Cena t Dir Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — relefon St. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. -iseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v MSi dr. Batrm-gartnerja. Ponedeljska izdaja oživljen je in svet" TJndntttfK Knafljsva uHca 8, Telefon IL 8122, 3123, 8124, 8125 in 8126. Ftaede&fca Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek rjutraj. — Naroča, se posebej in velja po pošti prejemaaa Din 4.-, po raznašal-cfh dostavljena Din 5.- mesečno. Gosposka nttca lL Telefon 2440. Bttugsniayetjeva VL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. predstavlja zmago jugoslovenske Jugoslovenska akademska omladina sto}! it$©itiap® na braniku jugoslovenske misli Kongres jBgssloveasMh nacionalnih akademikov v manifestacijo in neizpodbiten dokaz čvrste vere v nacionalne in državne Ideje Zagreb, 23. maja. o. Danes dopoldne se je vršil ▼ dvorani farmacevtskega odseka zagrebške univerze letni občni zbor Zveze jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, v kateri je organizirana vsa naša jugoslovansko orijentirana nacionalna omladina iz vseh delov države in ki predstavlja elitno organizacijo naših akademikov. Današnje zborovanje je ponovno dokazalo, da je jugoslovenska misel med našo akademsko omladino ne samo živa in trdno usidrana, marveč, da se baš v dobi, ko se jugoslovenstvo že nekako proglaša za greh, na vse strani širi in da zajema čimdalje širše kroge, tako da raste v vrstah nacionalne akademske omladine nov velik kader prepričanih jugoslovenskih borcev. V tej zvezi sta včlanjena tudi oba najmočnejša akademska kluba ljubljanske univerze, »Jadran« in »Edinstvo«, iz Zagreba pa so včlanjeni v tej zvezi veterinarski klub, kulturni in strokovni klub ekonomsko komercionalne visoke šole, klub farmacevtov, klub medicincev, Jugoslovenska akcija, akademska jugoslovenska-če-škoslovaška liga, klub pravnikov. Jugoslovenska akademska čitalnica in klub »Rad« iz Beograda pa jugoslovensko studentsko udruženje, udruženje prosvetnega društva Sv. Save in udruženje nacionalnih študentov vrbaske banovine. Razen teh glavnih klubov na naših univerzah so včlanjeni v zvezd tudi razni pokrajinski akademski klubi, tako med drugimi iz Splita, šibe-nika, Sušaka, Novega Sada, Kaštela itd. Na današnjem zborovanju so bili lepo zastopani tudi ljubljanski akademiki, ki so poslali na glavno skupščino v Zagreb okoli 50 delegatov. Zborovanje je vodil predsednik zveze g. Niko Marinkovič, sotrudnik zagrebških »Novosti«, na čigar predlog so bile z viharnimi ovacijami sprejete vdanostne brzojavke, ki so jih z zborovanja odposlali Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. Vel. kraljici Mariji in kraljevemu namestniku doktorju Stankoviču kot zaščitniku zveze. V brzojavki Nj. Vel. kraljici posebej poudarjajo: Čakamo čas, ko bomo z Vašim kraljevskim sinom stopili v borbo za ostvaritev oporoke kralja Uedinitelja. V svojem nagovoru je predsednik na-glasil, da je Zveza jugoslovenskih nacionalnih študentov nadstrankarska, vendar pa strogo jugoslovensko nacionalna organizacija, v kateri so zastopniki vseh nacionalnih skupin, predvsem seveda JNS. Prelom, ki je nastal v našem nacionalnem življenju, ko se je hotelo zrušiti to, kar je bilo s tolikimi žrtvami in napori zgrajeno v šestih letih, ni mogel zatreti jugoslovenske nacionalne misli. Jugoslovenska nacionalna misel bo izšla iz teh težkih časov le še ojačena, ker ni mogoča Jugoslavija brez jugoslovenstva. Govornik je obširno orisal vso borbo, ki jo morajo voditi jugoslovenski nacionalni elementi, zlasti v nekaterih banovinah, kjer so popolnoma prepuščeni terorju od spodaj. Jugoslovenska misel pa bo prestala tudi to morda najtežjo preizkušnjo in dosegla svoj nov preporod. Jugoslovenska nacionalna omladina vidi edino rešitev v ustvaritvi močne jugoslovenske nacionalistične fronte, ki bo zopet zbrala pod svojim praporom vse razkropljene jugoslovenske sile in jih povedla do končne zmage Obširno se je nato bavil s famoznim kongresom nekakih jugoslovenskih nacionalistov, ki se je vršil sredi maja in je bil prirejen s pomočjo brezplačnega potovanja in banketov in kjer se je skušalo z nekimi fiktivnimi klubi osnovati pod istim imenom neko novo zvezo, kar pa je temeljito izpodletelo. Na tem kongresu nI bilo niti enega Ljubljančana, iz Zagreba pa je poslal svoje delegate le en kfrth, dočim so bili iz Beograda zastopani neki novi fiktivni klubu Zveza jugoslovenske nacionalne omladine noče biti nikomur za štafažo in bo, kakor doslej tudi v bodoče šla neomajno po poti, ki je začrtana v nesmrtni oporoki tvorca Jugoslavije; Cuvaj-mo Jugoslavijo! Sklenjeno je bilo, da se zaradi omenjenega kongresa vloži protest pri prosvetnem ministru ter naprosi še posebej kraljevi namestnik dr. Stankovič za zaščito proti nasilju gotovih elementov. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Stanko Rapotec iz Ljubljane. V teku dveletnega poslovanja po ljubljanskem kongresu, kjer je bila Zveza ustanovljena, je bila na njeno iniciativo osnovana dijaška Mala antanta, ki je imela svoje zasedanje v Zagrebu, Beogradu in na Bledu. Zveza jugoslovenskih nacionalnih študentov je tudi edina jugoslovenska študentska organizacija, ki je včlanjena v mednarodni federaciji. Na kongresu v Sofiji so morali naši delegati skupno z ostalimi delegati Male antante zapustiti zborovanje zaradi revizionističnih zahtev neke bolgarske skupine. Ob zaključku je bilo sklenjeno, da se sedež zveze za prihodnji dve leti prenese v Ljubljano in zato v novi upravi tudi prevladujejo Ljubljančani. Za predsednika je bil izvoljen jurist Franjo Mikuletič, za podpredsednika tehnik Mirko Polak, za blagajnika jurist Avgust Plajh, za tajnika jurist Vladimir Kosi. V odboru pa so zastopniki vseh treh univerz. Novi predsednik g. Mikuletič se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je v svojem govoru podčrtal preporod jugoslovenske misli med akademsko omladino. To je dokazala med drugimi tudi velika omladinska manifestacija v Ljubljani. Ob koncu zboA>'^nja je bila sprejeta resolucija, ki bo predložena vsem kom-petentnim mestom in v kateri poudarjajo stališče slovenske nacionalne omladine do vseh aktualnih problemov. | Dr. Ivan Prijatelj v Rimu če Mussolmi odreče podporo generalu Francu, je njegova stvar propadla Rim, 23. maja. r. Davi je prispel z letalom v Rim zaupnik generala Franca in njegov glavni finančnik, znani španski milijonar Juan March. V Rimu so bili o njegovem prihodu že obveščeni ter So ga pričakovali. V neki vili blizu Rima se je dopoldne sestal z Mussolinijem in je imel z njim nad dve uri trajajoč razgo. ror. March je iz Gibraltarja potoval na krovu italijanskega rušilca. V njegovem spremstvu je tudi španski vojvoda Alba. Prihod zaupnika generala Franca v Rim je izzval v političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Kakor za. fcrjujejo v poučenih krogih, je njegov prihod v Rim v zvezi z akcijo Anglije, ki skuša doseči premirje in likvidacijo španske državljanske vojne. V zvezi s tem se je zadnje čase zelo resno zatrjevalo, da se tudi Masselmi bavi z mislijo, da umakne vre italijanske oddelke iz Španije in prepusti generala Franca svoji usodi. V tem smislu so že ponovno apelirali na Mussolinija tudi rodbine številnih Italijanov, ki se bore v Španiji. Na drugi strani pa so tudi finančne žrtve vsak dan večje, a kljub temu ni še videti nobenega konca vojne v Španiji, niti se ne da z gotovostjo reči, da se bo končala tako, kakor bi Italija želela. Ce bi Mussolini uresničil to svojo namero, potem sodijo poznavalci položaja, da bi bila španska vojna za generala Franca izgubljena in bi bil prisiljen, da se umakne. To pa želi general Franco preprečiti- Zato je poslal svojega zaupnika v Rim, da pridobi Mussolinija za nadaljno podpiranje španske nacionalistične stvari ter da izprosi ©d njega novo podporo, ker se frankovci zlasti pri Malagi nahajajo v zelo obupnem položaju. Odhod italijanskega kraljevskega para iz Budimpešte Budimpešta, 23. maja. AA. Dvorni vlak. s katerim sta se italijanski kralj in kraljica včeraj odpeljala iz Budimpešte, se je med potjo za nekaj minut ustavil tudi v Szekesfehervaru, kjer je italijansko vladarsko dvojico pozdravil tamkajšnji veliki župan. Ljubljana, 23. maja. Izgubili smo profesorja dr. Ivana Prijatelja. Z iskreno bolestjo bo ta nepričakovana novica navdala tisočera in tisočera srca. Saj nismo vedeli, da mu je tako kratko odmerjeno število mesecev in dni, ko je vendar minilo že poldrugo leto, odkar je praznoval 601etnico in smo se vsi od srca veselili, da ga imamo tako čilega v svoji sredi. Toda stoično prenašajoč usodni udarec in tugo po smrti svojega sina, je dr. Ivan Prijatelj tajil tudi svojo telesno slabost. Zadnji čas ga je ugonabljala arterioskleroza — in danes, na solnčno pomladno nedeljo, ko so njegovi najskrb-neje negovani vrtički v najbohotnejšem kralju, je dr. Ivan Prijatelj mirno zasnul v večnost Dala nam ga je slovenska Atika. Rodil se je 23. decembra 1875 v Sodražici pri RibnicL Srečno božično dete je uživalo skrbno vzgojo v pošteni družini, šele z 9 leti, pa mu je bilo dano, da se je začel Solati. Njegov duh se je začel posebno bistriti, ko ga je oče jemal kot pristni Rib-ničan s suho robo na svoja pota. Zlasti sta hodila po Koroškem. Kot študent na ljubljanski gimnaziji se je brž izkazal z izrednim talentom, kmalu je obvladal ruščino. Kot maturant je uredil almanah »Na razstanku«. Po maturi je sicer bila njegova želja, da bi študiral medicino, vendar se je kmalu znašel v svoji pravi na-membi: globoka ljubezen do ruske književnosti ga je napotila, da je na Dunaju prestopil na slavistiko. Ze kot dijak je bil knjižničar slavnega Jagiča. Pot ga je povedla v Rusijo, kjer je študiral pri Py-pinu. L<*ta 1902 je na Dunaju dosegel doktorat iz filozofije, iz slovenistike. Po promociji je znova šel v Rusijo izpopolnjevat svoje znanje. Pot ga je povedla Manifestacija solidarnosti jugoslovenske in češkoslovaške vojske v Pragi Mala antanta je čvrst branik miru proti vsakemu napadalcu Praga, 23. maja. AA. Češkoslovaški minister za narodno obrambo Mahnik je priredil snoči v čast jugoslovenskemu ministru vojske in mornarice generalu Mari-ču svečano večerjo. Ob tej priliki je minister Mahnik nazdravil Nj. Vel. kralju Petru H., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, jugoslovenskemu narodu in jugoslovenski vojski V svoji zdravici je opozoril na krvno sorodnost obeh narodov, katerih bratstvo je bilo zapečateno tudi na bojnih poljih. Izrazil je željo, da bi se ohranil mir, ki .je obema državama tako prisrčen. Oba naroda pa se bosta vendarle spet znašla skupno na bojiščih, če bo treba braniti s tolikimi žrtvami pridobljene in posvečene pravice. Mala antanta je varen branik sproti vsakemn napadalcu, ki bi hotel uničiti plodove njenega mirnega dela. Jugoslovenski vojni minister general Marič se je v svoji zdravici zahvalil za izraze solidarnosti in je nazdravil predsedniku republike dr. Edvardu Benešu, zavezniškemu češkoslovaškemu narodu in vojski Prav tako je podčrtal bratstvo obeh narodov tn pomen Male antante za obrambo skupnih pridobitev in dobrin. Hkratu je izrazil zelo laskavo priznanje češkoslovaški vojski, katero je lahko že ponovno ' najodličnejše ocenil že ob raznih prilikah, posebno pa lani, ko se je udeležil velikih češkoslovaških vojnih vaj. Predsednik turške vlade v Beogradu Ministrski predsednik dr. Stojadinovič ga je spremljal do Miadenovca Beograd, 23. maja. AA. Predsednik turške vlade Ismet Inonii, ki se je udeležil kronanja v Londonu, je davi s simplon-skim orientnim ekspresom potoval skozi Beograd. Do meje se mu je odpeljal nasproti turški poslanik na našem dvoru Ali Aktaj Hajdar. Na železniški postaji je sprejel svojega turškega tovariša predsednik vlade in zunanji minister dT. Milan Stojadinovič v spremstvu načelnika političnega oddelka zunanjega ministrstva Iva Andriča, šefa kabineta dr. Dragana Pro-tica in šefa protokola dr. Marinoviča. Dr, Stojadinovič je Ismeta Inoniija m njegovo gospo prisrčno pozdravil. Soprogi turškega predsednika vlade je izročil zelo lep šopek cvetja. Sprejemu so prisostvovali tudi soproga turškega poslanika Aktaja, osobje turškega poslaništva in grški poslanik Bi-bica-Roseti. Ministrska predsednika sta imela nato v vlaiku daljši razgovor. