, Konič, Skušek, Turšič, Jež, Majcen, Erič, Djaferovič, Corn. GORICA: Medeot, Anlč, Mozetič L, Mrmolja, Torlanovič, Černič, Mozetič II., Reščič (Pejovič), Trpin, Križaj, Uršič. Gole so dosegli: Uršič v 40. min. za Novo Gorico, za Ljubljano pa v 55. min. Majcen, v 57. Frič, v 80. Corn in 85. Jež. v začetku igre so se v glavnem vrstili napadi Ljubljane, ki pa so bili medli in neučinkoviti. Sele v 20. minuti smo videli lep strel Majcna, ki pa ga je novinec v moštvu Gorice vratar Medeot z lepo parado ubranil. Sledili so neprestani napadi Ljubljane, vendar žoga nikakor n: hotela v mrežo Gorice. V 30. minuti se Je žoga malo več pomudila tudi na strani Ljubljane, toda sposobnega Goričana, ki bi kaj ustvaril, ni bilo. Deset minut pozneje je Frič iz obrata silovito streljal, toda žoga je šla tik nilmo vratnice, v protinapadu pa so Goričani nepričakovano dosegli gol. Uršič Je izkoristil nesporazum domače obrambe in lepo zadel mrežo. Po tem golu so Goričani prevzeli pobudo In jo obdržali do konca polčasa. V začetku drugega dela je Imela Ljubljana spet premoč. Dosegla je tudi gol, toda sodnik ga ni priznal. V ponovnem napadu je Frič podrl vratarja gostov, tako da Je ta obležal na tleh. V 55. minuti je prišlo dp izenačenja. Po lepi kombinaciji med Fričem in Majcnom Je slednji le potresel mrežo Medeota. Dve minuti pozneje je Corn lepo podal Friču, ki je neubranjllvo streljal In dosegel — 2:1. Vrstili so le lepi napadi Ljubljane, ki so ogreli gledalce. Plod teh napadov je bil tretji gol domačih, ki ga je dosegel neumorni Corn. Prvo priložnost za dosego gola v tem polčasu so imeli Goričani, ko se je Uršič prebil skozi domačo obrambo, vendar je bil njegov strel preslab. Sledilo Je še nekaj strelov s strani Gorice, toda Ljubljana je vse odločno odbila. Tik pred koncem pa Je Jež dosegel najlepši gol na tekmi, potem ko je s strani neubranljivo zadel levi spodnji kot. Spet poraz Murske Sobote S* w,v vodstvu NDR pred Belgijo, ikn Nizozemsko, Jugoslaviijo, Sved- SiJ- - ........... Un : k naslednja mesta: Bajlo 23, OiS’ Svlco' Tunisom in Avstrijo. BI naj še to, da so v X. eta- osv«?,,, ron°meter ostali Jugoslovani »JCrlui naslednja mesta: Bajlo 23, 25, Levačič 42 in Sebellč 45. OBJAVA •v ^ Petek 6. aprila bo občni StZ.^K Ljubljana v prostorih na v S,iki- Vsl žlani k,u‘ 8lmpatl*erii vljudno vab- PRVENSTVO GORIŠKEGA OPRAJA V KROSU Šempeter pri Novi Gorici, 1. apr. Lepo sončno vreme Je bilo kot nalašč za današnje prvenstvo gori-škega okraja v krosu. Številni tekmovalci iz raznih krajev so najlepši dokaz, da se goriškl atleti za letošnjo sezono lepo pripravljajo. Poudariti moramo to, da so nastopili le najboljši, 90 po številu. Pravico za sodelovanje so si pridobili na občinskih tekmah predzadnjo nedeljo, Na teh pa je bila udeležba še znatno večja. Vseh tekmovalcev je bilo okoli 1000. Največ jih je bilo iz občine Idrija, in sicer 480; Ajdovščine 240 atletov, Tolmina 190, Novogoriške občine pa 92. Rezultati: Mlajši pionirji: Kalin (A) — Starejše pionirke: Vranič (S) — Mladinke: Vrhovec (S) — Mladinci: Vlasič (S) — Članice: Mrak (T) — Člani: Kavčič (T). Murska Sobota, 1. aprila. Danes Je bila odigrana v Murski Soboti druga tekma pomladanskega dela SCL. Sobota : Rudar 0:4 (0:1) Sobota: Vrdjuka, Klepec, Puska-rlč, Zver, Rantaša, Drvarič, Skalar (Horvat), Miloševič, Maučec, Tkal-čec, Maruša. Rudar: Kalšek, Kos, Pristav, Sori, Bostič, Breznikar, Halilagič, Pazlč, Knaus, Zibret, Opreshik (Kastelic). Sodnik: Janžekovič iz Maribora; strelci: Zibret v 41. in 59. minuti in Kastelic v 48. in 