Leto XLVI - št. 21 - CENA 50 SIT JEEGLAS Kranj, torek, 16. marca 1993 Orožje na sodišču: navaden "šverc" ali "skrito legalna" pomoč Hrvaški? Lackovič trdi: "Bilo je dogovorjeno" Kranj, 16. marca - V petek se je pred tričlanskim sodnim senatom Temeljnega sodišča v Kranju, mu predseduje sodnik Igor Mokorel, začela glavna obravnava proti 34-letnemu Jožetu Lac-koviču iz Podbrezij, obtoženemu kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja »n razstrelivnih snovi, ter proti 34-letnemu Franju Kraljicu iz Čakovca, hrvaškemu drzavljanju, kletnemu Branku Blagojeviču iz Podbrezij ter 47-letnemu Viktorju T. iz Gozda nad Krizam»» vse tri obtožnica bremeni kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in razstrelivnih snovi. nua^eiskaVa se Je začela 6- Ja" Ce ~TJa letos, ko je policija na tecrs" ustavila Franja Kraljica 0(nv 0sebnem avtu "slučajno" sm H • mumcU°' brezdimni orn°v- k *n ve^ cev' za voJaško E8r*.^nuJ**, po poklicu po Aclst> je o«J J»8 trije Lackoviča obtožnica bremeni, da je od začetka leta 1992 ter v "stav^a Franja Kraljica do 6. januarja letos prevzel in hranil večjo količino vojaških pušk in pištol, različnega streliva za vojaško orožje in brez-dimnega smodnika, kar vse je prek prevoznikov prepeljal na Hrvaško. Za to naj bi dobil od naročnikov povrnjene stroške Uck S,avm osumljenec Jože in 2500 mark nagrade. Branku 0V1Č- Blagojeviču obtožnica očita, da je od tedaj v priporu. ProT ^e se zag°varJaJ° s Poruj '\mesec dni Je bil v pri je od marca do konca minulega leta s svojim tovornjakom najmanj dvakrat peljal na Hrvaško najmanj 60 kartonov nabojev in najmanj 30 vojaških pušk M-48, s čimer naj bi "zaslužil" 2600 mark, 200 mark pa naj bi dobil za hrambo streliva in orožja, ki ga je prevzel od Lackoviča. Franjo Kraljic naj bi z osebnimi avtomobili za 2400 mark od lanskega poletja naprej najmanj šestkrat peljal strelivo, vojaške puške in smodnik na Hrvaško. Viktor T. pa je obtožen, da je novembra lani odstopil Lackoviču garažo v Gozdu nad Krizami, vedoč, da bo Lackovič v njej shranil tri kartone streliva in najmanj tri vojaške pištole, ki jih je decembra s traktorjem prepeljal v dolino. # H. Jelovčan Nadaljevanje na 24. strani ^menjali upravni odbor, Erzar ostaja direktor Hranilnico L0N čakajo težki časi ^ranj, 12. marca - Kakorkoli obračamo stvari, Hranilnico LON čakajo v prihodnjih dneh in psećih težki časi, saj bo pranje umazanega perila na skupščini delničarjev trdo odmevalo in unkovito odpihnilo doslej tako rekoč popolno zaupanje. Hranilnico LON je ustanovil krog "ancev in prijateljev, veliko ljudi je y P1'0 delnice, ker so želeli ustvariti ne-aj novega, zato je zdaj razočaranje to-večje. Dejali boste, denar in prija-v *JVo ne gre vkup. Toda, pregovor telji f Pravi: čisti računi ' dobri priJa" čis?aiM pa v Hranilnici LON niso bili 1 Kaj se je dogajalo, lahko podrob- neje preberete za 7. strani. Presenetljivo je, da se je moral posloviti upravni odbor, ki je delničarjem razkril nepravilnosti, ostal pa direktor, ki mu nečiste posle očitajo. Upravičeno se torej lahko vprašamo, kakšni finančni interesi najmočnejših delničarjev tiče v ozadju, da so direktorju pripravljeni pogledati skozi prste? Je torej morala padla na izpitu? Naj- bolj grenka je nedvomno ugotovitev, da za tržno gospodarstvo in delničarstvo še nismo dozoreli, saj bi delničarje morala zanimati predvsem in samo dividenda, tudi skupščina delničarjev je bila še najbolj podobna nekdanjim SZDL-jevskim sestankom, kjer so bili vsivprek kritični, na koncu pa so rekli "naj mu bo", saj so se glavni akterji tako ali tako to že domenili na hodniku in po telefonu. • M. Volčjak Proti stavkajočim iz Unitela, sindikatu in državi Prihodnji teden pisna sodba sodišča ra»j i* tr^Uni marca " vfrraj je predsednica kovic na t8 sodnega senata Senka Šif-ik,e«Ha Keme,inem sodišču v Kranju kre El«a, navo v Padnem zahtevku °*l,ane b \ Blejske D°brave, ki zaradi te,a «n nS! onlte stavke delavcev Uni-H ,3- do 2T "zasedbe tuJeBa Podjetja novembra 1990 zahteva 82 milijonov tolarjev odškodnine od sedmih članov Unitelovega stavkovnega odbora, Sveta kranjskih sindikatov in Republike Slovenije, ki jo zastopa javno pravobranilstvo. Predvidoma sredi prihodnjega tedna bo sodišče v tej nenavadni pravdi izdalo pisno sodbo. Včeraj so pred sena- tom pričali Zdravko Lokar, član Unitelovega stavkovnega odbora, od uvedbe stečaja v Unitelu brezposeln, Jože An-tolin, predsednik Sveta kranjskih sindikatov, ter tri priče, ki jih je predlagal Eleko: Metka Vister, Ksenja Mlakar in Boštjan Brelih. • H. J. Nadaljevanje na 24. strani ,v» ponudba Gorenjske banke pol v tolarjih, P°l v markah Kranj, i c valceJn l : ?*TC* " LB Gorenjska banka je te *« lamL:! ,mai° zamrznjenih ve* kot 2.000 mi dni varče-mark, posla-a od zakonskih mož- sanimii, zamrznjenih . Josti v' ? Porabo, ki je ugodnejši * l•000^n!Va^en,, ki 'roai° na "*uW* v,°8ah manJ m»rk, pa jih bodo izplačali v gotovini. >rč« Saškimi *S torel lahko zbirajo med bančno ponudbo in iT^ftitev d? • °?simi> banka jim ponuja bistveno hitrejio *lh bo nJ^K . Slcer 8 Pomočjo nakupa državnih obveznic. v Bato bank« odkupila. J° Pf' odk!?n,n, kl ln,aiw na "8rnovška, zakaj Janša "^^^h M' iim grC ču hrbet, škodovali nacionalnemu gibanju in j-(nekateri naj bi bili aktivni člani ZKS in ZSMS) in.so p pučevi zaslugi z izvolitvijo v državni zbor prišli do dobreg da, so za tržiški območni odbor nesprejemljiva. ^ \tiolr Za novega predsednika območnega odbora Tržič je jrŽ* Gabrijel Ravnik (nasledil je Braneta Eržena, ki je p°sl* ptflgj nega zbora) in je po novem statutu avtomatično Član s ^ v na državni ravni. Tržičani predlagajo ustanovitev P00™ tak° *V venske nacionalne stranke (statut se že pripravlja), P v0|itv^ so pobudniki za združevanje desnice za bližnje lo*al vn0d prostorih bivše davčne uprave v Tržiču (občinska hisa. ^ . dobili svoj prostor. Uradne ure bodo vsak ponedcTxini *°x\\» Kam je Izginilo Telekomovo premoženje? >► Vrhunske prevara s fantomskim podjetjem >- Iskra Terminali: presežni delavci so uspeli ^ VEleku so "delili" delnice >» Kazenska ovadba zaradi primera Unitel Delo sindikata v Gorenjskih oblačilih > Presežki bodo tudi v WZ Kranj >► Izpolnjevanje davčnih napovedi Pokličite PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE ~£jt 064/403-871 Zbor krajanov - NE Pričakujem, da se bo zadeva razpletla z razumevanjem in pomiritvijo vseh in nenazadnje z razumljivo razlago ter sporazumnim dogovorom. Začetek zapleta, ki ta trenutek še ni končan, je zanimiv, nenazadnje vreden osvetlitve na ta način tudi zato, ker je lahko poučen še kje. Nenazadnje so, gledano dolgoročno, v krajih in današnjih krajevnih skupnostih problemi, želje, potrebe, kjer bo skupno in enotno reševanje ter predvsem zaupanje in razumevanje krajanov osnovni pogoj za uresničitev. Na način, kot je to ta trenutek v krajevni skupnosti Blejska Dobrava v jeseniški občini pa si težko predstavljam, kako bodo krajani zaupali vodstvu, le-to pa brez krajanov najbrž ne bo kos še tako enostavni akciji. Kratek rok za podpis pogodbe za naročilo telefonskega priključka je bil (recimo) samo še ena kaplja, da se je vse skupaj prelilo čez rob. Ogorčenje je nastalo, potem ko je predsednik KS zavrnil zahtevo po zboru krajanov, ki ga sicer tudi o drugih vprašanjih in delu KS, (menda) ni bilo že več let. Seveda so se krajani, kakšnih 60 jih je bilo, potem zbrali samoiniciativno, imenovali poseben odbor, ki zdaj ponovno zahteva od predsednika sklic zbora krajanov. Razumljivo, da v razpravi neuradnega zbora v petek ni bilo slišati pohval vodstvu in delu KS. Nenazadnje pa tudi ni bilo možnosti za objektivno presojanje, saj od vodstva KS ni bilo nikogar, ki bi jim lahko oporekal. Zato je ta trenutek poznana ena stran medalje o delu KS in načinu precej neugledna. Ko bo razkrita celotna slika z obeh strani, naj bi se stvari ne le okrog sedanjega problema telefonije na Blejski Dobravi, ampak tudi o uresničevanju programa in nenazadnje o načrtih za jutri, razpletle. Prav bi bilo tako! "Dobrodelna " izkušnja z Blejske Dobrave, ki je ne gre nikjer "posnemati", pa ima svoj moto: Zbor krajanov - NE ni (tabu) prepovedana odločitev (glede na oceno pač). Ima pa veliko težo in lahko tudi odgovorno tveganje, ko največkrat popravnega izpita ni. Posledice pa potem še nekaj časa lahko čutijo tudi tisti, ki so se pripravljeni sporazumevati drugače; predvsem pa kraj. • A. Žalar Zbor krajanov v KS Brezje Vrtec bo v Domu krajanov Brezje Brezje, 15. marca - Na zboru krajanov KS Brezje v soboto so najprej podelili priznanja Jelki in Rudiju Praprotnik oziroma trgovini Krona, Meti in Ivanu Zagradišnik oziroma gostišču Zvon ter Alojzu Šuštaršiču. V nadaljevanju je bilo potem razčiščeno, da očitki o nelegalnih volitvah in izvolitvah v KS niso bili utemeljeni oziroma upravičeni (ampak žaljivi) in nenazadnje je tudi predsednik sveta KS z opravičilom popravil oceno z zadnjega zbora, da v 40 letih v KS ni bilo nič narejenega. Dobro gospodarjenje in dosledno uresničevanje programov je bilo značilno za KS v letu 1990, lani in predlanskim. Urejanje cest s sodelovanjem in udeležbo krajanov se je začelo že prvo leto. Denar iz samoprispevka so gasilci dobili za vodni bazen na Dolenjah, v KS so urejali pločnik, ob pripravi ureditvenega načrta in rednih vzdrževalnih delih pa je bilo še nekaj predvsem cestnih akcij in urejanja mostov. Čeprav bi na zboru v soboto pričakovali morda malo večji obisk, je bila zato razprava zelo konkretna in vsebinsko spodbudna. Na zboru so se strinjali, da se sedanji Dom družbenih organizacij preimenuje v Dom krajanov Brezje in v njem bo 1. septembra letos odprt tudi vrtec. Glede slednjega ni več ugibanj in so tudi vsa zagotovila v občini, da bodo v njem otroci od 3. do 6. leta. Do maja naj bi na Brezjah obnovili asfaltno prevleko, za pokrito avtobusno postajališče na Črnivcu pa bodo v KS skušali sami najti rešitev, saj je odgovor iz občine negativen. Čeprav ni izgledov, da bi kaj kmalu dobili pločnik še na drugi strani ceste Črnivec - Brezje, pa bodo poskušali, da bi bil le-ta zgrajen vsaj v podvozu. Podprli so tudi ureditev ozvočenja na pokopališču in ureditev žarnega zidu na njem. Odločno pa so v razpravi ponovili stališče, da v zvezi z avtocesto ne sme biti cestninske postaje na Breškem polju (o trasi bo še razprava), da bodo, če bo treba, fizično po letu 1995 preprečili odlaganje odpadkov na sedanjem odlagališču in da bi v okviru ureditvenega načrta Brezij veljalo čimprej poskrbeti za sanitarije in okrepčevalnico. Oživitev kulturne dejavnosti v društvu pa je tudi skupna želja v KS. • A. Zalar Krajevna skupnost Preddvor Velikonočna izložba - Steklo SKOK, trgovina na debelo in drobno, ki je bila konec minulega leta odprta v Prešernovi ulici 17 v Kranju, je poskrbela za predvelikonočno izložbo. V trgovini, ki je bogato založena s steklom in kristalom ter posodo za gospodinjstva, ste klenino in porcelanom za gostinstvo, imajo že tudi lončene modle -potičnice. Svetujemo Vam, da se oglasite v trgovini; prepričani smo, da boste našli tisto, kar Vam bo prišlo prav za Veliko noč ali gospodinjstvo Trgovina je odprta vsak dan od 8 do 19 ure, ob sobotah pa od 8. ure do 12.30. Vse kar vas zanima pa boste zvedeli tudi po telefonu na številki 221-202. Velikonočno izložbo je pripra vil mojster Janez Košnik. ^KA^fA STRANKE CJ^-S \^ OBVEŠČAMO, DA Uk0ZKar2enr15 IMAMOMZALOGl •DEKLIŠKE OBHAJILNE OBLEKE IZ UVOŽENEGA MATERIALA, BELE ČEVUE IN LASNE OKRASKE # FANTOVSKE OBHAJILNE OBLEKE, SRAJCE IN ČEVLJE * DEKLIŠKE KOMPLETE IN FANTOVSKE OBLEKE ZA BIRMO NUDIMO VAM MOŽNOST NAKUPA V DVEH OBROKIH, KOLIČINE SO OMEJENE, ZATO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. DO 19. URE, V SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. Soudeležba pri vseh večjih delih Glavna letošnja akcija bo obnova cerkve sv. Miklavža na Možjanci, v Preddvoru pa bodo urejali pokopališče in okolico Doma. Preddvor, 15. marca - Na območju celotne krajevne skupnosti Preddvor, predvsem pa v posameznih vaseh, je bilo v zadnjih desetih letih kar 33 večjih akcij iz programa tako imenovane komunalne infrastrukture. V samem Preddvoru pa je bila največja nedvomno obnova Doma krajanov, kjer dela zdaj zaključujejo. Značilnost vse dosedanjih akcijah v tej krajevni skupnosti v kranjski občini pa je bila, da so pri vsaki z delom in denarjem sodelovali krajani. Takšna je usmeritev v krajevni skupnosti tudi v prihodnje in za načrte tja do leta 1995. Za letos je svet krajevne skupnosti program del že sprejel. Med nedavnim obiskom sta predsednik sveta KS Uroš Pre-mru in Jože Zorman, predsenik gospodarske komisije ter hkrati delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, poudarila, da bo glavna in hkrati tudi najbolj zahtevna akcija na Možjanci. Zdaj imajo v Domu tudi prostorno in urejeno knjižnico. Uroš Premru "Streha na cerkvi sv. Miklavža na Možjanci je že obnovljena, letos pa se nameravamo lotiti najprej del na odvodnjavanju ter Jože Zorman sanacije temeljev. Seveda bodo dela potekala v več fazah in nazadnje bomo uredili tudi fasado oziroma pleskarska dela na zvoniku. To bo akcija, pri kateri bodo z deli in denarjem sodelovali krajani Možjance, akcijo pa nameravamo prijaviti na razpis za občinska sredstva." Drugo večjo akcijo pa načrtujejo na pokopališču v Preddvoru in sicei na novem delu. Po načrtu hortikulturne ureditve, ki ga je pripravil Janez Vi-dovič pa nameravajo urediti tudi spomenik žrtvam druge sve- tovne vojne zraven mrliških vežic. V okviru celovite ureditve tega dela pa bo Turistično društvo, če bo uspešno pri pripravi letošnje Kmečke ohceti, obnovilo srednjeveški obokan mo-stiček pri cerkvi, krajevna skupnost pa ima v programu ureditev parkirnega prostora pri lipah. "Po lanski izgradnji prizidka, ko smo na ta način dobili prostor za gorivo, prostore za tri lokale, sejno sobo, garderobo za igralce, kulisarno in urejeno knjižnico, nas zdaj v Domu čakajo še nekatera drobna notranja dela (zidne obloge in vrata) ter ureditev okolice s parkirnimi prostori. Akcija, » katero bi veljalo tudi čimprej začeti, vendar so letos izgledi z denarjem slabi, pa je tudi celovita obnova cerkvice na sv. Jakobu. Sicer p*' kot rečeno, bodo tovrstna obnovitvena dela, tako na Možjanci' kot v Preddvoru (streha na far"1 cerkvi) in sv. Jakobu v prihodnjih letih potekala etapno." V tako imenovanem širšern programu krajevne skupnosti, ki je usklajen s turistično usme' ritvijo tega dela kranjske občine, pa imajo v krajevni skup"0' sti opredeljeno pod nujno še rekonstrukcijo ceste s pločnikom skozi Preddvor, pločnik do šole, javno razsvetljavo, nadalje vanje regulacije potoka Suha od cerkve do izliva v Kokro dj kanalizacijo. To pa so načrti, ki jim z lastnim delom in prispeV; kom ne vidijo rešitve; posebej še kar zadeva kanalizacijo. • A. Žalar Prostorsko ureditveni pogoji za območje Krvavca Podpora - prednost pa ima voda "Nič nimamo proti načrtovani ureditvi Krvavca in krajev pod njim, vendar pa mora imeti prednost rešitev problema glede zdrave pitne vode." Cerklje, 15. marca - Razgrnjeni osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za ureditev območja Krvavca, ki je na ogled, in se zdaj zbirajo mnenja in pripombe o njem glede na prihodnje opredelitev po krajevnih skupnostih Poženik, Zalog, Cerklje, Grad, Šenturska Gora, so v petek zvečer na zboru krajanov in predstavnikov vodstev iz teh krajevnih skupnosti podprli. Edini pogoj, da se na ureditvenem območju Krvavca sploh začne kaj dogajati, pa je zagotovitev in rešitev trenutno problematične in oporečne pitne vode. Res pa je, da zdaj inten Problematika zaradi sedanjih težav z vodo je bila pravzaprav osrednja nit srečanja in razprave o osnutku prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje Krvavca. S tem v zvezi so krajani z zanimanjem sprejeli tudi razlago direktorja RTC Krvavec Franja Kreačiča, da so na Krvavcu poskrbeli za vse, da ne pride do onesnaženja (ogrevanje na elektriko, pranje v dolini, skrb za čiščenje odpadkov...). Tudi smučarji niso tisti, in turisti v 300 posteljah ne, ki bi fekalno ogrožali celotno območje, kar je posredno potrdil na razpravi tudi g. Ferjančič z Geološkega zavoda. Če bi bilo to res, potem bi morali imeti že lep čas na celotnem območju neoporečno pitno vodo, saj je Krvavec že nekaj zim zapored brez smu- čanje. zivno pripravljajo načrte, da bi do prihodnje sezone na njem umetno zasnežili 24 hektarov smučišč. Tudi tem načrtom na zboru krajani niso oporekali. Zanimiva in pomirljiva hkrati pa je bila razlaga g. Ferjančiča, ki je pojasnil, da je glavni problem pitne vode neurejno zajetje. Dela in dodatno vrtanje, kar naj bi bilo opravljeno letos (dogovor med občinama Domžale in Kranj in Vodovodoma Domžale in Kranj) pa naj bi rešilo ta problem. Tako se je nazadnje izoblikovala ocena, da je veliko bolj kot umetni sneg (ki naj bi Krvavcu in območju dal ekonomsko spodbudo ne pa ga ekološko ogrozil) problematična prometna ureditev. Ceste, posebno glavna od Brni- ka proti Krvavcu skozi vasi, je nemogoča. Zato bodo na primer v krajevni skupnosti Cerklje še letos skušali zgraditi pločnik od bencinske črpalke do Policije. Srečanje na zboru v petek v Cerkljah je bilo tako predvsem uvodna razlaga razgrnjenega osnutka dokumenta. Zdaj naj bi po krajevnih skupnostih ob Pjjj moči občinskih s,rok^tar služb, kar je zagotovil q, sekretariata za urbani/*"1" bene in komunalne zadeve Perčič, stekla razprava « gjfc kretnimi razmišljanji, "l-.jtn" pripombami, vprašanji- " f0-pa je, da krajani nimajo ot ti jutrišnji opredelitvi tur ^ ^ na Krvavcu in pod njim, P ... ......v. ... y— ured'' je njihova zahteva taksna %, tev, da bodo čimprej in»e" vo pitno vodo. • A. Za|ar GAULOISES B10N22 I PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Ni prostora za rože "Pesmi ljubezni" za ureditev igrišča Visoko - Tretji koncert slovenske turneje Pesmi ljubezni, ki ga prirejata Meggi Tours in Ananda - Studio Radost, ki ga vodi Marija Kos, bo v petek, 26. marca, v dvorani doma na Visokem. Gorenjski glas bo sopokrovitelj koncerta, katerega izkupiček bo namenjen za dograditev igrišča za Vrtec Janček Visoko. V odboru za prireditev so tudi predstavniki KS Visoko is Osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. Marija Kos je že napovedala, da se bodo vsi nastopajoči odpovedali honorarju, sicer pa bodo na koncertu nastopili Braco Koren, Irena Vrčkovnik, Andrej Blumauer, Ansambel Nagelj, lin gita Vrhovnik in Jožica Kališnik z Miho Dovžanom, kvartet Jutro z Jezerskega in oktet Klas iz Predoselj ter otroci vrtcev Visoko, Preddvor in Jezersko. Posebnega gosta pa izbirajo bralci Gorenjskega glasa. Predloge pošljite do 19. marca na Gorenjski glas Kranj. Vstopnice za koncert so že v prodaji v trgovini Mercator na Visokem in v Agenciji Meggi Tours v Kranju. • A. Z. Kranj, 15. marca - Telefonsko sporočilo v soboto iz Kidričeve 3 v Kranju bi lahko primerjali kar s Klicem v sili. Ko smo se oglasili, smo si pravzaprav oddahnili, da ne gre za najhujše, nad čustveno stisko in dejanjem pa se gre vendarle zamisliti. Pred 31 leti se je hišni svet na Kidričevi 3 odločil, da ob stanovanjskem bloku zasadi vrtnice in tudi nekaj magnolij, ki so tako več kot tri desetletja krasile zelenico. Se posebej skrbno sta jih negovala zakonca Rugale, ki sta zdaj tudi lastnika stanovanja. Potem pa sta letos dobila obvestilo iz Dom-plana, da morata vrtnice v sedmih dneh odstraniti. Ker gredica z vrtnicami ni njuna, sta o tem seznanila ostale stanovalce oziroma sedanje lastnike in na jemnikc stanovanj. Niso s<- ia vno razveselili takšne odločitve iz Domplana. Vendar sta obvestila Domplan, da bosta vrtnice odstranila takoj, ko bo zmrzal odnehala. Najemniku stanovanja, ki se je vselil v blok pred približno letom dni, pa se je čakanje očitno /delo predolgo, zato se je v 11 soboto dopoldne sam lotu i * za stanovalce ne ravno p«1rt nega posega. Vrtnice in tnal* 'ija so se morale umaknit' P*l hodu /., spravilo drv, ki sO° b\ok\x. Zakaj so u:'" »red c som brez seznanitve cev nasdo bila Pre vai obžagana d£5j ne ve nihče. Ob t^J$*£ sobotna nasilna o» defejUJ lahko bolj podobna^a* f. in da za rože obj"i prosto,.., imajo.odrt A-* iDomplanu v Kranju- Torek, 16. marca 1993 PO GORENJSKEM 5. