2010 ____. ŠTEVILKA 100 • 8100 IZVODOV . CENA 0,00 € Zlato iz Osijeka v Vipavo Mladinski orkester Vipavski tamburaši se je 15. maja udeležili mednarodnega festivala tambu-raške glasbe v Osijeku. ^^voje tehnično znanje in muzikal-^^nost so komisiji pokazali s sklad-^^bo Neže Žgur Hitro poplesavanje, skladbo Siniše Leopolda Ognjemet, s Svečano uverturo skladatelja Kamila Kolba in slavonsko ljudsko Ruže i tamburin. Za osvojenih 96 točk, so prejeli zlato-priznanje, na katerega so zelo ponosni, saj je dokaz, da so konkurenčni tudi zelo dobrim hrvaškim tambu-^škim orkestrom. Vendar Vipavski tMnburaši tistega dne niso slavili samo zht^j priznanja mladinskega orkestra, a®paktudi bronasto priznanje njihove dirigentke Neže Žgur za skladbo Hitro 1 poplesavanje. Vsako leto namreč pode-^ bjo zlato, srebrno in bronasto priznanje skladatelju za njegovo tamburaško skladbo. Celotno društvo je nanjo zelo Ponosno, saj so veseli, da imajo mlado in nadarjeno skladateljico in dirigentko, ki se že uveljavlja v glasbenih vodah. mp Rokometašice ŽRK Ajdovščine so suvereno pometle s tekmicami v 1. B ligi in se uvrstile v elitno I konkurenco. Kadetinje so osvojile 5. mesto v državi!_________ Šturci zmagovalci Malih sivih celic 'JTbredo, 2. junija 2010, je na TV m# Slovenija potekal veliki finale W kviza Male sive celice. Ekipa OŠ Šturje se je pomerila z ekipo OŠ Sevnica. Po napetem dvoboju med najboljšima ekipama v Sloveniji je zmaga pripadala Šturcem. S tem so si tekmovalci Martin Praček, Meta Marc, Tine Bajec prislužili poletno šolo košarke Petra Vilfana v Strunjanu, tekmovalci z mentorico Bojano Stopar in navijači pa še obisk Gardelanda, v organizaciji turistične agencije Palma iz Celja. bs Zmagovalni Cesar še doma Ajdovščina, 27. maja - Dijaki predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine so v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini odigrali igro Cesarjeva nova oblačila, s katero so osvojili prvo nagrado na letošnjem srečanju gledaliških skupin. I^rtekmovanje je potekalo od 4. I do 8. maja v različnih krajih na italijanski strani in v Novi Gorici. Sodelovalo je pet italijanskih srednjih šol in tri slovenske (iz Škofijske Gimnazije Vipava, Gimnazije Nova Gorica in Srednje šole Veno Pilon). Vaje so potekale dokaj intenzivno, zahtevno in premišljeno, da so vsi komični elementi resnično učinkovali. Igralci so se odlično vživeli v svoje vloge, s pristnim in sproščenim nastopom so si pridobili naklonjenost strokovne žirije. Prejeli so plaketo, zastavo festivala in tudi denarno nagrado. Poleg tega je bila Urška Klanjšček izbrana za najboljšo igralko festivala, Nejc Skubin in Blaž Volarič pa sta bila nominirana za najboljšega igralca. rl n in Blaž Dan zdravja Vipava, 1. junija - Občina Vipava je v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ajdovščina pripravila Dan zdravja. Pester program, ki se je skozi cel odvijal dan pred in v Kulturnem domuje pritegnil mnogo občanov, ki jih zanima njihovo zdravje. opoldanski del programa je bil ■namenjen otrokom in mladini. V praktičnih delavnicah in s pomočjo filmov so spoznavali, kako se obvarovati bolezni in kaj je potrebo za krepitev zdravja. Veliko zanimanja je bilo za prikaze osnovnih postopkov oživlja- nja, ki jih je, z lutko in vsemi potrebnimi aparati, prikazovala ekipa urgentne službe ajdovskega zdravstvenega doma. Poleg šolarjev in gojencev Ciriusa so bili pogosti gosti stanovalci bližnjega Pristana. Popoldanski del je postregel s serijo predavanj, kjer so strokovnjaki svetovali, kako ohranjati ali krepiti zdravje, govora je bilo tudi o paradontalni bolezni in predstavitev programa SVIT - to je preventivni program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju. Brezplačno merjenje sladkorja v krvi je pritegnilo največ občanov. Po besedah sestre Patricije Stopar so že do 18.00 ure odvzeli več kot 100 vzorcev krvi, med katerimi je bila večina v mejah normale. Tokrat so merili tudi količino holesterola v krvi - ker postopek traja tri minute, je bilo ob tem kar nekaj čakanja. Povišan holesterol je opažen tudi med mladimi. Posamezniki so si lahko izmerili še krvni tlak ter sestavo telesne mase, na voljo pa je bilo tudi individualno svetovanje za izboljšanje življenjskega sloga. Glavna sestra ZD Ajdovščina Irena Vidmar je bila s skrbjo občanov za svoje zdravje zelo zadovoljna, saj je bilo med obiskovalci tudi veliko število mladih. Tudi sama se podvrgla nekajsekundnemu merjenju krvnega sladkorja, kot tudi spodaj podpisani, ki si je z ugodnim rezultatom lahko privoščil sladoled pri Marjanci. ep 100 Latnikov Cenjene bralke, spoštovani bralci! Res mi je v čast, da vas takole, iz tega latniškega okenca pozdravim ob stoti (100.) izdaji časopisa Latnik. Za lažjo predstavo, najprej materija: 100 založenih številk I.atnikov pomeni natiskanih 822.500 izvodov, zavitih v 16.450 svežnjev, skupne mase 157.400 kg oz. dobrih 157 ton potiskanega papirja. Naložene na 200 - tih paletah sojih morali poštarji, še preden sojih 785 - tisočkrat spustili v nabiralnik, 18.500 - krat naložiti v svoje torbe in košare na motorjih. Če bi razgrnili vse strani do sedaj natiskanih Latnikov, bi pokrili 2.220.750 kvadratnih metrov površine oz. dobrih 222 hektarjev. Če bi zložili vse strani do sedaj natiskanih Latnikov v nekakšen tepih, bi po njem prišli na konec Sibirije - tepih bi bil dolg 4.935 kilometrov. V 5400 - tih člankih smo natisnili čez 10 milijonov črk. Izžrebanci 72 - ih križank so spili 1080 litrov nagradnega vina. Tiskarna je zaslužila nekaj malega manj od 200.000 €, poštarji pol od tega. Tisto kar šteje, pa so ure branja našega Latnika. Če predvidevamo, da je bil vsak Latnik vsaj eno uro povezan z nevroni bralca, in če bi vse Latnike moral prebrati samo en človek, bi za to potreboval 93 let, deset mesecev, 21 dni in devet ur. K sreči, pa smo tega 'ujetega' bralca razbremenili vsi skupaj. Šele in samo tedaj doseže Latnik svoj smisel. Tisto, kar piše med vrsticami, razume namreč vsak po svoje. Bogastvo različnosti nas dela boljše in bolj žive. In prav je tako. Tudi je prav, da lahko vsakdo piše po svoje. Kakor razume svet in družbo. Ponosen sem, da do sedaj nismo zavrnili niti enega mnenja, podpisanega članka ali prispevka, razen zakonsko prepovedanih vsebin (sovražni govor, širjenje nestrpnosti ...). Niti enega. Seveda se moram ob jubileju zahvaliti vsem, ki pomagate pri sestavi Latnika. Najprej delavcem in sodelavcem. Brez njih ne bi vedeli za krave na Gori, svetovna padalska prvaka, uspelo razstavo v Vipavskem križu, tolpo tolovajev, praznovanja vaških zavetnikov, ostali bi brez zmagovitih golov, pregorelih žarnic, tople vode v bazenu, ujetih školjk v kamnu .... Brez njih bi bilo naše življenje siromašneje za 5.400 toplin. Za konec namenjam posebno zahvalo našim oglaševalcem, obrtnikom in podjetjem, ki s plačilom reklamnih sporočil omogočajo opisane kilograme in kvadrature. Tudi naprošam bralke in bralce, da se ob vsaki objavljeni reklami spomnijo na pomen oglaševalca v našem časopisu in okolju, v katerem bivamo. Sicer pa - živel Latnik še sto in sto številk! Mitja Tripkovič 3.6.2010 Tudi ajdovski maturanti plesali četvorko Ajdovščina, 21 maja - Točno ob poldne je več kot 30.000 maturantov v osmih evropskih državah sočasno stopilo v korak - odplesali so četvorko. "j^^kotem ko je bila lani ajdovska B^Fčetvorka nekako v izgnanstvu JL (v nekdanji vojašnici), se je leto vrnila na primerno mesto, v središče Ajdovščine. Tako si