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je s šefom kabineta dr. Draganom Protičem spremljal turškega ministrskega predsednika do Miadenovca. Strašna nesreča Meteiškega avtobusa Varaždin, 23. maja. o. Snoči okrog 8. se je pripetila v bližini Lepoglave strašna avtomobilska nesreča. Avtobus, s katerim so se vračali s svojega majniškega izleta učenci 6. razreda realne gimnazije v Koprivnici, je trčil na nekem prelazu v mešani vlak. Avtobus je popolnoma zdrobilo, dva učenca sta se ubila, osem jih je hudo, 22 pa lažje ranjenih. na napačno stran in prišel naravnost pod kolesa lokomotive, ki so ga dobesedno prerezale na dvoje. Otroci, ki so bili v zadnjem delu avtobusa, so dobili hude poškodbe. Oni v prednjem delu avtobusa so k sreči odnesli le manjše poškodbe, vendar pa so vsi preživeli smrtni strah. Od vseh nepoškodovan je ostal edino šofer. Nesrečo so epa žili ljudje, ki so bili slučajno v bližini. Hitro so alarmirali kaznilnico v Lepoglavi, odkoder so prihiteli na pomoč kaznilniški pazniki in zdravnik kaznilniške bolnice z vsem bolniškim osob-jem. Ranjence so nemudno prenesli v kaz-nilniško bolnico, kjer so jim prožili prvo pomoč. Štiri hudo ranjene so morali takoj operirati. Eden izmed njih, Milan Dolenc, sin-edinec, je med operacijo umrl. Ostale ranjence so še v teku noči prepeljali v varaždinsko bolnico, od koder so lažje ranjene odpustili domov, težje ranjene pa obdržali v bolnici. O nesreči so bile takoj obveščene oblasti. Preiskavo vodita železniška komisija in sodna komisija. Šoferja so aretirali. Kdo je prav za prav kriv nesreče, se Se ne da rečL BO je že mrak, ko so se izletniki vračali iz Lepoglave proti Koprivnici. V avtobusu je bilo poleg dveh profesorjev in šoferja 6 maturantov, 4 učenci 4 razreda, 18 učencev 6. razreda. V bližini Trakošča-na se križa cesta z železniško progo, ki dela baš na tem mestu ovinek in ni mogoče videti ali je proga prosta ali ne. Snoči je vrhu tega še deževalo, tako da je bila pozornost šoferja v polni meri osredotočena na samo cesto. Ker na tem mestu ni zapornic je šofer očividno mislil, da je eesta prosta in je mirno vozil dalje. Sele v zadnjem trenutku je zapazil, da se bliža vlak. Misleč, da bo še ušel nesreči, je z vso brzino pognal vozilo preko proge. Prednji del avtobusa je že prišel preko tračnic, ko se je lokomotiva z vso silo zaletela v zadnji del avtobusa. Nastal je lom, krik ln vik. Lokomotiva je vlekla avtobus še kakih SO m daleč s seboj in ga nato odrinila na levo stran proge, tako da se je ostanek avtobusa prevrnil na travnik sredi proge. Učenec 6. razreda Albert Kruljae se je hotel rešiti še v zadnjem trenutku ln je skočil skozi okno. Na žalost pa je skočil Najstarejši milijonar umrl V starosti 98 let je preminul znani John Rockefeller Newyork, 23. maja. AA. Svetovno znani finančnik John de Rockefeller je umrl v svoji letm rezidenci v Dayronu Bidgeu na Floridi davi ob 4.05. Zadela ga je srčna kap. Umrl je povsem nepričakovano. Vse zadnje mesece se je zelo dobro počutil. Dosegel je redko starost 98 let. John Rockefeller se je rodil 1. 1839 v Rickefordu v newyorški državi. V toku svoje nagle in izredno uspešne kariere v ameriški industriji je v Clevelandu ustanovil podjetje Standard Oil Warks, ki se je leta 1872 združilo z družbo s podjetjem Standard Oil Companv. Rockefeller spada med najbogatejše ljudi na svetu. V konkurenčni borbi je veljal za brezobzirnega moža. Kljub temu pa je dajal ogromne vsote denarja za znanstvene in humanitarne svr-he. Vseučilišče v Cikagu je prejelo od njega nič manj ko 55 milijonov dolarjev. Leta 1901 je ustanovil znani Rockefellerjev zavod za znanstvena raziskavanja. Za časa svetovne vojne je ustanovil znani fond za humanitarne in znanstvene akcije odnosno za materijalno in moralno obnovo sveta po svetovni vojni. Iz tpga fonda je prejemalo podpore tudi nekaj slovanskih ustanov. toči na Finska ▼ Nemčijo, ▼ Pariš in na Poljsko. Naposled je bil sprejet v službo kot knjižničar dunajske dvorne biblioteke. TU se je začelo njegovo obširno znanstveno delo. Na dvorni biblioteki je ostal do osvobojen ja- Pridobil si je med tem tolik sloves, da so ga vabile razne univerze za profesorja ruske in poljske književnosti. Toda on se je najvneteje posvečal študiju slovenske književne zgodovine in je bil med prvimi, ki jim je osvobojena domovina ponudila profesuro na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani Tej je potem ostal zvest do svoje smrti Zdaj Je vzgajal že šesti rod svojih učencev. Biti učenec dr. Ivana Prijatelja se je reklo, imeti za učitelja genijalnega mojstra, očetovsko ljubeznivega, značajnega in plemenitega mentorja! Ni mogoče, da bi v teh skromnih vrsticah, posvečenih njegovemu spominu ob tako nenadnem poročilu o njegovi smrti, mogli dovolj dostojno vrednotiti veliko in obsežno delo dr. Ivana Prijatelja. Dovoljeno naj nam bo, da povzamemo nekatere podatke iz člankov, ki smo jih objavili ob njegovi 601etnicl Z dr. Ivanom Prijateljem smo izgubili utemeljitelja slovenskega eseja in literarnega zgodovinarja velikega formata. Najboljši njegovi eseji — skupno zabeleženih 260 člankov in knjig — so razmetani po raznih knjigah, zbornikih in časopisih. Dr. Prijateljevi eseji o Prešernu, Cankarju, Murnu, njegove velike študije o Stritarju in Aškercu sodijo med najznačilnejše in najpomembnejše primere slovenskega eeeističnega sloga. Slovenci žal še nimamo ožjega izbora dr. Prijateljevih esejev. Za 60-letnico je izšla jubilejna izdaja njegovih »Profilov naših preporo-diteljev« in to je bil šele prvi obrok v odplačevanju moralnega dolga slovenske literature utemeljitelju njene esejistične zvrsti Dr. Ivan Prijatelj je bil preporoditelj slovenske književne kritike in zgodovine, ki jo je dvignil na evropsko gladino. Verni tovariš in znanstveni predstavitelj slovenske Moderne je prinesel v svet naših filo-loških in unitarističnih vrednotenj gibčno in profinjeno duševnost modernega človeka. Prinesel je vidike in vzpodbude sodobne psihologije, ki je tolikanj razširila vidni krog realizma. Njegov slog je bil pesniškl S svojimi Profili, z obsežno studijo o Janku Kersniku, s knjigo v predhodnikih in utemeljiteljih ruskega realizma je dr. Prijatelj pokazal moč svojega ustvarjenja, obvladovanja velikega gradiva. Z dr. Prijateljem je nenavadno močno napredovala kultura znanstvenega jezika in sloga. Velik zgled je dal dr. Prijatelj tudi s svojimi uvodi in komentarji k izdajam slovenskih klasikov v založbi Tiskovne zadruge. Njegove izdaje Jurčiča in Tavčarja niso imele na vsem slovanskem jugu enakih metod in vrednosti uvodnih študij. Nič manjšega pomena niso njegove velike študije iz slovanskih literatur. Marsikaj je pa še ostalo v rokopisu. Tako je tudi njegova zgodovina kritike izšla le kot skripta. Dr. Prijatelj je bil v svoji duši umetnik, — sam je v mlajših letih ustvarjal leposlovno. Njegov ritmični posluh in čut za subtilno vrednost besed pa smo spoznali v njegovih prevodih iz ruščine, od drobnih liričnih pesmic do Puškinovega »Onjegina« in do prevoda Turgenjev-ljeve proze. Mojstrsko nam je tudi prevedel »Revizorja«. Ne samo na ljubljanski univerzi in v znanstvenem svetu Jugoslavije, marveč daleč izven meja slovi ime dr. Ivana Prijatelja. Bil je pravi član Znanstvenega društva za humanistične vede in član slovanskega instituta v Pragi S filozofskim smehljajem je šel preko slavljenja kakor tudi preko tegob in udarcev, s katerimi mit usoda ni prizanašala, široko razgledani znanstvenik se je zadnja leta obračal od svetnega hruma, vsa njegova ljubezen je bila na njegovih vrtičkih, pri zvesti družici in hčerki. Pretreseni stojimo danes z njima ob njegovi mrtvaški postelji Izgubili smo dr. Ivana Prijatelja... Ne, samo z zemljo se bo združilo, kar terja zemlja od njega. Toda ime dr. Ivana Prijatelja se bo blestelo med najsvetlejšimi, kar jih je lahko Universitas Alexandrina s ponosom in častjo zapisala na svoj ščit. Delo in duh ostane, dr. Ivan Prijatelj bo večno z nami. Večna slava dr. Ivanu Prijatelju! J Dan zborov v Beogradu Beograd, 23. maja. p. Danes je bila v Beogradu cela vrsta občnih zborov. Med drugimi so zborovali knjižničarji. Ljubljano je zastopal dr. Janko Šlebinger. Na zborovanju so razpravljali največ o zanemarjanju te panoge, lei se mora boriti s skoraj nepremagljivimi težkočami. Za predsednika je bil izvoljen dr. Josip Badalič iz Zagreba. Danes je imela svojo letno skupščino tudi Zveza Jč-lig. Zborovanje je vodil dr. Egon Stare. Zborovalci so počastili med drugimi tudi spomin zaslužnih pokojnih delavcev na polju jugoslovensko-češkoslo-vaške vzajemnosti, dr. Milana Srškida in dr. Ljudevita Pivka. Češkoslovaški poslanik dr. Giraa je čestital k lepim uspehom lig v Jugoslaviji. Za novega predsednika Zveze je bil izvoljen predsednik Narodne skupščine Stevan čirič. PoTstoletia^že^deiuie CMD, darujmo ie za pol stoletja l »JUTRO« ponedeljska izdaja Bonecfelieg. 23. X. 193? Kronika od sobote do ponedeljka .C, Ljubljana 23. maja. Po sobotni nevihti smo dobili lepo, sončno, precej- soparno nedeljo. Izletnikov je šlo mnogo iz Ljubljane, vendar pa je tudi romanje z dežele v mesto bilo zelo obilno in to zaradi običajnega vsakoletnega proščenja na Rakovniku. Policija ni imela mnogo opravka, reševalna postaja tudi ne. V Jakopičevem paviljonu je bila zaključena nmetnteka razstava. Poslednji dan je imela prav lep obisk. Lepa nedelja je seveda vplivala na obisk kinematografov. Navzlic temu je bilo zlasti v Večernih predstavah precej publike, ki pa se je vračala skrajno nezadovoljna. Na pričetku programa je bilo namreč na platnu i čitati objave, da odpade žurnal in kulturni film, ker mestni trošarinski urad povsem neupravičeno zahteva za uvožene, kulturne filme in žurnale po 300 Din trošarine. Kinematografi se seveda v itak že slabi.sezoni niso mogli odločiti, da plačajo to izredno davščino in tako je ostala Ljubljana brez filma o katastrofi Hindenburga in brez slik o kronanju v Londonu. Pri nas bomo res kmalu postali dolga vas — pusta in dolgočasna. Blagodejno delovanje Učiteljske samopomoči Ta za učiteljski stan prevažna ustanova, katera bo prihodnje leto praznovala svoj 401etni obstoj, je imela danes v šoli na Grabnu svoj letni občni zbor. Zbor j s vodi že dolgoletni vestni predsednik g. Ivan. Kocijančič, učitelj v p. v Ljubljani. Po pozdravu se je s toplimi besedami spominjal našega mladega kra lja Petra II. Nato je podal obširnejše poročilo o delovanju ustanove za preteklo poslovno leto, ki nikakor ni zaostajalo za prejšnjimi leti. Vsega prometa je imela učiteljska zadruga lani 3,426.000 Din. Na samih po-smrtninah se je izplačalo nad 421.000 Din. Kaj lepa cpora in podpora svojcem ob smrti člana, katerih šteje ustanova nad 2-600. Po pojasnilih predsednika na nekatera vpražanja. je bil računski zaključek za 1. 