List 4.
Čisti zrak u delavnicah.
Morebiti celo malokteri obertnik ali fabrikant misli: jeli je delavnica, u kterej delavci njegovi delajo ter rjemu in sebi kruh služijo, dihanju ugodna ali ne, — jeJi je zrak, ki ondi ga on in univživajo, čist ali pokvarjen, tedaj zdrav ah* škodljiv? In vendar je ta reč sila važna.
Če se pomisli, da delavnice so večidel majhne in tesne, u ktere le malo svetlobe in še manj čistega zraka dohaja, — da u njih včasih po pet, deset in tudi več pomagavcev in učencev celi dan in še ponoči biva in dela, — da u njih okna \n vrata, posebno pozimi, so  vedno  zaperte,   —   da
14
nečisti in škodljivi sopari po tacih staniših se vedno nabirajo, — da sapnikov (zračnih duškov) skorej nikjer ni: če vse to se pomisli in še drugi škodljivi uplivi se pretehtajo, ki po takih prostorih zdravje podkopujejo, se bo lahko razumelo, da odgovornost obertniških in rokodelskih mojstrov je velika, ki jo imajo z ozirom na zdravje svojih delavcev.
Živa potreba je , temu pomagati, tedaj zrak II za p er ti h in z mnogo delavci napolnjenih delavnicah boljšati in čistiti. Kako bi se to dognalo, hočemo u sledečem nekoliko nasve-lovati.
Da se delavci pokvarjenega zraka u delavnicah obvarjejo, je treba dvoje storiti. Pervo je braniti, da zraku po delavnici nič zdravju škodljivega se ne primeša; drugo je čistiti pokvarjeni zrak.
Kar pervo zadeva, je treba, da delavci, naj jih je malo ali veliko, se ne tlačijo u tak zapert kraj, ki nima toliko čistega zraka, kolikor gaje za dihanje potrebnega, in scer, ali ne za toliko ljudi, ki u njem dihajo, aH ne za toliko časa, kolikor dolgo jih delo u tistem zapertem kraju za-deržuje. Ker odrašen človek v vsaki minuti blizo 20 kubičnih pavcov, otrok pa polovico toliko zraka izdihuje, kteri ne samo za vzderžanje življenja ni dalje vgoden, temoč nekako strupen postane, ter sila škodje, če ga drugi zopet vdihajo : mora delavnica, u kterej ima več ljudi dolgo časa bivati in delati, tako prostorna biti, da zraka u njej je več tisuč kubičnih čevljev. Z drugimi besedami: Bolj prostorna ko je delavnica^ bol j čist ostane zrak u njej.
Razun dihanja delavcev u zapertih delavnicah je pa še več drugih uzrokov, ki zrak pokvariti za-morejo, in tudi zares pokvarjajo. Taki uzroki so prigode, kterih po delavnicah skorej nikolj ne manjka, namreč: sožiganje sveč, olja, derv al premoga, naj si bode za razsvetljenje, za kuhanje, za kurjavo itd. Kakor dihanje človeško, spriduje tudi sožiganje imenovanih stvari zaperti zrak u delavnicah, ker primeša mnogo drugih škodljivih drobcov pokvarjenimu zraku. Tudi ta uzrok zračne pokvare ni manj nevaren od pervega.
Temu se druži še tretji uzrok. Po ravno tisti meri, po kteri z dihanjem in sožiganjem se zrak spriduje, odide tudi nar boljši obstojni del njegov — kis le C. Zrak pa, kteremu kislica manjka, ni več ugoden za življenje. Če se pa vendar dihati mora, se kri človeška razkroji, čutnice oterpnejo in zdravje terpi škodo prej ali pozneje.
(Konec   sledi.)
List 5.
Čisti zrak u delavnicah.
(Konec)
Da se tedaj zrak u delavnicah ne pokvari^ ali da se mu škodljive stvarice ne primešajo, naj se ravna takole:
1.  Kadar se nova delavnica napravlja, naj se tako napravi, da prost čist zrak zamore va-njo.
2,  Kjer se pa delavnica že ima, ki je čistemu zraku težko pristopna, naj se popravi in prepihu odpre. Kako se pa to napravi, bo vsak zveden mojster, kteremu se da delavnica prezidati ali prenarediti, povedati vedel.
Bolj ko je delavnica prostemu zraku pristopna, manjši zamore biti nje prostor za toliko delavcev* Se ve da zavolj potrebne gorkote, in da ni preveč prepiha, se pa mora tudi skerbeti, da se naredi kakor je prav. Pervi pogoj zdravja, neove-rano dihanje, je pa vendar s tem izpolnjen. 3Iraz brani dobra peč; prepihu, ki bi delavcom škodovati
utegnul, se pa v okom pride z napravo oduškov, ki znotranji zrak z vunanjim menjajo.
Kar drugo utice, namreč pokvarjeni zrak vedno čistiti, omenimo tole:
Pokvarjeni zrak se nar bolje čisti, če se prosti čisti zrak u delavnico pripuša. To se godi po odpertinah, ki so zgorej na oknih napravljene. Ako je prepih presilen, naj se od znotrej zapreti dajo.
Omenjene odpertine pa morajo visoko nad okni napravljene biti, ker po dihanju in sožiganju pokvarjeni in zajedno sogreti zrak le kviško tisi, torej le po na kviškem napravljenih odpertinah oditi zamore. Takih odpertin mora pa po prostornosti delavnice več biti; vsaka mora tudi nar manj 5 palcov široka biti, če se hoče doseči, kar smo ravno svetovali.
Priporočajo še druge umetne naprave, zrak po zapertih krajih čistiti, kakor izpeljavo zraka pokvarjeniga skozi dimnik, vetreno peč itd. Opisovanje takih naprav bi pa prostemu bravcu ne pomagalo veliko, ker le zveden mojster zamore kaj takega izpeljati po potrebi kraja in raznih okoljšin.                                                  J. Š.
18