je lahko ples letošnje generacije maturantov na Lavričevem trgu ogledalo kar precej ljudi. Več kot sto plesalcev sta nagovo- rila - vrhunska plesalca Jurij Batagelj Sloveniji potekal pod geslom 'matu-in Jagoda Štrukelj in jim namenila rantska četvorka brez alkohola', pa se nekaj koristnih napotkov. Sam ples je dogajanje na placu še ni končalo. Svoje usmerjal Boris Rebula iz plesne šole znanje so na veselje gledalcev kar na as-Rebula, organizacijske niti pa je tokrat faltu prikazali dve skupini, ki delujeta iz ozadja vlekel Mladinski center Hiša v uspešnem ajdovskem plesnem studiu mladih. ADC. S plesom maturantov, ki je letos v ' ep Širitev pokopališča v Ajdovščini Na novem delu ajdovskega pokopališča že brnijo stroji. Temelji za poslovilni objekt in spremljajoče prostore so že položeni, objekti pa tudi že dobivajo prve obrise. Vrtec v Selu podjetju Marc d.o.o. Ajdovščina, 31. maja - V sejni sobi občine Ajdovščina so na krajši slovesnosti podpisali pogodbo za gradnjo novega vrtca v Selu. Na javnem razpisuje bilo med petimi ponudniki izbrano podjetje Marc d.o.o. iz Ajdovščine. Vrtec v Selu je zaradi velikega povpraševanja staršev začel de-lovati leta 1979. Dobrih 80 kvadratnih metrov prostorov v danes že stoletni stavbi pa ne zadostuje več potrebam, niti ne izpolnjuje zahtevanih normativov. Vrtcu manjka vrsta prostorov (sanitarije za osebje, shramba za igrala, prostor za strokovno osebje ...), kuhinja je premajhna, instalacije so dotrajane,, ogrevanje je neustrezno. Število novorojenih otrok na širšem območju, ki se navezujejo na vrtca v Selu in Črničah (vasi Batuje, Črniče, Selo, Vrtovin, Malovše, Gojače, Potoče, Brje, Ravne in Kamnje), pa iz leta v leto narašča. Na letošnji januarski seji so se ajdovski občinski svetniki odločali med dvema rešitvama - ali temeljita obnova ali novogradnja. Odločili so se za novo stavbo, ki bo obsegala 230 kvadratnih metrov notranjih prostorov - dve igralnici (igralnica za 1. starostno skupino bo imela tudi 24 kvadratnih metrov zunanje terase) s skupnim osrednjim prostorom ter vse potrebne servisne prostore. Pogodbena vrednost 'na ključ' znaša 314 tisoč evrov, obsega pa novogradnjo (gradbena, obrtniška in instalacijska dela), zunanjo ureditev, priključke ter mini biološko čistilno napravo. Vrtec naj bi bil po načrtih zgrajen do konca oktobra. ep re za uresničevanje prvega dela pe, spremljajoče servisne prostore (čajni ■ ssspprojekta širitve pokopališča, kuhinji, sanitarije), prostor za hrambo Novozgrajeni poslovilni objekt vozičkov za prevoz pokojnika, cvetja bo obsegal dve vežici za klasične poko- in druge opreme, prostor za hladilne • komore, prostor za pripravo pokojnika, garažo, upravne prostore za opravljanje pogrebne dejavnosti s sanitarijami in garderobo, razstavno prodajni prostor za pogrebno opremo in cvetličarno. Ob vežicah bodo zgradili še nadstrešek (za zavetje pred burjo in dežjem v času pogreba). Med obstoječim zidom starega pokopališča in novim objektom bo urejen še intervencijski dostop za manjša tovorna vozila (za postavitev spomenikov ipd.). Od vežic proti severu je že rezerviran prostor za morebitno gradnjo nove kapele, dotlej bodo pokojnike k cerkvenim obredom vozili v obstoječo. Pogodbena vrednost znaša 674.440,57 evra, denar pa bosta zagotovila občina in Komunalno stanovanjska družba (iz nerazporejenega dobička prejšnjih let). Na razpis za izbiro izvajalca je prispelo pet ponudb, najcenejšo je oddalo Primorje, s katerim so podpisali pogodba 'na ključ'. rl Dva sommelierja in sommelierka Šempeter pri Gorici, 19. maja - V društvu Sommelier Slovenije, ki predstavlja Slovenijo v Mednarodnem sommelierskem združenju! (ASI), so s podelitvijo diplom zaključili že 18. tečaj prve stopnje J ^Fed 32 novimi sommelierji fm/B iz cele Slovenije sta tudi dva .LVJLiz ajdovske občine - Matej Praček in Erik Žabar, iz občine Vipava pa je nova sommelierka postala Andreja Škrlj. Vsi so poleg diplome prejeli tudi prepoznavno značko društva, komplet delovnega pribora in srebrno sommeli-ersko posodico za okušanje vina (taste-vin) z verižico. Prvi tečaj je sicer namenjen vsem, ki si želijo znanj o različnih področjih povezanih s kulturo vina. Različne strokovne teme nadgrajujejo predavanja o primernem obnašanju in odnosu do gostov, kot posebnost tečaja pa velja omeniti možnost spoznavanja vloge, ki jo ima vino v slovenski zgodovini in kulturi na sploh. V Društvu Sommelier Slovenije ugotavljajo, da se vinska kul- tura v Sloveniji zaznavno dviga, s pa se uresničujejo dolgoročni cilji ir dosedanja prizadevanja društva Po letošnjem prvem strokovnem braževanju, ki je trajalo skoraj tri sece (82 ur) in je programsko uskla z zahtevami svetovnega združenja so se tečajniki morali izkazati na tevnem pisnem preverjanju znanjj je vključeval tudi pisni degustaciji c vin ter praktičnem delu izpita, kje potrdili degustacijsko znanje ter p, zali veščine strežbe. Poleg gostince to ljudje zelo različnih poklicev, s 1 pnim ciljem pridobiti čim več znan vinogradništvu in vinarstvu, pozn nja predvsem slovenskih in nekat tujih vin ter veščin strežbe vin, pa znanja o pripravi in strežbi ostalih p Primer dobre prakse SADJARJI - POZOR! Borisa Ježa, 51, iz Lokavca pri Ajdovščini poznamo kot diplomiranega agronoma, recitatorja, organizatorja likovnih kolonij, od nedavna pa tudi kot skupnega kandidata dveh največjih parlamentarnih strank (SDS in SD) ter SLS in NSi, za župana občine Ajdovščina na jesenskih volitvah. A ker je življenje tudi in najprej delo, smo ga povprašali, zakaj se že 14 let vozi na delo v Ljubljano? leta 2000 sem bil tri leta vod-■ja Kmetijsko svetovalne služ-be Slovenije. Takrat sem vodil mrežo 320 - ih pospeševalcev po celi Sloveniji. Zatem sem bil dve leti pomočnik direktorja Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, zadnjih osem let pa sem direktor GIZ meso -izdelki, torej gospodarskega interesnega združenja slovenske mesne industrije. Kar pomeni... da zastopam interese 23- ih podjetij oz. 90 % mesnopredelovalne branže v Sloveniji - pri dogovarjanju z 'državo' 'n ministrstvi, z različnimi upravami, Gornicami itd. Kot člani vseh pomemb-evropskih institucij dnevno ko-®Ult'6ramo tudi z evropsko 'birokra-al° ipd. Bistvo našega dela pa je, da Pomagamo naši mesno - predelovalni industriji prodati svoje izdelke, kar pomeni, da pomagamo tudi dobaviteljem Mustrije, v tem primeru živinorejcem. Dokaj lepe besede. Bodimo bolj kon-(fetni. Kako in kdaj je GIZ pomagal Prodati slovensko meso in mesne izdelke? Se strinjam s konkretnostjo. Torej. Pred tremi leti smo prijavili evropski projekt »Promocija perutninskega mesa vdržavah JV Evrope« s katerim smo pod sloganom MOJE NAJ MESO - MESO EU POREKLA, skozi principe kakovosti, varnosti in sledljivosti, predstavili evropsko meso (pretežno slovensko) v Makedoniji, Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Tako smo izvedli štiri uvodne novinarske konference v vseh prestolnicah naštetih držav (800 udeležencev od tega 120 novinarjev), izdelali smo spletni portal v vseh štirih jezikih (1.200.000 klikov), v vseh štirih državah smo založili brošuro Moje naj meso (750.000 izvodov), predvajali smo radijske in TV spote (72 % doseg), na strokovno, študijsko, večdnevno srečanje smo ločeno povabili novinarje iz naštetih držav (125 ljudi). Projekt je v drugi, končni fazi, vendar še traja. Gospod Jež, se je to 'izobraževanje' potrošnikov splačalo ? Tovrstne akcije in njih učinkovitost se v marketinško oglaševalski stroki merijo s posebnimi orodji za vrednotenje. V tem primeru so se aktivnosti izkazale kot zelo učinkovite, saj so vplivale na povečanje prodaje perutninskega mesa v teh deželah. Povečano prodajo na teh trgih beležijo tudi in predvsem naši proizvajalci. S tem je naše združenje gotovo opravilo svojo vlogo, saj si tako široko zastavljene promocije sama podjetja ne morejo privoščiti. Še posebej sem vesel, da smo pri tem uspeli pridobiti evropska lesnin www.lesnina.si I Če boste v 10 dneh od dneva nakupa našli v drugi konkurenčni pohištveni trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam bomo tako ceno SKUPAJ Z DODATNIM 5% POPUSTOM ponudili tudi mi!