1936 soglasno odobren in je bila na predlog nadzorstva po Andreju Sežunu podana upravi zavoda razrešnica. Pri spremembi pravil, odnosno predlogih glede povišanja podpornega in starostnega podpornega sklada, se je razvila daljša debata, ki ee je pa zavrsila na koncu v polnem skladu na obe strani. Na vrsto je prišla točka, volitev načelstva in nadzorstva. Predtem pa. je povzel besedo predsednik in je z obžalovanjem javil, da dosedanja odbornika v načelstvu g. Eng. Gangl, ki je bil član načelstva od vsega začetka nje ustanovitve in prof. v p. g. Albert Sič nikakor in pod nobenim pogojem ne sprejmeta teh funkcij, največ zaradi rahlega zdravja. Obema se je' predsednik zahvalil v daljšem govoru za dolgotrajno požrtvovalno delo, čemur so vsi navzioči pritrdili. Izvoljeni so bili nato v naielstvo gg.: Ivan Kocijančič. Juraj Režek, Josip Kobal, Ivan Dimnik, Jakob Novak, v nadzorstvo pa: Fran Pristovšek Andrej Sežun in Anton Volavšek. Po obravnavi in razgovoru še nekaterih predlogov in nasvetov je predsednik po d>veumem zborovanju zaključil občni zbor. Upokojenci so razpravljali o svojih važnih zadevah V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne zbrali državni upokojenci iz vse banovine k rednemu občnemu zboru svojega društva, da premerijo uspehe v borbi za izboljšanje svojega gmotnega položaja in si začrtajo smcrnice za prihodnje dni. Zborovanje je vodil predsednik upravnega sodišča v p. dr. Vrtačnik, na čigar predlog so zborovalci med živahnim odobravanjem sprejeli vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., med gosti pa je še posebej pozdravil zastopnika policijske uprave Mi-sleja, predstavnike tiska in zastopnike vna-njih društvenih postojank. Obširno tajniško poročilo je podal ravnatelj zemljiške knjige Spende, ki je navajal, da je v preteklem letu umrlo 63 članov, in občni zbor je na dostojen način počastil njihov spomin. Med najvažnejše akcije, ki jih ima društvo v preteklem letu za sabo, je borba za redno izplačevanje pokojnin. Temu vprašanju, ki globoko posega v življenje slehernega upokojenca, je društvo zamerom posvečalo najskrbnejšo pozornost in je neštetokrat interveniralo na vseh Odločujočih mestih, pa tudi v finančnem ministrstvu samem, da je treba odpraviti žalostni, nesocialni red, ki je v tem pogledu vladal od nekdaj. Pred letom dni jc Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino predlagalo zagreškemu kot najmočnejšemu banovinskemu društvu, naj bi vse upokojenske organizacije poslale skupno deputacijo k finančnemu ministru in predsedniku vlade, da zaprosi za takojšnjo rešitev te nevzdržne zadeve. Dne 12 oktobra 1936 se je v Zagrebu vršila posebna konferenca. Deputaciji, ki je nato obiskala vse beograjske instance, je finančni minister izjavil, da je vsem finančnim direkcijam že izdal potrebna navodila in jim naročil, da se morajo potruditi za rednejše izplačevanje pokojnin. Hkratu je obljubil, cla bo po svojih močeh uvaževal -tudi vse clruge predloge upokojencev, kolikor mu bodo dopuščala sredstva. Izjavil je tudi ,da bo skušal poiskati potrebne vire, da bi se mogle plače in pokojnine povišati za 5°'n že z novim proračunskim letom 1937-38. Podražitev življenjskih potrebščin, ki je nastopila zadnji čas, je po ministrovem mnenju le kratkega, prehodnega značaja. če pa se bodo povišane cene ustalile/ je obljubil pomoč, da uradniki in upokojenci ne bodo trpeli. Zasluga tega skupnega nastopa je, da upokojenci od novembra dalje redno prejemajo svoje prejemke, a nevarnost, da se spet povrne poprejšnje stanje, še zmerom ni povsem odstranjena. Tako je moralo društvo v januarju in marcu brzojavno intervenirati pri finančnem ministru, da je odredil pravočasno otvoritev kredita, še te-žavnejša pa je zadeva s povišanjem pokojnin. Ministrova napoved, da bo dragi-nia kmalu minila, se na žalost ni uresničila in povišane cene se niso samo ustalile. temveč še vedno rasejo. Tudi vladno glasilo •»Samouprava« je proti koncu prejšnjega meseca priznala, v kako veliki meri raseio cene življenjskih potrebščin. Po podatkih, ki so vzeti iz dunavske banovine, a se gotovo ne razlikujejo od razmer v ostalih ookraiinah, navada list. da so od leta 1935. do danes poskočile cene v naslednjem razmeHu nšenica prvovrstne kvalitete od 100—180 d'n za cent. rž od 90—140 din. iečem od 70—125 din. koruza od 70—100 din, svinjina za 1 ker žive teže od 4—8 din. sroveie meso 3—6 odnosno 4—7 din. Povprečno so se sploh vsi kmetiiski pridelki podražil; za. 20—80^. industrijski proizvodi 20—30ob1eVq. č^vlii in druee t>o-trebččine pa 20—25%. Ns. tem poskoku cen trpi v prvi vrsti uradništvo in delovni sloji vobče, ker so navezani na stalne plače in mezde, ki so že zdavnaj pod življenjskim standardom. Zato je minister Jankovič pred kratkim pač po pravici izjavil da je postalo vprašanje o zvišanju plač akutno. Ko so se leta 1935 znižale plače in pokojnine, se je ta ukrep utemeljeval s tem, da so se cene vsem življenjskim potrebščinam znižale, a prav tisti dan. ko je uredba o znižanju izšla, se je v Beogradu podražil kruh. Narodna skupščina in senat sta dvakrat čutila potrebo, poslancem in senatorjem zvišati dnevnice, a za zvišanje plač in pokojnin gotovo ni prav nič manj tehtnih razlogov. Draginjo pa izzivajo tudi mestne občine s svojo trošarinsko politiko, ki se ji pridružuje še država z zmerom novimi trošarinami in taksami. Mnogo brezupnega dela je dala društvu borba proti kuluku, ki ga pri nas plačujejo samo državni nameščenci in upokojenci. V tej zadevi je odbor interveniral pri ministru za javna dela, za podporo pa je naprosil tudi oba slovenska ministra, a vse prizadevanje je doslej ostalo zaman. Po dolgih križih in težavah je društvo vendarle doseglo, da je z novim občin, pravilnikom o voznih in prevoznih ugodnostih priznan državnim upokojencem in članom njihovih rodbin popust 50% od redne voz-nine 24 krat na leto. Važna pa je še naloga, da se doseže čim kompaktnejše sodelovanje upokojenskih društev iz vseh banovin. Na konferenci v Zagrebu je bilo soglasno sklenjeno, naj bi se vodstvo skupnih intencij poverilo zagrebškemu kot najmoč-našemu društvu, kot sosvet pa naj bi mu bili dodeljeni predsedniki ali delegati iz vseh drugih banovin. To zahtevo pa bo mogoče uveljaviti le preko močnih enotnih banovinskih organizacij. Vse ostale banovine so enotno organizirane, le morav-ska in pa Beograd z Zemunom še nimata svojih društev. V naši banovini so državni upokojenci razcepljeni, v primorski banovini pa se je ustanovilo posebno društvo v šibeniku, čeprav obstoji v Splitu agilno ba-novinsko društvo. Treba bo začeti s siste-matičnejšim organizatoričnim delom, če naj bi celotno gibanje upokojencev doseglo nekaj več konkretnega uspeha. V kako lepem razmahu je društvo v Ljubljani, najbolj nazorno priča dejstvo, da je od leta 1934. do 1. maja letos poskočilo število članov od 1460 na 2838. V dobrih dveh letih se je torej število članstva skoraj v celoti" podvojilo. O denarnem gospodarstvu je poročal kot blagajnik pisarniški ravnatelj Abram. Iz računskega zaključka povzemamo, da so celotni dohodki društva znašali v lanskem letu nekaj nad 72.000 din, med izdatki, pa so največje postavke stroški za glasilo »Upokojenca« (27.471 din), za tiskovine, pisarniške potrebščine in podobne izdatke .(10.352 din), honorarji tajniku in blagajniku (10.200 din), potni stroški funkcionarjev in podpore siromašnim članom (8.737 din) ter najemnina, razsvetljava in kurjava društvene pisarne (6.915). Društvena imovina je do konca leta 1936. narasla na 43.257 din. Na predlog oblastnega inšpektorja finančne kontrole Kovača, ki je poročal v imenu nadzorstva, je skupščina soglasno odobrila absolutorij dosedanji upravi, nato pa so se izvršile nadomestne volitve 6 novih odbornikov. Pri razpravi o samostojnih predlogih je bilo po kratki, živahni debati sklenjeno, da se ustanovi poseben posmrtninski sklad za člane, v katerega bodo za vsak smrtni primer plačevali upokojenci po 2 odnosno 3 din. V zvezi z izpremembo pravil se je društvo prekrstilo v Društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino, s čimer se njegovo delovno področje razširja na vse najvažnejše panoge javnih upokojencev. Na koncu je skupščina sklenila izreči iskreno zahvalo narodnemu poslancu dr. Riku Fuxu in senatorju Ivanu Hribarju, ker sta se z vnemo zavzemala za pravice upokojencev v narodnem predstavništvu. Boleči vozli v sklepih so znaki protina (gihta). Zahtevajte od Piščan-biroja, Beograd n, Maršala Pilsud-skog 22, ali pa od Pieštanyinformator, Zagreb, Strossmayerov trg IIH. kat, brezplačno brošuro „Zakaj kopališče Pieštany". čitali boste v njej o izločujočem učinkovanju blatnih kopeli v Pieštanyju (Češkoslovaška) in istočasno o dieti. Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Nedelja v Mariboru Maribor, 23. 'maja. V gledališču premiera. Ob velikem zanimanju kulturnega Maribora je bila v soboto zvečer premiera čapkove >Be!e bolezni«, žela je toplo priznanje številnega občinstva, ki je častno zasedlo mariborski Ta;ii'a hram. Sodeč po prodornem uspehu bo ta »drama humani-tete« tudi v Mariboru polnila gledališče. Sodeloval je ves mariborski ansambl. Ogromno zanimanje nacionalnega sokolskega Maribora je bilo za današnji popoldanski veliki sokolski nastop v št. Ilju. Zavedni Mariborčani so že dopoldne odšM v št. Ilj, nabito polna sta bila tudi popoldanska vlaka. Po velikih pripravah in velikem odziivu obmejnega Maribora je mogoče današnje sokoisko flavje uvrstiti med največje manifestacije obmejfciega Sokolstva. Parlament naših vzgojiteljev. Vsakoletni redni občni zbor Pedagoške centrale je nudi krasno sliko marljivega, intenzivnega, pedagoško prizadevnega delovanja. Poročila na današnjem zboru pod vodstvom zaslužnega predsednika prof. šiliha so pričala o velikem podrobnem delu, ki ga je na svojem področju izvršila Pedagoška centrala. Poučni izlet na češkoslovaško, organizacija lepo uspelega Pedagoškega tedna, in t en zri vna priprava za izdajanje mesečnika »Roditeljski list«, lepo množeča se centralna strokovna knjižnica, vse te in druge postavke dajejo tej pomembni instituciji najlepše priznanje, ki je našlo svojega izraza tudi v zaupanju članstva do sedanjega vodstva, ki mu je bilo poverjeno, da tudi nadalje vodi to važno kulturno vzgojno institucijo. V okviru današnjega občnega zbora so se obrav-tala tudi številna strokovno vzgojna dn organizacijska vprašanja, katerih realizacija bo še povečala ugled mariborske PC. Odložena otroka. Mnogo sočutja sta zbudila v Mariboru 61etna Nada in 51etni Milan, ki so ju našli v veži banovinskega Dečjega doma. Njuna usoda se je pojasnila ob pismu, ki so ga našli pri njih in v katerem opisuje njuna mati .svoje življenjsko gorje, proseč bansko upravo, da sprejme otroka v Dečji dom, saj je sama že preko 8 mesecev brez vsakega zaslužka. V pismu pravi mati. da bo prišla pogledat, če so ju vzeli pod streho, sicer bo oba otroka spet vzela s seboj in pojde z njima vred v Dravo. Odložena otroka sta bila sprejeta v Mladinski dom, za materjo pa poizvedujejo. Manifestacija pred domačijo dr. Valentina Rožiča Litija, 22. majnika Vse te dni smo imeli prav lepo, solnčno bolj poletno Itake r pomladansko vreme. Zemlji je že primanjkovalo moče in so se na mnogih krajih prikazale razpoke. Rast nt šla zaradi pomanjkanja vlage nikamor naprej, v suho zemljo pa mnogi kmetje še niso spravili semenja in sadik, ki bi j;h sicer že zdavnaj morali. Včeraj, v soboto popoldne pa se je nenadoma pripravilo k nevihti. Nebo se je pooblačilo okrog 15. ure popoldne, nato se je vsul gost dež. Med bliskom in gromom pa se je kmalu usula toča, debela kakor lešniki. Z vso silo je tolkla skoro četrt ure. Ponekod se je je nabralo za prst do dva na debelo. Zaradi toče fe je tudi ozračje hipoma shla-dilo. Deževalo je nato še ves večer in tudi ponoči. Zanimivo pa je, da