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS VeČ kot sto tekmovalcev je sodelovalo na tretjih zimskih igrah na Pokljuki, p s*eJejo kot izbirna tekmovanja za specialno olimpiado v Schladmingu. **re za športne igre duševno prizadetih, gibanje, ki ga je v šestdesetih letih lJ»cela družina Kennedv. Pokljuka, 11. marca - Gibanje je opredeljeno kot poseben športno- Vanj je vključenih 60 držav z vseh cehnrn wcw«*JVj™ ^tiei tekmovalcev. Slovenija je ^^KB** P« je polnopravna članica u. "j-^Jg, ^PoWeM pojdejo komite. Zmagovalci iz tekmovalnih discipun na ruBJJ r prihodnji teden na olimpiado v Schladming. Na izbirna tekmovanja za specialno zimsko olimpiado na Pokljuko so pripeljali več kot sto tekmovalcev, večinoma gojencev zavodov za delovno usposabljanje in v varstveno delovnih centrov iz vse Slovenije, sodelo-Yah pa so tudi gostje iz Avstrije in Hrvaške. Med 21 tekmovamimi ekipami so bile tudi gorenjske, in sicer iz delavnic pod posebnimi If^oji z Jesenic, Kranja, Škofje Mat J? RadovlJice ter iz Doma »jevža Langusa v Radovljici. rajSPffriJa prireditve je bila v »Kan Varstveno delovnega t-a rp --»oiTcuu uciuvnega cen-^ lončke Hočevar iz Ljubljane, Jiv i? s,avi 25 let delovanja. Pred 5mole^ direktor zavoda in P«*el Smolej Oora organizacijskega od- ej oikSp?cialne olimpiade nam je 0 gibanju povedal: te*pibanje specialne olimpiade leta 1<2? P°^udo druedv začelo Ere rT5' Pet Iet kasneje so bile JS" °dtlej je bilo izvedenih sveuSLletnih in stiri zimske sDe^>vPe igre ter dve evropski S7^1oIunPiadi- Gibaniu x Je 8o v • ov!in,Ja m letošnje igre ženski specialni olimpiadi, ^rtnjd tekmujejo v treh dis % veleslalomu, tekih na 1 _jj^et^r in drsenju, se pravi jeno ^ ,U P° P°lonu> vse prilago-hva-^PDji prizadetosti teh ljudi. Jr^t tekmovalcev z današn- jih iger poj de od 21. do 27. marca na olimpiado v Schladming. Smisel tega gibanja pa ni le šport, temveč tudi druženje, s katerim si prizadevamo za normalizacijo prizadetih. Gre za to, da bi jih drugi ljudje sprejeli in da bi tudi sami prek takih oblik športnega druiveli svojo enakovrednost z ostalimi Ljudmi.« 21-letni Robert Uršič, varovanec centra Dolfke Boštjančič z Iga pri Ljubljani, je vsestranski športnik, je povedal specialni pedagog Štojan Turičnik, tudi njegov trener. Na Pokljuki je tekmoval v alpskem drsenju. "Mom S! Doni« Matevža Langusa z Vero Bohinc samozavestno "»•čem terenu. Učiteljice so se znašle same ^abni ^obni s*)11" m*Ica - Fotokopirni stroj je nujni učni pripomoček v V nekat -k0 P^P"0*06 učiteljice podrule v Žabnici. U^iimi nri $°'ah *° učitelji še vedno obsojeni na delo z zastarelimi Tudi VP* informacijska doba in sodobna tehnologija gor ali raZmnoZev podrulžniški šoli ni bilo nič drugače. Materiale so Pa so se n 1 ?a starem in izrabljenem razmnoževalnem stroju. Letos Pripomoček Pem znašli v veliki stiski, saj celo za ta zastareli Hov fotolrn/ °a lrgu ni m,° vcC mogoče dobiti matric. ZaželeU so si 8ama ne b°pirni str°j. VTedcn 300 tisoč tolarjev. Šola tega stroška p 1 zmogla zato so se učiteljice pač znašle same »Odlociic 0kJPnosti in da bi za finančno pomoč zaprosile krajevne ^ ;~ nekai ,V;in.f^to,skem ok"h*u< ,/vr*ni svet kranJskc . <»Vsem /. Rezultat je Se in nekai rllr .V naScm 8o,skem okohSu. irv**™ svet k KS«* »' 'alSJ?t,J V °bčini'*> 80 Povedale učiteljice. <» Sr*H ,,aJ'epše \» u • ' 1 no P°sooor>il m izboljšal naSc Šolsko ggjva. To «n^se1"nvaIjujemo vsem, ki so prispevali finančna 22**. Bitni? i«^*" svct občine Kranj, krajevne skupnosti ftjNki JaS H,fSvC^Duh. Podjetji Merkur in ETP Kranj, ^žSftff^SSTvS^S! 81- DraJ5" I>ogar, Sr. Bitnje 70, IS- r.' ^"ina 54. Anton /ih^ri fT i.___a~ « ~ Z7"2.«ontar Šutn, ^V^5*"" 81' DraJ$° Log". Sr Bitnie ™. rJHunjc 81 jS? S Anton Ziherl' SP »W 3l7stane Plestnjak, ^«i&£^-Porenta» Ongrob 5. Jože SkrbišŠutna 30 in °°lavo tega prispevka.« - D. Z. Foto: D. Gazvoda Robert Uršič s trenerjem in prijateljem Stojanom Turični-kom Zaupal nam je, da pričakuje prvo mesto. Sicer pa je zmagovalnih stopničk Lani se je odlično odrezal na letni specialni olim Eiadi v Ameriki, kjer si je v metu rogle prislužil srebrno medaljo. Anica Drčar kovanja niso bila velika. Njihova trenerka Vera Bohinc (trenirala jih je tudi Teja Beton) jim je vseeno zagotovila odhod v Schladming, in sicer med publiko in navijači. Med tekmovalci, ki so se kljub vsemu zagrizeno borili na smučišču, je bila tudi 19-letna Anica Drčar. Povedala nam je, da rada smuča in tudi tekmovanj je ni strah. Na lanski letni olimpiadi v Minnesoti je v skoku z mesta dosegla četrto mesto. Na Pokljuki pa je bila zlasti vesela podbude navijačev. Glavni pokrovitelj priprav na specialno zimsko olimpiado na Pokljuki je bilo Ministrstvo za delo, druocialne zadeve, sodelovalo pa je še okoli dvajset drugih sponzorjev in donatorjev ter tistih, ki so z materialno pomočjo olajšali delo organizatorju. Med veleslalomskimi vratci. Na zimske igre se je skupaj z devetimi vrstniki in vzgojitelji pripravljal na Pohorju. Gorenjci so bili tokrat na domačem terenu. Gojenci iz Doma Matevža Langusa v Radovljici so pred tekmo trenirali na Pokljuki, vendar jim je letošnja gripa prekrine in skrajšala priprave, tako da njihova priča - Snusel tega več kot športnega gibanja, ki bo prihodnji teden v Schladmingu združila 1500 tekmovalcev iz 58 držav (iz Slovenije jih bo 12), je premagati tudi prizadetost, zato pripadniki te plemenite ideje pravijo, da specialna olimpiada ne pozna por-ažencev temveč zgolj zmagovalce. . DJL Mala anketa Pišemo davčno napoved Do konca marca bomo morali državljani oddati svojo napoved za odmero dohodnine. Letos to ni več novost, mo morali davkariji predlone o svojih prihodkih in stroških za morebitne olajšave. Kako so na podlagi lanskoletnih izkušenj na letošnjo davčno napoved pripravljeni nekateri naključni sogovorniki? Natalija Kordiš: -»Davčno napoved imam sicer že napisano, nisem pa je še oddala. Čas je še, pred oddajo pa bi jo rada še enkrat temeljito pregledala. Lani mi za dohodnino ni bilo treba veliko doplačati. Ko sem uveljavila nekatere olajšave, sem dodala še nekaj sto tolarjev.«> Olga Hibi: <»Mislim, da nam davkarija pobere odločno preveč denarja, zlasti tistim, ki delamo samo za plačo. Potem ko so mi vse leto odtegovali akontacijo, sem morala ob odmeri doplačati še kakih 2700 tolarjev dohodnine. Res nimam nobene olajšave, dohodkov pa razen plače v IBI tudi nobenih. Letošnje davčne napovedi za zdaj še nimam izpolnjene.«) Prane Jeglič: '»Obrazec za napoved dohodnine sicer že imam, podrobna navodila o tem, kako ga izpolniti, pa si bom poiskal v reviji Denar. Moje lanske izkušnje z dohodnino so naslednje: doplačal sem okoli tisočaka, medtem ko je žena toliko dobila vrnjeno. 1. *.^^L Al Vse kaže, da le tolikšna razlika ob skoraj v ■nMJTMTI enakih dohodkih odvisna od medletnega obračunavanja akontacij v podjetjih.«* Viljem Eršte: <»Prihodnji teden se bom ukvarjal s svojo davčno napovedjo. Upokojenec sem, torej razen pokojnine nimam česa drugega prijavljati. Tudi lani je bilo tako, z nekaj olajšavami pa se je naposled račun izšel tako, da sem nekaj denarja dobil vrnjenega. Tudi letos bo verjetno tako.«>. DJ&ŽIcbir, loto: D. Gazvoda Pomoč otrokom še po starem Kot kaže otroški dodatek, v preteklosti najpogostejša socialna pomoč družinam, vsaj letos še obdržal staro vlogo. Država sicer pripravlja zakon o družinskih prejemkih, ki bo razširil krog prejemnikov otroškega dodatka, ker pa še ni sprejet, bo za te vrste družbene pomoči zaenkrat ostal v veljavi še samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči. Po določilih tega sporazuma vsako leto znova ugotavljajo upravičenost do prejemanja tega dodatka in določajo nove zneske. V začetku aprila je skrajni rok, ko naj bi centri za socialno delo zbrali zahtevke. Za koliko bo družbena pomoč otrokom letos popravila družinske proračune prosilcev, zaenkrat še ni znano. Znan pa je ocenjeni povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v Sloveniji, in sicer okoli 30.800 tolarjev. Glede na dogovorjeno raven socialne varnosti na družinskega člana bo znašal cenzus za otroške dodatke približno 13.200 tolarjev. Pri ugotavljanju dohodkovnega položaja družin naj bi se upoštevali neto dohodki v obračunskem obdobju od januarja do vključno decembra 1992. Družin v stiski je vse več, k temu pa so tudi na Gorenjskem v veliki meri pripomogli stečaji, odpuščanje delavcev v mnogih tovarnah, rastoča brezposelnost, životarjenje ob zajamčenih ah še nižjih plačah. Pomoč države pride prav, pa naj gre za družbeno pomoč otrokom iz (že pokojnega socialističnega) samoupravnega sporazuma, ali pa iz lani uzakonjenega zakona o socialnem varstvu, ki socialno ogroženim omogoča uveljavitev denarnega dodatka. D.Ž. Spet se bo vrtel Vrtiljak Šenčur, marca - Društvo prijateljev mladine iz Šenčurja spet pripravlja zabavno prireditev za otroke in odrasle, imenovano Vrtiljak. Prireditev postaja tradicionalna, saj se bo v nedeljo, 21. marca, ob 16. uri, v Domu krajanov v Šenčurju, zavrtela že dvanajstič. »Vrtiljak oblikujejo domačini, ki sokrajanom poka vse znajo,« je povedala predsednica Društva prijateljev mladine Dragica Mar-kun. »Prireditev temelji na zabavnem tekmovanju med dvema družinama, vmes pa se vrstijo nastopi malih plesalcev (Plesne šole Kranj in Plesne šole Urška iz Ljubljane), glasbenikov, recitatorjev in drugih. Povabili smo vrsto znanih v Šenčurju portnikov, in sicer alpskega smučarja Gregorja Grilca, skakalca Roka Polajnarja in Jureta akrobatskega smučarja Aleša Markuna, atletinjo Marcelo Umnik, kolesarja Srečka Glivarja, alpinista Mateja Kranjca, lokostrelca Vlada Sitarja in zakonca Podržaj...Trgali pa nam bodo Čuki. Upamo, da bo tudi letošnji Vrtiljak zabaven kot vedno.« D.Ž, Tržiški in kranjski krvodajalci Rdeči križ Slovenije je marca vabi na krvodajalske akcije ljudi iz 28 slovenskih krajev. 22. marca bodo kri darovali tudi trodajalci. Ta april pa je načrtovana 12-dnevna krvodajalska akcija za Kranjčane in okoličane. Imenovano vodstvo gorenjskega zdravstva Svet zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske je že konec prejšnjega meseca imenoval svoje vodstvo. Vršilec dolžnosti direktorja je postal Jože Veternik, diplomirani ekonomist, strokovni vodja zavoda pa zdravnik, dr. Aleš Paternoster. TTEPMMO Ljubljanska I.KRrmi JL Ju! ^k«/ JLJLJL^ \J j - I0X' 064/221*112 F0T0 HtFI VIDEO /za hotelom Jelen/ PTT podjetje Kranj, p.o. Kranj, Mirka Vadnova 13 zbira ponudbe za IZVAJANJE GRADBENIH DEL v letu 1993 — izkopi in zasipi jarkov za polaganje telefonskih kablov in ozemljitev — izdelava kabelske kanalizacije — izkop in zasip jam za postavitev telefonskih drogov — podbijanje cestišč in asfaltiranih površin — čiščenje jaškov kabelske kanalizacije — vzidava zidnih omaric Kandidati naj ponudbe, skupaj s potrdilom o registraciji za navedena dela, oddajo v zaprti kuverti z napisom "Ponudba za gradbena dela" v roku 8 dni po objavi na naslov: PTT podjetje Kranj, p.o. Kranj, Mirka Vadnova 13 PE Telekomunikacije Informacije po telefonu 262-253. MERCATOR - IZBIRA KRANJ, do o., Maistrov trg 7 ODDAJA V NAJEM 1. Prodajno skladiščne prostore gradbenega materiala v Hrast- ju 52 z uporabno površino: —prodajalna s pisarno in podstreho 524 m2 —adaptirana skladišča s podstreho v izmerah 750 m2, 740 m2, 778 m2 in 698 m2 — tri skladišča s podstreho v izmeri po 740 m2 — asfaltirano dvorišče 4560 m2 —utrjeno zemljišče z gramozom 3365 m2 Najem je možen v kompleksu ali po posameznih prostorih. 2 Montažni kiosk za prodajo sadja in zelenjave na Planini II, Ul Lojzeta Hrovata 5 v izmeri 23,5 m2 z urejenim predprostorom Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku. Od interesentov pričakujemo pisne ponudbe v roku 8 dni od objave. Ogled je možen ob delavnikih od 7. -15. ure. Vse dodatne informacije po tel št. 064/217-479. KULTURA UREJA: LE A MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava č\ano\ Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevi-sa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Janez Pelko. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. V bistroju Želva razstavlja risbe Ana Cajnko, v pizzeri-ji Bistr'ca V Mojstrani razstavlja gimnazijec Damijan Hrovatčr-nobele in barvne fotografije. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled akvareli Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij J usti Fink, kandidata mojstra fotografija KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini. BLED - V gradu Grimšče razstavlja planinski slikar - samouk France Kreuzer, član Dolika Jesenice. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu je vsak dan od 9. do 17. ure na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Uran v mineralih, v rudah in v Žirovskem vrhu. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Marko Jakše. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak vsak dan od 9. do 17. ure razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Peter Pokom. TRŽlC - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled postne slike iz Loma. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Marina Banovce. V kavarni Veronika razstavlja akvarele in gvaše akad. slikar Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 uprizorili ljubezensko igro Barbare Hi-eng Samobor HANA TIGER za abonma rumeni, izven in konto. Jutri, v sredo, bodo predstavo ponovili za abonma zeleni, izven in konto. V četrtek, 18. marca, pa bo predstava za abonma četrtek, izven in konto. JESENICE: MUZEJSKI VEČER - V Kosovi graščini bo v četrtek, 18. marca, ob 18. uri v okviru muzejskega večera ing. Borut Razinger govoril o dragem, okrasnem in umetnem kamenju. ŠKOFJA LOKA: DIAPOZITIVI V knjižnici I Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri v večeru z diapozitivi Izidor Tašič iz Ljubljane predstavil Iran. RADOVLJICA: POTOPIS - V dvoranici radovljiške knjižnice bosta danes, v torek, ob 19.30 v potopisnem predavanju z diapozitivi Jaro Kneževič in Andrej Gartner predstavila brazilske gozdove. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN S predstavo Molierove komedije Janez Klada ali kaznovani soprog v izvedbi gledališke skupine DPD Svobode Ziri na odru Gledališča Tone Cufar na Jesenicah se je konec minulega tedna začelo letošnje srečanje odraslih gledaliških skupin na Gorenjskem. Ze nekaj let se srečanje gorenjskih gledaliških skupin ne odvija v tradicionalno organiziranem okviru enega odra. Pač pa posamezne gledališke skupine gostujejo na različnih odrih po vsej Gorenjski. Te vrste srečanje "v gosteh" ima seveda svoje prednosti, saj se ljubiteljski gledališčniki pojavijo na odrih, kamor jih morda redkeje zanese gostovanjska izbira. Selektor letošnjega srečanja, ki poteka do 3. aprila pod naslovom S Te-spisovim vozom po Gorenjskem, Marjan Bevk je za letošnji pregled gledališke ustvarjalnosti na ljubiteljskih odrih izbral poleg žirovske predstave še Podeželanko v izvedbi Gledališča Tone Cufar, Vzornega soproga v izvedbi mladinske gledališke skupine PD Zgornji Tuhinj, Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni v izvedbi DPD Svboboda Boh. Bela, Tolmun in kamen v izvedbi gledališče skupine KUD Jezersko, predstavo Loškega odra Zares čuden par in predstavo Komisija za umore v izvedbi KUD Triglav Srednja vas. S to predstavo se bo letošnji pregled tudi zaključil in sicer v gradu Grimšče, kjer bo tudi podelitev priznanj in pogovor s selektorjem. • L. M. LUTKOVNO SREČANJE SAŠE _KUMPA_ Kranj - V gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici bo jutri, v sredo dopoldne, srečanje gorenjskih lutkovnih skupin. Letošnji selektor Marjan Bevk je za srečanje izbral pet predstav: grad Gradič Lutkovne skupine škratki iz vrtca pri OŠ Šenčur, Sonce in megla v izvedbi Lutkovne skupine Dobra misel pri Oš Ivana Groharja škofja Loka, Zlati violinski ključ bo predstavila skupina Lutke čez cesto. Slončka Leopolda bo zaigrala Lutkovna skupina Glasbene mladine Jesenice, Dva zmerjavca pa bo predstavilo Lutkovno gledališče Kranj. OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto POMOĆNIKA(ICO) KUHARICE Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Pogoji: Poklicna živilska aH gostinska sola - smer kuhar. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Oš Ivana Groharja škofja Loka, Podlubnik 1 Fotografska retrospektiva PESTER FOTOGRAFSKI IZRAZ škofja Loka - Z retrospektivo svojega skoraj štiri desetletja trajajočega ukvarjanja s fotografijo se te dni v galeriji Fara na prvi samostojni fotorazstavi - potem ko ima za seboj že vsaj petdeset sodelovanj na različnih razstavah doma in v tujini - predstavlja ing- >e Pokorn, član Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. ___ Čeprav se je tudi v okviru tako živahnega foto kluba, kot je škofjeloški Anton Ažbe, vsekakor pomembno pojavljati na skupinskih fotografskih razstavah, pa je vendarle samostojna fotografska razstava tisto, zaradi česar tudi ljubiteljski fotograf ne glede na desetletja ukvarjanja s fotografijo, obrne list, kot se reče. Ing. Peter Pokorn se ukvarja s fotografijo že kar štiri desetletja, za prvo samostojno razstavo retrospektivnega značaja pa se je odločil šele zdaj. V škofjeloški galeriji Fara je predstavljen izbor fotografij na teme, ki so avtorja -fotografa prvega razreda (z izpolnjenimi pogoji za kandidata mojstra fotografije) vsa leta najbolj zanimale. Ko se je prijavil še kot študent arhitekture na prvo mednarodno študentsko razstavo fotografije v Ljubljani, pač ni pričakoval, da bo že kot začetnik posegel takoj tudi po prvi nagradi. Med svoje pomembnejše uspehe pa sam uvršča priznanje za barvni diapozitiv na mednarodni razstavi planinske fotografije v italijanski Gorici in pa priznanje za diapozitiv Jadranje v mraku na vvim-bledonskem natečaju za fotografijo Dobro življenje. Fotografski aparat ga je potem še bolj zvesto spremljal, ko je uporabljal fotografijo kot sredstvo za dokumentacijo na primer dokumentiranje dvorcev Reke Dubrovačke, dokumentacija Sv. Križa na Vipavskem in tudi kasneje, ko je s fotoaparatom iskal kozolce od Ziljske doline do Bele krajine za knjigo Arhitektura slovenskega kozolca avtorja Marjana Mušiča. Temu prvemu priznanju je sledilo še nekaj pomembnejših nagrad tako doma Ne nazadnje lahko nekatere fotografije gledamo tudi kot m ce nostalgičen spomin na čas • ko se je še zdelo, da urbani* ' kot tudi v tujini. Zadnje priznanje je iz lanskega leta in sicer nagrada za kolekcijo diapozitivov na natečaju Razpad v avstrijskem Deutschlandsbergu. Tako kot vsi fotografi se je ukvarjal večinoma s črnobelo fotografijo, nato pa seveda pustil, da je skoraj docela prevladala abarvna fotografija. "Nisem pa seveda prepričan, da se ne bom ponovno povrnil k črnobeli fotografiji," pravi ing. Pokorn. "V svetu fotografije se sicer občasno pojavljajo trendi in prav zdaj ponovno dobiva na veljavi črnobela fotografija, za katero seveda fotografi dobro vedo, da je v svojem izpovednem izrazu močnejša od barvne. Pri črnobeli fotografiji se avtor izkaže s kompozicijo, tehniko, zahtevnim izpovednim izrazom, pri barvni pa so ti kriteriji lahko ohlapnejši. Od nekaj so se največji mojstri fotografije izražali s črnobelo fotografijo, manj z barvno." DPD Svoboda Bohinjska Bela DOMAČA PREDSTAVA NA BOHINJSKI BELI Igralska skupina DPD Svoboda na Bohinjski Beli je pripravila komedijo Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev. Igra je nastala na osnovi italijanske commedie delParte Trije rogonosci in je splet različnih ljubezenskih dogodivščin poročenih ali samskih junakov. V komediji nastopajo trije zakonski pari (igrajo jih Sandi Zevnik, Bernarda Zevnik, Milan Krivec, Irena Kristan, Vinko Bric in Martina Burja), trije samski moški (Jani Jamar, Marko Soklič in Janko Zmitek) ter mati (Simona Ravnik) enega od mla deničev, ki se, tako kot njegovi prijatelji, preizkuša v ljubezenskih podvigih. Oktavova mati je edina, ki opozarja pred nečisto-vanjem in zastopa moralo vzdržnosti, a to počne na patetičen in prismuknjen način, /ato učinkuje smešno in avanturističnega dogajanja ne more preprečiti. Igra tako izzveni kot hvalnica senzualnim užitkom in mladostni strasti, njeni junaki ne po/najo predsodkov in svoje življenje spreminjajo v niz frivolnih pustolovščin. Kot v starih komedijah ima tudi v Jovanovičevi igri osrednje mesto služabnik, ki vodi in zapleta številne dogodke, jih komentira, se blagohotno norčuje iz plejbojev in uživa v zmešnjavi, ki jo ustvarjajo vsevprek zaljubljeni spogledljiva in spogledljiv-ke. A ker je dogajanje Jovanovičeve igre postavljeno v sodobni čas, Stoppino ni več pravi, starodavni služabnik, ampak uslužbenec, ki skrbi za gospodarjeve stike z javnostjo. To pa je seveda mišljeno ironično, saj plejbojevi stiki nikakor niso poslovne narave. Gledališka skupina na Bohinjski Beli je uresničila svoj osnovni namen: občinstvu je ponudila zabavno, veselo in živahno predstavo. Režiser Anton Kelbl je našel pravi način izvedbe, saj je igralce usmerjal v precej stilizirano in hkrati dovolj nazorno igro. Estetsko dimenzijo pa je igri dodala koreografija Franca Podjeda, ki je posebej učinkovita v začetnem delu predstave. Franc Podjcd je tudi avtor glasbe, na katero igralci pojejo Jovanovičeve songe. Nastopajoči so zaigrali dovolj uglašeno, najpomembnejše pa se mi zdi dejstvo, da je bila njihova igra sproščena in igriva Tako režiser kot člani ansambla so pokazali tudi pravo mero dobrega okusa in niso pretiravali z nazornostjo prikazovanja ljubezenskih scen. Zaigrali so na preprosti, stilizirani sceni, ki jo je izdelal Marko Smrekar in nas najbolj zabavali s prizori, v katerih uporabljajo ogromen otroški voziček - v njem je skrit ljubimec, ki se na tako nenavaden način tihotapi v hišo poročene ženske Posrečene barvite kostume, katerih barve in vzorci nakazujejo pripadnost posamičnim parom, je oblikovala Jožica Vrečko Z mentorskim svetovanjem pa je pri nastanku predstave sodeloval tudi Matija Milčinski • Mirjam Novak Retrospektivni pregled fotografskega dela za razstavljalca pač ni najbolj enostavna zadeva. Čeprav ga je mikalo, da bi za to svojo prvo samostojno razstavo izbral le eno temo, vendar pa je ubral težavnejšo pot in iz svojega ogromnega opusa predstavil svoj fotografski pogled na svet, kakor ga je zamikal že pred leti in kakor ga vidi v zadnjem času. Zato je lahko na ciklusu pokrajinske fotografije predstavil škofjeloško pokrajino, ki jo tako fotografi kot likovniki nenehno upodabljajo pa svoj poseben način in iz redkih zornih kotov. cija ne bo kot poplava zali'3 prav vso bližnjo mestno okolico. Pravzaprav je bil zveS spremljevalec vsake spremeni; be, ki se je pokazana na urban' podobi njegovega mesta. Sam pravi, da ima sicer arhitekt Tone Mlakar te vrste fotografs^' ga gradiva vsekakor več, sam spremlja s fotografijo te spremembe le zadnjih petintrideset let. Peter Pokorn tudi na tej razstavi predstavlja svoj poseben odnos do ohranjanja stavbne arhitekture tako v mestu kot tudi izven mesta. Kozolci, ti tip'" čni spremljevalci slovenske pokrajine, in druga stavbna dediščina predvsem kmečko stav tipi- barstvo tako pod Alpami tudi južneje tja do Istre s »r čnimi kažuni. Iz oblice tovrst nega gradiva, ki ga je dovol} z3 nastanek ene ali več monografij, je tokrat s tehtnim premislekom izbral le nekaj fotografskih skupin, da bi povedal, *a' ko se včasih zna poigrat" barvnimi ploskvami, potem se mu oko kamere preseli k vedno atraktivnemu in dinamičnem" športu, da bi potem spet pr'Pe' Ijal pred oko kamere spokojn0 mehkobo škofjeloškega hribovja v različnih letnih časih ■ Lea Mencinger KULTURI SLABO KAŽE Ce bo država namenila kulturi okoli trideset odstotka* t0 ne denarja kot lani, kot to prinaša predlog državnega pror»cU '„ksi bo pomenilo zgolj manjše gmotne podpore kulturi, pač p* " pomeni tudi dobršen del ukinjanja dejavnostL^— ■ celo vr- Zaradi takšnih obetov je med kulturnimi delavci že s'|S'lVirU k"'; sto protestov, svoje pa bodo lahko povedali tudi jutri na / r0tes11 turnih delavcev v Cankarjevem domu \ Ljubljani Ah bod*1 [retjjn° kaj zalegli, je seveda vprašanje, vendar pa bi posledice /• po-zmanjšanega kulturnega proračuna imele domala katastra .^jjčih-sledice v kulturi: drastično skrčeno število predstav v g pnavlja' manj razstav v galerijah, manj glasbenih prireditev, manj nja kulturnih spomenikov, še manj knjig itd. . tudi Pr? Bre/ dvoma bo krčenje denarnih sredstev imelo posledice ejel| denarju, ki ga kulturi namenjajo po občinah. Ce bodo se ve ^ ^u takšno proračunsko ra/mišl|aii|c Kakšne posledice u}CK0,\lfllCe maniianie te tako majhnih kulturnih sredstev za občinske ali gledališko dejavnost? Knjige v knjižnicah si pač ni mog^. tojati /a astronomsko izposoj ni no, vstop v galerije naj ne ,cjaii5-kaj, kar bi si lahko privoščili na redke čase. tudi vstopnice zai » tfc če na i ne bi bile le nekaj, kar je rezervirano le za prem a/proda' glede na ogromno izposojo v knjižnicah, ne glede na vedno ^ ^jvjSna ne gledališke predstave, ostaja kulturna dejavnost denarn jC na od dotacij - in to ne glede i/ katerega naslova pnh.i|.i|" . ,nno ku že tako skrčena sredstva za kulturo pa gotovo obetajo mra turno vzdušje - vendar pa ne samo v kulturi. SLIKARSKI AKTI FRANCA VOZLA V razstavišču Veronika v Kamniku razstavlja akademski slik« FRANC VOZEL iz Kranja.___,—£ --"--—'---jn poo[' SI,k i, 1 rane Vo/cl sod. med slikarje, ki so končali rctln' '^jji pfl plomski studii v začetku osemdesetih let na Ijubljanikl "KSO Jfc/p metu Berniku, k... m ostalo brez vpliva v njegov vcZiino Vo/lovo vscsko/i razpoznavno figurativno slikarstvo * ^flO človeško figuro. P^lmir st \ II pi av zaprav na eno samo temo. to je kot moški akt Vozlova platna velikega ali večjega orm rf|eV||dJg prav študije "velikega akta" (telo v naravni velikosti čio*'«5* neobičajnih pozah ITI izvedbah krotov.čenja in prepic"Jamske s j. teles, zamaknjenosti ali v gibanju. Včasih so to pravc k0 10 M dije človeškega telesa, ki kažejo na avtorjevo^Ko^.^ *° V,j S° ~ Idi* d.je človeškega telesa, k. kažejo na avtorjevo .£ ^ „ • karsko znanje ter poznavanje človeške anatomije. J"^j*** vse bolj skico/ni. podan, bolj kot metafore človekov^ sC„h » tudi dokaz solidnega likovnega zi • v" Akademija za > podane z i/m oplemenitena z grafizmi anatomsl k-ga je vsc7" pijan. dala študentom Akademija za likovno umetnost v j ^ |(J ,n I ranca Vozla so podane z izrazilo slikarsko poicz . nske risbe m včasih v *<■ oplemenitena z grafizmi anatomske risi* -..... t koveika telesa, ki jim je odvzeta vsakršna i^j*£SS t.teta. slikana v rdeče-rjavih tonih na nevtralno-/«! ^ z n ; (komplementarni bat mu odnosi), nam v svoji ru/j ^ ob£ečl0*j(r bed m v svoji j,, t,bčečl< govorico pripovedujcio o naši minljivosti 'ačasiios i R 0 smo mrlič, na dopustu') V Vozlov.h slikan dišče sveta" in "k zlj.va v svoji nemoč nosi srf (Vsi smo mrliči na dopustu!) V v*~rv~ . tl rona stvarstva", temveč bedna k ca'u loči. drugič groteskna v minljiv ^ ^b^' "vsekakor je slikarstvo I ranca Vozla pre'^'''^,'^et a človeka. ,.izpetega med silnice, k, ohvladu,C« I)|J$,n VP° Tor<*, 16. marca 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Bivši lastniki bodo imeli 20 do 25-odstotni delež IBI se je sporazumel z bivšimi lastniki Kranj, 12. marca - Kranjski IBI se je med prvimi sporazumel z bivšimi lastniki, 4. toarca so podpisali sporazum, v katerem pa vseh stvari zaradi pomanjkljive pravne P°«lage niso mogli razčistiti. Vendar pa ima IBI odprta vrata za postopek lastnica, zakon pa zelo kritično ocenjujejo, saj je krivičen do zaposlenih v tovarnah, J> so dobro gospodarile. IBI je vrsto let veljal za eno naših najboljših tovarn, tudi la«sko leto so zaključili z nekaj dobička, najmanj za pol leta pa imajo naročil do- Delavci dobrih tovarn bodo prikrajšani V IBI-ju imajo zaradi sporazuma z bivšimi lastniki prižgano zeleno luč z lastninjenje. Verjetno pa bomo imeli glede na vrednost podjetja veliko težav, saj računamo na notranji oziroma delavski odkup, pravi direktor Miha Sajovic. Podjetje je namreč vsa leta dobro gospodarilo, skrbelo za lastni kapital, za novo tehnologijo in je zdaj seveda precej vredno. sto"^a ^"^kovem, kjer danes IjJ1 zriana kranjska tovarna so leta 1946 zaplenili Boži- Prin r" Pranovo tovarno ter g. Peljali Tratnikove in Županja str?je. Kranjski IBI ima Unr • denacionalizacijske Cfa ^ Ant°na B°ŽiČa' tnika ha' Leopolda Tra- hov~ In.^ret0 Zupančič, v nji-nenfm imenu se zdaj v glav-zurn P°80varJaJ° dediii- Spora-ga dS° že dosegli, podpisali so skirn marCa ^toreJ Pred zakon" kovi orn za vložitev zahtevka j* manjka le Prahov podpis, venie na službeni poti v tujini, 1Qar bo to le formalnost. Ve?Llastnlki ne bodo imeli ^gjetrtinskega deleža zahodi denacionalizacijskih neDr v so v IB,-JU ocenili micvm,čnine (stavbe in nepre-lij0^,ne). ki so vredne 22,3 mi-da raxmark- Težko pa je seve-n0st a'' DO t0 Prava vred-saj ^ P°stopku privatizacije, še nj .el°dologija ocenjevanja seved. °ncno znana- Zato Je a težko natančno reči, ko- IhT februarJa direktorju rQ Poslalo vabilo na Prlr°L° glede Božičeve v '0zhe na registracijo ■fPoredne firme Žakard. /eJPrav v trenutku, ko so *spora zumeli z bivšimi m je Božič pritožbo ls'niki 4o?,tnJ1, b*JJe ena od točk »t?rlVOra Tudl v tem pri- lnr*j ,S0dišie caPlJ° z°- življenje likšen delež bodo v tovarni imeli bivši lastniki. Na nepremičninah Božičev delež znaša 1,5 milijona mark, Prahov 2,1 milijona mark, preostalima dvema so bili odvzeti le stroji. Skupaj so bili stroji vredni 2,1 milijona mark, Božičev delež znaša približno 900 tisoč mark in Prahov približno milijon mark. Delež bivših lastnikov na nepremičninah in strojih je torej približno 22-od-stoten. Odprto ostaja vprašanje zaplenjenega denarja na bančnem računu V sporazumu so pustili odprto vprašanje zaplenjenega denarja na Božičevem in Praho-vem bančnem računu, ki sta leta 1946 imela vsak po približno 4 milijone tedanjih dinarjev, skupaj torej 8 milijonov dinarjev, kar je danes vredno približno 1 milijon mark. Seveda tudi ta denar spada v denacionalizacijski zahtevek, odprto pa je vprašanje, je to dolžna vrniti država ali IBI, tudi pravno stvar še ni jasna, saj nima pravnih osnov. IBI je bil namreč ustanovljen šele leta 1947, torej leto dni po zaplembi Božičeve in Prahove tovarne. IBI je tedaj dobil od države približno 8 milijonov dinarjev posojila za obratna sredstva. O tem delu denacionalizacij-skega zahtevka bo torej moral odločati upravni organ. Če torej prištejemo še ta del denacionalizacijskega zahteva, se bo delež bivših lastnikov v IBI-ju povzel pa največ 25 odstotkov. Lani se je zataknilo pri vzporedni firmi Žakard Anton Božič, ki je denacionalizacijski upravičenec po očetu, je povedal, da so zahtevke dali na začetku leta 1990 in jih nato v začetku leta 1992 dopolnili z ustrezno dokumentacijo. Zataknilo pa se je pred dobrim letom dni, ko je vodstvo IBI-ja ustanovilo vzporedno firmo Žakard. Tedaj se je pritožil na registracijo Zakar-da. Direktor IBI-ja Miha Sajovic je dejal, da so Žakard ustanovili, da bi v Nemčiji dobili bančno posojilo za nakup novih strojev. Banke so bile tedaj pripravljene dati posojilo, vendar nemški Hermes (tik pred vojno) ni smel več dajati garancij, da bi kupili tri avtomate za predenje. Zato so ustanovili Žakard, vsi delavci naj bi vanj vplačali delnice in s tem denarjem naj bi kupili stroje. Kakorkoli je že bilo, sporazum so zdaj dosegli, Anton Božič sicer ni dejal, da je v IBI-ju šlo za poskus divje privatizacije, vsekakor pa bi jih bilo manj, če bi vsak razlaščenec reagiral tako hitro, kot je sam. Naš lastninski delež bo ostal v tovarni, tudi drugi denacionalizacijski upravičenci tako mislijo, je dejal Anton Božič. Zainteresirani so, da kapital ostane v tovarni, ki dobro dela, zato je ne želi raztrgati. Tudi za denar, ki so ga leta 1946 Božiču in Prahu zaplenili na bančnem računu, bi raje kot obveznice iz državnega odškodninskega sklada imela delež v tovarni. V IBI-ju so v zadnjem letu zaposlenost s 530 znižali na 420 ljudi, kar 80 jih je zaradi beneficirane delovne dobe šlo v pokoj, nihče ni šel na zavod za zaposlovanje. Povprečna neto plača znaša 41.340 tolarjev, izplačujejo jih redno, normalno so izplačali tudi regres. Lansko leto zaključili z nekaj dobička Kranjski IBI je bil vrsto let znan kot ena najboljših tovarn, tudi zdaj dobro poslujejo. Lansko leto so zaključili z nekaj dobička, znašal je 2,4 milijona tolarjev. Po izpadu jugoslovanskega trga zdaj pritiska recesija na Zahodu, v zadnjih mesecih lanskega leta jih je dodatno udaril padec italijanske lire in angleškega funta, saj na njuno območje izvažajo največ, surovine pa kupujejo v markah in dolarjih. Izvozili so kar 92 odstotkov proizvodnje (vrednostno 88 odstotkov), z naročili so pokriti za pol leta. Obseg proizvodnje je lani padel za 15 odstotkov v primerjavi z najboljšimi leti (1988, 1989), letošnji načrt izpolnjujejo 103-odstotno. Likvidnostno so stabilni, plače izplačujejo redno, sproti tudi obveznosti, računa niso imeli blokiranega niti en dan. Kljub temu da tako kot druge izvozne tovarne morajo nositi težo stabilizacije. Inflacija je bila lani 92,9-odstotna, za dobrih 90 odstotkov so porasla dajatve, tečaj pa je za dobrih 60 odstotkov. • M. Volčjak y^Senetljiv zasuk na skupščini delničarjev Hranilnice LON Efzar ostaja direktor LON-a 12 S*» «« da?arCa " Govor'ce, da je v Hranilnici LON marsikaj na-k di '*kaz I U.pravni odbor Uto odstavil direktorja, so se na skupil *' Sal so d l uu r.esn'cne- Toda prišlo je do presenetljivega zasuje* Peri|af ",CarJi po vročih prepirih (bolje rečeno pranju umaza-0o«»; J e 39-odstotno podprli upravni odbor ter ga nato razre- I "" ^Osti rili i ln '»volil nifarJev k razočaranih odšlo, vendar je večina le osta-anHu|Ce ^JjJ "Pravni odbor, Slavko Erzar pa ostaja direktor Hrani|, »Ur, ^''^stanovllJ:?^ v Kranju Je prodaji delnic, saj so računali v.a.ijujc proaaji aeinic, saj so računan vendar •v,iena Januarja lani, na 6,2 milijona, dosegli pa 19,4 PostODLJe zaradi dolgotrajnega milijona tolarjev ustanovitvena dovot Za Pridobitev uradne- jo jc a-)'J,'Ja 'ani. Ustanovilo 1 7,6 1 ,e'ničarJev, ki so vloži-|»ejio rS°na tolarJev. S kas-0 delni? ajo dclnic se je števi-Ustanov J.ev Povečalo na 164, *Cn "! ^aPital Je v 264 a tnu r'"" Da na 19,4 Pet h JCV Hra"ilnica si L ■ varčevai?ese.cih Pridobila m> Ck£\ki SO ime,i ob 3 Je bila L JeV\ Zel° "W a menjalnica, ljudje hrani ° računov PSirnP°SlUJe le' njCj osebam ?n^n.° 66 milijonov '^skeL^Pozitov n>ci odprtih Hranilnica 1 manjšimi k« so imele t>of*eBa letaTT- °b konc" &gala s »Z silnica raz-! h°2it°v, ve4čim,,Voni tolarjev SL°d eneRa riIna Jc bila veza- "a "spe?n?\?nju dcnaria PeJna Prav tako pri nega kapitala. Manj uspešna pa je bila hranilnica pri plasiranju denarja, saj so računali na 8,8 milijona tolarjev prihodka od obrestne marže, dosegli pa le 2,75 milijona tolarjev, tudi ob upoštevanju, da so začeli poslovati nekaj mesecev kasneje, postavljenega cilja niso dosegli. V prvem letu delničarji res še niso pričakovali dobička, toda tudi izgube ne. Pod črto lanskega leta pa je 2,5 milijona tolarjev nepokrite izgube, ki naj bi jo pokrili letos. Toda o vsem tem delničarji na skupščini niso veliko govorili, saj se je že z uvodnim nastopom direktorja Slavka Erzarja vnel oster prepir. Izkazalo se je, da je prelomil besedo, ki jo je dal upravnemu odboru (da bo iz osebnih razlogov odstopil) in od delničarjev je zahteval, da glasujejo o njegovi zaupnici. Upravni odbor je tako moral poveda- ti, kaj očita Erzarju oziroma zakaj so ga 2. marca razrešili in namesto njega začasno postavili Janeza Hafnerja, člana upravnega odbora. Upravni odbor je namreč ugotovil, da je Slavko Erzar pri svojem delu večkrat bistveno prekoračil pooblastila in to z očitnim namenom osebnega okoriščanja na škodo Hranilnice. Tako je 1. decembra lani dal 800 tisoč tolarjev posojila svojemu podjetju Global, 14. decembra lani pa 330 tisoč tolarjev in februarja letos pa 700 tisoč tolarjev pa podjetju E-Fond, kjer je prav tako direktor. Vsa ta posojila niso bila ustrezno zavarovana, dal jih je praktično sam sebi, čeprav je upravni odbor že 2. novembra lani sklenil, da podjetje E-Pond ne more biti posojilojemalec, ker ni kreditno sposobno. Poleg tega je hranilnica julija lani in januarja deponirala pri podjetju Nika d.d. 20 milijonov tolarjev, kar je bilo v nasprotju s poslovno politiko, ki jo je določil upravni odbor. Sam je tudi odločil, da bo hranilnica dajala štipendije in jo podelil svoji hčeri ter sam s sabo sklenil delovno razmerje v hranilnici. Slavko Erzar vseh teh obtožb ni zanikal, dejal je, da je do petka vrnil vsa posojila, kakor je zahteval upravni odbor (je to res ali ne, ni potrdil nihče) in da je reševal ugled Globala, ki od konca lanskega junija ne posluje več, ker ima blokiran žiro račun. Glasovanje je pokazalo, da upravni odbor ni dobil podpore za svoje ukrepe, saj jih je podprlo le 39 odstotkov delničarjev, nakar je za njegovo razrešitev glasovalo 55,84 odstotka delničarjev. Več razočaranih delničarjev je tedaj odšlo, predsednik upravnega odbora Matjaž Kaše z besedami, odločili ste se za nezakonitosti in nepravilno poslovanje. Vendar je večina delničarjev ostala in izvolila nov upravni odbor, ki ga sestavljajo štirje predstavniki delničarjev (Stane Vreček, Bojan Majic, Igor Rupar in predstavnik posredniške hiše Nika) ter trije neodvisni strokovnjaki, ki jih bodo izvolili na prihodnji skupščini. • M. Volčjak TJT.niT'Nrn Ljubljanska 1. KRANJ lAJVimU tel.-fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ Zanimiva ponudba Gorenjske banke Pol v tolarjih, pol v markah Kranj, 15. marca - Kako se bodo odzvali varčevalci, ki imajo v Gorenjski banki še zamrznjene devize, je težko napovedati, saj prave varčevalce bolj kot dvig deviz zanimajo obresti. Ponudba je zanimiva predvsem za obrtnike in podjetnike, ki bodo del denarja dobili na roko, do treh let vezana sredstva pa bodo seveda uporabna kot depozit, ki ga potrebujejo za zavarovanje posojil. Ponudba temelji na tolarsko-devizni kombinaciji, ki je po mnenju poznavalcev najbolj stabilna, saj se s tem vsaj deloma izognete tveganju zaradi morebitnega skoka tečaja, po drugi strani pa seveda ni nobena skrivnost, da se je v zadnjih dveh letih bolj splačalo vezati tolarje. Varčevalci, ki imajo na "starih" vlogah več kot 2.000 mark, se lahko odločijo na nakup državnih obveznic, ki jih bo nato banka takoj odkupila. Tistim, ki imajo do 5.000 mark, bodo ob podpisu pogodbe v tolarjih izplačali polovico vsote, drugo polovico pa v markah vezali za dobo enega leta. Tistim, ki imajo več kot 5.000 mark, pa bodo takoj izplačali 25 odstotkov vloge in sicer 12,5 odstotka v tolarjih in 12,5 odstotka v devizah, preostalih 75 odstotkov pa vezali v banki in sicer polovico v tolarjih in polovico v devizah. Tretjina bo vezana nad eno leto, druga tretjina nad dve leti in tretja tretjina nad tri leta. Najkasneje v treh letih bodo torej prišli do zamrznjenih deviz, medtem ko s pomočjo zakona lahko pridejo v petih letih. Gorenjska banka je te dni tem varčevalcem poslala pisma, v katerih podrobneje pojasnjuje, kakšen bo postopek za varčevalce, ki se bodo odločili za državne obveznice. Do 30. aprila morajo banki poslati zahtevek, na njihovi osnovi bo banka do 30. junija pridobila obveznice Republike Slovenije in jih varčevalcem izročila do 31. julija. Znesek obveznice se bo glasil na stanje stare devizne hranilne vloge, pripisane bodo obresti do dneva izdaje obveznic. Končni znesek podpisane pogodbe bo torej znan šele, ko bo znan datum izdaje državnih obveznic (predvidoma 30. junija) in bo bo banka obveznice prevzela, jih izročila varčevalcem in takoj odkupila (predvidoma do 31. julija). Varčevalcem, ki bodo želeli s tolarji, s katerimi bodo prosto razpolagali, kupiti devize, bo banka omogočila nakup. Seveda pa bodo v Gorenjski banki varčevalcem, ki se bodo tako odločili, omogočili izkoristiti zakonske možnosti pri odmrznitvi deviz. • M. Volčjak Popravek V petkovi prilogi o DOHODNINI se nam je pri RAZPOREDU sprejemanja napovedi v občini JESENICE vrinila napaka. Zmotili smo se pri datumu pobiranja napovedi v krajevni skupnosti PODMEŽAKUA, kjer jih bodo sprejemali 18. marca od 10. do 18. ure in ne 15. marca, kakor smo pomotoma objavili. Za neljubo napako se opravičujemo. RENAULT SERVIS-TRGOVINA Srečo Reliberger REJVAULT Racovnik 26, Železniki - Tel: 064 - 66 - 384 ❖ pooblaščeni RENAULT SERVIS ❖ prodaja originalnih rezervnih delov RENAULT ❖ prodaja vozil celotnega programa REN AUIT in VOLVO O prodaja rezervnih delov za vozila ZASTAVA, GOLE LADA <> kleparska in ličarska popravila vseh vrst osebnih avtomobilov OBVESTILO UPNIKOM V STEČAJNI ZADEVI ŠT. 25/90 LES. d.d. V STEČAJU LJUBLJANA Obveščamo upnike v stečajni zadevi št. 25/90 nad Les d.d. v stečaju Ljubljana, ki teče pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani Enota v Ljubljani o naslednjem: 1. da je bil 5. marca 1993 potrjen osnutek za glavno delitev stečajne mase dolžnika Les d.d. v stečaju Ljubljana, 2. da je narok za obravnavanje osnutka za glavno delitev določen za 2. marca 1993, ob 9. uri v konferenčni dvorani Temeljnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9. 3. da je vsota priznanih in prerekanih terjatev, ki se upoštevajo pri glavni delitvi 285.971.660,00 SIT, stanje vnovčene denarne mase 14^.50X).000,00 SIT in znesek za izplačilo oz. rezervacijo po odbitku sodnih taks 140.000.000,00 SIT, vse na dan 28. februarja 1993. Sorazmerni delež izplačila oz. rezervacije terjatev je tako 48,9559 odstotka. 4. da je sklep o potrditvi glavne delitve in osnutek glavne delitve v času od 10. marca 1993 dalje na vpogled pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Temeljnem sodišču v Kranju in na Zvezi potrošnikov Slovenije, Linhartova 13/111 v Ljubljani. Stečajni upravitelj POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Škoda Forman 135 LX 500 + 48 sprememb .Ko so pred štirimi leti v češki Škodi naredili prvi model favorit, leto kasneje pa še karavanski forman, najbrž niso računali na tolikšen tržni uspeh, kot ga imajo ti avtomobili danes. Poroka s Volks-wagnom in štiri leta življenja na avtomobilskem svetu so rodila letošnjih 548 sprememb na obeh modelih. Spremembe so zahtevale tudi nove oznake: skromnejše opremljene izvedbe so zdaj označene z LX, bogatejše pa z GLX. Pri tem mi je že od vsega začetka bolj pri srcu karavanski forman. Vsaj na pogled je skladnejši od favorita, čeprav ne more skriti svoje osnove. Konstruktorji so svoje delo opravili mojstrsko, vendar preprosto: forman je za dobrih štirideset centimetrov podaljšan, na zadnjem delu so mu vstavili dve trapezasti okni, vse ostalo pa je tako kot pri favoritu. To pomeni tudi enako medosno razdaljo, kar z vidika skladnosti sicer ni najlepše, vendar pri vožnji ni moteče. Po novem pa imata oba modela novo spred- , Polepšana armaturna plošča in nov volanski obroč njo masko, ki je v prid tudi boljšemu hlajenju, nov prednji odbijač in vratne kljuke (končno tudi na prtljažnih vratih). Temeljita prenova je vidna predvsem v notranjosti: rjavo barvo na armaturi je zamenjala antracitno črna, na novo so vključno s kljukami obdelali tapete vrat, v barvni skladnosti pa so tudi sedežne prevleke. Povsem novi, predvsem pa preglednejši so merilniki na armaturni plošči, nov in manjši pa je tudi volanski obroč. Vse skupaj je poleg večje uporabnosti naravnano k lepšemu videzu, ki je zdaj manj plastičen'. Udobje in prostoren prtljažni prostor Kmetijski pridelki na tržnicah * Krompir: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga prodajajo od 40 do 50 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 45 tolarjev. * Jabolka: za kilogram je treba odšteti približno eno nemško marko oz. od 60 do 66 tolarjev. * Jajca: na večini slovenskih tržnic jih ponujajo po II do 13 tolarjev, na kranjski po 12. * Čebula: med tržnicami so velike cenovne razlike - na ljubljanski jo je mogoče kupiti že po 55 tolarjev za kilogram, na kranjski po 70, na novogoriški pa po 100 tolarjev za kilogram. * Fižol: cena je 150 do 180 tolarjev za kilogram, na kranjski tržnici 160 tolarjev. * Česen: je najdražji na kranjski tržnici, kjer ga prodajajo tudi po 400 tolarjev za kilogram, medtem ko ga na ljubljanski in mari borski po 300 tolarjev, na murskosoboški pa celo po 260 tolarjev. * Zelje: kranjska tržnica je po ceni v "zlati sredini", za kilogram je treba odšteti 90 tolarjev. * Solata, na večini tržnic je po 180 tolarjev za kilogram KOROTAN d.o.o. Struževo 20, Kranj, tel. 217-943 SEMENSKA KORUZA (hibridl BC) - 280 SIT/kg Koliko za pujske? Pregled s slovenskih sejmišč je tudi dober "cenovni barometer". Na večini sejmišč je za pujske, stare 8 do 14 tednov in težke 18 do 30 kilogramov, treba odšteti 300 do 350 tolarjev, na nekaterih pa tudi več. Cene v zadrugah Gozdarsko kmetijska zadruga Sv. Katarina, Slap pri Tržiču, je začela formalno poslovati 17. februarja letos. Poglejmo, po kakšnih cenah odkupuje les in po koliko prodaja umetna gnojila in drug kmetijski reprodukcijski material! odkupna cena odkupna cena - 10 H prom. (v SIT/mJ) davek (v SI I / m t) lesni sortiment * okrogli les (smreka, jelka) I. 8.030,00 II. 6.600,00 III. 4.950,00 * gradbeni les 7.260,00 * žagan les (smreka, jelka) I. II. III. 17.820,00 15.400,00 12.100,00 7.300,00 6.000,00 4.500,00 6.600,00 16.200,00 14.000,00 11.000,00 Cene veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste Rok plačila je 15 dni, prometni davek odvede zadruga. Koruzni zdrob prodajajo po 15 tolarjev za kilogram, umetna gnojila KAN po 16,60 za kilogram, NPK 15-15-15 po 22 tolarjev in NPK 15-12-10 po 21,80 tolarja za kilogram. Vse cene so brez prometnega davka. Za gnojila zbirajo naročila do 20. marca, za predplačilo dajejo 2-odstotni popust. Škoda Forman 135 LX: lepotne in tehnične spremembe HVALIMO: velik prtljažnik -ekonomičnost - zmerna cena GRAJAMO: navidezna okornost - premehko vzmetenje Karavansko zasnovani forman je seveda prostorninsko povsem zgleden kombi. Ob 4,15-metrski dolžini je v prtljažniku za 400 litrov prostora, pri podrti zadnji (deljivi) klopi pa več kot zadostnih 1300. Tolikšna prostornina je nadvse primerna za večje družinske prevoze, pa tudi za razne obrtniške namene. Pri tem je dovolj prostora tudi v potniškem delu kabine. Testni avto je imel oznako LX, kar pomeni skromnejše, vendar še vedno dovolj čvrste sedeže, pri ostali opremi pa manjkajo še meglenke in naprave za pranje žarometov. kajti odločnosti mu manjka predvsem pri pospeševanju, medtem ko najvišja hitrost 140 kilometrov na uro zadošča za zmerno hitra potovanja. Novi forman pa je glede lege na cesti povsem dobro kos svojim motornim zmogljivostim, čeprav bi bilo verjetno vozniku in potnikom ljubše, če ne bi bilo zoprnega nagibanja in zvijanja karoserije na ostrejših ovinkih. Izredno dobre pa so zdaj zavore: po težavah pri prejšnjih modelih so se konstruktorji potrudili in naredili mehko, vendar učinkovito prijemajoče zavore. Seveda pa škoda forman ni nikakršen dirkalnik, čeprav je na slovenskem avtomobilskem trgu s svojimi lastnostmi in več kot zmerno ceno povsem brez konkurence. 548 letošnjih sprememb to samo še dodatno potrjuje. Cena: 8.300 DEM + 361.338,50 SIT (Avtoimpex Ljubljana) Pod motornim pokrovom je večina sprememb nevidnih, zato pa so očitne pri vožnji. Vbrizgavanje goriva nadzoruje Boschev Monomotronic, kar pomeni lepši in tišji tek motorja in tudi manjšo porabo goriva. Pri tem ne bi bilo odveč, če bi motor imel nekaj več moči. Tehnični podatki: kombi s prečno postavljenim štirivaljnim motorjem. Motor: 1289 cem, 43 kW pri 5000 vrtljajih. Dolžina: 4160 mm, širina: 1620 mm, višina: 1425 mm. Prostornina prtljažnika: 400/1300 I. Najvišja hitrost (tovarniška in testna): 140 km/h. Poraba goriva po ECE normah 5,8/ 7,9/ 9,0 I na 100 km. Poraba na testu: 8,6 I/ 100 km. • M. Gregorič, foto: Primož Močnik Peterle med gorenjskimi direktorji Kranj, 15. marca - V četrtek, 18. marca, bo gost kluba gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Govoril bo o povezovanju gospodarskih in zunanjepolitičnih slovenskih interesov, direktorje pa seveda najbolj zanima, ali bo v novem konceptu slovenske zunanje politike oziroma graditve profesionalne diplomacije več prostora za gospodarstvo in reševanje njegovih težav na mednarodni ravni. Slovenščina, jezik naš vsakdanji Nekaj novih firm ali popravkov njihovih uradnih zaznamb, ki so vpisane v sodni register pri Temeljnem sodišču v Kranju: POLY - KOP Kranj, K & K TRADE Kranj, BANTALE COM-MERCE Kranj, MYTHOS Radovljica, ARCE Kranj, BIG MARK Mojstrana, ESO Kranj, BAAS Kranj, HELIX Kranj, RG COMMERCE Kamna Gorica, F-AIR Križe, BOCK Kranj, IVAX Kranjska Gora, FLY Šenčur, SPEDOR Zabnica, ALSOFT GEO WAY Kranjska Gora, ARTA DESK i EN Bohinjsko jezero, GANGWAY MUSIC Kranj, EURO DESIGN Žirovnica in tako dalje v nedogled... (Iz Uradnega lista Slovenije št. 8 z dne 12. februarja 1993. In žal ne samo tega!) Slovenščina pa stoka pod težo tujk in novih spakedrank. Ivanka Korošec KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA DEM ATS HRD A banka KranjfTržič, Jesenice) AVAL Bled, Kranjska gora COPIA Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. EROS {Stari Mayr),Kranj GE0SS Medvode HRAN8.NICAL0N, d. d. Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HIP0TEKARNA BANKA, Jesenic* INVEST Škofja Loka LB-Gorenjska banka Kranj MERKUR-Partner Kranj UEflKUR-ŽeteznHka postaja Kranj MIKEL Stražišče OTOK Bled POŠTNA BANKA,d. d. (na poŠtah) SHP-Sk>v. hran. m pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice VVILFAN Kranj W1LFAN Radovljica F-AIR d. o. o. Tržit 65.00 64,55 65,30 64,00 65,30 65,20 65,05 65,20 63,90 65,30 64.90 64,52 64,52 65,30 64,64 60,80 65,00 64,52 65.00 63,00 65.10 65,30 67.00 66,70 66,50 66,20 66,00 66,20 65,99 65,80 66,00 66,20 65,25 64,85 64,85 65,80 66,31 65,50 66.00 64,65 66.00 66.10 66.00 9.12 9,10 9.15 9.10 9.15 9,10 9,10 9,23 9,00 9.17 9,22 9,16 9,16 9,10 9,15 8,80 9,10 9,16 9.20 8,78 9.12 9,15 9.60 9,45 9.35 9,40 9.40 9,40 9,35 9,36 9.50 9,39 9.27 9,21 9,21 9.35 9.41 9,19 9.40 9,21 9.40 9.40 9.35 6.20 8,00 7,00 9,00 7,00 8,50 5,00 10,W 5,50 8,90 6,00 10.00 .5.00 9.00 5,00 8,00 3.90 8.50 6,00 10.00 500 8,00 65,05 66,25 9,11 9,38 Pri nakupa in prodaji SKB in MERKUR zaračunavat« 1% provizije, pri prodaji DEM 5900 ali več paA5^ Borzno poročilo Kot ste že bili seznanjeni, je od lanskega leta moč kupljen vrednostne papirje hraniti v Centralni depotni hiši. To hranjen) je za investitorja brezplačno, če pa ga želi dvigniti - fizično - P'j1 ča za to 0,1 % provizijo. Ce imate papirje deponirane v Central depotni hiši, poskrbi le-ta za vnovčenje. Prav zaradi uskladit?t trgovanja na borzi s poslovanjem Centralnega depoja se je 14 . bljanska borza odločila za trgovanje na parketu borze z obvezrti cami brez kuponov. Trgovanje brez kuponov naj bi se začelo j& dni pred njihovo zapadlostjo. Po pravilih depoja se operacij? ^ obveznicami do vključno tri delovne dni pred zapadlostjo tekoč ga kupona opravljajo s kuponom, po tem datumu pa brez. K se borzne transakcije poravnajo šele dva dni po sklenitvi posi • bodo obveznice kotirale s kuponom do vključno pet delovnih ari pred zapadlostjo, po tem pa brez kupona. Npr., če je zapadlo kupona 1.4.. poteka trgovanje z obveznicami s kuponom do i • marca, po tem datumu pa brez kupona. Ocenjujemo, da bo za radi tega tečaj obveznicam padle že pet dni pred zapadlostjo ' ne ob zapadlosti, kot se je to dogajalo doslej. V začetku meseca so govorice o nujnosti devalvacije tolarja^ povzročile povečano povpraševanje po tuji efektivi. Vrednost W* larja se je res znižala, vendar ne kot ukrep centralne banke atn-pak zaradi povečanega povpraševanja po tuji efektivi v menja nicah. To kar se je dogajalo ni bila devalvacija, ampak deprec'a' cija. Uradni tečaj Banke Slovenije namreč ni nič drugega ponderirano povprečje tržnih tečajev za določeno preteklo dobje. Ker se tečaj tolarja oblikuje na podlagi ponudbe i" P ^ praševanja podjetij in posameznikov, torej drsi, deva'va J. na potrebna. Tako so si nekateri realizirali spekulativne doblC , -e račun listih, ki so kupovali precenjeno efektivo. Tudi v p?1"'' ni pričakovati večje rasti tečajev, plače so zamrznjene. ta* ifl se bodo devizni prihranki pretekali nazaj v tolarje in p°v: j0 večjo ponudbo deviz. Običajno se devalvacijska Pr'^a^0}>i^li odrazijo tudi na borzi. Tako so dogodki v menjalnicah vp tudi na relativno visoke tečaje obveznic. Moramo pa UgO ..^ da so bili skoki tečajev bistveno manjši kot pri menfi}?-i«iO' markah in so se začeli umirjati ter postopno tudi padati, rr ^ ča situacija je lahko nekaterim borznim posrednikom, seve dovolj veliki masi nakupov, prinesla solidne zaslužke. Pripravila borzna posrednica LB Gorenjske banke d.d. Kr»»J Mira Dragonja. BORZNI POSREDNIKI keL; 064/217*271] t»L 294 fax:212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.djtt**™ Ko želite svojemu kapitalu dati dmgaCno^^^ rte* ril' Devizna knjižica na geslo Kranj, II. marca - Gorenjska banka ponuja deviznim va^jc0n cem tudi devizne knjižice na geslo, kar je zdaj tudi pn "as ^ sko možno, drugod po svetu pa je to dolgo v navadi in vs^, sijo devize čez mejo, to dobro vedo. Stvar je preprosta' bcSr namesto osebnih podatkov poveste le geslo (dogovorje .^^ni-do), ki nato pri poslovanju z banko nadomešča osebno co. Banka podatkov ne preverja, deponira le geslo zara ^ ^Q p$ ce. Devizne knjižice na geslo ne smete odnesti iz držaje, lahko poslujete le v bančni enoti, kjer ste knjižico odpr SATELITSKI SISTEMI PAfiE OD 7 60 brtf DALJE gGLAS Ljubljanska banka d.d. bo znižala obresti Možen sprejem 2 sat. z eno parabolo, 2 sat % 2 parabolama alt vrtljivi sistem ti vse možne? «at. programe. NOVO: sat. digitalni radia GRUNI) MONTIRAMO KLASIČNE ANTENSKE SISTEME Vtrgovftri nudimo televisorje, videorec. GOLDST<5t (A ves material se antenske In sat. sisteme. \\ ANTENSKE NAPRAVE Titov trg 22 \ KRANJ, 064/212 1Q7 x ur Kranj, 15. marca - Ljubljanska banka d.d. iz Ljubljane j^igor*' dala, da bo s I. aprilom znižala obresti za kratkoročna čna posojila pravnim in fizičnim osebam. ^ po*^' Tako bo znašala splošna obrestna mera za kra^°r,sC(jaj v "\ la prvovrstnim komitentom ponovem 13,5 odstotka i ,50 ponu od 15 do 20 odstotkov), za dolgoročna posoju 'da|jnJ« stotkov (sedaj med 15 in 26 odstotki). Banka bo 00 ^.^0 sioiKOV (scuaj mco 1? m zo uumuhi;. \ uPt)f še uveljavljala tudi indeksiranje glavnice posojila valorizacijske ali valutne klavzule. -a j d• P'lfU Druge aktivne obrestne mere bo Ljubljanska na ,„» Ijj' f gajala gibanju splošnih obrestnih mer. Konkretna w^ bO^Ji /.1 posamezno posojilo bo odvisna od namena ICTC s)>(t.nK-" komitenta in oblike zavarovanja posojila Banka svojih posojilnih obrestnih mer redno objavljala. Slavko Urbane, kmet iz Zadrage Krava spredaj molze "Koruza je za prašiče, ne pa za krave." Zadraga - Urbančevi iz Zadrage so lani v kranjsko Mlekarno oddali 161.961 litrov mleka oz. povprečno 443 litrov na dan. Po količini oddanega mleka so bili na desetem mestu, po povprečnem deležu beljakovin (3,35 odstotka) pa med tstimi, ki sso Presegli količino sto tisoč litrov, na prvem To je bil tudi^razlog, da smo jih obiskali in se s 30-letnlm Slavkom, bodočim prevzemnikom kmetije, "zapletli" v krajši pogovor. * Slavko, lahko na kratko Predstavite kmetijo! "Naša kmetija je razmeroma Majhna. Imamo osem hektarjev kmetijske zemlje, od katere io bomo 1,7 hektarja morali še meliorirati, hektar zemlje v najemu in osem hektarjev gozda, k« pa ga je vetrolom 1984 leta tako močno razredčil, da ne Predstavlja pomembnejšega v»ra zaslužka. Pred tremi leti Sfno dokončali nov hlev na Prosto rejo in uredili molzišče, v katerem lahko naenkrat mol-zemo tri krave. Redimo 65 glav živine, od tega 22 krav. Večina je črnpbele pasme, tri pa so si-mentalske. Na usmeritev kmetije v prirejo mleka smo se pripravljali več let, sicer pa smo Se še pred tremi leti na kmetiji ukvarjali s pridelovanjem krompirja in z živinorejo Na leto smo pridelali okrog sto ton krompirja (v letu obilne letine smo ga v nakelsko zadrugo °ddali 89 ton, kar je še vedno zadružni rekord"), ob tem pa srno redili še okrog dvajset go-Vedi. čeprav smo za pridelovale in spravilo krompirja imeli Vse potrebne stroje in je bila odkupna cena vsaj v nekaterih 'etih zelo spodbudna, pa me je *e vseskozi zelo veselilo delo z ?,Vlno Ko smo zgradili nov ™ev. ni bilo druge izbire, kot °a smo zaradi pomanjkanja *ernljišč pridelovanje krompirja opUstj|j in se povsem usme-v Prirejo mleka ." * Je bil prehod težak? "Da novozgrajeni hlev ne bi bil napol prazen, smo kupili nekaj brejih telic pri Krču na Jezerski cesti v Kranju in pri drugih kmetih V prvem letu, ko smo živino preselili v nov hlev in povečali čredo, smo v kranjsko Mlekarno oddali okrog 140 tisoč litrov mleka, lani skoraj 162 tisoč, za letos načrtujemo okrog 180 tisoč, sicer pa je naš cilj 200 tisoč litrov. Hlev še povečujemo, ker predvidevamo, da se bo pri nas koncentracija prireje mleka povečevala tako, kot se je v kmetijsko razvitih evropskih državah " * Na odkupnem otmoč/u kranjske Mlekarne je bila letos kar precej burna razprava o zaostrovanju meril za oddajanje mleka oz. o novem dogovoru o ugotavljanju kakovosti m plačevanju mleka. Kakšno je vaše mnenje? . 