* Senzacionalno Preden se odločite za nakup pohištva, preverite cene v Lesnini Nova Gorica, saj vam le Lesnina garantira resnično najnižje cene. Velja za vsa naročila pohištva renomiranih slovenskih proizvajalcev: Alples, Svea, Gorenje, Emok, Doma-Ko, Ekotrade, lles, Milax, Brest, Murales, Garant, Tom, Meblo Jogi, Novoles, Paron... sredstva. Kar v številkah pomeni... Proračun projekta je znašal 1.692.505,00 €. Od tega je 50 % prispevala Evropska unija, 30 % Republika Slovenija, 20 % pa podjetja, članice GIZ - a. Učinki projekta bodo seveda večplastni in dolgotrajni, saj smo uspeli, verjamem, vzpodbuditi in utrditi tisto, kar je pri prodaji najbolj važno - potrošnikovo navado ! Ne morem si kaj, da ne bi primerjal teh podatkov o črpanju EU sredstev s podatki črpanja Občine Ajdovščina, ki je v celem lanskem letu uspela pridobiti 532.684 €, letos do konca aprila še 288.472 €, skupaj torej 821.156 €, se pravi nekoliko manj, kot sta za ta projekte uspela 'načrpati' vidva s tajnico Ja, ampak je pridna tajnica. Vestna (nasmešek). Ne poznam razlogov, zakaj je Ajdovščina pri tem tako skromna, niti se ne mislim spuščati v preteklost. Kar je bilo, je bilo. Je nam nedosegljivo. Pogled moramo usmeriti naprej. Se organizirati. Mi na GIZ - u imamo samo eno področje delovanja - meso; občina zadovoljuje celo vrsto potreb, torej lah-ko govorimo o mnoštvu možnosti, ki jih lahko izkoristimo. Če jih ne bomo, bo šel vlak mimo. Narediti moramo vse, da bi bilo življenje v tej naši dolini še bolj prijazno in lepo. Kot je lepa dolina sama. In kot so lepe in prijazne prebivalke in prebivalci te doline! tekst mt, foto arhiv BJ etošnja letina češenj je na nekaterih področjih v naši dolini tako slaba, da pomeni za sadjarje, ki so računali na prihodek od prodaje tega sadeža, pravo gospodarsko katastrofo. Na Kmetijsko gozdarsko zbornico v Ljubljano sem poslal oceno škode in vprašanje, kaj moramo sadjarji storiti, da nam bo škoda priznana in dodeljena pomoč. V nadaljevanju navajam odgovor v originalu : Spoštovani g. Štor! Na osnovi najinega telefonskega razgovora, vam posredujem naslednje informacije, ki so mi jih danes dali v zvezi z vašim primerom na MKGP: Vsi kmetje, pri katerih je prišlo do poškodbe češnjevih plodov, naj škodo takoj prijavijo občinski komisiji in pridobijo od komisije uradni zapisnik. Možnosti za reševanje so nato 3: 1. na osnovi zapisnika se lahko kmetom odpiše prispevek za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, 2. kmetje (KGZS) lahko na osnovi zbranih uradnih podatkov o škodi prosijo za pomoč iz naslova »de minimis«, kar pomeni, da dobi kmetija plačilo v vrednosti 7.500 EUR/ha za obdobje treh let. 3. dodelitev sredstev iz proračuna po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, če je vrednost škode večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Toliko za enkrat... Prosim vas, da pozovete kmete v vseh občinah, da prijavijo škodo in da mi posredujete gradiva, ki jih imate v zvezi s tem. . Lep pozdrav, dr. Dušica MAJER, vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo Sektor za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Celovška 135 SI-1000 Ljubljana Sporočilo in napotilo je dovolj jasno, zato vas pozivam, da se obrnete vsak na svojo občino, kjer so dolžni nuditi pomoč pri sestavi obrazca za prijavo škode. Radovan Štorje predsednik Odbora za kmetijstvo v Občini Ajdovščina in (lan sveta območne enote K6Z Nova Gorica Ne glede na to, ali se v tujino odpravimo na krajše počitnice, poslovno ali na daljši dopust, je smiselno, da se za ta čas dodatno zavarujemo. Zdravstvene storitve v tujini so namreč lahko povezane z visokimi stroški. T ega se zaveda vedno več ljudi. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica zagotavlja v sklopu VzajemnaTujina zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Katere stroške krije zavarovanje VzajemnaTujina? storitve nujne medicinske pomoči, nujne zdravstvene prevoze do bolnišnice ali klinike, nujno zdravljenje v bolnišnici ali kliniki, nujne zobozdravstvene storitve, iskanje in reševanje zavarovanca, odvetniške storitve, prevoz obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca v domovino, pomoč svojcem obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca, številne druge oblike pomoči. Da bodo mini izleti, mega potovanja in maksi počitnice varne, sproščene, brezskrbne. Vzajemna svetuje, da se izbere zanesljivega sopotnika, to je zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini - VzajemnaTujina, s katerim so krite poleg zgoraj navedenih stroškov še naslednje storitve: • 24 - urni asistenčni center, . | • razlika v ceni, ki jo krije evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in polno ceno zdravstvene storitve, • nujni reševalni prevozi, ki jih ne krije evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, • storitve pri privatnih zdravnikih, katere niso krite z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. SVET razširjena EVROPA Paketi in zavarovalne premije Zavarovanje VzajemnaTujina se lahko sklene bodisi za posameznika, bodisi za vso družino ali skupino. Primerno je tako za tiste, ki se v tujini zadržujejo kratek čas, kot za tiste, ki se v tujino odpravljajo pogosteje in za daljši čas. Zavarovanje se namreč lahko sklene za en dan ali pa s trajanjem do enega leta. Glede na destinacijo potovanja se lahko izbira med območji razširjena EVROPA, ki zajema vse evropske države, ne le države EU (ter naslednje države: Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Izrael, Libanon, Turčija, Jordanija, Sirija in Kanarski otoki) in SVET. Izbere se lahko paket glede na zavarovalno kritje in si tako zagotovi zavarovanje po meri. V ponudbi Vzajemne se lahko poišče: Mini paket, Mega paket, Maksi paket, Multitrip paket ter Družinski paket - zavarovanje za Hrvaško. Vljudno vabljeni v poslovalnico Vzajemne v Ajdovščini, Goriška cesta 23/b, vse informacije lahko prejmete tudi na njihovi telefonski številki 05 364 3860 ali na sedežu Vzajemne PE Nova Gorica tel. Št. 05 33 83 100 na Cankarjevi ulici 12 v Novi Gorici. TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! P^dimc v nede^6.junija, 6LASUJM0 PROTI! Arb rtražnf s porazum pilttlno^eftjem^o^da bi^o^nsko morje še naprej mejilo na odprto morje. PROT! ker stik z mednarodnimi vodami ni dovolj. Stik kot ga predvideva arbitražni sporazum, bi bil le prehod (»služnost«) preko hrvaškega morja. PROT ker nerešenih vprašanj s sosedi ne smemo reševati razdvojeni. Vlada mora najti rešitev, ki bo imela široko politično soglasje. Do sosedov moramo nastopati enotni! PROTI, ker je arbitražni sporazum v bistvu nesporazum, saj ga oba glavna pogajalca že od dneva podpisa razlagata diametralno nasprotno. PROTI, ker je Hrvaška z vednostjo slovenskih pogajalcev