je ostal barometer na svoji običajni višini in res, še včeraj je grozilo, da bo današnja nedelja skvarjena za vsak izlet, zlasti so bili obupani oni, ki so se namenili na domorodno slavlje k Sv. Trojici odkrivat spominsko pkščo, pokojnemu zasavskemu rodoljubu in prosvetnemu delavcu dr. Valentinu Rožiču; davi je pa pozdravilo dolino vedro prečiščeno pomladno jutro. Na goro k Sv. Trojici, ki je bila vsa v jugoekmmddh sastamab, 00 as jeO zgrinjati od vseh sOrani domačini in tujcL Prihajali so v gručah ali posamič iz Moravč, Litije, Zagorja, Domžal, Ljubljane in od drugod. Med množico si opazil zlasti mnogo učiteljstva. Iz Moravč je pripeljal starosta Sokola br. Toman petdesetčlansko družino. Ob 10. je bila slovesna maša, ki jo je bral domači župndk ob asistenci moravške-ga dekana Hafnerja. Po maši,-okrog 11.15 je šel dolg sprevod vaščanov in šolske ml a dine s šolsko zastavo od cerkve navzdol k Rožičevi rojstni hiši v Viševku, ki je bila vsa v zastavah in okrašena s poljskim cvetjem in zelenjem. Topiči so pokati, v zvoniku so pa vaški fantje prit.rkavali z vsemi zvonovi. Razpoloženje je bilo re^ praznično. Na severni strani lesene Mše je bfla pritrjena spominska plošča, pekrita začasno z državno trobojnico, nad njo slika kralja Petra II., pred njo je pa bil postavljen govorniški oder. V imenu pripravljalnega odbora je ©tvoril slavnost domača šolski upravitelj Le-štan. Ocenil je zasluge dr. Rožiča za domači kraj. Dva učenca, deček in deklica sta se nato poklonila v imenu šolske mladine spominu dobrotnika z lepima pesmicama in krasnim vencem. V imeciu Ljubljane je govoril podžupan dr. Ravnihar. v imenu koroških Slovencev drž. tožilec dr. Fellaher, v imenu profesorskega zbora Srednje Tehniške šole ravnatelj Reisner, v imenu dijakov omenjene šole in Jadranske straže diplom, tehnik Bril-li. Za učiteljstvo in za Ciril Metodovo družbo je govoril učitelj Napokoj, za So-kolstvo pa šolski upravitelj v p. Toman. V globoko občutenem govoru se je spomnil svojega prijatelja tudi moravški dekan Hafner, ki je poudaril, da -Ijtibezen je življenje. sovraštvo je — smrt!«. A dr. Rožič ni poznal sovraštva, ker ga je bila zgolj ljubezen. Odkritje spominske plošče z reliefno sliko drja Rožiča, lepim delom nagega akad. kiparja N. Pirnata se je na ta način pretvorilo v ljudsko manifestacijo za veliko, močno Jugoslavijo pod žezlom Karadjordje-vičev. čiščenje samostanov v Nemčiji Imenovana je bila posebna škofovska preiskovalna komisija, ki naj očisti duhovščino nemorale Berlin, 23. maja. r. V nemških krogih je zbudilo veliko senzacijo, da je z odobravanjem Vatikana nemški epLskopat sklenil postaviti posebno škofovsko komisijo, ki bo izvršila revizijo samostanskega življenja v Nemčiji. Na čelu te komisije je berlinski katoliški nadškof Preising, pripadata pa ji Se dva druga nemška škofa in večje število preiskovalnih komisarjev. Ta komisija se v nemški javnosti smatra za dokaz, da se sedaj tudi s cerkvene strani priznavajo težke obdolžltve, ki so se pojavile v znanih procesih proti raznim duhovnikom zaradi nemoralnega življenja, da želi sedaj tudi katoliška eer-kev očistiti samostane. Duhovniki in redovniki, ki bodo spoznani za krive, bodo izključeni iz svojih redov, odnosno bodo izgubili duhovniški položaj. V nemških političnih krogih se poudarja, da se je nemški epLskopat odločil za strožje ukrepe šele sedaj, ko so kazenski procesi pokazali nemogoče stanje med nemško duhovščino, akoravno so že leta sem bile znane razmere v mnogih samostanih, škofijska komisija za preganjanje nemorale iz katoliških samostanov bo pričela takoj poslovati. Kaj pravi dr. Eckener o vzrokih katastrofe »Hindenburga« Po njegovem mnenja je nesrečo zakrivila strela Lakehurst, 23. maja. AA. PreiMcovalna komisija, ki še vedno ni dognala vzroke »Hindenburgove« katastrofe, je včeraj zaslišala dr. EJckenerja. Slavni zrakoplovec je izrazil svoje prepričanje, da je morala katastrofo povzročiti strela, če je nastal v zadnjem delu zrakoplova še kak doslej nepojasnjen pojav, je dejal, spričo katerega je nastala v pregradi plinskih pre-de.lkov odprtina, skozi katero je morala eksplozija nujno nastati spričo električne iskre izven zrakoplova. Ta iskra pa ni mogla priti od nikoder drugod, kakor iz oblakov. Znano je, da je bila prav tedaj, ko se je nesreča zgodila, huda nevihta. Električni naboj zraka je moral biti nedvoumno jačji od naboja na zunanjem omotu zrakoplova. Na vprašanje, kaj m"'-o možnosti sabotaže, je dr. Eckener skomignil z rameni in dejal: Tu ni nika-kega sledu, na katerega bi se lahko opirala taka domneva. Zaradi trga smatram, da se lahko govori o sabotaži le kot neki teoretični možnosti. Komunisti napadli kongres francoskih populistov v Saint Denisu Prišlo je do hudih incidentov — Še le včeraj opoldne je policija napravila red Pariz, 23. maja. AA. V Saint Denisu se je pričel snoči prvi kongres zveze francoske mladine, ki pripada francoski populi-stični stranki. Na kongres so prišli tudi komunisti, ki so seveda takoj izzvali hude incidente. Komunisti so ogorčeno demonstrirali posebno proti saintdeniškemu županu in poslancu Jeaoku Doriu. Policija je morala nemudoma intervenirati. Več komunistov je bilo aretiranih. Po prvih demonstracijah je prišlo tudi do hudih spo- padov. Več ljudi je bilo resno poškodovanih. Pred občinsko hišo, kjer se je vršil kongres, se je biio do 23. ure zvečer zbralo preko tisoč demonstrantov. Ta čas se je odprlo neko okno v prvem nadstropju občinskega doma in skozenj je skočil v gnečo ljudi neki človek. Pri tem se je sam močno pobil, dve osebi pa sta bili hudo poškodovani. .Mir jc policija vzpostavila šele opoldne. Dijaltvo spoznava domovino Javnost in starši so često premalo poučeni o dijaških društvih in ne znajo ceniti njihovega dela in namena. Zato nekaj besedi o najstarejšem dijaškem društvu. Ferijainemu Savezu. Cilj Ferijalnega Saveza je, da vzbuja di-jaštvu veselje do potovanja in ga z raznimi sredstvi tudi omogoča. Morda bo ta ali oni vprašal, zakaj tako pospeševanje potovanj. Temu odgovarjam z besedami Nenadoviča: ^Potovanje je naj večja in najlepša šola. Ko človek potuje, je treba., da se zadrži pri vsem onem, kar mu je novo, neznano ali nenavadno.« In res ga ni športa — če smemo potovanje imenovati šport — ki bi združil toliko zdravega s koristnim, človek si istočasno krepi zdravje in se izobrazuje. Kraje, ki si iih prehodil, ali si se mimo njih vsaj vozil, si mnogo bolje zapomniš in jih spoznal. kakor če bi o njih poslušal kopico predavanj v šoli. Čim pride človek v drug kraj. naleti na mnoge zanimivosti, na ljudi, ki se v mnogočem razlikujejo od onih. ki jih je dotlej poznal, spozna raziike v verstvu, v kulturi, seznani se tu s tem. tam z drugim narodnim običajem z raznimi narodnimi pesmimi, vražami. pregovori, skratka nudi še mu najlepša prilika za nabiranje narodnega blaga In čim večja je inteligenca potujočega človeka, tem večjo korist mu, bo nudilo potovanje. Za dijaka ima občevanje s kmetom poleg naštetih še posebno korist, ki jo prav dobro poznajo moderni narodi. Odtod izvirajo namreč tkzv. dijaške delavske šole, ki so drugod že močno razširjene, a se pojavljajo že tudi pri nas. Kaiti. dijaki bodoči voditelji naroda ki se družijo s kmetom in ki delajo vzporedno z njim vsa kmečka dela, imajo priliko, da kmeta dobro spoznajo, da se seznanijo z njegovimi vrlinami in napakami, z njegovim življenjem in težavami, ki ga tarejo in ki bi se morda s pametno uredbo dale odpraviti. In to medsebojno zbližanje kmeta in dijaka bo zapustilo pri obeh dobre posledice. Da, potovanja so najboljša šola in prav ima Lamartine ko pravi, da se je treba učiti in spoznavati veke v zgodovini, ljudi na potovanju in Boga v prirodi. Svet je samo velika knjiga, v kateri z vsakim korakom obrnemo en list. Kaj torej ve oni, ki je prečital samo eno stran! In propagando potovanj si je stavil Fe-rijalni Savez kot bistveno točko v svoj program. Pri državnih oblast;h in tudi pri nekaterih društvih je naletel na razumevanje in tako lahko nudi danes svojim članom mnogo ugodnosti. Vsak član ima polovično vožnio na. železnicah od 1. juni.ia do 30. septembra, t. j. štiri mesece. V istem času ima prav tako za polovico zn:žano vožnjo na parnikih Jadranske. Dubrovačke, Zetske in Državne rečne plovidbe. Tudi nekatera avtobusna podjetja dajejo članom Ferijalnega Saveza znatne popuste. Toda slabo bi vršilo svoie delo društvo, ako bi skrbelo le za ugodnosti svojih članov na prometnih sredstvih. Res, je, da ie s tem omogočen dijaku dostop v kraje, ki bi iih sicer nikdar ne videl, toda pri diia-ških potovanjih so mišljena zlasti poto-vania »per pedes apostolorum« in pa potovanja s kolesi. Naloga Ferijalnega Saveza je torei. da skrbi za cenena in številna zavetišča. Ta problem je bil rešen pri predvojni Počitniški zvezi tako, da je dobil član. ki je obiskal svojega tovariša, hrano in prenočišče pri niem zastoni. sam pa je obvezan da da isto tovarišu, ki pride k njemu na dom. Ta ureditev prenočišč, tkzv. dobrotvor- stvo, se je obdržalo tudi v Ferijalnem Savezu; gotovo je to način, ki najbolj seznani posamezne člane, ki torej pospešuje prijateljstvo in čut medsebojne pomoči. Toda število dobrotvorov je vsako leto padalo — člani so plačali rajši ekvivalent — ti dobrotvori so bili često po brezpomembnih vaseh, medtem ko v važnih krajih nisi mogel dobiti prenočišča in zato je bilo treba izvršiti reorganizacijo zavetišč. Danes so v vseh večjih krajih države ves čas počitnic odprta stalna zavetišča, ki imajo 5—10 ali tudi več postelj. Preteklo leto je bilo organiziranih v vsej državi 79 zavetišč, od teh v dravski banovini 12 s skupno 2000 posteljami. Mnogo teh zavetišč je v turistično zelo obiskanih središčih, npr. Bled. Maribor. Ljubljana. Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Zagreb, Beograd. Zato je poset zlasti v teh krajih zelo velik. Z uvedbo stalnih zavetišč je vsakemu dijaku omogočeno, da si ogleda vse pomembnejše kraje naše lepe Jugoslavije in jo tako dobro spozna. Omenim naj še, da se število zavetišč še vsako leto veča. Kjer ie zavetišče, dobi potujoči ferija-lec za nekaj. dinarjev tudi toplo tečno hrano. Savska oblast je šla v tem pogledu še dalje: potujočim dijakom nudi v svojih zavetiščih hrano en dan zastonj. Kakšno skrb posveča Ferijalni Savez prehrani dijaštva, kaže dejstvo, da votira vsako leto samo za prehrano 100.000 din! V programu Ferijalnega Saveza je tudi gojitev turistike. Naša planinska društva, ki z velikim trudom in nesebičnostjo vrše turistično propagando v državi, so pravilno ocenila značaj Ferijalnega Saveza ln njegova prizadevanja za širjenje turizma ter so dale članom Ferijalnega Saveza Iste ugodnosti, kakor svojim lastnim članom. Kdor .ie kdal hodil po naših lepih planinah ve, koliko človek prihrani s temi popusti. Ugodnosti ferijalcem dajeio naslednja turistična in planinska društva: Slovensko planinsko društvo, ki ima 52 postojank v slovenskih planinah. Hrvatsko planinsko društvo v svojih 27 domovih, društvo Fru-ška gora. društvo planinara za Bosno in Hercegovino, društvo Prijatelj prirode v Sarajevu. Kosmos v Sarajevu, Jug v Skop-lju in Srbsko turistično in planinsko društvo v Beogradu. Zadnja med ugodnostmi Ferijalnega Saveza pa tudi niso njegove kolonije. Ferijalni Savez je prva ustanova, ki je pričela z organizacijo letovališč v naši državi. Prva kolonija je bila organizirana že leta 1921 ob izviru Prače v Bosni in od tedaj dalje posveča društvo veliko pažnjo temu problemu, ter organizira vsako leto nekaj kolonij, deloma ob morju, deloma na čistem gorskem zraku. S tem vrši koristno soci-alno-higijensko delo. kajti v teh kolonijah si