'Če Hočemo v Evropo, mo-*ramo sprejeti tudi evropska merila In norme. Vem da je to za marsikoga boleče, vendar pa Je zdaj enako boleče, kot bo, denimo, čez pet let. Slovenija potrebuje enoten pravilnik, ki bo odpravit sedanje razlike med mlekarnami OZ. odkupnimi območji, In za vse enako postavil mejo med kakovostnim in neka-kovostntm mlekom, zavedam se, da so pri nas precejšnji presežki mleka, vendar se ml zdi bolje problem reševati s pravilnikom kot pa a kontingenti. Edino merilo za oddajanje In odkup mleka naj bo kakovost, ne pa kaj drugega." vi, ki spodbujajo količino beljakovin v mleku. Ugotavljamo, da je koruza je krma za prašiče, ne pa za krave. Žal nas država z ugodnimi cenami (pod dvanajst tolarjev za kilogram) 'sili", da jo krmimo. Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je naredila veliko napako, ko je po lanski suši uvozila in regresirala velike količine koruze. Bolje bi bilo, če bi kmetom ponudila ječmen, pšenico, oves... Da pri krmljenju ne delamo napamet, krmo redno dajemo v analizo. Zelo pomembno je znanje. Nasvet, da naj si kmet vsak dan vsaj pol ure časa vzame za izpopolnjevanje, poskušam upoštevati, sicer pa nam s koristnimi nasveti pomagata tudi kmetijska svetovalca Matjaž Meglic in mag. Miran Naglic. Z mastitisom nimamo problemov, za molžo si vedno vzamemo čas in nikoli pretirano ne hitimo. Ker so izkušnje pokazale, da se vsako vznemirjanje krav pozna na mlečnosti, ne dovolimo, da ljudje vstopajo v hlev, kadar bi si zaželeli oz. takrat, ko živina počiva." * Med kmetijami, ki so lam* oddale v mlekarno več kot sto tisoč litrov mleka, je mleko z vaše kmetije vsebovalo tudi največ beljakovin (3,35 odstotka). Čeprav ni pričakovati, da bi Izdali vse skrivnosti, pa bi bilo vendarle bilo zanimivo zvedeti, kako vam je to uspelo. "Star ljudski pregovor, da "krava spredaj molze", še vedno drži, pa naj ga obračamo tako ali drugače če hočemo imeti dobro krmo, moramo sejati tisto, kar krave rabijo, in veliko vlagati v travnike Pri pripravi krmil dodajamo tudi sno- * Pripravlja se kmečki štrajk. Boste šli "na barikade"? 'O štrajku lahko govorijo le gospodje. Jaz živine ne morem pustiti same niti en dan. Odkupna cena mleka je res problem, saj je skoraj eno leto enaka, vendar pa je mleko v trgovini že zdaj dovolj drago za tiste, ki na mesec zaslužijo le 15 do 20 tisoč tolarjev. Mislim, da bi morali v okviru sedanje maloprodajne cene poiskati pravičnejša razmerja med prirejo, predelavo in trgovino." * Nekdaj ste bili član nakelske zadruge, lani pa ste skupaj s somišljeniki ustanovili Gorenjsko mlekarsko zadrugo. "To je edina zadruga, ki je res kmetova in po njihovi volji. Združuje kmete z enakimi problemi, interesi in željami." • C. Zaplotnik °bčni zbor gozdarsko kmetijske zadruge Sv. Katarina . Na referendumu za odcepitev h? "»»k. zadruge z območja Jo.endola In Loma naj bi v nedeljo na re-*'endumu glasovali o odcepitvi Iz tržlške zadruge. Če bo večina za, do ''Polnjen pogoj za razdružitev premoženja. lah Storilcem. 14. marca - Del kmetov Itjftojj« Loma In Jolendola )e ie ob koncu o na P°dlagi Markovtčevega zakona tllak rU8ah "»tonovil svojo gozdarsko kme-0«»»L**druflo- Kw •• !• V*!*)« Slovenl|a kol WO,,,a ,n *PWjala ««>| zadružni zari, ' *• I* *adruga morala prilagoditi novim •»Uari f?m" Po »Platlr« je bila registrirana |a-rečun i *' 17 tobruarja pa |e dobila svo| druo i Mt#,a todl formalno poslovati. Za-18 h* M *da| 38 članov, od katerih jih je ••t km tudl w tri'*w »drugI, okrog trlde-«- *matov z območja Jelendola In Loma pa MULI - - Na občnem zboru so dali pobudo, da bi tržiška občina za gozdove z območja Jelendola in Loma, ki so (bodo) po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov postala last občine, dala koncesijo gozdarski kmetijski zadrugi Sv. Katarina. Kmečki protest Predstavniki kmetov pri predsedniku vlade Ljubljana - Če bo šlo vse po predvidenem scenariju, potem naj bi kmetje že danes, v torek, zasedli prostore ministrstev za kmetijstvo in gozdarstvo (dr. Osterc) ter za ekonomske odnose in razvoj (dr. Kračun) ter prostore vlade; zasedba pa naj bi trajala vse do četrtka. Ali bo do zasedbe dejansko prišlo, je veliko odvisno od tega, kaj so se na včerajšnjem popoldanskem sestanku dogovorili predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ministra dr. Jože Osterc in dr. Davorin Kračun ter predstavniki kmetov - dr. Franc Zagožen, predsednik kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki, Ivan Oman, predsednik kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih, in Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Zahteve kmetov podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je obljubila, da bo s skupino strokovnjakov preverila (cenovna) razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino. • C. Z. Izginila tradicionalna podoba (pašnih) planin Pastirski stanovi so postali počitniške hišice Mnogi novi lastniki, ki so "reševali" propadanje stavb in arhitekturno dediščino, so s kičastimi rešitvami le prispevali k razvrednotenju prvobitne pokrajine. Bled - Ko je pred tremi, štirimi desetletji zaradi odnosa oblasti do (zasebnega) kmetijstva začelo upadati zanimanje za visokogorsko pašništvo, se je hkrati začel proces, ki so ga v javnem zavodu Triglavski narodni park poimenovali kot "izginjanje tradicionalne podobe planin in s tem krajinske identitete v območju parka". Opuščanje planin se je po eni strani odrazilo v zaraščanju, po drugi pa v propadanju pastirskih stanov in drugih kmetijskih gospodarskih stavb. Ko so na planinah opustili pašništvo in sirarstvo, je tja "vdrlo" vi-kendaštvo, ki je hleve, senike, stanove, staje in sirarne spremenilo v počitniške hišice, jih ogradilo z "novodobnimi plotovi" in po možnosti zaneslo na planine še neavtohtono rastlinstvo. S spremembo namembnosti se je praviloma spremenila tudi zunanjost stavb. Nekateri so jih dozidali ali nadzidali (in tako spremenili razmerje stavb), drugi so vnesli nove, za območje neznačilne gradbene materiale, tretji so spremenili posamezne arhitekturne detalje ali vnesli nove.. Čeprav so novi lastniki dolga leta prepričevali javnost, da s tem le rešujejo propadanje stavb in arhitekturne dediščine, pa v javnem zavodu Triglavski narodni park menijo, da je takšno mišljenje zlagano. To utemeljujejo s tem, da so skoraj vse počitniške hišice, ki so nastale iz kmetijskih gospodarskih stavb, dokaz slabega okusa in strokovnega neznanja njihovih lastnikov in razvrednotenje prvobitne kulturne krajine s kičastimi rešitvami. Nekateri predeli so v celoti izgubili svojo prvobitnost ter nekdanje krajinske in arhitekturne značilnosti. To še posebej velja za planino Zajamniki, Uskovnico, Voje, Goreljek, Jelje, Vogar, Ukane, Vrsnik, Trento, Bavščico, Loško Koritnico, planine Blato, Pri jezeru in Viševnik, za Mežaklo, Gorjuše in Belsko planino. Seveda pa tako ni bilo le na pašnih planinah v območju Triglavskega narodnega parka, ampak še marsikje na Gorenjskem in v Sloveniji. # C. Z. »•mo v tr4lšk| K°t je v adrugi. ^e Predal "edel»° na občnem zboru zadru-!e ^ovoustan? predsednik Jenez Godnov, dal gosDnrt °V Jena zadruga naslednica ne-9fi Ta je bi!« ?i° Zel° močne lomske zadru-Drez skieDB ka ,eta proti voli' km«tov (in ooenega zbora) pripojena k trži- ški zadrugi, ki pa je del zemljišča (1901 kvadratni meter) in 40 odstotkov ostalega premoženja odprodala Novoustanovljna zadruga je že vložila na tržiško občino zahtevo za vrnitev vsega odvzetega in tudi kasneje prodanega premoženja ter za izdajo začasne odredbe, s katero bi lastnikoma oz upra-vljalcema, Gozdnemu gospodarstvu Kranju in Mercatorju Rožnik - Preskrba Tržič prepovedali "odsvojitev in obremenitev nepremičnin". V zadružnem domu na Slapu 23, ki ga zadruga Sv Katarina zahteva nazaj, je tudi stanovanje, ki pa je po stanovanjskem zakonu (kljub pritožbi tržiške zadruge) že prešlo v last stanovalcev Da bi zadruga lahko prišla nazaj do svojega premoženja, bodo v nedeljo razpisali referendum, na katerem se bodo člani tržiške zadruge z območja Jelendola in Loma odločali za odcepitev iz tržiške zadruge Če bo večina glasovala "za", bo po bese- dah Janeza Godnova že izpolnjen pogoj za razdružitev premoženja med zadrugama Kot je dejal predsednik tržiške zadruge Janez Meglic - Tič, se v njihovi zadrugi za zdaj niso upali odločiti o vrnitvi zadružnega doma na Slapu zadrugi Sv. Katarina, saj je okrog trideset kmetov z območja jelendolske in lomske doline včlanjenih v tržiško zadrugo Na občnem zboru so sprejeli tudi zadružna pravila, ki članom ne predpisujejo obsega poslovanja (prodaje pridelkov in nakupa reprodukcijskega materiala) z zadrugo Obvezni zadružni delež je 500 mark, od tega naj bi 300 mark plačali do 30. junija letos, razliko pa iz dobička zadruge (če tega ne bo dovolj, pa iz lastnih žepov) do konca prihodnjega leta V začetku bo zadruga delaia brez redno zaposlenih, za poslovanje bo skrbel predsednik zadruge, kasneje pa bodo zaposlili komercialista Za člane zadruge bodo uveljavili nekatere ugodnosti, ki jih sicer nečlani ne bodo imeli • C. Zaplotnik Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje, Kmetijska svetovalna služba Medvode, Kmečka mladina občine Ljubljana - Šiška in SLS podružnica Ljubljana - Šiška vas vabijo na regijsko kviz tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO ki bo v petek, 26. marca, ob 19.30 v dvorani krajevne skupnosti v Pimičah pri Medvodah. Sodelovalo bo 16 ekip kmečke mladine iz vseh občin ljubljanske regije. Dostop do Pimič je iz smeri Ljubljana - Tacen ali prek Smlednika. Prireditev bodo popestrili z bogatim kulturnim programom. Nastopili bodo: ansambel Radius, cerkveni pevski zbor Zg. Pirniče, harmonikar Marko Gubane in učenci osnovne šole Pirniče s skečem. Bogate nagrade sponzorjev so namenjene tudi Vam, obiskovalcem. LUDVIK STARE Sp Brnik 81,64207 Cerklie tel 064/ 422-665 tel mfax 064/422-053 Dolgoletni proizvajalec kmetijske mehanizacije, ki je poznan predvsem po kvalitetni izdelavi raznih vrst kultivatorjev in predsetvenikov, ki so primerni za obdelavo različnih zemljišč. Priključitev je možna na traktorje od 18 do 100 RS.V zadnjem času smo razvili kvalitetno travniško brano, ki je primerna predvsem za kvalitetno prevleko travnih površin. Z njo rušo dobesedno cepimo. Dobro smo založeni z vsemi rezervnimi deli. Kmetijski nasvet OB ZAČETKU PAŠE Zima se izteka in približuje se nova rastna sezona. Za dober uspeh paše Je potrebno že pred začetkom pašne sezone pripraviti na pašniku vse potrebno, da bo rast in raba travne ruše čim boljša. Pozabiti ne smemo tudi na pripravo živali. Hlevski način reje pozimi in zimski obrok krme se močno razlikuje od pogojev na paši. Prireja bo boljša pri živalih, ki jih bomo počasi privadili na nove pogoje. SPOMLADANSKA OSKRBA PAŠNIKA Za pašo so najprimernejša blago nagnjena zemljišča, kjer se voda hitro odteka, če imamo probleme z zadrževanjem vode na pašniku, je treba najprej urediti drenažo. Na prevlažnih zemljiščih bo živina uničila rušo, taka mesta pa so tudi legla različnih zajedalcev. Pred začetkom paše je treba ponovno napeti žico ograje, ki smo jo v jeseni pred snegom spustili na tla. Dotrajano žico zamenjamo. Bodeče žice ne priporočamo, saj se živina na njej poškoduje. Na pašniku poberemo kamenje, veje in drugo, ter pograbimo listje. Če je zmrzal privzdignila travno rušo, jo je koristno povaljati, da pridejo korenine ponovno v stik z zemljo. Tudi brananje travne ruše je koristen ukrep. Z njim poravnamo krtine in kravjake, ki so ostali iz prejšnjega leta. Ob tem tudi odpremo travno rušo, da zrak lažje prodre do korenin, kar ugodno vpliva na rast in pridelek travne ruše. Pri gnojenju pašnikov moramo upoštevati zalo-ženost zemlje s posameznimi rastlinskimi hranili. Za to je potrebno narediti analizo zemlje. Gnojenje planiramo na osnovi predvidene intenzivnosti rabe (koliko živali bomo pasli na določeni površini) s tem, da odštejemo hranila, ki jih pusti na pašniku živina med pašno sezono. Pri planirani intenzivnosti 2 GV2/ha moramo dodati letno: 200 kg/ha dušika 60 kg/ha fosforja 50 kg/ha kalija ali v gnojilih. • zgodaj spomladi 400 do 500 kg/ha NPK 13:10:12 ali NPK 15:15:15 • po vsaki paši ali košnji pa še: na boljših zemljah 150 kg/ha KAN na slabših zemljah pa 200 kg/ha NPK 18:9:9 ali 17:8:9. Kadar ni na voljo navedenih mešanic za dognojevanje, si pomagamo tako, da zmešamo enako količino gnojila NPK 15:15:15 in KAN-a. če smo z analizo zemlje ugotovili, da je reakcija pod pH 5,5 na lažjih tleh oziroma pod pH 6 na težjih tleh, je treba zemljo apniti. Najprimernejši čas je jeseni, lahko pa apnimo tudi spomladi. Hlevski gnoj trosimo jeseni, gnojevko pa lahko polivamo tudi zgodaj spomladi (razredčeno v razmerju 1:0,5). Z organskimi gnojili gnojimo čredinke, ki jih bomo spomladi najprej pokosili. S pašo moramo začeti zgodaj spomladi, ko Je ruša visoka 5-7 cm. Najprej popasemo 1/3 pašnika, tako da je živina v vsakem pregonu 2 do 3 dni. Na ta način zadržimo rast ruše in zagotovimo stopničavost ruše, ki zagotavlja optimalen obrok paše skozi vso pašno sezono. Po 8 do 12 dneh, ko je živina tako popasla in "pregazila" prvo tretjino čredink, začnemo z normalno polobročno pašo v drugi tretjini čredink. Ko smo popasli to, se vrnemo v prvo čredinko prve tretjine, kjer smo pašo začeli. Tretjo tretjino pašnika moramo pokositi zelo zgodaj, da bomo imeli kakovostno pašo pozneje, ko bo živina popasla rušo v ostalih pregonih in bo trava tu ponovno zrasla. Pleveli na pašniku zmanjšujejo pridelek paše, saj jih živina ne mara, nekateri pa so celo strupeni. Nadležen plevel je ščavje, ki ga zatiramo s herbicidom Asulox 4 l/ha pred cvetenjem. V času bujne rasti lahko uporabimo herbicid Harmo-ny 30 g/ha. Najbolje je, da tretirano čredinko pustimo v košnjo, saj le tako zagotovimo varnostno dobo (karenco). PRIPRAVA ŽIVINE NA PAŠO Živina, ki smo jo redili vso zimo v hlevu in krmili s konzervirano krmo, se mora postopoma privaditi na nove klimatske razmere in spremenjen krmni obrok. Prehod na pašo naj traja vsaj 14 dni. V tem času postopno povečujemo delež paše v obroku. Prehod izvedemo tako, da spustimo živino prvi dan v prvo čredinko prve tretjine pašnika za 2 uri. Postopoma vsak dan povečujemo čas zadrževanja živine na pašniku, tako da je po dobrem tednu živina zunaj že 7 do 8 ur, kolikor rabi, da se do sitega napase. Živino spustimo po vsej čredinki, da ima dovolj prostora. Po dveh oziroma treh dneh spustimo živino v naslednjo čredinko. Do 14. dne naj dobi živina v hlevu še ves zimski obrok, naslednjih 14 dni pa še polovico. Vso pašno sezono moramo zagotoviti živini dovolj vode in mineralov. Oskrbo z vodo uredimo tako, da prestavljamo napajališče iz čredinke v čredinko. S tem se izognemo uničenju ruše na delu pašnika, kjer je napajališče. Z drisko, ki traja daljše obdobje izgubi živina veliko mineralov, zato je treba na pašniku urediti posode, ki zavarujejo mineralno mešanico pred izpiranjem s padavinami Drisko bomo preprečili, če bomo krmili živini v prehodnem obdobju kakovostno seno ali silažo z več kot 30 odstotkov sušine. Ekološke razmere pri nas so zelo ugodne za razmnoževanje in širjenje želodčno-črevesnih in pljučnih zajedalcev. Okužene živali izločajo z iztrebki veliko število jajčec, s katerimi se okužijo ostale živali na pašniku. Da bi to preprečili, moramo 14 dni pred začetkom paše živali dehel- mintizirati (dati sredstvo proti zajedalcem). Iz'0' čeni zajedalci ostanejo z iztrebki v hlevu in Jif1 živina ne raznaša po pašniku. Mag. Miran NAGLIC Predavanja Gnojenje in apnenje kmetijskih zemljišč Hotavlje - Kmetijska svetovalna služba organizira v okviru zimskega izobraževanja kmetov predavanje mag. Mirana Naglica o gnojenju in apnenju kmetijskih zemljišč-Predavanje bo v četrtek, 18. marca, ob 15.30 v dvorani zadružnega doma na Hota-vljah. Vzgoja in nega rož Sovodenj, Trebija, ŽJrl - Kmetijska svetovalna služba, turistično društvo in aktiv žena Žiri vabijo v petek, 19. marca, ob 17. uri v dom Partizana v Žiri na predavanje vrtnarja Jožeta Antolina iz Dorfarjev o vzgoji in negi rož. Predavanje bodo popestrili z diapozitivi, možen pa bo tudi nakup rož. Enaki predavanji bosta v soboto ob 15. uri v gasilskem domu na Trebiji, v nedeljo ob 9. uri pa še v zadružnem domu na Sovodnju.# C. Z. Cenjene kupce obveščamo, da smo tudi letos pripravili bogato ponudbo naših artiklov, tudi iz uvoza v še večjem izboru - po programih: • Program vrtnin in cvetic: čez 150 različnih vrst vrtnin, okrog 100 raznovrstnih cvetic izredno široka paleta pomladanskih čebulic pilirano seme - pa za vrtičkarje, ki znajo ceniti kakovostno seme. Za večje potrošnike smo uvedli večja pakiranja, ki za zmerno ceno vsebuje trikratno količino semen male vrečice. • Program poljščin: nudi kakovostna semena detelj, trav, travnodeteljnih mešanic, okrasnih trav, krmnih poljščin, jarih žit, semenskega krompirja in ozimnih žit. Živinorejcem oziroma hobv rejcem domačih živali pa nudimo: O žitarice (koruza, oves, ječmen, proso, pšenice, zm9si žit), krmila beljakovinskega izvora (sojine tropine, sončnične tropine) • kompletna močna krmila (za perutnino, za goveda, za prašiče, za kunce) • mešanice za zunanje ptice (zmesi sončnice, lan, konoplja) • mineralno vitaminske dodatke (premikse, vitamine, minerale, zdravila brez recepta) • NUS - proizvode (pšenično krmilno moko, otrobe, pesne rezance, pivske tropine) • humani merkantil: fižol, ješprenj, kašo itd. • Program agrokemičnega blaga: • mineralna gnojila, dušična in različne vrste NPK gnojil (tekoča in organska gnojila) • zemlje, šote, substrati • sredstva za varstvo rastlin (fungicidi, insekticidi, akaricidi, herbicidi, rodenbicidi, sredstva za dezinfekcijo semen, specialna sredstva za varstvo rastlin, biološki pripravki za varstvo rastlin, enološki pripravki) Tel. za vrtnine: za poljščine: za agrokemijo: zaagroteh. blago: 061/171-431 061/215-031 061/171-433 061/215-510 • Program agro-tehničnega blaga: obsega široko paleto orodij priznanih domačih in tujih proizvajalcev • za zelenjavni vrt: poleg običajnih orodij opozarjamo na komplet otroškega vrtnarskega orodja, opornike za paradižnike, ročne freze in min kalilnike. • za sadovnjak: različne škarje, žage, škropilnice in tudi uvožene cepilne nože. • za okrasni vrt: kosilnice, škarje, cvetlično orodje in podobno Priporočamo električne kosilnice z nitko. Za vse vrtičkarje pa imamo pripravljene: cevi za zalivanje s priključki in razpršilci po izbiri, zalivalke, zaščitne rokavice, zaščitne obleke in posebno ugodno PVC cvetlična korita in lončke firme Marchi Oro. Obiščite naše maloprodajne trgovine po vsej Sloveniji, našo novo diskontno trgovino na Rudniku pri Ljubljani, Dolenjska c. 242in našo specializirano kmetijsko apoteko na dvorišču trgovine na Gosposvetski c. 5 v Ljubljani. Prepričajte se o kakovosti letošnje ponudbe Se priporoča Vaša SEMENARNA Ljubljana ® "®roenoslovd nam za naslednje dni obetajo nadaljevanje razmeroma toplega vremena. ▼ 23. marca, bo mlaj. Ker se Iona spremeni ob ji- uri in 14. minut, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem «|ucu spremenljivo vreme. KRATKA Domači del: l- Mesto rdečega prahu - Orion 0 Rjavela trobenta - Zoran Predin 4 ^h Marlen - Vlado Kreslin ■ ^reva, punca, v južne kraje - Sokoli i- 4ubi m sovraži - Videoseks $• Jutri- Faraoni 8 ^9?nska kri - Oto Pestner g- ^ si moj sonček - Agropop In lnta Marija - Irena Vrčkovnik 1U- Krokodilčki - Čuki fredioga; 2 rnm,eday " Lisa Stansfield 3- Jii always love you - Whitney Houston 7 gun to you - En Rage • nope 0f deliverance - Paul MacCartney 1 House of love - East 17 a iJPen it up - Stereo MCS 9 Ki!mits - 2 unlimited 10 n " Charles & Eddie • Urdinary world - Duran duran Predloga: 2 2fa of roses - Bon lovi ' bteam - Peter Gabriel ^asbena tema: skupina Orion vjij ^a9rado bomo poslali Alenki Kocjančič, Bevkova 20, Rado-l§g?' vi pa nam pošljite dopisnice do sobote, 20, marca na h Poter" ko boste v četrtek ob 16.30 poslušali lestvico, strrjr, 0 Tržič| Balos 4| 64290 Tržič' Tako kot nas vi že ne~ vai;u° Pričakujete, tako mi že nestrpno pričakujemo še več 111 dopisnic, do četrtka. J" KUP0N ZA LESTVICO S?