eksplicitno izjavila, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot soglasje Hrvaške k teritorialnemu stiku Slovenije z odprtim morjem. PROTI, ker nočemo ogroziti Luke Koper in z njo povezanega slovenskega gospodarstva, delovnih mest in blaginje. Brez LASTNE poti do odprtega morja bi Koper in Slovenija težko tekmovala s hrvaškimi in italijanskimi pristanišči. PROT, ker bi Hrvaška, ki ji ne primanjkuje ne morja ne obale, sicer Slovenijo odrinila od upravljanja z Jadranom in Sredozemljem. Ogrožena bi bila sedanja možnost Slovenije, da ščiti svoje interese pri vseh sporih na Jadranu, tudi o žaveljskih plinskih terminalih, ribolovnih conah, plovbi in varstvu narave. PROTI, ker sl s Hrvaško želimo dobrih odnosov. Krivična rešitev mejnega vprašanja lahko te odnose dolgoročno pokvari. Nerešeno mejno vprašanje pa do zdaj nikoli ni bilo ovira za dobre politične in poslovne odnose ter turizem. PROTI, ker ne gre za podporo tej ali oni politični stranki, temveč za odločitev o usodi naše države - ce bo sporazum potrjen, poti nazaj ne bo. PROTI, KER SE SPOŠTUJEMO! Smo suverena država, članica Evropske unije. Če kdaj v zgodovini, imamo zdaj možnost, da uveljavimo pravično rešitev mejnega vprašanja. PROTI, KER TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA PA NE DAMO. Z zavrnitvijo sporazuma no bo Slovenija Izgubila ničesar, bo pa ohranila teritorialno povezavo z odprtim morjem, ki jo na podlagi Temeljne ustavne listine neizpodbitno ima. n.sn 7 i m,- K‘ Per naš f ZBOR za republiko SDS VZELI SO NAM KOROŠKO, TRST IN GORICO. MORJA NE DAMO! imUANSKEVObe SLOVENIJA HRVAŠKA Sedanje stanje, kot ga določata Temeljna ustavna listina in Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, Ur. list RS št. 93/05. SLOVENIJA POTREBUJE TVOJ GLAS! »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (BHRAS). ki ga je sprejel Državni zbor 19. aprila 2010?* (PR^) iffli it SLOVENIJA HRVAŠKA Stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen in se bo meja določala po mednarodnem pravu, stik Slovenije z odprtim morjem pa posebej. £ SDS Oglas je naročil in plačal občinski odbor SDS Ajdovščina SDS POZVVS Severnoprimorska OZVVS Ajdovščina-Vipava Društvo veteranov SEVER severne Primorske Kolesarski klub Dobrovo Kolesarski klub IZVIR Vipava Vabimo na 4. KOLESARSKI MARATON wnwMt®!si KOLESARSKI MARATON OBELEŽU VOJNE 1991 »PO PO J EH OBELEŽIJ VOJNE 199!« V soboto 19. junija 2010. Start ob 9:00 uri v Vipavi Na Kolesarskem maratonu lahko nastopijo vsi kolesarji, ki izpolnijo in podpišejo prijavnico ter dobijo kontrolni kartonček. Kolesarji morajo biti stari najmanj 14 let, PRIJAVE: Predprijave pismeno ali po mailu na OZVVS Ajdovščina-Vipava. Prijave in zbor v Vipavi pri vojašnici na dan prireditve med 8,00 in 8.45 uro. Zborno mesto pred Vojašnico v Vipavi. 1. DESETKRAT ZA SPORAZUM 0 ARBITRAŽI @3 ZAŠČITO MEJE Arbitraža je najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami. Omogoča večjo prilagodljivost glede postopka in pravil, na podlagi katerih arbitri odločajo. Med petimi arbitri bo tudi slovenski predstavnik. Zato odločitev za arbitražo zagotavlja večjo zaščito meje, kot bi jo Meddržavno sodišče v Haagu, kaHe predlagala prejšnja vlada. 03 SOŽITJE OB MEJI Arbitražni sporazum zagotavlja način za pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je 19 let obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Ker se državi v teh letih nista uspeli sami dogovoriti o poteku meje, bo o tem na podlagi njunih argumentov odločilo arbitražno sodišče. j STANJE NA DAN OSAMOSVOJITVE Arbitražni sporazum omogoča vzpostavitev stanja na dan osamosvojitve Slovenije 25. 6. 1991. Ž njim Slovenija zahteva mednarodno priznanje tega, kar nam je pripadalo na dan osamosvojitve. Namen Arbitražnega sporazuma je tudi to, da bo onemogočil enostranske poskuse prisvajanja slovenskega ozemlja. 03 POŠTENO, PRAVIČNO IN TRAJNO REŠITEV Nadaljevanje statusa quo bi Slovenijo dokončno oddaljilo od neposrednega izhoda na odprto morje. Trenutno stanje na terenu za Slovenijo ni ugodno, zato bi bilo nadaljnje odlašanje rešitve za Slovenijo škodljivo, posledice pa nepredvidljive. Q NEPOSREDNI IZHOD NA ODPRTO MORJE Arbitražni spopazum nedvoumno nalaga arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem. Stik z odprtim morjem pomeni stik slovenskega ozemlja z odprtim morjem. S takim neposrednim izhodom na odprto morje Arbitražni sporazum omogoča več kot sporazum Drnovšek-Račan. 03 UPOŠTEVANJE ZGODOVINSKIH OKOLIŠČIN Za razliko od Meddržavnega sodišča v Haagu, ki odloča le po mednarodnem pravu, arbitražni sporazum omogoča bolj fleksibilno uporabo mednarodnega prava. Sporazum nalaga arbitrom, da pri odločanju upoštevajo življenjske interese Slovenije, dobrososedske odnose, pravičnost ter vse relevantne okoliščine z namenom doseči pošteno in pravično odločitev. To pomeni, da bodo upoštevane vse zgodovinske okoliščine. Sl NAČELO PRAVIČNOSTI Arbitražni sporazum Sloveniji omogoča ugodnejšo rešitev, kot bi ji jo prisodilo Meddržavno sodišče v Haagu, ki od ustanovitve leta 1945 nikoli ni razsojalo po načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono), saj Arbitražni sporazum vsebinsko zajema namen načela ex aequo et bono. Tudi sicer nam zgolj upoštevanje načela zunanje pravičnosti ne bi samo po sebi zagotovilo stika teritorialnih voda z odprtim morjem. Q SODELOVANJE MED DRŽAVAMA Arbitražni sporazum slovenskemu gospodarstvu odpira nove priložnosti. Sporazum omogoča reševanje nesoglasij med državama in boljše odnose med državljani obeh držav, predvsem pa krepi ugled in vpliv Slovenije v celotni regiji in Evropski uniji. 03 SLOVENIJO S sprejetjem Arbitražnega sporazuma je Slovenija zaščitila svoje nacionalne interese. Sporazum omogoča prihodnji razvoj Slovenije kot pomorske države in Luke Koper kot najpomembnejšega pristanišča v severnem Jadranu. 03 SPORAZUM Naj bo deseti ZA vaš. Glasujte ZA mir s sosedi in ZA razumno rešitev mejnega vprašanja. Glasujte ZA arbitražni sporazum. Oglas je naročil in plačal občinski odbor SOCIALNI DEMOKRATI 'Sidri' na Selovcu 'T^^^^jub slabi napoved^ vremena se je 30. maj^ Amdvaindvajset pohodni" kov odpravilo na 1265 m visolc* Selovec. Najmlajši udeležene^ je bil star pet let, najstarejša je dobro leto v 'penziji'. Poho^ smo si zamislili gasilci za nabi" ranje moči, saj moramo biti kc»t člani operativci vedno fleksibil" ni in v dobri kondiciji. Večina se je odpravila kar od doma, nekaj pa se nas je priključilo v Gojačah, po treh urah hoje smo do' segli vrh. Žal pa nas je po okrepčilu na vrhu zajel močan naliv. Vodja pohoda Rok Bavčar je v šali dejad: »Ja, gasilci pa res ne moremo brez vode!