58. min. za Rudar. Lepo in sončno vreme je privabilo na igrišče Sobote nad 1000 gledalcev, ki so pričakovali, da bodo domačini popravili neuspeh prejšnje nedelje. Toda tudi danes so odšli z igrišča razočarani, ker jim domači Igralci niso prikazali igre, kakršne so si želeli. V nasprotju z domačini so gostje iz Trbovelj prikazali lep nogomet In tudi zasluženo zmagali. Igralci Rudarja so že takoj po začetnem sodnikovem žvižgu začeli diktirati zelo oster tempo. Igrali so tehnično dovršeno, na dolge pasove, ter niso zadrževali žoge. Ze v 1. minuti so gostje izsilili kot, ki pa ga niso izkoristili. Sele v 8. minuti je prišlo do prvega napada Sobote, vendar Tkalčec ni znal izkoristiti ugodne priložnosti. V 20. minuti je bil Maučec v položaju, ko bi moral doseči gol, vendar je tudi ta priložnost ostala neizkoriščena. Nato so se nekaj časa vrstili napadi obeh moštev. V 25. minuti Je Opresnik sam prodrl pred gol domačinov, vendar je Vrdjuka s padcem pod noge rešil svojo mrežo. Najlepšo priložnost Je Sobota Imela v 33. min., ko Je Maučec prodrl sam pred gol, kjer ga Je branilec gostov grobo zrušil. Sodnik Janžekovič je dosodil enajstmetrovko. Maučec je sicer lepo streljal, vendar ji odlični vratar gostov strel ubranil. To Je bila hladna prha za domačine, za goste pa še večja vzpodbuda. V 41. min. so gostje izsilili kot, s katerega je Slovenijašport trgovsko podjetje na veliko in malo v Ljubljani s prodajalnami v Mariboru, Celju, Kranju in Jesenicah, Vam hudi v veliki izbiri športno in telovadne orodje, camping opremo, opremo za podvodni ribolov, smučarsko opremo, žportnoo butev in oblačila, dvokolesa ter druge SporVte rekvizite. Dobra kvaliteta — zmerne edne. Oglejte si bogate zaloge v vseh naših prodajalnah. bil dosežen tudi prvi gol- Do konci L del* se je Sobot* le še br»nil». Gledalci so upali, d* bo domačinom uspelo v drugem delu nadoknaditi, kar so izgubili V prvem. S tega pa ni bilo nič. Gostje so takoj prešli v ofenzivo In kmalu je Kastelic povedel svoje moštvo v vodstvo z 2:0. PO tem golu so gostje še bolj napeli sile in tako je Kastelic v 56. minuti že drugič potresel mrežo vratarja Vrdjuke in s tem povečal vodstvo Rudarja na 3:0. Končni rezultat je dosegel Zibret v 59. minuti. Pri gostih se Je najbolj odlikoval napad, pri domačinih pa Je bil najboljši vratar, ki Je bil kljub štirim prejetim golom najboljši mož na igrišču. Sodnik Janžekovič Je opravil svoje delo zadovoljivo. MLADINCI: SOBOTA : RUDAR 1:2 (0:1) POKALNA TEKMA RADGONA : GRAFICAR 9:5 v podaljšku je zmagal Graflčar z 8:5 gostovanje Varaždincev Maribor, 1. aprila — Branik je imel danes v gosteh rokometaše —t moške in ženske — Var-teksa iz Varaždina. Obe tekmi je odločil v svojo korist. Moški so zmagali s 24:15 (najboljša strelce za Branik Šetinc In Purkeljc po 5), St.nske pa 13:5 (najboljši strelki Gomšvnilcovo in Lam-prehtova po 5). Najboljša pri Ljubljani je bila krilska vrsta, v napadu pa sta najbolj ugajala Frič in Corn. Pri gostih pa se je izkazal prodorni Uršič. Sodnik Bertok Je svojo nalogo opravil zadovoljivo. MLADINCI: LJUBLJANA : MARIBOR ž:4 (2:ž) Boljši klonil MARIBOR, 1. aprila. — Več kot 1500 gledalcev Je danes v hladnem vremenu nezadovoljno zapuščalo stadion na Teznem. Kovinar, ki je sprejel v goste Kladivarja Iz Celja, bi zaslužil vsaj eno točko, čo žo ne obe. Kovinar: Kladivar 0:1 (0:1) Kovinar: Pihler, Kolarič, Ucman, Radulovič, Cula, Krefelj, . Siraač, Norkovlč, Kamenski, Lepenik, La-zovič (trener Jazbec). Kladivar: Bauman, Koren, Co-klič, Skedelj, Vesič, Kokotec, Fere, Kovačič, Lukač, Vodeb, Sarlah (trener Riko Presinger). Sodnik Butkovec iz Trbovelj, strelec Kovačič v 19. min. za Kladivar. Pomembna tekma je privabila številne gledalce, ki pa s končnim rezultatom, kot smo omenili, niso bili zadovoljni. Tezenčani si niso prislužili zmage, čeprav bi Jo zaslužili. Tekma je bila že na začetku ostra in sredi prvega dela igre je sodnik poslal v slačilnico Norkoviča in Skedlja, zato sta obe moštvi igrali skoraj ves čas z desetimi igralci. Mariborčani so imeli terensko premoč in v drugem delu nenehno , oblegali vrata Celjanov, niso, pa imeli sreče pri streljanju na B*umanova vrata. Edini gol so gostje dosegli v 19. minuti po streljanem kotu, ko je domači vratar nerodno posredoval. V gneči se je znašel Kovačič in usmeril žogo v mrežo. Po doseženem golu so se Celjani umaknili v obrambo in le od čaaa do časa z nevarnimi prodori ogrožali vrata Kovinarja. Domači so imeli več izrednih priložnosti za izenačenje In konec koncev tudi za zmago. Vse te priložnosti pa so zamudili, ali pa je odločna in ostra obramba Celjanov z vratarjem Baumanom na čelu odklonila vse zrele priložnosti neiznajdljivih strelcev Kovinarja. Celjani so začeli zavlačevati igro, zato je sodnik Butkovec podaljšal igro za eno minuto. Toda tudi ta minuta ni prinesla nobene spremembe na igrišču. Mladinci: Kovinar : Kladivar 4:4 (2:08 Podzvezni rezultati: Branik : Drava 1:1 (1:1) Aluminij : Železničar 0:0 v \ i 1<* rgin Dobite ga v vseh 1ekarn»n Na treningu in tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje utrujenost — dviga storilnost LJUBLJANA — NEDELJA, 1. APRILA 1962 — LETO XVII. ZIMSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V WATERPOLU NADALJEVANJE S l. SIR. ' Mladost tretjič prvak Zagreb, 1. aprila. V 5. kolu zimskega prvenstva Jugoslavije v vaterpolu, ki se odvija v Zagrebu, so bili doseženi nes tile rezultati: Partizan (Bs ograd) : Jadran (Her-eegnovi) 7:1 (1:0, 1:1, 1:0, 4:0). POŠK (Split) : Primorac (Kotor) 4:2 (1:1, 1:0, 1:1, 1:0). POSK Kesič in Jurišič, za Jadran lom. Tekmo je sodil Ivkovič iz Zagreba. V tretjem srečanju je Mornar (Split) premagal ekipo Primorca iz Kotora s 0:2 (2:0, 0:0, 1:2, 3:0). Prvenstvo se nadaljuje. ša razlika sedaj že kar sedem točk. Seveda tudi kolo SCL ni ostalo brez svoje senzacije — ta se je prav gotovo zgodila na igrišču Slovana v Mostah. Ilirija, ki že delj časa ribari po dnu, je danes meni nič, tebi nič, oskubila za točke kandidata za drugega na lestvici SCL Slovana, Tako je borba za drugo mesto postala še bolj zanimiva in najbrž je treba iskati med Slovanom, Rudarjem in Ljubljano tistega, ki bo kot drugi zastopnik Slovenije poskušal priti v II. zvezno ligo. zadržala tudi v nadaljevanju. Vendar so gostje v enem svojih redkih protinapadov dosegli še tretji gol in končni rezultat. Novosadčani so vzdržali hud pritisk tudi v zadnjih dvanajstih minutah, čeprav so igrali samo z desetimi igralci, ker je Bilič zaradi poškodbe zapustil igrišče. ^ovi Sad je igral s taktiko močne obrambe In hitro organiziranih pro- TRI PRESENEČENJE VI. ZVEZNI LIGI MLADOST (Zagreb) : MORNAR (Split) 3:3 (1:1, 1:1, 1:1, 2:9) To je bilo srečanje večera, srečanje dveh neporaženih ekip, srečanje, ki je odločalo o prvem mestu. Nasprotnika sta bila v prvih treh četrtinah izenačena, v finišu pa so dosegli dvakratni zimski državni prvaki Zagrebčani 2 gola in s tem osvojili dragoceno zmago. Prvo mesto na tabeli zavzema Mladost z 8 točkami, na drugem in tretjem me-•tu pa sta Mornar In Partizan s pb • točkami. Izven konkurence kombinirana ekipa : Jadran (Split) 9:1 (2:0, 2:0, 2:0, 3:1). V nadaljevanju zimskega vaterpolo prvenstva v Zagrebu so bile danes zjutraj odigrane tekme pred-tadnjega kola. V prvem srečanju je beograjski Partizan premagal ekipo reprezentantov s 4:3 (0:1, 1:0. 