krepi zdravje mladina, ki mora živeti skoraj vse leto v nezdravem, slabem zraku. Treba je le brati zanimive opise teh letovanj, ki so jih napisali dijaki in človek se prepriča o priljubljenosti feriialnih kolonij. V preteklih počitnicah je bilo organiziranih 5 kolonij in sicer v Lescah pri Bledu, v Mi-jačici v Bosni, v Milni na Braču, v Sv. Stevanu pri Budvi in v Bolu na Braču. Ta letovišča morejo sprejeti do 1000 udeležencev. Ferijalni Savez je pokrenil v zadnjem času tudi akcijo za zbližanje svojih članov z mladino drugih držav. Zbližanje se lahko vrši s potovanji mladine ene države po dru gi ali pa z izmenjavami. Te pa se laho vrše ali v kolonijah ali pa v posameznih družinah. Mladini je tako medsebojno zbližanje zelo koristno v mnogih ozirih: priuči se jeziku države po kateri potuje, spozna razmere in življenje v tujih državah in te svoje izkušnje kasneje s pridom porabi. Delo za zbližanje mladine naše države z mladino drugih držav, ki se ga je ravno v zadnjem času lotil Ferijalni Savez. je sicer komaj začeto, vendar pa je obrodilo že ne- kaj ugodnih rezultatov zlasti z Nemčijo in češkoslovaško. številne so torej ugodnosti Ferijalnega Saveza. ki sem jih naštel, ki pa še vedno niso vse. Kajti marljivosti Članov in odborov na posameznih šolah je prepuščeno, da pokažejo bodisi v kulturnem bodisi v športnem pogledu svojo iniciativnost. Za primer naj navedem le smučarske sekcije, ki so bile ustanovljene komaj pred nekaj meseci pri dravski oblasti Ferijalnega Saveza in ki so v kratkem času dosegle res lepe uspehe. Pravico do teh mnogoštevilnih ugodnosti Ferijalnega Saveza dobi član, ko poravna letno članarino 35 din. Spričo velikih ugodnosti, ki jih daje društvo, ta znesek gotovo ni prevelik, kajti že n pr. z eno daljšo vožnjo ali z nekajdnevnim bivanjem v gorah je ta znesek prihranjen. Sedaj še besedo o organizaciji Ferijalnega Saveza. Na vseh fakultetah, skoraj na vseh srednjih šolah in na nekaterih strokovnih šolah v državi so organizirane temeljne stanice Ferijalnega Saveza, podružnice. Naloga teh je, da skrbe za propagando na oni šoli, da pobirajo članarine in pokažejo svojo aktivnost v prirejanju ekskurzij, predavanj, iger, akademij, oziroma, da se udejstvujejo v kaki drugi panogi. Podružnice ene banovine so podrejene oblasti, ki so torej teritorijalno zaokrožene enote. Oblast ima nalogo, da skrbi za red na podružnicah, pregleduje njihovo denarno poslovanje in jim daje smernice pri njihovem delu. Poleg desetih teritorijalnih oblasti 90 še tri akademske: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vseh 13 oblasti pa je podrejenih centrali Ferijalnega Saveza v Beogradu. Ta daje smernice vsemu ferijainemu delu, skr bi za stike s prosvetnim ministrstvom, kateremu je Ferijalni Savez neposredno podrejen, izdaja list »Ferijalec«, skrbi za propagandne letake in prijavnice. Vsako leto »JUTRO« ponedoljskt hadtja 3 - HoectMfcC. 21 % WSj ž£epa $maga ~ a odCočitve Ljubljana je včeraj obračunala s Concordijo pa mora za obstanek v ligi vendarle dobiti še eno točko Čudno se je zasukalo letošnje tekmovanje v ligi zaradi tega, ker njegove zaključne faze niso zanimive za klube na vrhu, ampak le še za klube na koncu tabele. Današnja nedelja je imela izmed petih tekem na sporedu kar štiri take, ki so se razen beograjske med Bskom in osiješko Slavijo končale več ali manj drugače kot bi se dalo količkaj sigurno računati v naprej. V Ljubljani je morala Concordia pa pravici pustiti obe točki; rezultat je celo precej skromen za polet, s katerim se je Ljubljana že v prvem polčasu vrgla na nasprotnika in v katerem je zaigrala precej »stoodstotnih« pozicij.Vsekakor pa po zadnjih Concordijinih nastopih ni nihče »na glas« računal, da bo ta stvar potekla tako gladko in s tako čednim rezultatom. V Zagrebu sta se dajala Hajduk in Hašk in se razšla brez gola s po eno točko za vsakega. Hašku bo prišlo krvavo prav, Hajduk pa ž njo tudi lahko malo gleda na tretje mesto v tabeli, tembolj ker je Jugoslavija odigrala vse tekme in bo morala prihodnjo nedeljo držati križem roke, ko si bodo ostali še enkrat prištevali točke in šele potem dokončno zavzeli svoja mesta. V Beogradu je Bask čudovito visoko obračunal z Jugoslavijo, ki je najbrže tudi topot — morda za ceno tretjega mesta v tabeli — morala — ali pa tudi ne natanko tako — odstopiti obe točki. Bask je ž njima preskočil dve me- f trti in se zdaj že smeje bodočim dogod- 1 kom. BSK je solidno in nesporno zabil osiješki Slaviji 4 gole in jo pustil kot najresnejšega kandidata za izpad iz lige na 10. mestu v tablici. Najmanj važen nastop je imel novi državni prvak Gradjanski v Sarajevu, ki je tudi pustil tamkaj obe točki, šel je na to tekmo brez skrbi in z rezervami in kljub temu ni izgubil ničesar. Na vrhu je že vse jasno! Kljub lepi zmagi, ki jo je danes — žal že zelo pozno — zabeležila Ljubljana, je situacija zanjo še vedno nerazčiščena. Res je, da se je zdaj povzpela na predzadnje mesto, toda prava odločitev je zanjo odvisna vendarle še popolnoma od dogodkov prihodnje nedelje. Spored bo obsegal še naslednje štiri tekme: V Ljubljani: Ljubljana : Slavija (S), v Beogradu: Bask : BSK, v Zagrebu: Hašk : Slavija (O) in Gradjanski : Hajduk. Tekmi v Ljubljani in Zagrebu (za osj. Slavijo) bosta pomenili za enega izmed najšibkejših — pogreb. Tabela pa bo do prihodnje nedelje naslednja: 1. Gradjanski 17 12 3 2 43:15 27 2. BSK 17 10 1 6 47:21 21 3. Jugoslavije 18 9 3 6 39:28 21 4. Hajduk 17 9 2 6 38:18 20 5. Slavija (S) 17 7 3 7 35:36 17 6. Bask 17 6 2 9 34:39 14 7. Hašk 17 4 6 7 21:39 14 8. Concordia 18 4 5 9 26:48 13 9. Ljubljana 17 5 3 9 17:39 13 10. Slavija (O) 17 5 2 10 23:46 12 Ljubljana: Concordia 3:0 (1:0) Bilo je precej razburjenja, temu primer-ibo tudi nervoze. Saj pa res ni bila ta bitka tako vsakdanja reč. To in ono se je govorilo o zagrebškem rezultatu minule nedelje, in seveda niso šle take govorice v prilog pomirjenju živcev. Kljub vsem dogodkom zadnjih časov, v prvi vrsti seveda kljub poraznim rezultatom se je le nabralo na igrišču toliko ljudi, kot bi jih bil ie malokdo pričakoval: okoli 2000 jih je bilo; teda blagajna tega blagoslova ni toliko občutila, marsikatera stotina ljud! je vztrajala do polčasa pred ograjo, da je potem pasirala vhod bree običajnega obola. .Kaj se hoče, visok datum, pa griža v žepih! Po predtekmi, v kateri je naraščaj Ljubljane z lepo igro visoko porazil naraščaj celjskih Atletikov (rezultat je bil S : 1), i» nastopil akterji: Ljubljana: Logar, šiška, Bdrtoocelj I; Slapar, Pupo, Boncelj; Janežič, Lah, Ber-tonc&lj II.. Grintal, Haasl. Concordia; Puhar; Belofievič L BeloSe-vič H; Pospišil, Jazbec, Vučilovski; Vidmar, Valjarevič, Obreš, Eibel, Lolič. Sodnik g. Mattea Francesco iz Turina. Igralo se je tako na 5 : 0 za Ljubljano. Ce bi le bilo nekaj več reda v teku prvega polčasa na levi strani napada, bi b-li šli v polčas 7. vsaj tremi goli. Za ostalo bi bilo časa dovolj v drugih 45 minutah. Igra je bila £garali«. igrali. Po požrtvovalnosti je bil pa/i vsak igralec povsem na svojem mestu. Ne toliko po učinku svoje pridnosti. Najboljši del je imelo moštvo v svojem ozadju. Obramba kaže, da se je po zadnjih napadih krize konsolidirala. šiška je nemara vnesel vanjo več sigurnosti, Stanko se od svojega padca v formi vidno popravlja; za tem zidom ima Logar lažje tre>-notke in opravlja svoj posel zopet odlično kot nekdaj. Imel je dve tri žoge, od katerih je bila ena prava bomba, ali jo je sigurno držal in požel zaslužen aplavz. Branilca pa nista zlepa pustila napada do sape. Stanko se je v svoji vihravosti nekoliko vnesel in zanesljivo odbija v vsakem položaju, a Šiška se uveljavlja s ptrevdarno taktiko In ruši vse do kraja. Po svojem učinku je ljubljanska obramba odtehtala Concordijino, ki tudi ni bSa najslabša! Opaža se viden napredek tudi t srečbrrfl vrsti. Pupo bo menda — malo pozno — 1« našel svojo staro formo; tokrat je bfl odločno boljši centerhatt na terenu, dasj tudi Jazbec ni na odmet. Slapar se na svojem novem mestu uveljavlja čedalje bolj. Je sigurnega očesa glede 6tarta,, požrtvovalen do skrajnosti, v igri koristen i za obrambo i za napad. Svojega Loljča je povsem onemogočil. Na terenu je bil. med najboljšimi, če ne najboljši. Boncelj je bjl defenzivno izreden, zlasti v prvem polčasu, ko je pax-krafc doajvel aplavz ob odprti soenj. V celoti je srednja vrsta vodjla pred nasprotnikovo in odločilno vplivala na rezultat.. Napad .ie ostal v vlog-j nebogljenčka. Nikakor n; mogočo postaviti napadalne peterice ki b, zaigrala ree odločno in izkoristila vsaj del onega, kar bj bilo v danih prilikah možno »koristiti. V prvem polčasu s»e je dokaj ol<«pna poka,zala leva stran napada. Grintal je vsako žogo zgubil slabo je dajal na krilo in v sredo, pred golom pa je vsaj eno stvar strahovito upropastil. A Hassl mu jc verno drugoval: skoro nobene stvar; ni utegnil izvesti. Želo »prodorna pa je bila desna stran napada ir. odondod je prihajala marsikatera bridka minuta za Concordijino obrambo. Pcpček je po svojih močeh modro vodil napad, poskušal je s kombinacijami v trojk;, pa. tudi krjl ni pozabil. Po odmoru so se stvari deloma spremenile. Poboljšala sta se odločno oba napadalca na levi strani, desna pa je malo popustila. Vsem v vsem; napad je zabjl dva čista gola. enega pri prav jI. dočim nj mogel tudi izda >Popis«, kjer so navedene vse ugodnosti, ki jih daje društvo s seznamom vseh zavetišč in kolonij in razni propagandni članki. Ta Popis dobi vsak feri-ja^ec ob koncu leta. Naj vam podam še nekaj podatkov o gibanju članstva. O tem je prav zanimiva statistika zadnjih desetih let. Leta 1926 do 1927 je bilo vpisanih 7.800 članov, to število pa je stalno raslo in doseglo svoj maksimum v šolskem letu 1930 1931 ko je znašalo skupaj 21.000 članov. Gospodarska kriza je udarila tudi Ferijalni Savez in je število članstva v naslednjih letih nekoliko padlo. Zdaj pa spet rase in je znašalo lanr sko leto 19.130 članov. Vsekakor je to lepo število a želja vseh pripadnikov in delavcev Ferijalnega Saveza je, da bi se še dvignile. Kajti le številčno močna organizacija lahko daje svojim članom velike ugodnosti. Ferijalni Savez skrbi tudi za osnovanje vse leto odprtih zavetišč v najvažnejših krajih in je tudi v tem pogledu že deloma uspel. Društvo ima danes svoje domove v Beogradu, Splitu in Sv. Stevanu pri Budvi in v Mijačici v Bosni. Osnovani pa so tudi fondi za zgraditev domov v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Dubrovniku. Poudariti je treba, da je vse, kar Ferijalni Savez ima, bilo pridobljeno z delom lastnih članov, brez kakršnekoli subvencije. Vsaka organizacija, ki hoče. da se njene ideje širijo in da je v stalnem stiku š članstvom, mora imeti dobro propagando, časopis torej. Centrala Ferijalnega Saveza izdaja sedaj že deseto leto »Ferijalca« mesečnik, ki obvešča člane in prijatelje pokreta o vsem, kar se v organizaciji godi in ki obenem širi propagando za potovanja. Članke pišejo pretežno dijaki, ki popisujejo zanimivosti svojih izletov in lepote, ki so jih videli na potovanjih. Feriialec je edini list, ki pride na vse šole v državi in, ki prinaša opise vseh krajev. i Predhodnik sFerijalca« je bila »Naša Domovina«, ki je izhajala v Beogradu, Sarajevu in Zagrebu; v prvih letih društva pa je prinašala vesti »Naša Otadžbina«, ki je izhajala v Sremskih Karlovcih. Opisal sem na kratko nastanek in cilje Feri;'alnega Saveza ugodnosti, ki jih daje društvo, njegovo organizacijo in propagando. V osemnajstih letih svojega obstoja je pokazal Ferijalni Savez, da je dorasel svoji nalogi in se je z nesebičnim delom svojih članov povzpel na mesto najsolidnejše dijaške organizacije. S tem