Poslovanje gospodarstva občine lani
Podatki iz zaključnih računov organizacij gospodarstva zaradi šte-vilnih sprememb v obračunskem sistemu.leta 1985 niso primerljivi z letom 1984. Zato tudi ni mogoče primerjati kvalitativnih kazalcev po-slovanja (produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost) v obeh obdob-jih in na tej osnovi oceniti uspešnost poslovanja. Primerjava osnovnih finančnih rezultatov gospodarstva občine z mestom Ljubljana in SR Slovenijo pa kaže, da je gospodarstvo obdne poslovalo relativno uspešno.
V 80-odstotni rasti celotnega prihodka (Ljubljana 71 %, SRS 82%) je bila v občini dosežena nadpovprečria 64-odstotna rast dohodka (Ljubljana 62 %, SRS 58 %) in 95-odstotna rast čistega dohodka (Ljubljana 93 %, SRS 87 %). Po posameznih področjih dejavnosti je bila rast dohodka največja v organizacijah stano-vanjsko-Komunalne dejavnosti, kmetijstva, prometa in zvez ter obrti in osebnih storitev. Zaskrb-
ljujoče pa je dejstvo, da je indit strija kot nosilec gospodarstva občine dosegla podpovprečno 60-odstotno rast dohodka, kar je predvsem posledica neusklajene rasti prihodka in porabljenih sredstev. Količinsko so organiza-cije združenega dela industrije leta 1985 z doseženo 4,7-od-stotno rastjo proizvodnje prese-gle načrtovano 3,5-odstotno rast, kar je hkrati več od rasti v Ljubljani (+4,5%) in SRS Slo-veniji (+1,2%). Ob rasti indu-strijske proizvodnje je pomemb-no, da so se hkrati zmanjšale za-
\oge končnih izdelkov, in sicer za 6,8 %.
Če smo pri doseganju fizič-nega obsega industrijske proi-zvodnje dosegli planirane rezul-tate, pa tega ne moremo trditi za zunanjetrgovinsko menjavo. Konvertibilni  izvoz  se  je  Ieta
1985 namesto načrtovanih 14 % povečal za  10%, konvertibilni uvoz pa namesto za 8 % kar za 24%. Do slabših rezultatov je prišlo v zadnjem četrtletju lan-skega leta, saj je bil porast kon-vertibilnega izvoza ob  devetih mesecih še 24 %.  Eden izmed vzrokov za poslabšanje izvoza zlasti v decembru je prilagajanje ozdov novi zakonodajL V letu
1986 so namreč posledice za tiste ozde, ki ne dosegajo lanskolet-nega izvoza,  hude, saj se jim zmanjšajo   družbeno   priznane reprodukcijske potrebe.
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
Pri delitvi dohodka se v letu 1985 srečujemo z negativnimi tendencami, saj je rast sredstev za čiste osebne dohodke, za skupno in splošno porabo prese-gla rast primerljivega dohodka. medtem ko so sredstva za aku-mulaeijo porasla sorazmerno manj. Teh sredstev je bilo v letu 1985 ustvarjeno za 77 % več kot leto poprej, kar ob 114-odstotni rasti cen sredstev za delo ne omogoča razširjene reproduk-cije s temi sredstvi.
Število zaposlenih se je v go-spodarstvu občine povečalo za načrtovani odstotek. kar je manj kot v Ljubljani in SR Sloveniji. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je v občini nomi-nalno porastel za 100% in se je ob statistično ugotovljeni rasti cen življenjskih potrebščin za 79,4% tudi realno povečal.
Povprečno je vsak zaposleni v
letu 1985 prejel osebni dohodek v višini 55.589 din, kar je več od republiškega in manj od ljub-Ijanskega povprečja.
V začetku leta 1986 se nada-ljujejo ugodni rezultati glede ohranjanja rasti industrijske proizvodnje. ki je bila v dveh me-secih za 5.9 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju. Po-slabšujejo pa se rezuitati v zuna-njetrgovinski menjavi. saj se je konvertibilni izvoz zmanjšal kar za 19.3%. Izvršni svet občinske skupščine je sprejel program uk-repov, ki naj bi zagotovil izvaja-nje osnovnih ciljev. zastavljenih z resolucijo za leto 1986. V tetn programu je opozoril organiza-cije na nekatera ključna po-dročja (izvoz. delitvena politi-ka). za katera morajo le-te izde-lati svoje konkretne ukrepe in njih izvajanje spremljati ob pe-riodičnih obračunih.
JANKO KRAMŽAR