3:2, 0:0). Gole so dosegli za Partizan Jankovič 2. Sandlč in Jovanovič, za ekipo reprezentantov pa Cukvas, Nardeli In Nonkovič. Igra je bila zelo lepa, najbolj sta se odlikovala vratar Mu-šketirovlč in Cukvas. Tekmo je sodil Sajfert Iz Zagreba. V drugem srečanju sta Jadran (Hercegnovi) in POSK (Split) Igrala neodločeno 2:2 (0:0. 1:1, 0:0, 1:1). Gole so dosegli za KOSK Kesič in Jurišič, za Jadran pa Klisura in Stanišič. Igra je bila enakovredna, Jadran je več streljal, PLAVANJE IN WATERPOLO Zagreb, 1. aprila. V Zagrebu je bil včeraj sestanek predstavnikov plavalnih in vaterpolo klubov, na katerem je bil prvič izvoljen liga odbor. Ta lorum, katerega sedež bo v Zagrebu, bo vodil vsa prvenstvena plavalna in vaterpolo srečanja v zveznem tekmovanju. V liga odbor so bili izvoljeni Vicko Lučič VOJVODINA : DINAMO 0:3 (0:1) Novi Sad, 1. apr. — Zagrebčani (predsednik), dr. Dušan Arneri, Ivo Kaleb in ing. Ante Roje.'Peti član odbora bo predstavnik zbora sodnikov PZJ. Na sestanku sta bili formirani dve skupini II. zvezne va--terpolo lige. V L skupini so: KPK (Korčula), Primorje (Reka), Triglav (Kranj) in PK »Ljubljana«, v II. pa Crvena zvezda (Beograd), Medve-ščak (Zagreb), Spartak (Subotica) in -Polet (Sombor). Tudi I. zvezna plavalna liga je razdeljena v dve skupini: I. skupina: Jadran (Hercegnovi), Jug (Drbrovnik), Primorje (Reka) In Jadran (Split). II. skupina: Mladost (Zagreb), Partizan (Beograd), Triglav (Kranj) in PK »Ljubljana«. II. zvezna plavalna liga pa je razdeljena takole: I. skupina: Mornar (Split), Velež (Mostar). Šibenik in Rudar (Trbovlje). II. skupina: Celuloza (Videm- Krško), Spartak (Subotica), Crvena zvezda (Beograd) in Medveščak (Zagreb). IN Al V1 O aAl, Xm iz so pripravili naj večje presenečenje današnjega kola. Sredi Novega Sada so odpravili favorita Vojvodino z 2:0, kar je pozdravilo več kot 12 tisoč gledalcev, ki z igro Vojvodine ni bilo zadovoljno. Vojvodina: Vereš, Sekereš, Svinj arevič, Sentin, Nikolič, Borbel (Jergič), Aleksič, Takač, Pavlič, Mi-jatovič, Dugandjija. Dinamo: Irovič, Sikič, Braum, Šlatuš, Markovič, Perušič, Cvitkovič (Remete), Zambata, Jerkovič, Petrunič, Lipošinovič. • Strelca: Matuš v 26. min. iz 11-metrovke in Jerkovič v 56. min. za Dinamo. Tekma je bila izredno lepa in dinamična. Zagrebčani so pokazali lepši nogomet. Taktično so igrali odlično: vso tekmo z 8 igralci v obrambi, toda s hitrimi in nenadnimi prodori večkrat ogrožali vrata domačih. Domačini so igrali dobro, toda napadalci so bili neiznajdljivi. Ze v prvih minutah je Vojvodina silovito pritisnila na vrata Iroviča, toda obramba gostov je uspela oču-vati svojo mrežo. Takoj za tem je sledil protinapad Zagrebčanov in Matuš je ostro streljal. Vereš pa je uspešno posredoval. V 14. minuli je Zambata zgrešil cilj, samo dve minuti za tem pa še Lipošinovič. Dinamo je prišel v vodstvo v 26. min. Svinj arevič je zaustavil Jerkoviča in sodnik Nedeljkovski je prisodil U-metrovko, ki jo je Matuš realiziral. Drugi gol so prejeli domačini v trenutku, ko so bili v očitni premoči. V 56. min. je Remete izvrstno podal Jerkoviču, ki je s točnim strelom zadel mrežo. Najboljši pri Dinamu so bili Markovič, Perušič in Lipošinovič, pri Vojvodini pa Nikolič. ' HAJDUK : VELEŽ SPLIT, 1. aprila; 2:0 TEKMOVANJE KVALITETNIH KLUBOV HRVATSKE IN SLOVENIJE Ljubljana, Grom in Popovič (0:0) l - ... — H & j duk je danes zasluženo premagal Velež In zmaga bi bila lahko še lepša. Nad 10.000 gledalcev je toplo pozdravilo zmago domačinov. Hajduk: Jurič, Kuci, Ilič, Garov, Brkljača, Kozlina, Ankovič, Vukas, Papec, Bego II, Senauer. Velež: Curkovič, Sliškovič. Hand-žič, Rodin, Benco, Selimotič, kič, Repar, Popovič, Mujič, Radi-Ijevič (Zafič). i Gola sta dosegla Senauer v 72. min. in Bego II. v 90. min. Tekma se je začela z napadi gostov, ki so imeli že v prvih minutah igre možnost za vodstvo. Domačini so bili prepričani, da bo Velež zaigral defenzivno, zato jih je uvertura Vele-ževih napadalcev močno presenetila. Po desetih minutah igre je Hajduk prevzel pobudo in uprizoril nekaj nevarnih napadov na vrata Veleža. Vse do konca prvega dela igre ni prišlo do gola. čeprav je imel Papec idealno priložnost za vodstvo v 32. in 40. min. V drugem delu so Splitčani takoj krenili v napad in Velež se je osredotočil na obrambo. Celo branilca sta večkrat streljala na vrata Veleža. Prvi gol je dosegel Senauer v 72. min. Z glavo je spremenil smer žogi. ki se je znašla v mreži vratarja Čurko-viča. Takoj za tem je imel Mujič idealno priložnost za izenačenje, toda njegov trud je bil zaman. Nekaj sekund pred koncem igre je Bego II dosegel še drugi gol za Hajduk. tinapadov. Igrali so tudi izredno borbeno in s tem orožjem premagali dobro moštvo Rijeke — popolnoma zasluženo. V moštvu Novega Sada ni bilo slabega nogometaša. Rijeka je imela sicer izrazito terensko premoč, kar dokazuje tudi razmerje kotov 19:1 v korist Rijeke. Sodnik Jakše iz Ljubljane je odlično vodil to srečanje, enajstorici pa sta nastopili v naslednjih postavah: Rijeka: Stojanovič, Vrankovic, Mihovilovič, Balent, Brnčlč, Dunaj, Blaževlč, Radakovič, Veselica, Na-umovič. Medle. Novi Sad: Dražič, Bilič, Tojagič, Brzic. Debeljački, Krakanovič, Kr-gin, Lenič, Hudič, Plrmajer, Laka-čevič. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič Tomič, Miličevič, Malešev, DurKO' vič, Ponovič. Stipv'. »»aravič, Ru dinski, Sekularac, Melič. SARAJEVO: Bine, Eazlagič, v« jovič, Biogradič, Crnogorac, Mark« ševič, Blaževlč, Iljašič, Petkovič, S® hovlč, Arslanaglč. Sodnik Varaždinac Iz Zagreb** Ze od začetka tekme je SarajeVJ Igralo Izrazito defenzivno. Terensk* premoč Crvene zvezde je bila Prf' •močna, vendar tudi napadi Sara je''* niso bili brez nevarnosti. Tako J, VARDAR : PARTIZAN 0:1 (0:1) Tudi zaključno kolo tekmovanja kvalitetnih klubov Hrvatske in Slovenije je prineslo velika presenečenja — Ljubljana nepričakovano premočno prva — Grom najuspešnejši tekmovalec — Drago Popovič, član KK Sused-grad (Žgb) prvi Jugoslovan z znamko 1000 in novi državni rekorder Ljubljana, 1. aprila. — Ob zaključku tekmovanja kvalitetnih klubov Hrvatske in Slovenije je bila danes na kegljišču Gradisa majhna slovesnost s podelitvijo pokalov in daril. Slovesnosti sta prisostvovala tudi predsednik Zveze organizacij za telesno kulturo Hrvatske Srečko Bjelič in predsednik častnega odbora tekmovanja in Zveze za telesno kulturo Slovenije Janez Zemljarič. Tudi predsednik Kegljaške zveze Jugoslavije tovariš Milenko Bobanac in predsednik Kegljaške zveze Slovenije Stane Ravnikar sta čestitala vsem tekmovalcem in ekipam ter najuspešnejše tudi nagradila. Organizirano tekmovanje je nadvse uspelo in preseglo vsa LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Partizan Crvena zvezda Vojvodina Dinamo Hajduk Sarajevo Rijeka Velež, Novi Sad Beograd vat-aar, Borac 17 12 4 1 36:14 28 17 9 5 3 31:15 23 17 8 .6 4 23:16 21 17 8 3 6 29:17 19 17 6 6 5 24:23 