Nebeška znamenja  (Koledar.)
Ucenjaki razdelujejo vso zvezduo nub<5 v več maiijših delov. Vsakateremu teh delov so dali posebno imč, kakor se jim je prav in primerno zdelo. Eavno tako imenuje tudi priprosti kmet nekatere zvezde vozuika, druge šroarni križ, Jakobova palica itd. Tako so ueenjaki euo skupiuo zvezd imenovali vodnarja, drugo ribe itd.
Kedar toraj v pratiki beremo od nebeških znainenj, inislimo si vselej take razclelke zvezdaega neba, iu posebno tiste zvezde, katere solnce vsako leto enkrat prehodi, ki toraj kakor en kolobar uašo zemljo obdajajo. Luna obhodi vseh dvanajst nebeških znamenj vsak mesec enkrat, ker se v tolikein času enkrat okoli naše zemlje zasuče.
Bog je namreč na sinjem nebu postavil krasno uro, ki nam kaže, kakd hitro ure, dnevi in leta tek<5. Nebeška znamenja so tisti svitli kazalci, po ka-terili čas preračunimo in svoja vsakdanja opravila razdelujpmo. Ker je ta ura za, večino ljudi previsoka in jo tudi večkvat oblaki zakrivajo, dobivamo vsako leto posebue knjižice, v katerih beremo preinembe časa; te knjižice imenujemo . ,pratika'. V pratiki beremo. da ima leto 12 raesecev, 52 tednov, teden 6 de-lavnikov, ia da je razen nedelj Se 16 zapovedanih praznikov.
Navadno leto se začne se 1. prosincern. Kristjanjo štejerao svoja leta po Kristusovem rojstvu.   Gerki imajo svoje praznike 12 dni pozneje od nas.
Mesece iinenujemo ali po praznikih, ali po opravilih ljudi, ali pa po ka-kovosti letnih časov; uajbolj uavadna so latinska iinena. Meseci imajo po 30 in po 31 dni; svečau ima v uavadnem letu 28 in v prestopnera letu 29 dui. Prestopni dan je vselej na sv. Matije dan.
Vsak dan obhajamo spomin euega ali več svetuikov, katere sv. cerkev praz-nuje Bogu ua čast in nam v podučeuje. Iuieuujejo se nepremakljivi prazniki. So pa zapovedaui prazniki, o katerihsepreneha od dela in iatere morajno pra^-
_ ig —
novati, in odpravljeni prazniki ali tako imenovani soprazniki, o katerih je do-pugčeno, da se navadna dela opravljajo.
Cerkveno leto se začenja s pervo adventno nedeljo, katera je precej po sv. Andreji. Advent poineni toliko kakor prihod Zveličarja in ima 4 tedue v spo-min, da je svet 4000 let čakal na odrešnnje. V cerkvenem letu so pa tudi preinakljivi prazniki; ravnajo se pa po velikej noči, ki nns spominja na Kristu-sovo vstajenje Sv. cerkev je v cerkveaem zboru v Niceji sklenila, da se ima velikauoč ali vuzein praznovati vselej pervo nedeljo, ki pride za polno luuo, ko sta v spomladi noč in daii enako dolga; če pride polna luna na nedeljo, praznuje se velikauoč prihodnjo aedeljo; nikedar pa ni velike noči pred 22. sušcem ali po malem travnu. Prej ko je velikanoč, krajši je predpust, pozneje ko je velika-noč, daljši je predpust.
Vsak letui čas (vsaki kvatri) nam prinaša veselje in opravke, pa tudi svoje težave.
Mlado leto ali spomlad začenja se z drugo polovico sušca me-seca, kakor se bere v pratiki, in je dragi čas setve. Spomladanski kvatri so drugi teden o postu, tačas prosiuio, da bi nam ljubi Bog blagoslovil setev.
P o 1 e tj e se začenja z drugo polovico rožuika, po prazniku sv. Alojzija ia je čas truda in potii. Poletenski kvatri so pervi teden po biukoštih, ter opo-minjajo verne, da naj prosijo dobre letine.
Jesen je po soprazuiku sv. Mateja; tačas žanjejo in nabirajo tisti, ki so pridno sejali in sadili. Jesenski kvatri so precej po Križevem, in opomiujajo Boga prositi, da se poljski sadeži srečna spravijo pod streho.
Z i m a se začeuja v pratiki po sv. Tomaži, in je tihi čas pokoja in užitka. Zimski kvatri so tretji teden v adventu; verai takrat prosijo, da bi jim nabrani sadež korisfcil, poleg tega uaj bi pa tudi svoje duse ue pozabili.
Kakor inia leto štiri dobe, tako ima človeško življenje tudi štiri dobe. Blagor temu, kedor ue zainudi nobene dobe in se skerbno pripravlja za večnost.
V koledarji so tudi napovedaiii semnji. Seinnji so koristna naprava obert-niji in tergovini; toda setnnje prevečkrat obiskovati ne kaže; ako nimaš kaj prodajati in kupovati, ostani raje dorna. Ako se druzega ne izgubi po semujih, izgubi se čas; a čas je najdražje blago na svetu; izgubljeni čas se nikedar več ne poveme.
Koledar naj nas opominja na opravke vsakdanjega življenja; neprenehani tek časa naj nas pa opomni minljivosti vsega posvetuega veselja. Posebno naj nas pa kerščanski prazniki opominjajo, da v luinljiveni življenji skerbimo za večuo življeuje, kajti tukaj je čas setve, v večuosti bode žetev.
Ofcroci! Čas je dercča voda; če nam kaj prinese, hitro nam zopet vzame. Naglo tečejo prijetui dnevi vaše mladosti. Mine dan, inine mesec, in tako leto za letom. Kmalu bodete stari, in od vaših prijetnih mladih let ne bode vam druzega ostalo nego to, kar ste se dobrega in lepega naučili. Kmalu se vam bode skrilo solnce življenja za goro teinuega pokopališča — v večni zat6n. Ne pustite tedaj prezlatega časa brez dobička za vašo časno in vfčno srečo od-laajati!