^ČA PESEM: _ j*** GEOLOG: _ ^SL0VNAJ_EMA:- RADIO □HOH In sonce je odkrilo... Ja, tisto sonce, ki si ga vso zimo tako želimo, da nas pogreje in naredi svet lepši, razen če... No, o senčni strani pomladanskega sonca smo spraševali naše sogovornike. O odvečnih stvareh vseh vrst, ki jih pozimi zakrije sivo nebo, snega, včasih pa kar obleka. Tisto s soncem in oblekami in odvečnimi stvarmi seveda na-bolj jezi šibkejši spol, vendar pomladansko sonce vzdrami tudi moške. ZDENKA MEŽNARIČ: — *~ "Kranj je zasvinjano mesto. To me * X trenutno najbolj jezi. Res pa je tudi, da nimam nobene pametne ideje glede tega, kako bi ljudi pripravili do tega, da bi bolj skrbeli za svet okoli sebe. Kilogramom pa tudi na pomlad ne posvečam nobene pozornosti, k sreči se mi s shujševalnimi kurami ni treba ukvarjati." HELENA BRUDAR: "Pozimi sem se zredila za neznanskih ... kilogramov in ker osebne probleme vedno postavljam na prvo mesto, bom te tudi najprej razrešila. Nato bom začela razmišljati malo manj egoistično in se lotila še umazanije, ki jo pomladansko sonce prav tako neusmiljeno razkriva. Čeprav moram priznati, da sem s Kranjem, kar se urejenosti tiče, kar zadovoljna. V primerjavi z Ljubljano je mesto prav čisto." MAGDALENA SAVERNIK: "Oboje me neznansko jezi. Smeti po mestu in odvečni kilogrami, ki jim napovedujem vojno že celo zimo, žal z bolj malo uspeha. Sicer pa se pri hujšanju držim načela "manj hrane plus rekreacija". In tu se zalomi. Prav nič prijetno namreč ni tekati med kupi smeti, ki ležijo povsod naokoli." MARINKA ŠAKANOVIČ: "Posvinjano mesto me neznansko je-. zi, še posebej pa mi grejo na živce ljudje, ki brezskrbno mečejo najrazličnejši papir okoli sebe. S kilogrami se na srečo za enkrat še ne borim in tudi nasploh mislim, da je boj proti odvečni teži lažji - odvisen si le od svoje volje, medtem ko te v bitki za čistejše okolje ovira nemarnost drugih ljudi." BORIS MARGOTA: "Vedno imam idealno težo, ker ves čas pazim na svoje telo. Tudi pozimi. Če se slučajno zredim, takoj poskrbim za to, da spet shujšam. In strategija: šport. Kar pa se tiče zanemarjenega in zasvinjanega Kranja, prav tako svetujem radikalno strategijo: zamenjati župana, ostalo logično sledi." • M. Ahačič, foto: D. Gazvoda in !?a*j* si Mini od politike Hvfk? PotoihMtov načete **naKffi tak?> da pogledajo T akxno drux° lV(>d- %Hšč7V*' denimo- PO"'"'"" tuainem ** dobrem in ak-začelj v Ln-Ptav (V'' doma. Vse lepo in "e'ako\fJV resnici zdaleč muškncu T' *»t u mestne-d<> točke LV'dl y*'J< bilo oke) g0sPodinin' poiro>A v kmečkim tuli?« sePa vi ne bi ukvarja-Bil reče'. d{lt9nerodno Kako naj t "levu IZe Pfinejstim repom kuh«ti „I""01 km- da mora T'o^m'/v $05P°diajiti do- *»a mi^yavi *°dila je kal z neusta- huPih ,n!7"°m P° štrukl/ih. f-lnUdTa(iort'hoviP'>''- b° Pa n ' Kf° vav Prosim, ji j***< S1 mark di> h" ko-dahni : aP«rtmuje ta-^Pek^***l*k°c*pskim v/a*« v k'npredp,xot"' Naj °,'eriJa vn? M 'unum «*fO **° yremeTmcn^ k(" aprd~ UXid*Xaki* kar zmrazi *» JC"tejio devizo, zraven pa država ne blekne ne bev ne mev. Še več: v prvih dveh letih po enoumju je v svojim ministrstvom za turizem šibala po Ameriki in kaj veš kje še vse, da so se davkoplačevalci za glavo prijemali, ker je bila od vseh silnih promocij ena sama poguba. Nato si je verjetno mislila: Pejte se vi z vašim turizmom malo solit in je tozadevno ministrstvo ukinila. Zdaj prihajajo iz turističnih borz naravnost šokantne vesti: kako da je Slovenija borno zastopa- hodile za turisti, ki bi se sprehajali po okoliških hribčkih! Kakšna sveta preproščina in kakšna naivnost, da je na Koroškem kaj takega kar samo od sebe ratalo! Hribček pa dolinica pa balkonček in rožice pa v hlevu kravica, ki muka -in turisti so drveli! Malo mor-gen! Koroški turizem je sistem, ne pa od boga dana priložnost! »Nismo dežela kelnerjev in kuharic,« se je pred debelimi desetletji zadri visok partijski funkcionar ob odpiranju neke- -ir^ATEDNfl- DEŽELA KELNARJEV IN KUHARIC Že pred debe/im/ desetletji je visok partijski funkcionar zarohnel, da smo Industrializirana dežela, ne pa 'dežela kelnarjev in kuharic.* Kdo bi si mislikl, da bodo po porazu enoumja nj$gove besede naravnost preroške, saj danes turizem nikomur sploh nI mar? na, kako za njenimi propagandnimi borznimi pulti ni nikakršnih informacij, kako se za Slovenijo zanimata eden ali dva novinarja - začetnika in kako je moral celo neki turistični slovenski novinar sam kupiti kozarce, da je nazdravil peščici za Slovenijo zainteresiranih kolegov. Skratka: čista nula' Bi pa mi seveda tako radi imeli kakini fletnt kmečke turizme, male kmetijice in zgoraj opisane gospodinje, ki bi se sr-čkano nasmihale in s potico ga metalurškega obrata, le daj so bili »kuharji in kelnerce« globoko užaljeni. A čeprav jim nikoli ni bilo z rožicami postlano, je bil turizem na teh tleh vsaj razpoznavna gospodarska veja, ne pa nebodigatreba, w// danes res nikomur \ploh ni več mar. Kaj šele. da bi se tam. kjer bi se moralo, z mezincem ponugnilo! Kakšen je naš pišmeuharski odnos do turizma, je nadvse ilustrativno pokazal že bivši ameriški predsednik, ki )e last- noročno in v potu lastnega obraza v televizijskem turističnem spotu reklamiral Ameriko: Obiščite USA! Ni mu bilo pod nobeno čast - tu in zdaj pa kvečjemu kakšen novinar naivno pobara kakšno kmečko gospodinjo, kje je njen kmečki turizem, o vsem ostalem ni ne duha ne sluha! Neke debate so se razvile le v tistem primeru, ko so na debelo luftali s promocijskim denarjem - potem pa vse mirno in poklapano je bilo. V deželi, ki v enoumju nikakor ni smela biti druga turistična Koroška, je še obubožani turistični kader, ki ga sploh ni malo, presenetljivo tiho. Čuti, da ima država važnejše opravke: da se vse na hitro in že kako privatizira. potem bomo pa že kako pretegnili tudi turistični voz. Petkrat napačno, kajti ne moreš ti napraviti neko strugi-co iz evropskih turističnih tokov in v nekem momentu, ko ti to pač paše, potegniti eno strukturo gostov na slovenske destinacije! Ko se izključiš, si opleli Saj niso svetovne turistične borze zato, da posamezne države tja hodijo vsako leto lumpat in denar zapravljat! To je profesionalno preštudirana stvar, ne pa nek lah fari! Vse to stopickanje na točki nič bo bumerang. Ko se bodo tudi na ravni države želeli iti turizem, bodo naše kapacitete stare. Nič ne bo klapalo. Prišli bodo kvečjemu kakšni avanturisti, ki jim bo edinim fino, da niso v kakšni visoko profesionalni »deželi kelnerjev in kuharic « Kjer je vse tako strašansko amatersko in improvizirano... • D. Sedej NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler V torek, 16. marca 1993, ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozaba-vno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubijene-ših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Tereza - Marela International 2. Po dekle - Don Juan & Ansambel bratov Avsenik 3. S pesmijo po Sloveniji - Ansambel bratov Avsenik 4. Gospodar svojih poljan - Ansambel Mak z Edvinom Fli-serjem 5. Z dobro voljo - Ansambel Vinka Cverleta PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Ljubezen je prelepa - Ansambel Henčka Burkata 7. Gorenjski nagelj - Ansambel Gašperji 8. Kje je ta Mojca - Štirje kovači 9. Mi smo planinci - Kvartet Spev 10. Lepote Slovenije - Hmeljarski instrumentalni kvintet Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Frančiško Krajnik, Gorenja vas -Reteče 1, Škofja Loka, 64220, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. KUPON: Ime in priimek, Naslov:............. Glasujem za skladbo:.................................... Novi predlog skladbe:................................... Mnenje o oddaji:............................................ Za glasbenega gosta 30,3.93 predlagam: TEREZA Marela International so preko leta največ igrali po nemških pivskih šotorih in športnih dvoranah, kjer so izvajali dve vrsti programa, koncertnega in zabavnega za ples. Pri ZOM Glasbenem založništvu Helidon so izdali novo kaseto s preteklimi uspešnicami in nekaj novimi ter z njo napovedali preusmeritev bolj v zabavno smer, vendar še vedno v narodnozabavni melodiki instrumentalnega kvinteta. To ponazarja naslovna viža priredbe uspešnice Tereza (ki jo ob prepevanju, na televizijskih prireditvah - Lojtrca domačih, Silvestrska oddaja CATV Impulz Kamnik - vizualno enkratno emitira Julija Bartol), popevkarsko pa je zastavljena skladba Svoje duše ne prodam, ki odlično pristoja interpretaciji Ivanka Hudnika... Ansambel Marela Internacional OD VASI DO VASI Konec leta 1981 je Helidonovo glasbeno založništvo izdalo komplilacijsko kaseto Poskočne domače 1 , na kateri so pod producentskim vodstvom Marjana Ogrina prvi novi posnetki Šaleških fantov, ansambla jasmin, ansambla Borisa Razpotnika, ansambla Fantje izpod Rogle in FIS, eno pa je prispeval ansambel Jožeta Šeruge. Glede na to, da je projekt označen s številko, smo pričakovali v letu 1992 drugo kaseto, a najverjetneje je še prezgodaj... Od vasi do vasi pa ie projekt Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, ki ga je kompilacijsko zasnoval urednik izdaje Tomaž Tozon, z znanimi ansambli, ki so (bili) pod okriljem te založbe in že dalj časa (z redkimi zjemami) niso izdali nove kasete. Projekt je povzetek izbranih skladb iz samostojnih kaset, ki so že izšle v preteklosti. Sodelujejo: Bratje iz Oplotnice, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Gorenjci, ansambel Franca Miheliča, Toni Soto-šek, ansambel bratov Poljanšek, ansambel Marela, ansambel Jožeta Šumaha, ansambel Draga Elikana, Štirje kovači, Štajerskih 7 in Fantje s Krasa. MAMI ZA PRAZNIK Ansambel Roberta Zupana prihaja iz Vranskega, po zasedbi je kvintet s pevcem in pevko, ki se jima občasno za vokalni zven v tercetu pridruži tudi klarinetistka. Mladi glasbeniki so se preizkusili pri ansamblu Vlada Sreden-ska in Mira Klinca, kjer so predhodno delo li. Kar nekaj neobičajnosti je na prvi pogled vidno v ses. avi, saj članica Eva Krajnčan igra klarinet in komponira viže ter tako na pogled spominja na dekleta ansambla Vlada Sredenška, profesionalnost pa potrjuje z visoko glasbeno izobrazbo in rutino. Ansambel je trikrat nastopil na reviji domačih ansamblov v Libojah in v finalu Lojtrce domačih '92 v Celju, zaradi pokrivanja terminov igrnja pa še ni okusil pravega festivalskega odra. Izdali so tudi prvo glasbeno kaseto z naslovom Mami za praznik v samozaložbi, na njej pa so skladbe V vinu je resnica, Jutranji zvoki, V maju, Nazaj v planinski raj, Slovenska zemlja, Moja trobenta, Pomlad je najin čas, Mladost - norost... Oaza je vaza za marjetice Pod naslovom o vazi - oazi, ki je nastal v otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, izkušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Tokrat je spregovorila o igračah. V nekaj nadaljevanjih bo nanizala vrsto predlogov za "zastonj igrače" za vse starosti otrok, od dojenčka dalje. Igrače, ki nič ne stanejo 9. do 11. mesec To je čas, ko otrok osvoji tla svojega domovanja. Vsepovsod ga je dovolj. Ko pleza na vse strani, preišče vse kote in kotičke. Na svojih raziskovalnih plezalnih "pohodih" natančno tipa stvari. S palcem in kazalcem jih pobira in daje "nekam not" in jemlje spet ven. Seveda: razvile so se mu roke, kar ima za posledico, da vedno manj z ustnicami spoznava svet okoli sebe. Sedaj je treba odstraniti iz otrokovega dosega vse, kar bi mu bilo lahko nevarno, zaščitimo tudi vtičnice. Sicer otroku mirne duše prepustimo tla v stanovanju, ker s tem razširimo njegovo življenjsko okolje. Kaj pa stajica? V stajici naj bo otrok, kadar je mami (oz. osebi, ki ga varuje), v napotje zaradi nujnih domačih opravil, ali kadar opazimo, da bi bil naš mali radovednež rad sam, ker je pravkar odkril nekaj, kar za dalj časa priteguje njegovo pozornost. Sedaj pa k igračam: Premišljeno dopolnjujemo zbirko stvari za rokovanje. K maminim loncem in kožicam bomo dodali pokrovke, ki jim ustrezajo po velikosti. Opazili bomo, kako imenitno otrok po več poskusih sam reši težaven problem "kaj spada skupaj", še preden prične govoriti. V posode z ožjimi grli skrivamo privlačne majhne predmete ali posladek. Otrok jih bo z veliko potrpežljivostjo skušal spraviti ven, keks pa pojedel. Uvedemo lahko novost (kar se nam bo v vsej predšolski dobi obrestovalo), in sicer, da naj ima otrok vse svoje stvari za igro, spravljene v posebni škatli ali predalu. Dosežemo cilja: Otrok se mora sam potruditi, da prileze do svojih zakladov; z osebo, s katero se igra, se uči svoje stvari tudi pospravljati. Pa smo pri vzgojnem vprašanju navad! Te pa so, kot pravi rek: "železna srajca": do njih pridemo po "tisočih" ponavljanjih. V omenjene škatle ali predale dodamo, kdaj pa kdaj, za otroka mikavno stvar, n. pr: košarico za kruh in dozo za milo, pivnik, žamet, celofan, velike gumbe, zvočni niz iz kovinskih zamaškov, majhno okroglo ogledalo, ki se ne razbije... ter nekega dne boben iz škatel od pralnega praška s tolkalom iz umetne gume, itd., itd. Pa še vzpodbuda: V tihi minuti prislonimo otroku na uho veliko kuhinjsko budilko. Njegov pozorni obrazek nam bo povedal, da smo storili prav. • Majda V. Mencinger 7T Oi 7P Sproščena [ lil JN ri eleganca z veliko Si želite obleko, v kateri se boste zares dobro počutile? To so vsekakor hlače in dolga ohlapna srajčna bluza iz mehke flanele. Ob straneh ima obvezen razporek, nakazane žepke na prsih, oprijete marišete in dekorativne srebrne gumbe v kombinaciji z biserno matico. Če si bomo nadele še podobne uhane in ogrlico, bomo kljub športnemu videzu elegantne. sarma Predvsem pa se bomo v mehki volneni flaneli odlično počutili. Mislim, da preveč pozabljamo na to prijetno blago. Topla bluza, ki jo predstavljamo, je v nežni, umirjeni barvi divje mete (pri Suknu smo jo videli). Oblekle jo bomo pod široko jakno, ki je tudi hit letošnje pomladi. Sešita je iz volnenega velurja in ima velik šal ovratnik. Jakna in hlače (te so tudi TR 3TESEC Tili VRTU Setvene gredice na prostem pripravimo po možnosti na sončnem in zavetrnem mestu. V drugi polovici marca moremo že sejati nekatere zelenjadnice na prosto, zato pripravimo setvene gredice, brž ko je to mogoče. Preden gredice še enkrat plitko prerahljamo in poravnamo, potrosimo do 5 cm debelo plast presejane šote. Z motičico ali grabljami šoto plitko podkopljemo in zravnamo površino. Na tako pripravljeni gredi bodo imele sadike veliko koreninsko grudo in posebno močno razvite korenine. Brez tveganja smemo marca saditi glavnato solato v zaprte grede. Izbiramo takšne sorte, ki hitro dorastejo, uporabljamo pa samo dovolj močne sadike. Od konca marca sejemo na prosto vse vrste kapusnic. Sejemo na dobro pripravljeno setveno gredico; to razdelimo glede na zahtevano količino sadik na več delov. Pregosta setev je zelo škodljiva in povprečno smemo sejati na kvad. m. le po 3 g semena kapusnic. Setev pokrijemo z 1 cm debelim slojem presejanega komposta, previdno zalijemo ter pokrijemo s smrekovimi vejami. Vejna-ta odeja zadržuje vlago v tleh in vrabci zlahka ne morejo do semena. Takoj ko sejančki pokukajo iz zemlje, moramo setve v zaprtih gredah zračiti, če le ni premrzlo. Predvsem vsako jutro odstranimo deske in slamovke ter jih zvečer spet zložimo nazaj, čeprav ni nevarnosti mraza. Svetloba in zrak sta najpomembnejša pri vzgoji sadik v zaprti gredi. Nasprotno pa moramo biti z zalivanjem bolj previdni. Zalivamo le takrat, koje zgornja plast izsušena, tedaj pa tako temeljito, da ni treba spet čez dve uri. Zalivamo samo v sončnem vremenu, tako da se rastline do noči še osušijo. Posebno vlažne sadike solate in kapusnic so pogosto žrtev glivičnih bolezni. Najpozneje sredi marca dognojujemo jeseni posejani špi-nači in motovilcu. Najhitreje deluje zalivek iz lahkotopnega dušičnega gnojila. Na vsak liter zalivka računajmo 3 do 4 g gnojila. Po gnojenju zalijemo s čisto vodo, da na listih ne ostanejo kaplje gnojilne razstopine. Tudi večletne rastline rabarbare moramo gnojiti že marca, enako kot potrosimo prvi obrok umetnih gnojil vsem trajnicam. lahko iz flanele) so sivo-beige barve, nekakšna barva mlečnega stekla, kot pravijo modni kreatorji. Domači zdravnik Med zdravi, lajša, pomirja Zoper nadležni kašelj si pomagamo tako, da drobno stolčene lešnike zmešamo z razredčenim medom v kašo. Na vsake po' ure vzamemo 1 žlico mlačne kaše. Pri kašlju pomaga tudi vijoličm čaj z medom. Ali: 500 g drobno zrezane čebule skuhamo na vodi z 200 g kandisovega sladkorja, čebulo stolčemo in pustimo stati. Mff čni masi primešamo 100 do 15° gm medu in na vsake pol ure zaužijemo 1 čajno žličko. Nemir zdravimo z medico ali s kamiličnim čajem, oslajenim z medom. Za katar sluznice pijemo mlačen lapuhov (že cvete!) aH iz0' pov čaj, dobro oslajen z me' dom, 2 ali 3 skodelice po požir-kih na dan. poskus imo še mt Golaž s kislim zeljem Količine z 4 osebe: 2 žlici masti, 2 čebuli, 2 dag slanine, 2 stroM* sna, 1/2 kg svežih svinjskih reber, trebuševine ali vratu, malo kutnt < žlička sladke paprike, sol, kostna juha ali voda po potrebi, 40 dag slega zelja, žlica paradižnikove mezge, žlica moke, 1 dl kisle smeta Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezan0 slanino. Dodamo strt česen, na koščke narezano meso, kumi -papriko in sol. Vse dobro premešamo in dušimo do mehkega-potrebi prilivamo juho ali vročo vodo. Istočasno pa na vodi v p sebni posodi dušimo kislo zelje. Mehkemu mesu dodamo pa dižnikovo mezgo, dušeno zelje ter podmet iz moke in smeta Vse dobro prevremo in premešamo. Prav je, da vemo Dušenje Pri dušenju uporabimo zelo majhno količino vode ali vodo in koliko maščobe. Najprej živilo stresemo na malo maščobe, na zalijemo z majhno količino vode in v dobro pokriti posodi me čamo s pomočjo pare. Hranilna vrednost živil ostane pri tem bro ohranjena. olskih Ei. M «» g» ■ MAVRICA 92 Učenci OŠ Simon Jenko so na mednarodnem likovnem tekmovanju dosegli velik uspeh. Na Madžarskem je bilo mednarodno likovno tekmovanje, Mavrica 92 za otroke stare od petega do petnajstega leta. Tekmovanja se je udeležilo 12 000 otrok iz 46 držav. S pomočjo prof. Jolande Pi-bernikovc so iz OŠ Simon Jenko učenci poslali svoje risbe in bili po razsodbi komisije visoko nagrajeni. Učenci Lojze Žu-mer, Boris Berguš, Polona Kalan in Čopek Boštjan (na sliki) so dobili zlato medaljo, Jure Krpan, Silvo Jagodic, Marko Perčič in Luka Poljak so dobili srebrno priznanje, bronasta priznanja pa so dobili Tadej Vehovec, Ana Pretnar, Ana Zorzut, Robi Antunovič, Špela Likosar in Urban Ankrst. Prof. Pibernikova je s svojimi učenci že poznana po uspešnih udeležbah na raznih mednarodnih tekmovanjih, saj se teh tekmovanj udeležuje že 37 let. Profesorica trdi, da mora vsak otrok vsaj enkrat v letu nastopati, se pokazati javnosti in s tem spodbujati in razvijati svoje sposobnosti. Učenci OŠ Simon Jenko so s svojimi likovnimi prispevki pobrali že okoli 80 najvišjih nagrad in, kakor domneva prof. Pibernikova, je Slovenija verjetno edina država, ki ji je uspelo pridobiti toliko medalj in priznanj. Njeni učenci so dvakrat dobili celo prvo nagrado svetovega merila in to na Japonskem. Učenci pravijo, da se ob risanju zabavajo in uživajo, če pa je njihovo risanje še potrjeno, jim to pomeni še več. Mnogo učencev gospe Pibcrnikove se po zaključku osnovne šole odloči za oblikovno šolo, saj jim profesorica navdihne veselje do likovnih dejavnosti. # T. Markovič, foto: D. Gazvoda /: osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi so nas opozorili, da je je pod spis Ko je bila moja mamica majhna, ki smo ga objavili prejšnji torek, pomotoma podpisana Simona Kokelj. Pravijo, da ga je napisala Mirjana Marjan. Mucek in ptiček Mucek pleza na drevo, gleda ptička prav lepo, ptiček gor na veji sedi in se mucku v brk smeji. Tadej Jensterle, 1. r. OŠ Sorica Šola v naravi Letos smo se udeležili zimske šole v naravi v Planici. Ne boste verjeli, da smo res ves teden smučali. Po vrnitvi prelepih doživetij nismo mogli kar tako pozabiti. Odločili smo se, da bomo ustvarili razredni časopis. Vsi smo se trudili, da bi bil čim lepši. Sedaj je tudi pred vami. Upamo, da vam bo všeč in bo kakšen prispevek zagledal luč sveta tudi v rubriki I/, šolskih klopi. Želimo, da bi naši vrstniki vsaj ob branju zimskih dogodkov uživali, ko snega od nikoder ni. Cetrtosolci 4. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Tekmovanje za srebrno Cankarjevo priznanje Več kot znaš, več veljaš V soboto, 6. marca, smo se učenci iz vse kranjske občine /.brali v srednješolskem centru Kki.i v Kranju, da bi se pomerili v /nanju materinščine - slovenskega jezika I elošnja tema tekmovanja /a srebi no < ank.it |evo pi iznanjc je bila zelo privlačna in /aminiva Slovensko l|iulsko slovstvo. To niso le pravljice, temveč tudi bajke, basni, pripovedke, legende in prafOVOri, ki so naslajali na Ozemlju Slovenije od naselitve Slovanov do danes Čeprav so bi M testi, ki smo 11 ti raitvali, dokaj lahki, smo se na tekmovanje pripravljali Je prej. I/ osmega razreda naše šole smo srečo preizkušali Tanja, ladeja in jaz. Čeprav so se nam vsem potile roke, nismo imeli veliko treme. Mislim, da sem teste solidno rešil. Zatem smo se prelevili še v pisatelje in pitali spis na temo Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Idej je bilo ogromno, tato so tudi naši ivin čniki "plesali" po listu p.ipni.i kot obsedeni, če so se pri svojem delu dobro odrezali, bomo videli talent, ko bo z.irija ocenila naše i.'ilcIkc. Kako, pa ne vemo. Sicer pa pragOVOf "pomembno |c sode Jovati in ne /m.umi i se vedno dr /i I rije najboljši tekmovalci bodo odšli na republiško tekmovanje, kjer se bodo potegovali za zlato Cankarjevo priznanje Veliko sreče! Matiček Žumer, K. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ Žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (7) Zopet leto pozneje, 1920, v začetku avgusta pa se je pojavila nova epidemija, griža. Ta bolezen je tako divjala, da je umrlo v enem mesecu štirideset oseb. Zlasti veliko je umrlo otrok. Grozno je bilo kakih štiri najst dni, ko so vsak dan prinašali v mrtvašnico. Enkrat jih jc bilo mrtvih celo šest do sedem hkrati. Bolezen jc gotovo pospeševala tudi huda vročina in suša, tako da je manjkalo celo vode za pranje. Zdravnik je prihajal v Žirivedno samo dvakrat na mesec, sicer se je nahajal v Žireh en zdravnik, ki je bil na počitnicah. Saj pa tudi zdravnik ni mogel veliko pomagati. Nerazsodni ljudje so se zelo zalivali z žganjem, pravili so namreč, da ie žganje najboljše zdravilo. Še moj brat Filip ga je spil četrt litra s poprom vred in bi zatem Že res kmalu umrl. Meni se zdi, da je žganje zelo škodovalo in je velikokrat pripomoglo, da je nastopila smrt. Hiše, kjer bi prav nič ne imeli griže, skoraj ni bilo. Vse skupaj je umrlo za grižo okrog 60 ljudi. Zdravstveno stanje v naši občini: kakor trdijo zdravni ki, je ni skoraj občine, ki bi bila v tem oziru tako na slabem, kot je nafta. Vzrokov temu je več. Glavni vzrok ie gotovo ta, da je pri nas zelo razvita čevljarska in čipkarska obrt. Ljudje pa, ki se žive s tem delom, so navezani vedno na sedenje in gibajo samo z rokami, poleg tega so vedno v sobah in uživajo le malo sončne svetlobe. Drugi velik vzrok jc slab« pitna voda, v tem oziru je najslabša Dobračeva, kjer imamo samo slabe vodnjake, ki ob suši celo vode nimajo, in pa ves prosi01 med Dobračevo in Novo vasjo, kjer jc svet že pt*m močviren. Manjka nam dobrega vodovoda, za katerega so Že pred vojno dela' načrte, samo da se neka ten preveč boje prevelikih stroškov. Tretji vzrok pa ie tudi po mnenju strokovnjakov to, o smo preveč zaprti v megle" dolino in se nas rada «** neka žalost in sanjavost.... Bolezni so najprej zdravi samo z domačimi Z(i\^0 (arcniiami ali racnijarni) so bile zdravilne rastline kamilice, žaibelj, I»PJJJ cvetje, lapuh, kumina, m«1 • šentjanževke, arnika; brin« vo olje, kis, česen, PW žganje, suhe borovnice, . nen drob, koprive, smre* vršički in smola itd. . . jj Najbolj uporaben )e 5j kamilični čaj, največ. P«*, bolečinam v trebuhu m P vnetju oči. .Q Z brinovim °'JerrV jji otroke mazali pod 00*0*5 okrog popka proti gW J Gliste so preganjali tuu mlekom, ki »o mu m kuhanjem dodali česen čebulno vodo. Nekateri^ otrokom navezali česen . okrog vratu. Kisovi <»lkl' kj so bili dobri proti vit temperaturi (vročini). „ Če je otrok imel kr«. je mati dala kumino, J že prej sama prežvečila Se n«d«h«Jc Torek, 16. marca 1993 * V W 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS SREDA, 17. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.46 10.25 11.15 12.00 12.10 13.00 13.06 13.15 14.00 14.00 14.25 15.10 16.50 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 22.15 22.38 22.50 Tedenski izbor Sprehodi po stari Ljubljani Mane Curie, francoska nadaljevanka Novosti založb Osmi dan Poročila Poslovna borza Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije Filmsko popoldne V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke Vikend, ponovitev francoskega filma Poslovne informacije TV dnevnik 1 Klub klobuk štiri v vrsto, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport 2arišče Živ in zdrav, angleški film TV dnevnik 3, Vreme Šport Oči kritike 2- PROGRAM TV SLOVENIJA «•56 Iz življenja za življenje, ponovi N 1°"2S Glasbeni utrinek 11.35 IJobesa morajo počakati, angleška aokumentarna serija 11.50 Glasba, v>°w in cirkus: Neverjetne zgodbe '300 Poročila 15.50 O mizje, ponovitev 16.50 SP v rokometu (m), posnetek iz Stockholma 18.10 Beverly '"s 90210, ponovitev ameriške na-n'*anke 18.55 Turizem 19.10 Sanj »ka potovanja, nemška dokumentna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vr»me 19.55 šport 20.05 Športna sreda: PEP v nogometu: Milan : £>rto 22.15 Glasbeni utrinek 22.35 ftH* Buntz z Beverlv Hillsa, ame ISka nanizanka; Odletel bom. "ženska nadaljevanka !• PROGRAM TV HRVAŠKA Mp Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe ? Monticella 10.00 Poročila 10.06 'v šola 11.30 Marijana, francoski ^"'niirani film 12.00 Točno opold "e'poročila/Ko se svet vrti, ameri S*L "adaljevanka 13.30 Monofon Poročila 14.05 Slika na sliko, ^"ovitev 14.50 Za kulisami, pono-*, v.1B-36 The big blue 16.00 Poro Mai 06 Učimo 0 Hrvaški 1638 17 Divi' svet otrok- serija p Hrvaška država in ljudje 18.00 on * 8 1806 M°la knl'9a 0 džun" sank entarna seri|a 1825 Rl jl 8 18.35 Santa Barbara, ameri 19V^nadaljevanka 19.18 Risanka •mn nevnik 20.06 El Mar y El TI- domo panskl film 21 46 Junaki film 5o"Hke volne. dokumentarni *liko^«Dnevn,k 23-00 Slika na 23 50D Poročila v angleščini °" Uročila 0.00 Sanje brez meja ^PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45tvT~T---"- ca r, k»ledar 16 55 Carstvo son 19'jn rnov,tev ameriškega filma Pravi P ,b8 19 30 Dnevnik 20.06 'na n? ' 8meriška humoristi P'«!*?.*.«"".'18 20 40 ^'vljenjske *ka n»HT 2V3° '»» kuhs.angle večer i 'ev8nka 22.25 Glasbeni 23.56 Horoskop *" Vm itev, opera KANALA 9-W> Ris, risanke in športi 10.26 Ni n|a želve 10.60 Astrološka napoved '100 Drugačen svet. ponovitev ameriške nadal|evanke 1160 Do ber nakup 12.00 A snop 18.30 Do bar nakup 18.40 Male živali 19.26 A |£°P 19.40 MCM 2000 Risanke 20 15 Dnevno informativni program ■Ml Drugačen svet 21.20 Kult ura 21-50 Smithsonian dokumentarna »arija 22.60 Dnevno informativni Program 23.06 Poročila v anglešči Sj Deutsche welte 23.30 A shop *345 Astrološka napoved 2366 MCM 9 05 i— jankaln&k,1or Hooperman. n ameriul \ L°Pper 8re n" ^be>lv 8 komed,,a 11.46 Za ^Ssffl^-^1310 , '336 S.„k v'as v *"ki 13.1« leV 14 50 £i ! Moca 14 00 B.g Va ?rili«' IStS T** Barn«V m zlat« 8tava 15 iS"J5:30 Lutkovna pred Rabeka in sosedov. i9N0 SLOVENIJA 1 ZIV IN ZDRAV angleški barvni film; Temnopolti Stevie Tinta" Smith je zasvojenec in razpečevalec mamil. Steviejeva žena Marie rodi zasvojenega otroka. Zgrožena mamica je trdno odločena, da prekine z mamili, še zlasti potem, ko ji sinčka odpeljejo v socialno skrbstvo. Zateče se po pomoč k terapevtu, ki si tako nakoplje Steviejevo jezo... otroci 16.15 Helmi, otroški prometni klub 16.20 Nekoč je živel 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijateljstvo za vse življenje 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Resnična zgodba o Diani. drugi del 21.55 Pogledi od strani 22.05 Aljaska! 22.50 Mleček, ameriška melodrama 1.06 Poročia/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Hooperman 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tohuvvabohu 20.45 Avstrijski humor 21.15 Žarišče: Človek -delo človeških rok 22.00 Čas v sliki/ Šport 22.30 Šport 1.00 Round mid-night 1.50 Poročila PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 8'° - 2200 NEDELJA OD 1 l 00 - 2200 SA ŽE OD 630 DEM DALJE Z MONTAŽO. Možnost plačila na več obrokov, tel. 064/871-185 vpisuje v * računalniške tečaje osnove DOS, delo z urejevalniki besedila, tabularni kalkulatorji, baza podatkov; * v malo računal nI Jko solo za otroke; * v tečaj nemSčlne, Italijanščine In angleščine. Prijo* ii mf omoči ji ostkto Kranjska 2, lodoiijita ali po telefonu 715 S85 dopoldni, H 34?,/IS 13? 1. RADIO ŽJRI 12.00 Napoved programa 12.16 EPP 12.30 - Naš zgodovinki spo min 13.00 - Danes do 13 ih - servi sne informacije 13.30 Loka v ča sopisu 14.00 - Morda ste preslišali 14.30 Devizni tečaj 14.40 Mi nute za invalide 16.00 - Dogodki danes, jutri 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje RA Slove mja 16.00 - Napoved programa do 1900 16.15 Od srca do lonca 16.30 EPP 17.00 Novice športni Utrinki obvestila 17.15 - Lestvica 5 + 5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 17. marca center a—- STORŽIČ ITml ^ thr,H TELESNI STRAŽAR ob 15 30, 17 45 in 20 uri 8m« Pol« d,!L rlVarot SLADKORČEK ob 18 in 20 ur. ŽELEZAR ero» krim povile8.08 ROBERTS ob 18 in 20 ur. DUPLICA amer --_^VINSKI NAGON ob 1 7 45 m 20 ur, ČETRTEK, 18. marca 1993 L PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 11.25 13.00 14.10 13.50 14.35 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.30 22.15 22.38 22.43 Zgodbe iz školjke Film tedna, ponovitev: Živ in zdrav, angleški film Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa Odletel bom Iz oči v oči, ameriški film Poslovne informacije TV dnevnik Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor 4 v vrsto, TV igrica • Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče F. Hubv: Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza SLOVENIJA 1 IZ OČI V OČI ameriški film; Zgodba filma se spleta okoli arheoloških izkopavanj in iskanja skeleta najstarejšega človeku podobnega predhodnika. Na mestu kopanja se srečata samska arheolo-ginja in prav tako samski arheolog. Med njima pride do rivalstva in lastenja pravic. Vendar pa ne moreta preko dejstva, da sta moški in ženska in da sta si simpatična... 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 Turizem 10.35 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 10.45 Športna sreda 13.00 Poročila 15.20 Oči kritike, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Ljubljana: SP v hokeju na ledu; Slovenija - Kazahstan, prenos 22 20 Glasbeni utrinek 22.30 Sova: On in ona, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka otroški prometni klub 10.30 Resnična zgodba o Diani, ponovitev 12.05 Televizijski živalski vrt 12.15 Teleskop 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moca, serija 14.00 Big Valev 14.50 Pustolovščine v živalskem svetu 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kwak, risana serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijateljstvo za vse življenje 19.22 Znanost danes 1930 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Donavska prince sa, serija 21.05 Ambo terno 2135 Pogledi od strani 21.35 Eldorado, ameriški vestem 23.35 čas v sliki 23.40 Mocca za tigra, nemška komedija TV AVSTRIJA 2 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška na daljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Izza kulis, angleška nadaljevanka 15.35 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Ma lavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Znanstve no ozračje 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Hrvaški TV fe stival 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 16.55 1000 mojstrovin 17.05 Veliki zid, potovanje 18.00 Hooperman 18.30 Kdo je kdo 19.00 Avstrija da nes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Literarni kvartet 23.45 Jiri Kvlian 0.45 Hello Austria, Hello Vienna 1.20Poročila/ 1000 mojstrovin Opravičilo Bralcem se opravičujemo, ker je v današnji številki pomotoma izpadel radijski in televizijski spored za torek Prosimo za razumevanje. ITALIJANSKA RESTAVRACIJA M 0 N A LISI KRANJ - Planina III tel.: 324 1 1 6 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 TV koledar 17.50 Comme un poison sans bocvclette. ponovitev francoskega filma 19.15 Meteorje-va izložba 1930 TV dnevnik 20 15 Euronogomet - Stockholm - rokomet, polfinale svetovnega prvenstva 22.60 Izza kulis, angleška na daljevanka 23.40 Pepsi DJ mag 0.40 Horoskop KANALA i ekonomska 1 Ipropaganda« obiskali vas bomo ^^pokličite 218-463 9.00 Ris. risankein spoti 10.25 Ninja želve 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Do ber nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.06 MCM 18.36 A shopp 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja žel ve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.16 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na daljevanka 21.20 Kulinarični kotiček 21.36 Dance session, oddaja o plesu 22.06 H.ghlander II, am film 23.40 Dnevno informativni program 23.56 Poročila v angleščini: Deutsc he vvelle 0.20 A shop 0.36 Astrolo tka napoved RADIO TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz, od 16 do 19 ure. Ob 16 25 prisluhnite novicam, v okviru glasbene lestvice pa pogo voru s kantavtorjem Rikom. RADIO ŽJRI TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9 06 Hooperman 930 Zemlja in lju d|e 10.00 Slika Avstrue 10.26 Helmi 12.00 - Napoved programa 12.15 EPP 12.30 - Naš zgodovinki spo min 13.00 Danes do 13 ih servi sne informacije 13.30 - Loka v časopisu 14.00 - Morda ste preslišali 14.30 Devizni tečaj 14.40 - Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes jutri 16.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa do 19 00 16.15 - Od srca do lonca 17.00 -športni utrinki 17.30 Zdravstveni nasveti 18.00 Iz zgodovine naših kra|ev 18.30 - Lepota not in tonov 19.00 Odpoved programa KINO 18. marca CENTERjmer ljub thrill TELESNI STRAŽAR ob 15 30. 17 45 in 20 uri STORZIČ amer trda erot SLADKORĆEK ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer akcij filma LEVJESRČNI ob 18 in 20 uri DUPLICA amer erot thrill PRVINSKI NAGON ob 17 46 in 20 uri BLED amer krim film BELE PEŠČINE ob 20 uri PETEK, 19. marca 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.45 Tedenski izbor 12.15 Videošpon 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.50 Filmsko popoldne 14.50 On in ona, ameriška nanizanka 15.15 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 16.00 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Otroški program 17.15 Huckleberrv Finn, angleška nadaljevanka 17.40 Prvi uspehi: Kabaret, pleše Mojca Majcen 17.45 Včasih na TV tudi čaramo 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 4 v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 2035 Oče, sin in ljubica, ameriški film 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.23 Šport 2238 TV jutri 22.30 Intervju 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 Vendalen: Slalom (ž), 1. tek, prenos 11.05 Tedenski izbor 11.05 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 12.10 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 12.55 Slalom (ž), 2. tek 15.15 SP v rokometu (m), pos-netet 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Ljubljana, SP v hokeju na ledu, skupina C, prenos 22.35 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka; Zbogom pujski, novozelandski film, Tetovi rano srce, nemški film 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Izbor iz tujega programa 11.00 Sociološka TV leksikon 11.15 Nemški jezik 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 1200 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Izza kulis, angleška nanizanka 15.35 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija: Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video film 20.46 Tim bandits, britanski film 22 40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.05 Poročila 0.15 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.10 TV koledar 16.20 Laffaire de Nina B., ponovitev francoskega filma 18.00 Turbo limach shovv 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Predvsem milostljiva, humoristična SLOVENIJA 1 OČE, SIN IN LJUBICA Oče Aram je pravi ameriški self made man, svoj milijonski imperij verige trgovin z zdravo hrano je zgradil iz nič, sam in ob pomoči zveste in lojalne žene. Sin je končal študij in uživa v brezdelju. Ob očetovi ženi, ki možu zvesto in tiho stoji ob strani, je tu še ljubica, kjer si lahko dodatno lajša dušo. serija 20.35 Potovanja 21.40 Cro pop-rock 22.35 Lovejov, serijski film 2335 Nočna izmena: Haggard 3.00 Horoskop/Video strani KANALA 9.00 RIS, risanke in spoti 1035 Ninja želve, ameriška risana serija 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 MCM 18.00 A Shop 18.05 Dober nakup 1830 Ročk starine 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 2030 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2130 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 2130 Ples v temi, ameriški film 21.50 Ročk starine 23.20 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.40 Astrološka napoved 0.50 Live&Kickin 1.50 A Shop TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program, čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Dediščina Esenov 10.00 X-large 10.25 Metamorfoze 10.30 Čigavi so prijatelji 12.05 Avstrijski glasbeniki 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moca, serija 14.00 Big Vallev 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babies, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mc Gvver. serija 1932 Znanje danes 19.30 Čas v sliki'Vreme 20.00 Šport 20.15 Eurocops 21.30 Ostani čez noč, ameriški film 23.00 Čas v sliki/Šport 23.05 Večerni šport 23.50 Rdeča krčma, francoska komedija 130 Manekenka in vohljač 2.