18 17 S 7 5 26:30 37 17 3 9 5 13:19 15 17 4 6 7 21:28 14 17 5 4 8 24:34 14 17 .3 7 7 22:23 13 17 5 3 9 21:32 13 17 2 5 10 20:38 9 LESTVICA II. ZVEZNE LIGE — ZAHOD Želiezničar 17 11 2 4 41:16 24 Sloboda 17 10 3 4 38:18 23 Trešnjevka M 7 6 3 34:19 20 Karlovac 17 7 6 4 30:25 20 Čelik 17 9 1 7 29:21 19 Šibenik 17 8 3 7 20:33 18 Maribor 17 8 4 7 21:38 16 Proleter 17 4 7 6 28:31 15 Split 17 4 7 6 20:26 15 Varteks 17 3 6 8 19:35 12 Lokomotiv« 17 3 5 9 22:3« 11 Borovo 16 2 5 9 18:32 • pričakovanja. To niso samo izjave funkcionarjev, temveč vseh udeležencev-tekmovalcev Stalna menjava na lestvici, rekordni rezultati v vsakem kolu in tudi številna presenečenja in razočaranja, so dala tekmovanju še poseben značaj mikavnosti. Tako je bil državni rekord za posameznike v disciplini 200 lučajev kar trikrat izboljšan, dosežen nov ekipni rekord in rekord na 100 lučajev. Drago Popovič je naš prvi tekmovalec, ki je dosegel tako težko pričakovan rezultat, 1000 kegljev! Skratka, tekmovanje je bilo res kvalitetno in prav je, da postane tradicionalno tudi i udeležbo predstavnikov Srbije in BiH. Poglejmo še na kratko, kako so igrala moštva in poglejmo našo oceno: Ljubljana je igrala izenačeno, saj je osvojila dve drugi in dve tretji mesti in ji tako ni kaj oporekati, da je zmagovalec tega tekmovanja. Grmoščica je zablestela v prvih dveh nastopih in z odličnim moštvenim državnim rekordom, v zadnjih dveh nastopih pa je popolnoma zatajila, saj je na kegljišču Gradisa zasedla šele enajsto mesto. Tudi Triglav iz Kranja je odlično začel, slabše pa končal. Medveščak je s solidno igro na vseh kegljiščih dosegel tudi odlično četrto mesto, medtem ko smo od Jeseničanov pričakovali le nekoliko več, seveda pa tudi peto mesto ni neuspeh. Bratstvo (Zgb) je največ po zaslugi Popovičevih 1000 kegljev pristal na šesto mesto pred Branikom in Partizanom iz Ljutomera, ki sta s sedmim oziroma osmim mestom popolnoma opravičila svoj nastop, Lokomotiva (Zgb), Var-teks (Var), Gradis (Lj) in Lokomotiva (Rijeka) sestavljajo zlato sredino, čeprav smo pričakovali, da bo Gradis s Starcem zasedel boljše mesto. Grafičar (Osijek) in Medvedgrad (Zgb) sta se v zaključnem tekmovanju izognila zadnjih mest in potisnila (na .15. in 16. mesto Celje in Konstruktor iz Maribora. Med. posamezniki je Grom letošnji državni prvak, dokazal svojo solidnost in visoko kvalitetno raven ter bil prepričljivo najuspešnejši tekmovalec. RIJEKA : NOVI SAD 3:0 (2:0) REKA, 1. aprila — Po zelo zanimivi igri je danes Novi Sad sredi Reke premagal Rijeko s 3:0, z goli, ki so jih dosegli Hudič v L, Lenič v 5. in Lakčevič v 56. min. 2e v 20. sek. je Novi Sad vodil z 1:0. Prvo žogo je dobil Krgin, jo podal Hudiču, ki se je sprehodil skozi obrambo Rijeke in že je bilo 1:0,,Že štiri minute pozneje je Novi Sad vodil z 2:0. Stojanovič se je sicer dotaknil žoge, vendar se je le-ta odbila od prstov in nadaljevala pot v mrežo. Ves ostali čas prvega polčasa pa se je odvijal pred vrati Novega Sada in Rijeka je bila v popolni premoči. To premoč je Rijeka SKOPJE, 1. aprila — 20.000 gledalcev je bilo danes na stadionu v Skopju, kar je rekord v številu gledalcev, ki so. gledali zares razburljivo srečanje domačega Vardarja in Partizana. Partizan: Soškič, Sombolac, Ju-sufi, Vukelič, Jovanovič, Vasovič, Z. Cebinac, Kovačevič, Ognjanovič, Galič, Mihajlovič. Vardar: Miloševski (Gergijevski), Bošalevski, Jovanovski, Dacevski, Božinovski, Mikolovski (Lakič), II-jevski, Mojsov, Popovski, Doncevski, Jovanovski. Partizan je končno prekinil tradicijo porazov v Skopju. Zmaga