« Sledil je moker spust v dolino, druženje pa se je nadaljevalo ^ gasilskem domu, kjer smo sklenili, da se drugo leto spet odpravimo na pohod. Avtor se ob tej priložnost vsem zahvaljuje za udeležbo in obljublja da bo naslednje leto tradicionalni pohod toliko bolj svečan saj PGD Selo praznovalo 100 let delovanja. Borut PečenK^ Odkrijte užitek v vožnji. Toyota Auris. Že od 11.990 7 2 i '1 Kmalu ha voljo tudi Auris hibrid. Zapeljivost novega Aurisa se odkriva že ob pogledu na nov, bolj dinamično oblikovan prednji odbijač, pokrov motorja in novo masko hladilnika. K uživanju v vožnji pa prispevajo tudi nova armaturna plošča iz mehkejše plastike, nova oblika usnjenega volana z volanskimi stikali za upravljanje avdionaprave in usnjena prestavna ročica. Če k temu dodate še pregovorno kakovost »Toyota Optimal Drive« motorjev in izjemno prostornost, dobite užitek pred in med vožnjo ter tudi po njej. Uživali boste lahko tudi v vožnji s hibridom Auris, kije že na poti v vse salone Toyota. tli 5 &££) © Kombinirana poraba goriva: 3.8 - 6,51/IOO km; emisij« CO,: 89-152 g/km. Na sliki je vozilo Auris HSD AVTOSELECT Industrijska cesta 9, Kromberk, Nova Gorica <05)330 6070 Today Tomorrotf/ Toyota Poskus terapije s pomočjo čudovite živali - konja Vadba v vodi in hipoterapija Že tretjo sezono uspešno poteka s sodelovanjem Društva upokojencev Ajdovščina, Kraškim klubom 'Kapnik' iz Gorjanskega in Združenjem bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, plavanje v bazenu na Policah. adbo v vodi uspešno vodi Klavdija Krušeč, diplomirana fizioterapevtka, hipoterapevtka: »Letos poleti smo uspešno zaključili že tretjo sezono terapije oziroma vadbe v vodi. Vadba v vodi je predstavljala zame prav poseben strokovni in osebnostni izziv, saj smo se odločili, da bo namenjena tako bolnikom kot njihovim svojcem.« Terapija v vodi poteka enkrat tedensko v pokritem bazenu v Ajdovščini. Njen cilj je predvsem v ohranjanju in 'zboljšanju psihofizičnih sposobnosti posameznika ter razvijanje pripadnosti skupin, »Medsebojno druženje ljudi, k'Thjetežka bolezen pripeljala do po-polnoma drugačnega življenja, kot so ga bili vajeni, je poleg vseh učinkov, ki jih ima voda in gibanje v njej na telo, bistvenega pomena sredinih srečanj,« dodaja Kruščeva. Skupina, v kateri je posameznik naj-Mj pomemben, deluje, kljub vsej svoji heterogenosti, kot celota. Bolniki in svojci si med sabo pomagajo in dobro sodelujejo, zato so temu primerni tudi rezultati. Iz tedna v teden so bolj samozavestni in sproščeni v vodi. Njihovo gibanje postaja bolj kvalitetno, gladko, njihova drža bolj stabilna, vzravnana in boja bolj samozavestna. Veliko delamo tudi na ponovnem učenju samostojnega Plavanja, kar jim predstavlja še poseben izziv. »Ob rednih sredinih srečanjih pa bi rada še posebej poudarila enkraten dogodek - nekakšen poskus hipoterapije, ki se je zgodila enkrat lansko in spet enkrat letošnje leto - po zaključku druge sezone našega druženja v bazenu.« Terapija s pomočjo konja (medicinski izraz - hipoterapija) je po Strausovi definiciji fizioterapija na nevrofiziološki Podlagi z in na konju. Predpisana je s strani zdravnika specialista. Izvajajo jo fizioterapevti z dodatnim znanjem kot samostojno obravnavo. Hipoterapevt je tako odgovoren za sam potek terapije, za ustrezno pomoč pomočnika, za pravilno vodenje vodiča konja ter za primerno gibanje konja med vodenjem. Konj ima v tem procesu prav posebno mesto, saj v primerjavi z drugimi živalmi, ki se tudi uporabljajo v terapevtske namene, omogoča celosten telesni stik. Njegova telesna temperatura je za nekaj stopinj višja od človekove, njegovo dihanje pa nekoliko počasnejše. Vse skupaj deluje na človeka precej pomirjujoče. »Tako smo se neko lepo sončno sredo popbldne že drugič zbrali na kmetiji na Brjah. S kolegico Barbaro, ki je tudi hipoterapevtka, nas je čakal Maksi in njegova vodička Kristina Naglost. Kristina in Maksi sta nepogrešljivi del našega tima, saj smo z otroci iz Centra za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo iz Vipave pri njih redni gostje že vrsto let. Kristina skrbi za Maksija in njegovo psihofizično kondicijo, hkrati pa tudi ona zaključuje izobraževanje na Ptuju, s katerim bo pridobila naziv terapevt s pomočjo konja. Za vse nas je bila ta sreda prav posebno doživetje, saj smo do tedaj delale v glavnem z otroki s posebnimi potrebami in je bilo za vse prisotne 'prvič'. Moj cilj je bil predvsem, da preživimo, po celoletnem trudu pri delu v bazenu, skupaj en lep popoldan. Malo me je bilo strah, kako bo Maksi reagiral na odrasle paciente in njihove svojce, kako bodo oni reagirali na konja. Imela sem pomisleke, če bodo sploh poskušali sesti na konja, glede na njihovo gibalno ovi-ranost in veliko čustveno vznemirjenje, ki je bilo prisotno verjetno pri vseh nas. Tako lanska kot tudi letošnja sreda je bila za vse prisotne nepozabna. Najprej so začeli z jahanjem možje po možganski kapi. Tisti, ki so bili letos že drugič, malo bolj samozavestno, ostali previdno, vendar uspešno. Ko enkrat zlezeš na konja ... Vsak posameznik se je trudil, da bi na konju čim boljše sedel. Najti sredino, jo začutiti, se poravnati, dobro sedeti -obremeniti enakomerno obe sednki in biti hkrati sproščen - to ni mačji kašelj. Opazovali so drug drugega in komentirali dogajanje v maneži. Kar nekaj od bolnikov je pred boleznijo imelo že izkušnje s konji. Po kapi pa je bilo za vse prvič. Med tem, ko so bili na konju smo se pogovarjali, zgodbe so kar letele iz njih. Kdaj se je zgodilo, zakaj, kaj se je od takrat spremenilo, kako se borijo za čim bolj normalno življenje, kaj jim sedaj več pomeni in še bi lahko naštevala. Ni jim lahko, so rekli, se pa da, če je volja in pripravljenost. Konja so zajahali tudi svojci, v večini njihove žene, ki so bile prav tako navdušene tako nad konjem kot nad samo obliko dela. Njihove zgodbe o osamljenosti, stiskah in osebni borbi, drugačnem življenju so se me prav posebno dotaknile. V večini primerov se ponavadi na svojce kar malo pozabi. Mislim, da si zaslužijo vso pozornost in podporo, saj lahko le tako družina funkcionira. Trudili smo se, da jim bi naš hipo-terapevtski tim skupaj z Maksijem, Kristino, Mojco in Barbaro polepšal dan, jim vlil voljo in upanje, da niso popolnoma sami. Ker smo imeli le kratki dve urici, je bil moj namen predvsem v neki novi izkušnji, drugačnemu gibanju, druženjem s čudovito živaljo kot je konj in predvsem poskus, če bi se ta oblika dodatne terapije za osebe z nevrološko simptomatiko lahko spravila v življenje,« je svoje pričevanje zaključila Klavdija Krušeč. Metka Marušič, DU Ajdovščina trgovina in servis biro opreme debitel* KONICA MINOLTA BIROCENTER miran kobal S-P-^ Epson’ Goriška cesta 27A, 5270 Ajdovščina tel.: 05/ 368 17 71, faks: 05/ 368 17 70, Canon gsm: 041 470 500, e-mail: kobalm@siol.net I NiTiE R N EiliN ELGE N E alnalcmilaimltonenic mo Nudimo tudi: • polnila za kartuše • obnovljeni tonerji _________akcija velja od 1.4 do 30.6.2010 Dan krvodajalstva V Sloveniji 4. junija tradicionalno praznujemo Dan krvodajalstva v počastitev in zahvalo ljudem, ki darujejo svojo kri, da bi drugim pomagali preživeti. 14. junija obeležujemo svetovni Dan krvodajalcev. mlajevati in ki prinašajo zagotovilo, da solidarnost med nami ne zamira. Do sredine maja letos je kri darovalo 515 ljudi, med njimi je bilo 35 mladih oziroma tistih, ki so kri darovali prvič. 