bi bil moj program izčrpan. Ob koncu naj izrazim le še željo, da bi tako koristno organizacijo država še bolj podpiral, kakor doslej. Ako se le malo razgledamo po drugih državah, vidimo, da uživajo slične organizacije veliko rnaterijelno in rr;ora'no podporo države. Kajti te države se v polni meri zavedajo, kako koristne so take dijaške organizacije bodisi v državnem in narodnem oziru. bodisi za vsakega posameznika. V tem naj bo za vzgled Nemčija. Saj je tu z državno podporo in z razumevanjem javnosti zraslo število oskr-bovališč od 17 v letu 1911 na 2000 s 6 milijoni prenočišč v letu 1933. Tudi naša država naj bi posvečala potovanju mladine več pažnie. kakor doslei. Brez dvoma bi bil storjen velik? korak naprej, ako bi dovolila namesto sedanje polovične vožnje četrtinsko ali vsaj tretjin-«ko. To prav gotovo ne bi posebno obremenilo državripo-a proračuna., pač pa bi bila t?, ugodnost neprecenliiveg-' pomena za diiaštvo. ki je po veliki večini revno in ki bi dobilo tako mnogo večjo možnost potovanj. Dijaki, potujte, spoznavajte ljudi, ki živ« na tei zemlji in vzMubili boste svojo grudo postal' boste njeni propagatorji in jo znali po potrebi tudi braniti! Dr. M. Coneordjjin napad potreste nitj enkrat mreže. Kljub vsemu temu pa 6+a bjla oba sla-botnejša dela svojih moštev. Zagrebški zeleni so pri$l; v Ljubljano e svežo zmago 4:2 profci Jugoslaviji fn bi si bfl; z vsaj eno piko rešili kožo. Tako ostanejo ~še vedno na tehtnici usode ki jim jo bodo sedaj dni g j krojili. Po nekdanji slavi je bil nevaren Valjarevič. Tega so v obrambi Ljubljane dobro držali in ga onemogočili. Krili sta vzela na muho oba stranska krilca Ljubljane in ju tudi postavila na hladno. S tem je bil že ves napad skoroda izločen. Ko so imeli že dva zgoditoka v mreži in jc Ljubljana v svojem pritisku popustila, se je šele pokazal ta napad in je kakih deset minut v polju pokombiniral ter prihajal tja do obrambe. Toda velikih umetnij ni pokazala ta petorica, saj je na pr. Vidmar zgrešil pač stoodstotno priliko, ko je bil, ob stanju 0 : 0, sam pred Logarjem! V Concondijini srednji vrsti je bil najboljši Pospišil na desnem krilcu in je morda tej okolnosti pripisati slabotnejšo igro levega dela ljubljanskega napada Preccj pod običajno formo je bil Jazbec, ki se je uveljavil šele proti koncu igre, mnogo prepozno, in ko je Ljubljana že igro zaprla. Vučilovski je bil sicer priden, ali Janežič mu je često uspešno uhajal. Ta del moštva svoji nalogi ni bil kos in je prepustil bitko v nasprotnikovo korist. Neprimerno boljša je bila obramba. Brata Beloševiča sta nenehoma razdirala, predvsem se je odlikoval s krepkim, že skoro robatim startom starejši na desni strani. Ni ga po krivici postavil savezni kape-tan v drugo nacionalno garnituro. S Pu-harjem, ki je na momente čudovito odbijal, je bila trojica trd oreh za ljubljanski napad, in če bi bilo ospredje moštva zlasti srednja vrsta, količkaj držalo situacijo, težko, da bi se bilo dalo to obrambo trikrat prisiliti h kapitulaciji. Dogodki so se vrstili nekako po tem redu: Sprva je Ljubljana igrala proti soncu, zato pa Concordija proti vetru. Zdi se, da je bila C. močnejše oškodovana, tembolj, ker je bilo sonce deloma zastrto. Skoro četrt ure traja razumljiva nervoza, ki ne da, da bi se igra razvila, toda že tedaj je Lj. odločno močnejša na terenu. V 11. min. ima Hassl prvo priliko, toda poda v sredo mesto da bi streljal in postane žoga plen Beloševičev. V protinapadu prime Lolic nerodno z glavo Vidmarjev krasen centerpas jn tudi ta prilika mine. L j. ae močno giblje okoli vrat, dobi kot, v 22. min. ima krasno situacijo: Pep-čkov strel Puhar odbije v padcu, Lahovo bombo pobere v dvigu — sreča ali umetnost? Okoli 30. min. po stalnem pritisku Lj. pobegne Vidmar vsej obrambi, nenadoma je sam pred Logarjem in plasira v — aut: edinstvena prilika za C., ki se tekom igre ni več povrnila! Ves čas je žc »visel v zraku« zgoditek za Lj., končno se je le mukoma porodilo. V 33. min. pošlje Pupo lep prost strel pred gol. Puhar nerodno lovi, da mu žoga izpade iz rok, Lah jc pri roki in s pol metra pošlje v mrežo. To je bilo vpitja. Sedaj jc celo publika korajžna in kar nosi ljubljanski napad. V 35. min. Janežič krasno centrira. Grintal povzame dva metra pred praznim golom in spravi žogo čez, pač tudi edinstvena prilika! Do konca polčasa ima Lj. vsega pet kotov, golov pa nič več. Reprizo je C. slabo otvorila. Žogo dobi takoj ljubljanski napad in v nekaj lepih potezah je žc situacija pred Concordijinim kazenskim prostorom. Tu je Pepček zelo uspešno insceniral kombinacijo in uporabno predložil na koncu Lahu. Tega levi Be-loševič zruši v kazenskem prostoru in neizogibna posledica je udarec s kazenske pike. Pupo izvaja, Puhar odbije in dvati-soč src je nemirnejše zatripalo; vdrugič, sedaj že bližje, bije Pupo, in zopet Puhar odbije; sedaj pa je Pupo že skoro na go-lovi črti in v tretjič bije, tokrat uspešno, 2:0 za L j. IgTa je nato odprta, opaža se nova taktika Lj., ki igra zelo na prodore z dolgimi pasovi in tja do 30. min. valovi bitka od obrambe do obrambe, ki stojita obe trdno. Potem Lj. zapre igro, v napadu ostanejo Janežič, Hassl, Grintal. Za 5 minut je sedaj igra okoli kazenskega prostora Lj. v 35. min. odbije Pupo do Hassla. ki je zapet na krilu, ta podaljša in poda preko branilca Grintalu, ki se še prebije in neubranljivo zabije v gornji desni kot. 3:0 in bitka je dokončno dobljena. Sedaj Lj. zopet odpre igro, do konca potekajo dogodki v enolični monotonosti. Zmagalo je boljše moštvo Bilo je razlike tudi za večji rezultat in nc bi nikogar smela začuditi tudi številka 5:1 ali kaj podobnega. V poslednjem tre-noti;u, zelo pozno, morda pa le ne prepozno, se je moštvo Ljubljane znašlo in s tako sigurnostjo spravilo na varno dragoccni točki, kot jc pač malokdo pričakoval. V poslednjem hipu je podalo dokaz, da nc spada prav na konce tablice, čeprav jo skoro vsi /, raznimi taktikami odrivajo tja. i>e bo liga.ških tekem v Ljubljani. Tisto potrebno piko si bodo fantje vzeli prihodnjo nedeljo! Sodnik je opravil svojo vlogo skoraj brezhibno. Kdino v prvem polčasu je po-grešno zaustavi! Lolič* z offsid-j. ki ni bil sicer pa jc bil v presoji vsake situacije povsem siguren, zanesljiv in popolnoma ob- jektiven. BSK: Slavija O 4:0 (ijo) Beograd. 23. mitja . V današnji igri proti osiješki Slaviji je bil BSK stalno v premoči. Ko je dosegel rezultat štjrih golov razlike, sc ni več dalje trudil za povijanje. Oo'e so zabili v 4. min. Moša ter v 24. min. Surdonja. Po odmoru je v 34. min. povišal rezultat Vujadi- I novčč, slednjič pa je .v 41. min. iBtt igntfee ujel še slabo ubranjeoo žogo po Savijinem vratarju ter postavil končni rezultat. Tekmo je sodil g, Podhraškj iz Peirorgm-da. Bask s Jugoslavija 5:0 (3:0) Za današnjo tekmo proti Jugoslaviji je Bask na?topril konjpleteo, njegov nasprotnik pa je prišel na teren s tremi rezervami. Bask je že od vsega začetka prevzel vodilno vlogo in je bil skoraj stalno ▼ napadu. 2e v 2. min. je Tomaševič iz lepe situacije ustrelil vodilni gol. Pet minut kasneje je sodnik zaradi foula na Toma-ševiču odredil kazenski strel, ki ga je iz daljave 16 m Cabrič spremenil v dfmgi gol. Baskov napad je odlično razpoložen in stalno oblega nasprotnikova vrata. V tem razdobju — v 31. min. — bije Ma nndiih' lepo tebnjčno fn tomo igro. toda napad je igral preveč ležemo. Ol »mpovr^j fto se izkazali samo kot požrtvovalni. Dobre pol nre je bil Olimp v pro moji. nato do konca, pa f*o ime)] Mariborčan; nekaj več od rffre. ki je hdavoeta-lem prav živahna rn fajr. Tekmo je sodil g. Hrastnik precej površno n r. napakami. Prvenstvena tekm* med mlad mama. Atletikov rn Olimpa je premočena nam«rfo nje pa je ierab rezerva Atletikov z mladino Olimpa in zmagala 2:1 (1:11. Tri važne mednarodne Včeraj se je vršija v Budimpešti meddržavna tekma med Avstrijo in Madžarsko ki se je končala neodločeno 2 : 2 (2:1). Oba gola za Avstrijo je ustrelil Pesser, za Madžarsko pa sta bila uspešna Sas in Cseh. Tekmo je sodil Belgijec Langenus. Gledalcev je bilo 20.000. V Pragi se je vršila tekma za evropski pokal med Italijo in češkoslovaško, v kateri je Italija zmagala z 1:0 (1K)). Publike je bilo 30.000. V Parizu sta se srečali nogometni reprezentanci Irske in Francije ter je Irska zmagala nad Francozi z 2:0 (0K>). •t: kolesarski dirki n prvenstvo zagrebške kolesarske podzveoe na 100 km je med neodvisnimi vozači (seniorji) zmagal lanski državni prvak Avgust Prosi-nek. član HKB iz Zagreba, v času 3:01:25. Drugo in tretje, častno mesto sta zajedla Pckirpec (HKB) in Davidovi č (Ore:>). Na izbirnem mitingu za sestavo državno lahkoatletske reprezentance proti Češkoslovaški je včeraj v Zagrebu dosegel član splitskega Hajduka Katalinič dva nepričakovano lepa rezultata, in sicer v teku na 100 metrov 11.1, r tekn na 200 m pa 22.9. Plavalna sekcija 8K Ilirije. Danes ob 19. »Ustmene športne novice št. 3« v klubskem lokalu (šelenburgova 6-JT). Vabimo vse članstvo in prijatelje k obilni udeležbi. ■kega FTC, ki na ranghsti madžarskih igralcev zavzema 18. mesto. Vstopnina k tej tekmi je naslednja: sedeži po 20 in 15 Din, stojišča pa po 10 Din. Članske in dijaške vstopnice bodo na razpolago samo pri blagajni pred pričet-kom tekme po 8 Din. FoToXiTArEK Iz amaterskega gibanja Tretja društvena razstava Fotokluba Ljuhljan« M tKvori v nedeljo 30. t. m. ob 9. v Jakopičevem paviljonu in bo obsecala okrog 300 del. ki bodo pokazala najbolj nazorno, kako velikega napredka je bila deležna naša fotograf ja. od kar se je pred pebjmi leti, tedaj komaj osnovani klub p svojo prvo razstavo predstavil slovenski javnosti Malo je bilo tedaj ljudi ki »o n>e-uiJi. da bi mogia slovenska fotografija tekmovati s fotografijam; drugih narodov hi celo v klubu samem je bilo treba skoraj triletnega delo. da so prvj člani tvegal; poskus pred svetovnim forumom. Od t*?ga časa dalje je beležjl klub v svojo kroniko uspeh za uspehom jn morda je polagal še preveč važnosti v «vojo, samo na s°bi sicer zelo potrebno afirmacijo v tekmi; s prr>-friulinvi amaterskimi organirac!jam-: drugih narodov. Vseka ko se prj tem delu na domačih tleh n; utegnil kazat; tako, kakor bi mogel in .šele z lepim nastopom na razstavi marrbomkega fo-ioklu^a pre j pol leta pr je odločil tako rekoč xa povralek domov. V «e dOHtj večji mer; se l,o pokazalo to na sedanj; razstavi. Pr; t«n je trel»a posebej poudariti dve dejstvi: Pred vsem člani FKL nikakor niso samo najbolj delavn; 1 jut»1 jan skj amaterji, temveč se 7. njim- v okviru iste organizacije kopajo tudi amaterji dru 2j'h naših krajev posebno Jesenic. Olja Kranja tn Jezerskega. In drugič; V klubu se 7. smotrenostjo kakor gol -t umetnika fotografija goji danes tudi fotografija praktičnega značaja. To se bo pokazalo v več nego polov;«; razstavljenih del, ki uvrščena v posebne oddelke domoznanskega. tujsko prometnega in planinskega znn 6?»ja. Poseben oddelek ljubljanskih vedut i?i uličnih pogledov bo gotovo spo Pmjal amaterje k sistematični oblelavj domačih krajev. Član; FKL naj pridejo v torek zvečer v kJnbsk; loknl m pogovor sa ureditev društvene razstave! Predavanje »Po sJoTenskfh dobravah in vjšavah« bo fnvel ko< zaključno predavanje V tej seronj tajnik FKL K. Ko< jančlč v petek 28. t. m. ob 20. v posebni *obi kavarne g. Majnika na Jesenicah. Nad sto diapozitivov. Vstop prost.. JeeenrSka skupina FKL vaJjj vse amaterje in ostalo oltčjn-slvo ua t«o predavan ie znanega ljubi jans.ke-ga fotografskega publicista in praktika! Za amaterjevo knjižnico »Photographie ffir Alie«, 'rz\neiane 10. Kamera pri potni ebkili proti sve*kr|»i — Diagonala kot sestavnica s!2 je v nedeljo dopoldne v btarost; 63 let nenadoma preminul Ivan 2itn:k. V mlad h letih je 'nI v Ameriki, po vrnitvi pa je s svojo pridnostjo znatno pn-vzd:gnil posestvo, ki ga je prevrel od svojih. prel leti umrlih staršev. Zadnja leta ih> se i»ri njem o;»etovano pokaz.ali znati živčne bolezni, ki je bjla sedaj vzrok njegove tragične smrt. Pokojnemu obranimo Wag opomin, preostalim naše sožalje! Radjo predavanje o vajencih. Danes zvečer ob 18. uri predava v Radio g. dr. Albert Trlnik »socialno medicinsko razmotri-vanje o vajeniškem vprašanju«. O tej temi je imel flr. Trtnik referat na vajeniški anketi v Pel.ivsk zbornici. Opozarjamo našo javnost, na to velevažno aktualno predavanje o našem naraščaju. »J IJ K U« ponedeljska izdaja Ponedeljek. 