je zaslužena, čeprav bi bil morda neodločen rezultat pravičnejši. Partizan je bil v premoči v prvem polčasu, vendar se je. drugih 45 minut brez prestanka branil. Partizan se je bolje znašel na spolzkem igrišču in igralci Partizana so igrali na dolge pasove še posebno preko hitrih kril. V prvem polčasu je Partizan izvedel celo vrsto nevarnih prodorov in tudi ostrih strelov ni manjkalo. Odlični vratar Miloševič, ki je moral proti koncu polčasa zapustiti igrišče zaradi po-poškodbe, je večino strelov ubranil. Le gol, ki ga je prejel v 23. minuti, gre nekoliko na njegova ramena. Strelec tega gola je bil Kovačevič. Vardar ni igral slabo, vsi igralci so se borili do maksimuma, vendar so naredili veliko napako, ko so igrali na kratke pasove in vse preveč preigravali. V drugem polčasu se je položaj obrnil v korist domačinov. Partizan se je le branil in do konca ohranil vodstvo iz prvega polčasa. v 24. min. sarajevski napadalec Bla' ževič nenadoma ušel in samo z*' radi njegove nepazljivosti so vrat3 Crvene zvezde ostala nedotaknjen3' V 38. min. je Crvena zvezda prisj3 do svojega prvega in edinega gojj v tej tekmi. Fazlagič je prav po n*' potrebnem napravil prekršek v k8,' zenskem prostoru, sodnik je dosočJ: enajstmetrovko, ki jo je Rudins*5 spremenil v gol. Nekaj minut pfC| koncem polčasa bi Sarajevo skoraj izenačilo, vendar je Stojanovič 1 malo sreče le rešil svojo mrežo. V drugem polčasu se je Sarajc^0 nekoliko osvobodilo pritiska in v J0; minuti izenačilo na 1:1. Biogradnj je streljal prosti strel in podal vrata Stojanoviča, od tam pa J* Mrkuševič žogo z glavo poslal ’ mrežo. Crvena zvezda je skušal* nato Še doseči kak gol In zmag0' vendar je igrala precej slabo, še p°' sebno Sekularac, ki je imel dan** zelo slab dan. BORAZ : BEOGRAD 2:2 (0:0) Banja Luka, 1. aprila — Borac Beograd sta si danes v Banja LU^ pred približno 5000 gledalci razdeli13 točki. Borac :KoIak, Krivokuča, Kulen®' vič, Budja, Kasomovič, Spasojevj" Tomljenovič, Zelenika, Jankovi0’ Klobučar. Beograd: Krivokuča, Milovan0,' vič, Gavrič, Antič, Sijakovič, Daki*’ Samargljič, Milošev, Cebinac, Pop®1'' Skoblar. Sodnik Perušič iz Splita, dobe0. Strelci: V 63. minuti Jankovič 1J v 79. minuti Spasojevič za Borac, 69. minuti Antič in 70. minuti margljič za Beograd. Borac je ^ danes boljša ekipa in bi moral z m8' gati. Toda kot vedno ni znal oht8 niti prednosti. V prvem delu sta bili moštvi enakovredni, le B*0 grad je tu in tam nevarneje nap8' del. V drugem polčasu pa se je te. zultat zelo hitro menjaval. V 63. nuti je domačin Jankovič doseg8* gol, kakršnega redko vidimo na ših igriščih, streljal je s kakih ^ metrov v sam desni kot. Ta gol, 100 da je opomnil goste, pričeli so ostj" napadati. To ofenzivo je izkoristi v 69. minuti Antič in izenačil zultata. Samo minuto kasneje Samardjič povedel svoje moštv° vodstvo z 2:1. V 79. minuti je Jav. ko vič izvedel prosti strel, žoga se J CRVENA ZVEZDA : SARAJEVO 1:1 aprila. Pred 15.000 odbila od zida domačih. Igralcev J nogo Spasojeviču, ki jo je zlalu® porinil v gol. Zanimivo je, da - Beograd, 1. gledalci je bila na stadionu JLA Beogradu tekma med Sarajevom in Crveno zvezdo, ki se je končala z neodločenim rezultatom. porinil v gol. Zanimivo je, — gostje dosegli oba gola iz koto; Do konca tekme se je moral B«1 grad zelo truditi, da je odnesel > Banja Luke dragoceno točko, ker L zadnji del igre popolnoma pripa°a REPUBLIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU ZA »ZLATO PUŠČICO« Dobovičnik - nosilec Zlate puščice Tudi ostali tekmovalci so pokazali odlično