281 oseb je kri darovalo na redni terenski krvodajalski akciji, ki smo jo organizirali v Ajdovščini 22. in 23. aprila, 234 pa v šempetrski bolnišnici, kjer na transfuzijskem oddelku organizirajo odvzem vsak torek in petek. Svetovni Dan krvodajalcev in slovenski Dan krvodajalstva je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prostovoljno in brez plačila darujete kri - najdragoce- ba dneva opominjata na prelomne dogodke povezane s krvodajalstvom. V Sloveniji se spominjamo na pred 65. leti prvič konzervirane steklenice krvi, 14. junij pa je rojstni datum avstrijskega zdravnika Karla Landsteinerja, ki je odkril sistem krvnih skupin AB0. V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina smo veseli, da pomen krvodajalstva na področju ajdovske in vipavske občine iz leta v leto raste. Predvsem smo veseli, da se za to plemenito dejanje odloča vedno več mladih, ki nam pomagajo krvodajalske vrste po- nejše darilo, ki pomeni življenje. Hvala vam v imenu vseh, ki jim dnevno rešujete življenja in vračate zdravje. Hvala, ker nam pomagate nadaljevati dolgoletno tradicijo slovenskega krvodajalstva. Vljudno vas vabimo, da ste tudi v prihodnje solidarni z bolniki, ki potrebujejo transfuzijo krvi. 0ZRK Ajdovščina Igre dobre volje Vipava, 27. maja - Cirius, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava je bil letos gostitelj Iger dobre volje, ki potekajo med različnimi vzgojno - izobraževalnimi zavodi. a igrah dobre volje je sodelovalo 7 ekip iz različnih slovenskih zavodov, ki usposabljajo osebe s posebnimi potrebami. Igre so potekala v novi športni dvorani vojašnice Vipava. Namen iger ni zgolj tekmovanje, ampak gre za druženje, zabavo, spoznavanje različnosti. Organizator sestavi enostavne športne naloge/vaje, v katerih se nato preizkusi vsaka ekipa. Tematiko iger so povezali z značilnosti Vipavske doline in tako so mentorji iz Ciriusa sestavili igre, ki ponazarjajo obiranje grozdja in češenj, valovanje burje... Čeprav zagnanosti tekmovalcev na parketu in navijačev na tribunah ni manjkalo, pa so bili na koncu zmagovalci prav vsi, ki so sodelovali, še posebej, ko so se potem ob glasbi še skupaj zavrteli. ep Aj 'Kanada po Kanadi' ^^^lani okteta Sotočje in spremlje-■ valne ekipe so konec aprila ^^obiskali slovenske izseljence v Kanadi in ZDA. S programom 'Čuti Vipavske doline' so prebujali čute rojakov, ki že desetletja živijo tisoče kilometrov stran od domače grude. V soboto, 5. junija, prireja oktet Sotočje večer za razvajanje čutov z naslovom 'Kanada po Kanadi'. Dogodek v kulturnem domu v Šempasu (ob 20.00) bo večer glasbe, slike, besede, dobre domače hrane in vina, skratka vse, kar so v z oktetom doživeli izseljenci v Kanadi in ZDA. rl Ipavska je pripravljena V soboto 29. maja je lepo napolnjena cerkev sv. Jurija v Šturjah gostila prvi, v nizu štirih koncertov Komornega zbora Ipavska pod vodstvom zborovodje Matjažem Ščekom. Vsi, ki ste koncert zamudili, jim boste lahko prisluhnili še 13. junija v Braniku, 19. junija v Šmartnem v Goriških Brdih in 3. julija v Podnanosu. ^TJFoncert je sodil v sklop priprav na veliko mednarodno tekmovanje Ja^^evskih zborov v Švici, kamor se bo zbor podal v mesecu juliju. Koncert je gotovo najprimernejši način, da zbor preveri svojo pripravljenost, da zborovodja in pevci dobijo občutek in informacijo o tem, kaj je potrebno še dodelati, da bo nastop pred strogo žirijo vrhunski. Komorni zbor Ipavska bo v Švici tekmoval na treh področjih: renesansa, polifonija in prosti program. Predstavil bo tudi dela slovenskih avtorjev in tako nedvomno prispeval k prepoznavnosti slovenske zborovske literature. Tudi na koncertu v šturski cerkvi so nam predstavili celoten tekmovalni program. Tako smo lahko prisluhnili zanimivemu in lahko rečemo že kar dodelanemu sakralnemu programu, ki je vključeval tudi obvezno skladbo tekmovalnega dela v polifoniji O Crux (skladatelj Knut Nystedt). Z zelo zahtevno skladbo so se pevci pod veščo Matjaževo roko uspešno spopadli in verjamem, da jo bodo do tekmovanja izpilili do potankosti. Prisluhnili smo še delom: Ave verum corpus (Jacobus Gallus), Zefiro torna (Claudio Monteverdi), Iže heru-vimi (Aleksandr Grečaninov), Salve regina (Ivo Antognini). Izven tekmovalnega programa pa še Pater noster (John August Pamintuan) in Laudate domi-num (Marjan Grdadolnik). V drugem delu, ko smo se preselili na dvorišče ob cerkvi, pa so nam predstavili še tekmovalne skladbe slovenskih avtorjev: Lan (Anton Lajovic), Riba faronika (Patrik Quaggiato), Ive (Mirko Slosar), Pesem od zarje (Lojze Lebič), Dodolina pjesma (Davor Bobič) in Turist (Aldo Kumar). Predstavili pa so nam tudi noviteto mlade študentke glasbene akademije Petre Grassi, V mraku. Tudi v tem delu je zbor navdušil občinstvo. Z veščo roko in izredno sposobnostjo interpretacije glasbe, Matjaž zapisanim notam vdihuje življenje in zna iz pevcev izvabiti tisto najboljše, kar zmorejo dati. Le tako lahko pride glasba do poslušalca z vso svojo dovršenostojo in sporočilnostjo. V tem je Matjaž pravi mojster. In kam se Komorni zbor Ipavska odpravlja v juliju? Neuchatel je mestece ob istoimenskem jezeru pod švicarskim gorovjem Jura. Območje je znano po izdelovanju svetovno znanih švicarskih ur. Že od leta 1985 tu poteka mednarodno zborovsko tekmovanje 'International choral festival'. Tekmovanje poteka vsako drugo leto, udeležujejo pa se ga amaterski pevski zbori iz različnih držav Evrope in Azije. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo znane osebnosti zborovske glasbe, izbere sodelujoče zbore po strogih standardih, ki zagotavljajo visoko kakovost in prav zato je tekmovanje pridobilo med ljubitelji zborovske glasbe in strokovno javnostjo velik ugled. Do sedaj je na tekmovanju sodelovalo že več kot 6200 zborov iz 42 držav. Samo za letošnje tekmovanje je bilo prijavljenih več kot 100 zborov, med katerimi je žirija opravila selekcijo. Pospremimo 'ipavce' in zborovodjo z željo, da bi jim tudi tokrat uspelo s svojim kakovostnim petjem prepričati strogo žirijo. Zato srečno dekleta in fantje. Marjan Krpan I J/&//A, izvrstrie^piceMz krusn?peci Vim \/ Vd specialiteteitalijansk^kuhinje -o?-"*7. . ‘ ^večvršfTestenin ■jedi z žara Golci Club ,--------- m >yg *'tnrte po naročilu | | ^ ’ Tl pivo domače proizvodnje L ff l« - ' ^ m : I ^ * kosila * mala kosila m : (glavna jed;»)latni bar) r< j| Ib * vsak dan sveže slaščice briosCpiškoti,... URNIK: VSAK DAN od 07.00 do 23.00 ure Vabljeni! Mladi glasbeni upi se predstavijo Zemono, 27. aprila - Učenci glasbene šole Vinka Vodopivca \ž Ajdovščine so svoje pridobljeno znanje pokazali na kar treh koncer tih, v treh različnih dvoranah. Prvi zaključni koncert učencev je bil V torek v Vipavi, v sredo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini/ tretji pa v četrtek na Dvorcu Zemono. I Aj, ki in "j sle ►■femonski koncert je odprl trio trobent (Eva Bras, Klemen Rosa Nejc Gregorič), nato so se publiki posamič predstavili violončelistka Polona Soban, kitaristka Manca Kerkoč in Eva Gregorc z violo, ki je kasneje z Aniko Ploj in Marušo Makovec nastopila še v godalnem triu. Harmonikaša Matej Pregeljc in Dominik Batgelj sta zaigrala skupaj, Patrik Šavli pa posebej, medtem ko je za klavir sedla meta Červ. Strune na kitari sta spretno prebirala še Nathaniel Koncut posebej in skupaj z Manco Štekar. Pihala so zastopali Maja Kalin Kete s flavto, Živa Lesar na saksofonu in Matej Paškvan s klarinetom, ki ga je na klavirju spr^ mljala kar mama in hkrati ravnatelji^ glasbene šole Bernarda Paškvan Moč^ je bilo zastopano še petje, mezosopr*' mstka Irena Troha, basist Jernej Maji'1 in sopranistka Nina Tratnik so zap^J* posamič, z Borutom Peljhanom pa še v kvartetu. Vrhunec večera je bil nedvo' mno nastop nagrajenke z domačih ji’ tujih tekmovanj, pianistke Mete Fajdiga-Za prijeten zaključek večera je s trerx>V skladbami (med njimi po zaslugi Sting,^ znano Fields of gold) poskrbel še godalni orkester, ki ga je energično vodi^ Sanja Kaluderovič. ef Tri desetletja na odrih ti i in m 5 P n m >11 o, >is je ta M 'ešani pevski zbor Primorje letos praznuje 30 letnico svojega delovanji Jubilej bodo proslavili s slavnostnim koncertom v soboto (5 iu •• pt ,20.00) na dvorcu Zemono. ‘ Skozi 30 let delovanja se je v zboru zvrstilo več kot 180 pevcev, ki so vsako leto v^ desetkrat nastopili na slovenskih odrih. Pogosto so bili tudi v tujini - na Češke^’ Madžarskem, Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Avstraliji, Argentini FrancČ Grčiji in Makedoniji, letos se odpravljajo še na Švedsko. Prva zborovodkinja Mešanega pevskega zbora Primorje je bila Marinka Šuštar V? sledil jo je Miran Rustja, ki je na čelo zbora ponovno stopil za Vido Červ. Po KlavdC Koloiniju je zboru dirigiral Matej Petejan, kasneje še Josip Mihelčič. Danes n pevci stoji zborovodkinja Nadja Bratina. ” j Zaradi bogatenja kulturnega življenja je MPZ Primorje prejelo petomajsko prizPr nje občine Ajdovščina. Pot v Žapuže 12, Ajdovščina Tel.: (05) 36 80-210, fax: 36 80-211, GSM: 041 611-071 NovolAffig* kSiŽSl ^ irpp i»j).b ° fcfoaftfcfo * Toplotne črpalke v vseh možnih- ffgpgf-aiinrraiFffrfl izvedbah,po vaših potrebah in željahl - V ... J* Montaža in obnova toplotnih ' » A- _________ m* oRflfergrniranToiutsT?