24, 1937. Teden dni filma Trenker v svojem največjem filmu Nepozaben je ostal vsem gledalcem Trenker v svojem filmu »Zlato«, ki je bil prirejen po slovitem Cendrarsovem romanu in je obravnaval zgodovino tiste dobe, ko so v Kaliforniji odkrili zlato in izpre-menili dotlej skoraj zapuščeno pokrajino v raj izseljencev. V novem filmu, ki je pri nas dobil ime »Zastava v nevarnosti«, pa igra Trenker spet zgodovinsko vlogo. Dejanje je lz časov, ko je ustrahoval Italijo C&sare Borgia, sin papeža Aleksandra VI. Tu ima Trenker hvaležno vlogo domoljuba, ki se edini upre osvojevalcu Cezarju in nazadnje tudi pripomore k njegovemu padcu. Film je verna slika tiste dobe, po svo- ji vsebini in po svoji opremi. Trenker se je znal vživeti v svojo vlogo, tako da v njem ne vidimo nič več starega »športnika, kakršnega smo nekoč občudovali v planinskih filmih, ampak resničnega karak-ternega igralca, zgodovinskega junaka, ki se mu nič ne pozna modernost. Film je stal ogromne vsote in je zares mojstrsko izdelan. Zasnutek zanj je napravil Trenker sam, scenario pa sta poleg njega sestavljala še Kurt Heuser in pisatelj Mirko Jelušič, ki ga tudi pri nas že poznamo zlasti po njegovem romanu »Cezar«. Prepričani smo, da si bo ta film vsakdo ogledal, saj to po svoji kvaliteti zasluži. Ljuhavne spletke v mestu, kjer izdelujejo sanje Hollywood, maja. Ni skoraj dneva, da ne bi hollywoodski časniki prinesli kakšno reč o tej ali orni filmski zvezdi ali režiserju. Te vesti so časih resnične, časih izmišljene, da človek ne ve, kaj je resnica, kaj samo reklama. O tehle, ki jih bomo zdaj mi navedli pravijo, da so resnične. MACDONALDOVA SE MOŽI Nedvomno je najboljša pevka filmskega sveta Jeannetta Macdonaldova. Po svojih filmih »Ljubezenska parada«, »Vesela vdova«, »Rosemajrie«, »San Franci-eco« in drugih se je priljubila vsemu svetu. Zaradi njene slave bi si pač vsak gledalec mislil, da ni moškega, ki bi si jo mogel osvojiti. A vendar je nekdo, ki ga ona ljubi in se bo ž njim poročila, že več let ju vidijo skupaj, na obiskih, na plesih, na koncertih, na obalah..., povsod. Ta srečnik je filmski igralec Genč Reymond. Nihče ni mogel reči, ali se bo to prijateljstvo ohranilo. Jeannetta je imela že dosti partnerjev, od Chevalierja do Clarka Ga-blea, in vsi iz Hollywooda so bih prepričani, da ljubezen z Reymondom ne bo dolgo trajala. Pa je vendar. 12. julija bo njuna poroka. To bo tudi hkratu najsveča-nejša poroka Hollywo«da. BOB TAYLOR SE ŽENI? Filmski igralec, ki hoče biti svetovno znan ljubimec in popularen, se ne bi smel ženiti. To zahtevajo navadno že filmske družbe same v svojih pogodbah z igralci. Tudi Bob Taylor, ki je dandanes v Ameriki nedvomno najbolj priljubljen, je imel v svoii pogodbi takšen zadržek. Za pet let se je obvezal, da bo ostal samec. Do danes je to pogodbo držal. Toda, kakor kaže, ga je zdaj le neka žena bolj priklenila nase kakor ta pogodba. To je bila Barbara Stenwyckova, ena njegovih prvih partneric v filmu. Za njo so bile njegove tovarišice v filmu še Janet Gaynorjeva, Virginija Bruce, Joan Crawfordova in zdaj bo še Greta Garbo, toda Bob je ostal zvest Barbari in v kratkem se bosta vzela. Barhara je bala poročena z drugim, toda predlanskim se je ločila in v kratkem pričakujejo, da se bosta s Taylorjem vzela. Tako bodo neštete oboževalke tega simpatičnega igralca spet prikrajšane za lepo iluzijo. GRETA SE JE 1ZPREMENILA Dvanajst let ni nihče videl Grete Garbo, da bi pela, plesala, flirtala ali hodila na izprehode. Dvanajst let nihče ni vedel, koga ima prav za prav rada ta skrivnostna švedka. Ali še zmerom žaluje za režiserjem Mauiriceom Stillerjem, ali za Johnom Gilbertom, ki je bil njen partner v tistih dneh, ko se je skoraj v trenutku njena slava dvignila v tisto višino, kjer je še danes. Po dvanajstih letih, ob času, ko so delali filme »Dama s kamelijami« so jo večkrat videli skupaj z Bcbom Taylorjem, ki je dosti mlajši od nje. Videli so jo tudi, da je večkrat plesala, da je pela z igralci, ki delajo z njo skupaj, in da je poslušala gramofonske plošče z najnovejšimi šla-gerji. Vsi so mislili, da bo iz tega nastala nekakšna ljubezen z Bobc-m Taylorjem. Časnikarji so že delali razne kombinacije ... Greta zapušča film... Bob kupuje vilo zase in za Greto... Greta bo odvedla Boba na švedsko ... Iz vsega tega pa ni bilo nič. Bob bo vzel Barbaro, Greta dela film »Grofica Va- levska« in vse to, kar je prej počenjala z Bobom, dela zdaj s Charlesom Boyerjem. Za Boyerja se pa ve, da ni prav navdušen za kakšne pustolovščine. Tako spet ne vemo, pri čem smo. Paramount pripravlja nove filme Največji filmski strokovni list »Motion Picture Herald«, je objavil v svoji najnovejši številki pregled prvega dela Para-mountove produkcije za novo leto. Med temi filmi je nekaj del, ki bodo prava senzacija za svetovno filmsko produkcijo, in to ni nič čudnega, saj bo stala ta produkcija v celoti 30 milijonov dolarjev, kar je tudi za Ameriko ogromna vsota. Med temi filmi bo nedvomno največji film »Morski razbojniki«, v režiji H. Hathawaya, ki je režiral tudi film »Ben-gali«. Glavno vlogo bo imel Gary Cooper. Lubič bo režiral film »Angel« z MarlenO Dietrichovo. »Mamoulian je dobil vodstvo nad filmom »Petrolej« z novo zvezdo Dorotejo Lamourjevo. Cecil de Mille režira film »Bucaneer« s Frančiško Gaalovo, ki je zdaj v Ameriki, in Fredrickom Mar-chom. Največ hvaležnih gledalcev pa bo imel nedvomno veliki film »Beau-Geste«, ki smo ga občudovali že v dobi nemega filma. Senzacija bo film »■Poslednji vlak iz Madrida« z Bingom Crozbyjem. Film se bo godil v sedanji Španiji. Med operami, ki jih bo Paramount letos filmal, bosta najrazkošnejši »Madame Butterfly« in »Carmen«. V obeh bo imela glavno vlogo Gladys Swarthoutova. To je samo kratek pregled največjih del, razen njih pa bo seveda še kopica drugih filmov, ki bodo imeli tudi svojo hvaležno publiko. Filmski drobiž Režiser Apatol Lifrvvak, s katerega imenom je bila zvezana najlepša dicba berlinske Ufe, je bil letos angažiran za Ameriko. Prvi njegov film, ki pride v kratkem tudi k nam, se imenuje »Ljubim žene«. Glavni vlogi bosta imela Paul Muni in Miriam Hopkinsova. Letošnji kongres mednarodnega filma bo prihodnji mesec v Parizu. O tvorih ga bodo na ladji »(Normandiji«. Slavni režiser van Dycke, ki je zlasti zaslovel po svojem filmu »Trader Horn«, dela nov film z Bobom Taylorjem. Film se bo imenoval »Prvi prokurist«. Želje obiskovalcev kina so: da hi kino-lastniki blagovolili objaviti v reklami, kadar teče v predsporedu kak zanimiv kulturni film ali pa v zvočnem tedniku posebne zanimivosti, kot n. pr. katastrofa »Hindenburga«. kronanske svečanosti itd. in da ne bi premetavali zvočnih tednikov iz enega kinematografa v drugega kot ee jim to zlju-bj? Človek nikoli ne ve ali bo moral gledati tednik v tretje ali pa bo zamudil prav ono. kar bi želei videti; da bi -uprava kina. ako želi spremeniti začetek predeta?, to objavila na vidnem mestu. oz. posebej na to opozorila občinstvo. Preteklj teden smo videlj v Ljubljani več zanimivih filmov, med njimi tudi »Pred solnčnim zatonom« itn »Maturo«. Prvj je dobil letos državno nagrado, kot najboljši nemški film. Poleg res odličnh umetniških kvalitet je bilo gotovo odločilno tudi dejstvo. da so položili v usta Janningsa več stavkov iz narodno - socialističnega programa. — Kdor je pa videl »Maturo« na našem odru. ga Foxova »Matura« ni mogla ogreti, posebno še, če je že sam tnd| ma- turiral! Naši igralci so lahko pono6ttj na svoje kreacije, kajti pustili so filmske Američane daleč za seboj. Okolje je vse prej kot šolsko, dialogi kavarniški in »gospod direktor« bi bil ravno pravšen za novope-čenega euplenta. Človek dobi vtis da ljudje okrog tega filma sploh niso bili nikoli v šoli, kaj še maturirali. Takj filmi so nam dobrodošli le zato, da znamo prav presoditi. kaj znajo ustvariti naSj igralci in na kako žalostn; umetniški višjnj je povprečna ameriška filmska produkcija. čez drn in strn Die Singstunde Pomlad prišla je svatovat na polje in s sabo je prinesla sto košev dobre volje. (»Slovenec«, 9. V.) Tile prijetni, prešerni verzi, ki jih povzemamo iz priloge dnevnika, namenjene vzgoji slovenske mladine, ne bi bili prišli v našo rubriko, če ne bi bil v risbo, ki spremlja pesem, na duhovit način v izvirnem jeziku, s katerega je — namreč risba — prevedena, vrisan napis: »Die Singstunde. MRLIŠKI OGLED Sin France, ki mu je planila kri v glavo, je takoj skočil po drvnico, po veliko sekiro za podiranje lesa. In ko je oče stopil čez prag, je sin zamahnil z ostrino po glavi s tako silo, da je očetu odče-snil del glave ob ušesu in še kos ušesa. (»Jutro«, 14. V.) KO JE TO VIDEL... Korošek se je bil oženil v okolici Vr-njačke Banje in se v torek vračal domov. Spotoma pa je stopil v gostilno in se napil. Ko sta stopala z ženo po cesti, je Korošek nenadno potegnil samokres in začel streljati. Eden strel je zadel ženo v grlo, da se je zgrudila, in ko je Korošek to videl, je še dvakrat ustrelil nanjo. Nato se je ustrelil še sam. (»Slovenski dom«, 21. V.) IZGIMBA LANDRUJEVIH ŽRTEV Našli pa so pri njem mnogoštevilne zapiske, ki so se nanašali med drugim na iz-gimbo mlekarice Frančiške Triske 5. aprila lanskega leta in 5letnega Friderika Brozov-skega. (»Jutro«, 19. V.) ŠLE ZIJA NA DANSKEM Pertinax, ki je bil s francoskim zunanjim ministrom Delbosom v Bruslju, je objavil podrobnosti o rezultatu razgovorov, ki jih je imel Maurice Frere, zaupnik Van Zeelanda, z nekaterimi nemškimi državniki v Berlinu. Frere je v glavnem govoril z ministrom za nemško gospodarstvo dr. Schachtom... Dr. Schacht je bil odkrit ter sporočil sledeče nemške zahteve: ... 