igro, saj sta Miro Stržaj in Jože Šlibar zasedla drugo oziroma tretje mesto, medtem ko so si četrto, peto in šesto mesto razdelili Popovič, Hladnik B. in Karadjole. Celje, 1. aprila — V odlični organizaciji celjskih strelskih delavcev je bilo v Domu SZDL VIII. republiško prvenstvo za »Zlato puščico«. Od 102 Beograd - druga ekipa Tehnični rezultati: Točke Keglji 1. Ljubljana 10 20548 2. Grmoščica (Zgb) 17 20718 3. Triglav (Kranj) 18 20298 4. Medveščak (Zgb) 20 20257 5. Bratstvo (Zgb) 26 20350 6. Jesenice 26 20169 7. Branik (Mrb) 31 20013 8. Partizan (Ljut) 33 20076 9. Lokomotiva (Zgb) 33 20015 10. Varteks (Var) 41 19842 11. Gradis (Lj) 44 19748 12. Lokomotiva (Ri) 43 19719 13. Grafičar (Os) 48 19702 14. Medvedgrad (Zgb) 49 19647 15. Celje 49 19637 16. Konstruktor (Mrb) 53 19585 Praga, 1. aprila. Danes je bilo v Pragi finalno srečanje za pokal evropskih rokometnih prvakov za ženske. Domače moštvo Spartak-Sokolovo je odpravilo žensko vrsto Beograda z rezultatom 9:4 (5:2). Ker so v prvem srečanju Beograjčanke zmagale le z rezultatom 3:2, so praške rokometašice osvojile naslov najboljše ekipe v Evropi. Tudi drugo mesto je za igralke Beograda velik uspeh. Posamezniki: 1. Leo Grom 3758 (povprečje 939,5), 2. Miro Stržaj 3660 (povprečje 916), 3. Jože Šlibar 3606 (povprečje 901,5), 4. Drago Popovič 3592 (povprečje 898), 5. Ante Karadjole 3548 (povprečje 887). Jesenice, Mladost in Logatec novi člani Jesenice, 1. aprila. — V dvorani TVD Partizan na Jesenicah so bile včeraj in danes kvalifikacijske tekme za vstop v republiško namiznoteniško . ligo. Na tekmovanju je nastopilo tudi moštvo Triglav II izven konkurence. Jesenice, Mladost in Logatec so si priborili vstop v republiško namiznoteniško ligo. Najboljši posameznik je bil Jeseničan Rebolj, ki ni izgubil nobene tekme. strelca, ki so se uvrstili v finale, jih je nastopilo 91 iz vseh osmih okrajev. Tekmovalci so nastopili v petih skupinah, v vsaki od teh pa je bilo po nekaj favoritov, v drugi skupini je nastopil elemente iz Nove Gorice, zmagovalec iz leta 1960. Ponovno se je izkazal in zbral odličnih 364 krogov. 2e v tretji skupini pa ga je prehitel trikratni zmagovalec tega tekmovanja Planinc iz Ljubljane s 567 krogi. Nihče do pete skupine ni izboljšal tega rezultata. Do odločitve je prišlo šele danes popoldne, v zadnji skupini, ko so nastopili favoriti Bohinc in Vrbinc iz Ljubljane ter Celjana Seršen in Strajhar. Seršen je na predtekmovanju dosegel odličnih 562 krogov in s tem tudi najboljši rezultat. Na splošno presenečenje pa se je vpisal na listo zmagovalcev mladi Dobovičnik iz Celja, ki je prehitel Planinca le za en krog. Takoj po končanem tekmovanju je mladi celjski ključavničar. Dobovičnik, izjavil naslednje: »Nisem pričakoval tega uspeha. Nekoliko sem upal, da bo zmagal eden Celjanov, morda Seršen ali Str« bar, ki sta tudi mojstra v strel)' nju z zračno puško. Tu je bil še čj kušeni Planinc, zato sem toliko b® vesel tega uspeha.« Tudi ml čestitamo mlademu Ijanu z željo, da bi njegov uSP®' še-bolj spodbudil ostale mlade str® ce v mestu ob Savinji. Rezultati: Dobovičnik ®C' Planinc (Lj) 567, elemente * je konec februarja prema!?81 Jugoslavijo v Wuperthalu. V nadaljevanju prvenstva P‘ je naša ženska reprezentah ‘ doživela prvi poraz. V srečah) z močno reprezentanco &ve ^ ske sta morali naši tekmoval poraženi od mize. _ . ^ Znano je, da na letošn]®^ evropskem prvenstvu ne _naSL, pajo reprezentance Madžarsh ’ SZ, Romunije. CšSR in Ro1?6 5.' v Zahodnem Berlinu bo 3. aprila tudi kongres Evrops8 namiznoteniške zveze.