^. o HBSUiiiv. Ajdovska galerija bogatejša za 46 del Donacija Laure Safred Ajdovščina, 28. maja - Prvič so pod svojo novo streho na ogled dela, kijih je Pilonovi galeriji lani podarila Laura Safred, sicer kustosinja 'nprofesorica na Beneški likovni akademiji v Urbinu. Gre za 46 del iz niene zasebne zbirke. Podarjena zbirka je sestavljena iz del izbranih slovenskih in italijanskih avtorjev, delujočih na zahodnem obmejnem prostoru. ilonova galerija je v letu 2009 obogatila svoj (pre)majhen depo z dobrodušno donacijo privatne feke italijanske kustosinje in umetnostne zgodovinarke Laure Safred. Obrana dela, ki nosijo letnice od 1946 ^ ^06, zajemajo slikarstvo, risbo, fo-ttjgrafijoiu grafiko, večina v srednjem z/iMalem formatu. Pitonova galerija tradicionalno plodno in redno sodeluje z umetniki in kustosi onkraj državne meje, pa naj gre za za-tttjce ali Italijane in na ta način veliko Mfomore k večji prepoznavnosti in 1?cdnotenju umetnosti na tem etnično ftesanem in zato kulturno še bolj zanimivem območju. Ajdovska galerija ta tulturni, predvsem seveda likovni utrip, 'istematično proučuje, kajti podlago mu )e naredil že Pilon s svojim multinacio-ndnim krogom v Gorici. Prav to je eden izmed razlogov, da se je Laura Safred tdločila podariti 46 umetniških del iz listne zbirke prav ajdovski galeriji, k tentur je pripomoglo tudi njeno večle-too sodelovanje pri razstavah, koloni-M, likovnih kritikah ter izmenjavah Pilonove galerije. Seveda pa ne gre spre-?ltdati tudi dobrih odnosov z direktori- co dr. Irene Mislej. Donacija Laure Safred se premišljeno umešča v opus Pilonove galerije, saj so številni umetniki, zastopani v zbirki, že razstavljali v Pilonovi galeriji (nekateri celo večkrat), drugi spet so sodelovali na mednarodni likovni koloniji Vipavski Križ, ki je v okviru galerije potekala med letoma 1988 - 1999. Leta 1997 je vloga likovne kritičarke na koloniji pripadla prav Lauri Safred. Kako pa je Safredova pridobila vsa ta dela? Po letu 1985, ko je delovala najprej kot konservatorka v Moderni galeriji v Trstu, potem pa kot svobodna kustosinja, likovna kritičarka in docentka. Dela so ji podarili umetniki, s katerimi je Safredova skozi leta organizirala razstave, o njih pisala in pripravljala publikacije ali jih študirala kot umetnostna zgodovinarka, nekaj umetnin pa je tudi kupila. K donaciji je Safredovo, ob že povedanem, vodila želja, da zbirka ostane skupaj (in na pravem kraju). Po mnenju Tanje Cigoj, ki je zbirko ob odprtju razstave predstavila, je med vsemi najbolj dragoceno delo Avgusta Černigoja. ep Plesni utrinki Ajdovščina, 25. maja - Zadnji teden v maju je Dvorano prve sloveniš vlade v Ajdovščini spremenil v plesno prestolnico Primorske; v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo Ajdovščina je nornrečtudi letos potekalo regijsko plesno srečanje Plesni utrinki. TLTa prireditvi se predstavljajo ple-|w sne skupine s celotne Primorske (Nova Gorica, Sežana, Postojna, ^rnpeter, Ajdovščina, ...). Še posebej ^očno je bil s svojimi točkami na dotiku zastopan domači plesni center 'DC. Lozej institut *a varnost $ $ # € * m 0 m Združbe: T*efon/fax: ^slovrte enote: naslov: Goriška cesta 62, 5270 AJDOVŠČINA (05) 366 41 80 / (05) 366 41 90 SEŽANA / IDRIJA / LOGATEC www.lozej.si Konkurenca je bila močna, zanos, navdušenje in vzdušje v dvorani prav tako. Plesalci so pokazali vse svoje znanje in se borili za nastop na državnem plesnem prvenstvu; regijska srečanja po vsej Sloveniji namreč nadzorujejo strokovni spremljevalci (v Ajdovščini Sinja Ožbolt), ki bodo potem, ko si bodo ogledali nastope plesalcev po celotni državi, izmed vseh izluščili peščico najboljših. Ti bodo lahko svoje znanje pokazali vnovič in sicer na državnem plesnem tekmovanju in se borili za medalje. Organizator JSKD Ajdovščina je s potekom srečanja zadovoljen, tako tudi plesalci in njihovi mentorji, ki so z lepimi vtisi zapuščali prizorišče, upajoč, da bodo svoje točke lahko pokazali tudi na državnem prvenstvu. Vodopivci po starem Gojače, 29. maja - Sedanja generacija priljubljenega Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec je v petek nastopila v Desklah, to soboto pa bo sodelovala na 7. glasbenih večerih vTabru nad Dornberkom. Generacija, ki je med svojim študijem pri Vodopivcih prepevala v sedemdesetih letih, pa se je v soboto zbrala na svojem tradicionalnem majskem pikniku. moški zbor, ki se v Gojačah ne bi oglasila - po tradicionalnih fantovskih pesmih in podoknicah, ki so jih Vodopivci vseh generacij radi prepevali dekletom in sebi, pa so, proti večeru, vse bolj posegali tudi po zahtevnejših skladbah, tudi tistih, s katerimi so sodelovali na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Resda je tu in tam iz spomina ušel delček besedila in tudi kakšen vstop ni bil pravočasen, pa so Vodopivci, zdaj že v zrelih letih, dokazali, da tudi skoraj po štiridesetih letih še niso za staro šaro. V teh desetletjih sta se pevska tehnika in podajanje glasbe nasploh bistveno spremenila, v Gojačah pa so pevci dali duška v in nostalgično prepevali 'po starem' ter ^^»rimorskem študentskem zboru nad Gojačami. Tokrat so prišli upihnit neizmerno uživali v podaljšanih akor- ^ so bili pevci iz Vipavske doline že 15. svečko, poleg bližnjih, še pevci z dih in malce močnejših vstopih. Ko so W vedno dobro zastopani, največji obale. Krasa pa tudi iz Ljubljane in celo seveda odpeli še ničkolikokrat prepe- delež v zboru pa je imela prav omenje- Koroške. Celodnevne 'pevske vaje', kot te žabei so si bili edini) da se je veljalo na generacija. Zato je tudi razumljivo, so druženje poimenovali, so pospremili potruditi do Gojač ... In naključni mi- da so pobudo za vsakoletno srečanje še sproščen klepet in kulinarične dobro- moidoči so pripomnili, da ni prav veliko dali prav pevci iz tega predela in seve- te, seveda pa je bilo vseskozi v ospredju delujočih zborov, ki bi to vodopivsko da določili tudi lokacijo - lovsko kočo petje. Najbrž ni bolj znane skladbe za himno zmogli bolje odpeti! ep Polona Krušeč Latnik I številka 100 | 3.6.2010 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Trte in vino - zakladi Primorske Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je letos organiziral že 7. posvetlrte in vino - zakladi Primorske. Potekal je v torek, 25. maja 2010 v Hotelu Perla v Novi Gorici. Na njem so se zbrali vinogradniki in vinarji iz vseh štirih okolišev Primorske vinorodne dežele: Vipavske doline, Goriških Brd, Krasa in slovenske Istre, slovenski vinarji iz zamejstva ter številni strokovnjaki in ljubitelji vina. TB* etošnji