2. Povratek onega dela Šlezije, ki ga je zasedla Danska. (»Slovenec«, 23. V.) Danska da 'fe kdaj zasedla šlezijo? Dobri gospod dr. Schacht je najbrž imel v mislih tisti del kneževine Schleswig-Hol-■stein, ki je nekaj let po vojni na osnovi plebiscita pripadel Dancem. \ r ' < IDEJA IN CILJ NA TOMBOLI Prosvetno društvo v Litiji priredi v nedeljo 20. junija prosvetni tabor vseh prosvetnih društev litijske dekanije. Poleg pevskega koncerta tudi tombola. Bratska društva naprošamo, da ta dan ne prirejajo nobenih iger ali veselic, ker mora to nedeljo vse v Litijo manifestirat za našo idejo in cilje. (»Slovenec«, 23. V.) Teden slovenske ženske knjige Poedinec, skupina ljudi ali narod najbolje dokaže, da se osvešča svojega bistva, ko začne svojo kulturno rast zavestno in kritično motriti in ocenjevati. V tem trenutku preneha biti njegovo delo samo slučajno, nastalo brez določenega smotra, marveč je že postavljen realen temelj za sistematično gradnjo njegove kulture. Takšno delo poedinca ali zajednice je najbolje jamstvo, ki ga varuje pred propadanjem in pred nevarnostjo, da ga bodo izpodrinili in pomandrali. Prošlost in sedanjost nam nudita za to nešteto dokazov. Vzporedno s kulturnim osveščanjem slovenskega naroda raste tudi slovenska žena, toda ne kot samostojen tvorec, ki hoče tudi doprinesti svoj delež k skupni zgradbi. Res je. da je ta delež — pri nas kakor drugod — znatno manjši zlasti pa manj viden kot doprinos moža, ki je ženi odka-zal druge naloge. Zato pa je treba meriti žensko delo tudi s posebnim merilom, če mu hočemo biti pravični. Posebno pa velja to za prizadevanje slovenske žene, ki je bilo in je dvakrat otežkočeno. Predvsem je težko, uveljaviti produkt svojega kulturnega hotenja v narodu, ki je maloštevilen, nesvoboden, razkosan po raznih državah, razcepljen med seboj do sovražnosti: kje boš dobil krog, ki prizna, da je tudi tvoje delo, delo tvoje skupine potreben prispevek h kulturi skupnega naroda? Da so v takšnih okoliščah za žensko tla še posebno neugodna, je razumljivo. Poleg tega pa ovira žensko prizadevanje še strahotna hipertrofija usodnih lastnosti malega naroda, s katerim smo Slovenci posebej oblagodarjeni: zavist, omalovaževanje dela svojega bližnjika, gostilniška megalomani-Ja na eni in klečeplastvo na drugi strani in posebej omalovaževanje in prezir ženske. Da se v takih razmerah žensko kulturno prizadevanje ni moglo razmahniti zlasti v onih panogah, ki zahtevajo uveljavljenje tvornosti poedinca, je razumljivo. Tu mislim predvsem na samostojna književna dela, ki jih imamo Slovenke le približno 700 in čijih razstavo bo ta teden priredilo Splošno žensko društvo. Predvsem hoče slovenskim ženam pokazati razvoj kulturnega prebujenja Slovenk in pota, po katerih so do danes hodile slovenske pisateljice. V to bilanco ženskega dela bodo kritično posvetile predavateljice, ki bodo obiskovalce razstave seznanile z vsem ženskim delom na književnem polju. Predavanje o zgodovinskem razvoju slovenske ženske knjige bo pokazalo razdobja ženskega knjižnega dela, ki je verno zrcalo časa in razmer, v katerih je živel narod v splošnem, zlasti pa ženski del našega naroda. Po predavanju utegne pokazati kulturno rast Slovenke, v koliko je v svojih delih pokazala razumevanje za diferenciacijo svojega naroda, koliko se je oživela in ali je sploh razumela težnje slovenskih ljudskih množic. Kaj jo je oviralo na tej poti. Predavanje skupno z razstavo lahko nazorno pokaže, kam sc mora osredotočiti žensko leposlovno in publicistično delo v bodočnosti, da bo res gradilo temelje svojega naroda. Tako bo lahko odkritje vrzeli v dosedanjem delu rodilo pozitivne sadove za bodočnost. Vob-če bodo imela pa ta namen poleg informativnega več ali manj tudi ostala predavanja, ki bodo podala pregled slovenskega slovstva, dalje ženskega sodelovanja v našem novinarstvu, o feminističnem delu Slovenk. Posebno predavanje bo tudi o prvem ženskem listu »Slovenka« in o Zofki Kvedrovi. Književna dela bodo razstavljena po tehle panogah: 1. leposlovje, 2. feministični in socialnojpolitični spisi ter časopisi in revije, 3. znanstvo, 4. prevodi, 5. strokovna literatura. Da bo zbirka knjižnih del na razstevf čim popolnejša, je gotovo pripomogla bibliografija del slovenskih pisateljic, ki jo je sestavila ga Zlata Pirnat na pobudo Splošnega ženskega društva, ki je pokazalo za te vrste delo res mnogo smotrnega prizadevanja. Saj je priredilo podobno razstavo že pred desetimi leti, le da je tedaj obsegala vse panoge ženskega kulturnega dela. ki je bilo še posebej prikazano v knjigi »Slovenska žena«, ki predstavlja nekak ženski almanah (uredila ga M. Govekar.) Tudi za letošnjo razstavo vlada veliko zanimanje in jo bo gotovo obiskal vsak kulturen Slovenec, nedvomno pa vse Slovenke, ki moramo biti prirediteljicam hvaležne, da nam nudijo priliko spoznati to stran našega kulturnega razvoja. Otvoritev razstave bo v torek 25. t. m. v Trgovskemu domu ob 10. uri. Odprta bo potem ves teden. UMRL NAM JE NAS NEPOZABNI, LJUBI M02 IN PREDRAGI OCE dr. Ivan Prijatelj VSEUCILISKI PROFESOR V NEDELJO 23. MAJA POPOLDNE. NA ZADNJI POTI GA SPREMIMO V TOREK POPOLDNE OB 5. URI OD DOMA 2ALOSTI, BOGIŠICEVA UL. 5, NA POKOPALIŠČE NA VIČU. AMALIJA PRIJATELJ, žena; MAILA GOLOB - PRIJATELJ, hči In ostalo sorodstvo« FILATILIJA Novosti iz nase filatelije Kakor je bilo te dni javljeno, so v Beogradu nedavno sežgali ostanke lanskih dobrodelnih znamk, ki so bile izdane v korist »Unije za zaščito otrok« in v korist Rdečega križa«. Prvih znamk, ki jih je bilo tiskanih 100.000 serij in so imele sliko kraljice-matere Marije, a v zelo slabi izvedbi, je bilo prodanih okoli 80.000 serij, ostanek pa so sežgali. Znamk Rdečega križa s sliko kneza namestnika je bilo prodanih dosti več — okoli 140.000 serij. Navadnih doplačilnih znamk s sliko prvega predsednika Rdečega križa dr. Gjorgjeviča je bilo prodanih skoraj poldrug milijon, ostanek pa so sežgali. Verjetno je, da bodo cene vseh teh znamk razen poslednje, v kratkem zelo porasle. Baje bomo dobili v kratkem letalske znamke s slikami mest, v katerih se nahajajo banske uprave. Vrednote bodo baje Din 0.50, 1, 2, 2.50, 5, 10, 20 in 30, tako da bo stala celotna serija kar 71 Din. Te znamke bodo tiskane že z novimi stroji. Pri tej priložnosti bi omenili nekaj, kar je vsekako potrebno. Kakor je pri nas že navada, tudi to pot niso bili naši umetniki poklicani, da napravijo osnutke za te znamke, ampak je bilo naročilo za izdelavo očitno podeljeno kar po domače, pod roko. Da je to docela nepravilno stališče, in da pod temi pogoji pri nas ne bomo nikoli dobili lepih znamk, smo v tej rubriki že večkrat poudarili. Res je. da se je izdelava naših znamk za malenkost izboljšala v zadnjem času, vendar pa to še davno ni dovolj in še dolgo ne bomo mogli v tem pogledu tekmovati z drugimi narodi Glede bloka, ki bo izšel za beograjsko filatelistično razstavo, smo zvedeli naslednje. Na bloku bodo na posameznih znamkah naše narodne noše, in sicer na znamki po Din 0.75 + 0.75 hrvatska, po 1.50 + 1.50 južno srbska, po 2 + 2 slovenska in po 4 -f 2.50 bosenska. Vsaka znamka bo seveda tiskana v drugi barvi. Nekaj o zbiranju blokov Niti petnajst let še ni poteklo, kar so izšli prvi bloki znamk — za prvi blok lahko smatramo luksemburško znamko po 10 frankov, ki je bila tiskana sama zase kot pola, — pa vendar so njihove cene že tako porasle, da se more ta porast primerjati kvečjemu s porastom cen za letalske znamke, ki so izšle za prve zgodovinske polete. Nekateri bloki se sploh ne dobe v prodaji, drugi, ki so stali prvotno malenkost, pa so dosegli že naravnost vrtoglave cene. Med najdražjimi bloki so danes avstrijska Wipa v četvercu, nemška Iposta in jubilejna Nothilfe, liechtensteinski razstavni blok iz leta 1934, luksemburški blok po 10 frankov, ki je vreden že okoli 2000 Din, blok Združenih držav iz leta 1926 in urugvajski blok za razstavo leta 1927. Kakor vse kaže, bodo cene še naraščale in zato je najpametneje, da se zbiralci ki jim denarne razmere dopuščajo, založe z vsemi novimi bloki takoj ob izidu, ko so še zelo poceni. Bolje je, da vzamejo tudi po več enakih, ker jih bodo lahko v raz-merno kratkem času oddali z velikim dobičkom in si potem lahko priskrbeli druge novosti. Naš blok, ki bo izšel v jeseni, bo najbrž kmalu postal predmet špekulacije. Zato svetujemo vsem, da si kupijo čim več izvodov, ker bo ta blok odličen material za menjavanje z inozemstvom. Kaj je izšlo v zadnjem času v Španiji Zadnjič smo prinesli prvi del pregleda španskih novosti. Danes ta pregled dopolnjujemo. V Montblancu sta izšli dve posebni dodatni znamki v korist fonda za podpiranje beguncev. Znamki sta narejeni z ročnim stavkom in imata napis »AJUT ALS RE-FUGIATS«. Znamka po 5 c. je rdeča, po 10 c. pa rdeča na rumenem papirju. Za letalsko pošto so izdali uporniki dve posebni zasilni znamki. Porabili so stare koleke in jim dali natisk »VTVA ESPANA COREO AEREO« v treh vrstah. Znamka po poldrugo peseto je sinja, po 3 pesete pa rdeča. V Reusu so izdali tri dobrodelne znamke v korist miličnikom. Znamke so tiskane vse v isti barvi — rjavi in rumeni — glase se pa na 5, 10 in 25 c. Zgoraj imajo napis »MILICIA!«. V Llobregatu so izšle štiri dobrodelne znamke v korist bolnišnice. Imajo napis: »SANITATI — ASSISTENCIA SOCIAL«. Vrednote so 5 c. (sinja), 25 c. (rjava), 50 c. (rdeča) in 1 peseta (lilasta). Znamki po 1 c. (zeleno sinja) in po 30 c. (karminasta) sta dobili pretisk »Viva Espana — Coruna — 18. Julio 1936«. Zeleno sinja znamka po 1 c. in rjavo rumena po 2 c. sta dobili pretisk v kvadratu »VIVA ESPANA — CORREOS — 1936-37 — ARAGON. Na prvi znamki je pretisk v rožnati barvi, v drugi pa sivo črn. Ko zvemo spet kaj novega, bomo našim zbiralcem javili. Nove znamke po vsem svetu Madžarska: Dne 5. maja je izdala madžarska poštna uprava dve novi znamki, ki sta nekakšno nadaljevanje serije slavnih mož iz leta 1932. Prva je po 5 f. s sliko Ferenca Kolcseya, skladatelja madžarske himne, druga po 25 f. pa kaže pesnika Mihalyja Vorosmarthyja. Italija: V kratkem izide v spomin na 600-letnico znanega florentinskega slikarja Giotta (1266—1337) posebna serija spominskih znamk. Bolgarija: 19. maja so izšle spominske znamke za tisočletnico cirilice. Vsega je pet vrednot in sicer po 1, 2, 4, 7 in 14 levov. Najnižji vrednoti sta izšli v nakladi 100.000 kosov, višje tri pa samo po 30.000 kosov. Kostarika: Izšle so tri letalske znamke in sicer črna po 1 c., rjavo rdeča po 2 c. in vijoličasta po 3 c. Po obliki so romba-ste in kažejo letalo nad ognjenikom Poa-som. Naklada je pri najnižji vrednoti poldrug milijon, pri drugih dveh pa po en milijon. Estonska: Izšla je znamka po 15 s. s sliko predsednika Konstantina Patsa. Veliki Libanon: Poštna uprava je izdala novo znamko po 0.10 pi. s sliko libanonske cedre. Znamka je karminaste barve. Izšle bodo v kratkem še druge vrednote nove serije in sicer postopoma, kakor bodo stare znamke porabljene. Monako: V aprilu je izšla v omejeni nakladi serija dobrodelnih znamk, ki so se prodajale za dvojno nominalo. Dali so ji ime »serija vrtov«, ker imajo nižje vrednote slike monaških vrtov. Znamke se glase na 50 c., 90 c., 1.50 fr., 2 fr. ln 5 fr. Na najvišjih dveh vrednotah je slika princa Ludovika II. Mozambik: Mozambiška kompanija je izdala obsežno serijo novih znamk s slikami pokrajin in živali tega ozemlja. Znamka po 1 c. v zeleni in vijoličasti barvi kaže žirafo, po 5 c. sinja in zelena hišo urojencev, po 10 c. rdeča in vijoličasta jadrnico, po 15 c. rdeča in črna utrdbo v Sofali, po 20 c. zelena in vijoličasta zebro, po 30 c. (trikotna) v zeleni in temno sinji barvi kačo, po 40 c. (trikotna) v višnjevo sivi in črni barvi nosoroga, po 45 c. (trikotna) v sinji in rjavo rdeči barvi leva, po 50 c. (trikotna) vijoličasta in zelena krokodila, po 70 c. rjavo rumena in zelena nosilko vode, po 80 c. rdeča in zelena povodnega konja, po 85 c. (trikotna) rdeča in črna ladjo Vasca de Game, po 1 escudo (trikotna) sinja in črna domačina v čolnu, po 1.40 escuda sinja in zelena skupino palm, po 2 e. lilasta in rjava (trikotna) antilopo, po 5 e. rjavo rumena in sinja most čez Sambesi, po 10 e. rdeča in črna vrata v Seni, po 20 e. zelena in lilasta pa grb. Znamke so seveda čista špekulacija. Poljska: Izšlo je pet novih znamk. Znamka po 5 gr. kaže cerkev v Censtohovi, po 10 gT. pomorski kolodvor v Gdinji, po 15 gr. vseučilišče v Lvovu, po 20 gr. palačo v Katovicah, po 25 gr. pa sliko maršala Rid-za-Smiglija. Japonska: Ob koncu aprila so izšle tri dobrodelne znamke in sicer po 2 4- 2 s., 3 + 2 s. ter 4 + 2 s., ki kažejo sliko letala. Pribitek pojde za obrambo proti napadom iz zraka. Liberija: Izšlo je šest trikotnih znamk, ki imajo slike raznih živali, le na najviSji je predsednik republike. Znamke so po 1 c. zelenkasta, pa 2 c. karminska, po 3 c. vijoličasta, po 4 c. rdeče oranžna, po 5 C. sinja in po 6 c. zelena. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d.