posvet je bil sedmi po vrsti, vendar imajo srečanja primorskih JLJfrinogradnikov in vinarjev veliko daljšo tradicijo. Prvi posvet vinogradnikov in vinarjev Primorske je bil namreč že pred sedemintridesetimi leti. Srečanja so bila sprva namenjena pregledu tekočega letnika in ocenjevanju vin. Tako imenovani prerezi letnika so leta 2004 prerasli v posvete, kjer vinarji predstavijo vina določenih sort, ne glede na letnik pridelave. Na letošnjem posvetu Trte in vino -zakladi Primorske smo dali poudarek belim in rdečim zvrstem ter rose vinom. Zvrsti so na Primorskem doma verjetno prav toliko časa kot vinogradništvo. Vsak vinar ima svojstven recept za rezanje ali mešanje vin, zato vinskim zvrstem zares lahko rečemo vina s podpisom vinarja. Po drugi strani pa rose vina dobivajo na pomenu v zadnjih letih. Povpraševanje med potrošniki raste, kot odgovor na zahteve trge se za njihovo pridelavo odloča vedno več vinarjev. Po dobrodošlici s penečim vinom in češnjami Sadjarskega centa Bilje je v imenu organizatorja posveta zbrane pozdravil direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. S svojo prisotnostjo in nagovorom nas je razveselil Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sledile so pozdravne besede župana Mestne občine Nova Gorica in poslanca Državnega zbora RS Mirka Brulca, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cirila Smrkolja in vinske kraljice Slovenije Andreje Erzetič. Da je bil dogodek še bolj svečan, so s svojo prisotnostjo poskrbele tudi Vipavska vinska kraljica Nika Gregorič, vinska kraljica Slovenske Istre Ana Pucer, Kraljica terana Neža Milič in lanska Vinska kraljica Slovenije Karolina Kobal. Posvet se je nadaljeval s strokovnimi referati. Prvi prispevek Slovenska živilska industrija - stanje in izzivi je pripravil docent dr. Aleš Kuhar z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V njem nam je predstavil svetovni, evropski in slovenski vinski trg, spremembe v zadnjem desetletju in na- povedi za v prihodnje. Sledil je referat Primoža Lavrenčiča s Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo na Univerzi v Novi Gorici z naslovom Identiteta vinorodnega območja -primer Vipavca. Bela zvrst Vipavec je v preteklosti veljal za pojem dobrega vina iz Vipavske doline in upamo, da bo spet dobil svoj nekdanji sijaj. Zadnji prispevek z naslovom Arome v vinu - po meri človeka ali instrumenta je pripravila dr. Mojca Bavcon Kralj, raziskovalka na raziskovalni enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. V svojem referatu nam je spregovorila predvsem o nezaželenih vonjih v vinu, ki jih zaznavamo ljudje, pri njihovem določanju pa so nam v pomoč tudi analitske metode, ki jih v zadnjem času razvijajo v raziskovalni enoti zavoda. Postopek je razložila na primeru divjih kvasovk Brettanomyces. Sledila je vodena degustacija osmih vin, skozi katero nas je popeljala specialistka za vinarstvo Tamara Rusjan. Vodena degustacija pa je bila le uvod v prosto pokušnjo vseh vin, ki so jih prispevali primorski vinarji. Letos se jih je predstavilo okrog osemdeset s skoraj 150 vini. Belih zvrsti je bilo preko 50, rdečih okrog 60 in rose vin 35. Organizatorji Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica smo zadovoljni, da se je posveta udeležilo več kot 250 obiskovalcev. Iz leta v leto ugotavljamo, da so takšna srečanja in druženja potrebna in koristna ter zato tudi dobro sprejeta. Posvet Trte in vino - zakladi Primorske je pravzaprav edina prireditev, ki združi na enem mestu vinogradnike in vinarje vseh štirih okolišev Primorske vinorodne dežele, zato se ob letu osorej ponovno srečamo. Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Dobro vam je tako blizu. (||! VIPAVA POMEMBNO OPOZORILO - TEČAJ Kmetovalce, ki še nimate opravljenega osnovnega usposabljanja /a i/vaj , ce ukrepov varstva rastlin, obveščamo, da bo tečaj potekal v Domu krajan, v Biljah, od 7. do 9. junija 2010 v popoldanskem času. Za informacije pokličite na tel. 33al 222._ Žlahten zaključek Ajdovščina, 28. maja - Visoka šola za vinogradništvo in vinarstv^ Univerze v Novi Gorici vsako leto pripravi študentski festival vin V zaokroži študijsko leto. Študenti imajo tako edinstveno priliko ^ vse kar so se med letom naučili, prenesejo v prakso. '•“'lestival vin je namenjen vsem, ki kf svoje znanje na področju vinar-JL stva in vinogradništva pridobivajo in izpopolnjujejo na tej šoli, pa tudi širši javnosti. Študentje na klasičen festivalski način na dogodku predstavljajo vina in se praktično urijo v pristopu do obiskovalcev oziroma potencialnih kupcev. Na ta način se lahko sicer že v času študija preizkusijo v promociji in trženju vina, ki sta v času velike konkurence nujno potrebna. Kot poudarjajo tudi na vodstvu šole, je danes tako, da imamo Slovenci vrhunska vina. Glede na povpraševanje, bi lahko z našo kapljico prodrli še dlje in naš sloves v tujini še trdneje zasidrali, da nam le tr-ženjskih veščin primanjkuje, predvsem pravi pristop do morebitnih kupcev. A če bodo mlade generacije to znale tako s pridom uporabljati, kot na letošnjem festivalu, se za utrjevanje Slovenije v svetu kot vinske dežele, ni bati. Na letošnjem že tretjem festivalu se je več kot 20 študentov preizkusilo v predstavitvi svojih domačih vinskih vzorcev, saj jih veliko prihaja iz vinogradniško -vinarskih družin; vsak s svojim vinskim Dianine kapljice T# so lahko z drugimi podelili svoje znj in izkušnje. ’ Prijetno vzdušje je popestril tudi ob^ prve Vipavske vinske kraljice N^ Gregorič in posebne vinske zgodbe Visoka šola sicer zaključuje peto # dijsko leto. 70 študentov in absolvent prihaja iz vseh koncev Slovenije in zamejstva, prav zato je bila tudi izbjČ festivalskih vin zelo pestra. Na pok uši' ni so bili tudi vzorci vinarjev s katervcO šola sodeluje in jih prideluje v svojem V’ nogradu pri Zavinu in Mančah Kot sta dejala direktorica pregrad1 Melita Sternad Lemut in mag. Uffl Zorn, asistent za trženjske predmete 1 koordinator festivala, je po večinom/ oretičnem delu študijskega leta ta dof dek odlična priložnost, da študenti s> znanje prelijejo v prakso; je priložnost1 popravni izpit'; ko si enkrat na trži^1 si slabe ocene ne smeš več privoščiti-1 prav z oceno odlično, lahko zapečati!,, tretji študentski festival vin! Polona Kni*f foto ^ Beli zakladi nanoških planin Ajdovščina, 1. junija - Ob 1. juniju, svetovnem dnevu mleka s< Lavričevi knjižnici v Ajdovščini predstavili zgodbe, ki so priso 'l literarni natečaj z temo Beli zakladi nanoških planin. tj' P&-* * . pogledu na preno-jjj Bvljeno podobo izdel-kov Mlekarne Vipava s simpatično kravico Nano se je knjižničarkam porodila ideja, da bi na temo nanoških planin, pašnikov, zdravih mlečnih izdelkov in dela na kmetiji pripravili literarni natečaj. Prispelo je 44 del, med njimi so mladi (pa tudi manj mladi, kot je v poročilu ugotavljala predsednica strokovne komisije Jožica Pizzoni) predpisano tematiko obdelalo na zelo različne načine, tudi kot pravljico, pesmi ali celo križanko. Predvidene so bile sicer tri nagrade, toda žirija jih je na koncu podelila pet - prejeli so jih Gabriela Stankove, Aleksander Mihelj (OŠ Ajdovščina), Neja Mravlja (OŠ . Sh.. --sli Črni Vrh), Miha Sever (OŠ Dobi podružnica Vipavski Križ) in Sar: (Oš Col). Za praktična darila je si poskrbela vipavska mlekarna, ki je izdelke po dogodku ponudilaše v šino. Podelitev priznanj je sprer predstava Zmajeva iskra, ki sta j c pravila animatorja Din & Dan. f&ma mtp