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 15.55 1000 mojstrovin 16.06 Dogo divščine v Grand Hotelu, nemška komedija 17.30 čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Hooperman 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Srečanje v naravi 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 TV - popolnoma noro 23.15 Made in the USA 23.40 Paul Simon, rockovska legenda 0.40 Vava con Dios 1.15 Poročila/ 1000 mojstrovin 0W GAULOISES BLONDES RAZPIS Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica v skladu z Odlokom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske, št. 13/83, 14/83, 19/87, 15/89, 5/90 in Ur. list RS, št. 23/91, 1/93) in sklepom Izvršnega sveta Skupščne občine Radovljica, razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo občine Radovljica. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - VII. stopnjo izobrazbe tehnične, ekonomske ali pravne usmeritve, - 8 let delovnih izkušenj - znanje enega svetovnega jezika. Mandat direktorja traja šriri leta. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica, Gorenjska c. 19, Radovljica. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Številke: 108-1/93 Komisija GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN MNENJA IN KOMENTARJI , KRONIKA Torek, 16. marca 1993 U Ft Ei D I K. T O M yv 5fc PROTI VETRU Nasilje v medijih GOSTILNIČAR, KI JE BRUTALNO UBIL ŽIDA Žid, trgovec s kožami, je želel mirno prenočiti v krčmi, Iz sanj ga je prebudil krčmar in ga poslal v večna lovišča. Najprej se ga je lotil s kijem, dokončal ga je z macolo. Ko je Židova žena prišla po truplo svojega možička, je gostilničar zadavil še njo. Nasilnemu birtu dve trupli nista bili dovolj in z delom je nadaljeval... In kar je najbolj neverjetno, zločini so se dovršili pred očmi otrok, mater, očetov, ki so se ob dramatičnih prizorih skoraj valjali od smeha. Ob omenjeni situaciji, ki predstavlja historično dilemo, ali nasilje absolutno obsoditi, ali se ob njem nakrohotati od srca, so se strokovnjaki v pretekli epohi odločno nagnili v prid prve alternative. Danes pa se brez sramu izrekamo za drugo možnost. In tako je tudi prav. Dramski gostilničarjevi umori, ki so se zgodili minuli petek v KUD-u F. Prešeren v Ljubljani, v tragični veseloigri z lutkami: Napravite mi zanj krsto, so omenjeno teatrsko rano ponovno odprli. Če preberete prvi odstavek mojega komentarja, se bo v vas prebudil moralistični filozof, toda ob ogledu te predstave, dileme nimate. Priznajte si, da je prav zabavno videlo, kako gostilničar pridno pospravlja svoje žrtve, kakor je nadvse smešno, ko v risanki Tomu v tački eksplodira bomba. Torej, ali gre za neke vrste zdravega sadizma, ali je bilo naše dojemanje nasilja v komičnih umetniških uprizoritvah shizofreno. Slovenska povojna lutkovna produkcija si je prizadevala, da bi iz te zvrsti umetnosti zbrisali vsako sled brutalnosti. Tako so se lutkovni ideologi, z Emilom S mas kom na čelu, leta 1949 odločili, da pregledajo vse lutkovne igrice, ki so smrdele po tradiciji, buržoaziji ter nasilju. Ko so tekste cenzurirali, je tradicionalni Pavlihec. ki svojim rivalom ni štedil zaušnic, začel počasi izginjati z odrov. Ohranile so se le tiste inačice Pavlihca, ki niso imele opraviti s hudiči, angelčki ter z vsakovrstnim nasiljem, ki bi kvaril našo socialistično mladino na poti vnebohodu v deželo komunizma. Toda ravno ta socialistična mladež je najraje gledala risanke Tom in Jerry. kjer jim je bilo najbolj všeč, ko je Jerry prav pošteno mahnil Toma. In zares, risanke v produkciji Hanna - Bar-bera so prepolne udarcev, bomb, dinamita, odtrganih glav, tudi skurjenih kožuhov ni manjkalo. In otroci so to gledali najraje. Nadvse čudno pa se zdi, da je tak odklonilen odnos do nasilja v komedijah in burkah vladal med lutkovnimi strokovnjaki, saj bi lahko ločili dva temeljna dramska pojma tragedijo in komedijo. Samo ozrimo se okoli sebe in brž se bomo prepričali, da je šlo v tem kontekstu resnično za nerazčiščene shizofrene pojme ekspertov. Ko se je rodila filmska komedija, so padale zaušnice in letale torte in vse je bilo na svojem mestu. Ko so se v risankah tepli otroški heroji, prav tako. In tudi danes vidimo na televiziji v številnih angleških komičnih nanizankah, npr. v Alo, alo. kako prisoljena klofuta izzove buren krohot. Recimo brez hinavščine, da nam to prija. Kar pa se tiče komičnega nasilja v lutkovnih igricah, smo ga videli predvsem iz ekranskih filmskih insertov angleških, francoskih in nempških filmov. Na naših lutkovnih odrih pa kaj takega ni smelo pricurljati med otroke, če je že zaskelela zaušnica, pa smo imeli občutek, da se lutki božata in ne ravsata. Igrica o grobem gostilničarju pa je prinesla vonj po tistem pravem komično nasilniškem burkaštvu, saj sta animatorja Brane Vižintin in Boštjan Sever, brez pomisleka in režijsko zelo učinkovito nabijala s kijem in kladivom po lesenih glavah lutk, v velik užitek občinstva. Dejansko se lahko zahvalimo zahodni lutkovni tradiciji, da je ohranila preko paraharlekinskih likov pravi pojem komedije, kajti Pavlihec je bratranec Gašperčka, ta je Guignolov brat, njun oče pa je gospod Punch. Pri angleških lutkovnih herojih Punchu in Ju-dy korobač pogosto poje. Igrico "napravite mi zanj krsto" pa je napisal francoski pisatelj Duran-ty, ki je nadih dobil z ogledom angleških lutk. In z uprizoritvijo omenjene igrice v Sloveniji se zdravo lutkovno nasilje vrača v našo deželo in zopet žanje smeh. Saj veste, smeh je pol zdravja in če je bil nekoč otrokom v lutkovnem teatru odtegnjen smeh na račun lutkovnega pretepa, potem si ga danes končno lahko pri-voščmo. Posebnost tradicionalnih predstavic, kot je Napravite mi zanj krsto, je v tem, da intimni lutkovni paravan ter dobro preizkušeni burkaški elementi imajo svojo ceno, ki je preklemansko visoka. Žal se takih stvari spomnimo šele takrat, ko so potegnjene iz vodnjaka pozabe, kamor jih je zavrgel nekdo, ki občinstvu ni privoščil niti prisrčnega krohota. In kaj vse še leži v pozabljenem vodnjaku, pa bo nedvomno pokazal čas. Urednik ODMEVI Kdaj lahko bolni človek uporablja rešilni avto, če je dodatno zavarovan? Bolnica M M. je bila 20. decembra 1992 v dežurni ambulanti ZD. kjer jo je pregledal dežurni zdravnik in zaradi nejasnega slabega počutja (ne kap!) poslal v bolnišnico, svojci pa so jo odpeljali domov. Naslednji dan so telefonično zahtevali od mene -do tedaj lečečega zdravnika - reševalni avto za prevoz v bolnišnico z utemeljitvijo, da jo je tja poslal dežurni zdravnik. Le-ta sam odredi ustrezen prevoz, odvisno od stanja bolnika, zato so takšni telefonski poskusi pri drugem zdravniku, ki bolnika ni videl, povsem odveč. Usodna kap je bolnico prizadela v bolnišnici. Medtem je njena hčerka, ki je sicer že poprej izražala težnjo po oddaji matere v dom. vzela dosedanjo dokumentacijo (kartoteko) za novega izbranega zdravnika, očitno v čr-nomeljskem domu. Nato je sledila nova - spet telefonska - zahteva, naj preskrbim prevoz iz Črnomlja v Kranj. Ce zanemarim naloge reševalnega vozila, določene s pridevnikom, res ni nobenega razloga, da bi odrejal reševalni avto za bolnico v Črnomlju, katere stanja ne poznam, nimam o n/ej nobene dokumenta- cije in slednjič tudi njen izbrani zdravnik nisem več. Iz izkušenj vemo. kako velika jeza ali prizadetost obhaja svojce, kadar morajo kakorkoli sami sodelovati v "projektu oddaje sorodnika od sebe", namesto mrzličnega iskanja krivcev izven sebe, bi bilo za potešitev vesti boljše, ko bi se poglobili v staro slovensko priliko "o sinčku (vnuč-ku), ki je tesal leseno konice za..." Kranj, 10. marca 1993 Dr. Rajko Koselj Gospod predsednik, kaj je z mojo odpravnino? V Gorenjskem glasu smo 5 marca z zanimanjem prečitali članek Gospod predsednik, kaj je z mojo odpravnino?, v katerem opisujete prizadevnost delavke, ki so jo Svobodni sindikati po dolgoletnem delu vrgli na cesto brez odpravnine. Njej in vam sporočamo, da smo prav isto doživeli tudi mi. ki smo se organizirali v Hlapce Jerneje Svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi nas so iz delovne skupnosti republiškega sveta ZSSS brcnili na cesto na najbolj nečloveški način, brez besede zahvale v slovo in brez odpravnin, le zato, da so si sindikalni funkcionarji obdržali stolčke in vse privilegije iz delovnega razmer- ja. V časopisih, predvsem Delu. Dnevniku in Slovencu, smo o tem veliko pisali in nas zato nekoliko čudi, da nas v članku ne omenjate. Naš križev pot je daljši, kot ga omenja prizadeta delavka. In tudi prizadeti so med nami nekateri še bolj. Z.a svoje minulo delo si na vse načine prizadevamo že leto in pol, vse naše zahteve pa so doslej pri Svobodnih sindikatih naletele le na zakrknjen molk in aroganco. Med nami so delavci, kot je na primer Vinko iz vložišča, težek invalid, ki je pri njih delal osemindvajset let, pa Fan-či, tajnica, in Marjan, strokovni delavec, s po 26 leti. in Nuša invalidka, s težko prizadeto hčerko, kije delala tam 21 let. In tako dalje. Ni dovolj prostora, da bi opisali vsa svoja prizadevanja. Vsa so bila zaman. Povejmo le to, da se ta čas z njimi tožimo na sodišču združenega dela. Ob tem so oni povsem mirni, ker bogve kdaj bomo prišli na vrsto. Sodni mlini se pri nas pač vrtijo po pol-ievo. Ob tem moramo povedali ff >ole: Svobodni sindikati so v svoje kongresne dokumente zapisali, da se bodo borili, da ho sleherni delavec, ki bo izgubil delo brez svoje krivdi, dobil odpravnino, in da bodo zaščitili stare in invalide. Potem pa so nas. ki smo bili nekateri tik pred upokojitvijo, in kot se vidi iz povedane iia, tudi invalide, mirne dttšt >v gli na cesto Pri razširjanju teoretičnih sindikalnih stališč je bil še zlasti aktiven sekretar Rajko -I c s /(i k Zavoljo tega nas prav nič ne čudi. da za naše novinarje "ni imel časa ". AQUA d.o^> Rmrrrmr^T"™^i blu^moon d.o.0. j ŽREBANJE 29. 05. 19931 1. nagrada VESPA 50 ccm< 2>4^rada VIDEOREKORDERT> 3. nagrada BON ZA 25.OO0/STT 4>a^ada>3QN^A^O «jeAnKcl&b PE jen 1973. leta, doma iz Golega vrha. Na obeh vozilih je po grobih ocenah nastalo za okrog 1,6 milijona tolarjev škode. Zbil kolesarja in pobegnil Radovljica, 14. marca - vč*d raj ob 19.30 je voznik oseh«1^ avta R-4 Jožef Resman, 1960. Do- leta, doma z Zgornje i£ brave, vozil z Bleda proti R|f\ nem. Proti koncu naselja Ble<* je dohitel Franca Goloba, rojenega 1934. leta, doma z Bled* k« se je vozil tik ob desnem robu vozišča. Voznik Resman Jc od zadaj trčil v kolo, nakar Je kolesarja vrglo na pokrov motorja in po 56 metrih vožnje prek strehe avta na tla izvcn vozišča, kjer je obležal mrtev-Čeprav se je ob trku predrM prednja desna guma na vozil"' je Resman nadaljeval votn)0 mimo Ribnega proti Lancove-mu, kjer ga je pri mostu ustav!' la prometna kontrola. Po'"?1' Stom je voznik zanikal, da 0 kaj vedel o poškodbah na vozilu. Zaradi pozitivnega PrC-i.A sa z alkotestom so za vozni*d zahtevali pregled krvi in urina Preiskovalni sodnik in javni tožilce sta odredila tudi pregle0 vozila in obdukcijo pokojnika« S. S. Gmki preprečili eksplozijo Radovljica, 15. marca - *c prejšnjo sredo zvečer so ra vljiški gasilci prihiteli v vanje Vladimirja T. v GlJJJJj kovi ulici I astnik je "ar" 0. odvrgel cigaretni ogorek v l ^ sodo za imeti, ki s<> /a£orCkicri-pravočasnim hlajenjem J** kc s plinom v bližini P'^0,0 ek-suiiii so gasilci prepreči H j iplozijo in večji Pl,/J!;JfisC* *> 160 tolarjev za kilogram •Wo p. nudi zavarovalnica do 500 kllogra nu>v žive teže. „, ho- • K-------T, nnBri Zavarovalnice Trigiav 2 dopl.tl.om k zavarovalni f&£& obiska« »J^^n jih seznanili z vse do zavarovalne vsote med Območne enote ... •kladno z rast|o cen na drobno. R«)« »*hko pa Zavarovalnica Triglav letos bisvetno spreminja sistem soudeležbe (participacije), ki so jo do zdaj plačevali rejci ob vsakem zdravljenju živali. Tako letos zavarovanci pri Triglavu ob sklenitvi zavarovanja za vsako žival dobijo poseben kupon, ki ga potem predložijo pri zdravljenju in za zdravljenje ne plačajo nobene soudeležbe. Kuponi so tudi prenosljivi med tako imenovanimi živalmi iste kategorije ali enostavno povedano: ob večkratnem pregledu oziroma zdravljenju iste živali rejec ne plačuje soudeležbe. V Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Kranj ugotavljajo, da je živinoreja pomemben del gospodarske dejavnosti na kmetiji. Zato so se odločili, da zavarovancem, ki zavarujejo govedo, priznajo še dodatnih 15 odstotkov popusta ob sklenitvi požarnega zavarovanja za gospodarske objekte. Omenimo še, da daje letos Zavarovalnica Triglav ob takojšnjem plačilu še 10 odstotkov popusta. Gotovinski popust pa se običjno nadomesti z vključitvijo valorizacijske klavzule, s katero se zavarovalne vsote med letom povečujejo sorazmerno z rastjo indeksa drobno-prodajnih cen. Zavarovalno premijo pa je sicer moč plačati tudi v štirih zaporednih obrokih brez obresti. V prihodnjih dneh bodo vse kmetovalce - - . «iju Mmn na uroonO. Rejci -------- zavarujejo tudi izgubo teleta pri porodu Podrobnejše informacije o tem pa jim bo ob obi-glav posred°val zastopnik Zavarovalnice Trl- Ob preureditvi zavarovala vsakemu rejcu zavarovalnica prizna do 25 odstotkov popu-JJJ glede na število veterinarskih obiskov °ziroma posredovanj v minulem letu. Sicer ml novostmi Iz zavarovanja živine. Ob tem pa v Triglavu pričakujejo, da se bodo letos za zavarovanje odločili tudi rejci, ki do zdaj tovrstnega pokritja niso Imeli urejenega. Tudi z rejci, ki ae bodo letos prvič odločili za zavarovanje živine, bo Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj nova zavarovanja sklepala po zelo ugodnih pogojih. Gozdarsko kmetijska zadruga SLOGA KRANJ Cesta 1. maja 65 (pri Mlekarni Kranj) tel. 325-032, fax 325-750 NOVO NA *aMBu SLOVENSKEM TRGU V zalogi imamo kompletni program vrtnega orodja priznane nemške firme VV0LF. Prodajamo traktorje ZETOR in SAME, samonak/adalne prikolice, rotacijske kosilnice, obračalnike. AKCIJSKA PRODAJA Trosilca hlevskega gnoja Tehnostroj Enoosne kiper prikolice z gumami 650x16 Nudimo tudi priključne stroje za pripravo zemlje, več vrst predsetvenikov, pluge OLT, VVOGEL NOOT, rotacijske brane in gozdarske vitle RIKO in TAJFUN od 3 do 6 ton in motorne žage JONSEREDS. Dobro smo založeni z raznimi mlini za drobljenje žit, mešalnico krmil, hladilnimi bazeni za mleko od 50 do 1000 litrov ter drobno kmetijsko mehanizacijo MUTA, LABIN PROGRES, MIO STANDARD s priključki. Za vse stroje in priključke imamo v zalogi rezervne dele. V naših skladiščih z repromaterialom lahko dobite gnojila, krmila, razna žita za krmo, beljakovinske komponente, mineralne dodatke... Nudimo tudi razna semena koruze za silažo in zrnje. Od zaščitnih sredstev vam nudimo herbicide in ostala zaščitna sredstva rastlin. Večje količine gnojil, krmil... vam pripeljemo tudi na dom! Kmetijski nasvet STRUNE - nevaren talni škodljivec KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! Strune so škodljive žuželke, katerih ličinke živijo v tleh In se hranijo a podzemnimi in prizemnim! deli rastlin ter a tem povzročajo precejšnjo škodo. Ličinke hroščkov pokalic so dobile ime strune po tem, ker Je njihovo telo podolgovate, čvrsto valjaste oblike, močno hltlnl-zlrano in trdo kot kos žice. Strune delajo škodo na koruzi, pesi, krompirju (slika), stročnicah In vrtinah - posebno pa na solati. Zatiranje: Uspešno je kemično zatiranje, vendar moramo pred tem ukrepom ugotoviti kritično _ število strun na kvadratni meter. Le tako se bomo izognili nepotrebnemu zastrupljanju zemlje in onesnaževanju okolja, kajti vsaka uporaba kemičnih sredstev v zemlji ima tudi negativne posledice Zato pred uporabo talnih in-sekticidov naredimo poskus za prisotnost strun v zemlji Za vabo uporabimo krompirjeve polovice, ki jih podtaknemo v zemljo 5 - 10 cm globoko s prerezano ploskvijo navzdol. Krompirjeve polovice podtaknemo na štiri mesta v kvadratu s stranico 50 cm, to pa štirikrat ponovimo Krompir potaknemo dva do tri tedne pred saditvijo Prag škodljivosti je ena struna na kvadratni meter, kar pomeni, da tretiramo, če se je pojavila ena struna na enem od poskusnih mest Uporabimo talni granulirani insekticid VOLATON G-5 v vrste v količini 20 - 40 kg na hektar Nižji odmerek je za lažja tla, večji za težja tla z več humusa To sredstvo ne smemo uporabiti v mladi čebuli, zgodnjem krompirju in redkvici Sredstvo naj pade ločeno od semena Zelo je gospodarno trošenje insekticidnih granu-latov sočasno s setvijo ali sajenjem; torej s pomočjo sejalnic ali sadilnikov, ki imajo pritrjene posebne trosilnike (depozitorje) Pred vsako uporabo napravimo preizkus Odmerki na dolžinski meter so sorazmerno majhni in znašajo od 0,5 od 3 grame na meter Pri odmerku, na primer, 10 kg na hektar in pri razdalji med vrstami 70 cm znaša odmerek na dolžinski meter samo 0,7 grama Pri preizkušanju je najbo Ije, da na izhodne cevi nataknemo plastične vrečke in po razdalji 100 metrov stehtamo ugoto vljeno količino insekticida. Trosilnik uravnavamo tako dolgo, dokler odmerek ne ustreza predpisanemu. Za strokovno pomoč se lahko obrnete tudi na pisca sestavka. Kmetljeki svetovalec Anton Potočnik, dipl. Ing. agr. Jcgorovo predmestje 21 Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi po ugodnih cenah: Zaščitna sredstva: deherban a (i) a PR1MEXTRA (I) a LASS0 C0MM (l) a SCRCOR(kg) a MOLOM (1) a AlTTRACOL(kg) a DrniAMh45(Kg) a RIDONIL(ks) a Biodis zemlja za lončnice 101 a Krmna žita: ječmen (io kg) oves (40 kg) koruzni drobljenec (50 kg) Semenska koruza 5C hlbridl a Semenska koruza BC Pionir a 690,00 SIT 1.297,00 SIT 1.100,00 SIT 8.300,00 SIT 1.624,00 SIT 1.178,00 SIT 1.191,00 SIT 1.749,00 SIT 251,00 SIT 20,20 SIT 19,50 SIT 15.75 SIT 283,00 SIT 490,00 SIT Ob tej priložnosti vas obveščamo, da je trgovina Reprodukcija Spodnji trg odprta od 8. do 19. ure telefon 620-783. GORENJSKI GLAS + 16. STRAN KDOR SEJE, TA ŽANJE Torek, 16. marca 1993 d Dfversey ČISTILA: - čistila in dezinfekcijska sredstva za higieno na kmetijah - pripomočki za molžo mleka - dozirna tehnika - program za velike kuhinje - program za čiščenje v industriji živilski program - program za čiščenje in nego stanovanjskih prostorov ČISTILNI APARATI: - visokotlačni aparati (100-200 bar - samohodni čistilni aparati - industrijski sesalci - čistilni aparati za obrtnike - čistilni aparati za dom in gospodinjstvo - globinski čistilni aparati - čistilni aparati za kmetovalce dosyl ZASTOPSTVO IN PRODAJA: DOLENČEVA 3, OREHEK, KRANJ TEL: 064/214-115 Vsak tolar za higieno pri molži se povrne več kot dvakratno Z dobrimi čistili nad mlečni kamen Evropa je s 1. januarjem letos pri prireji mleka uvedla strožje higienske kriterije, po katerih za mleko prvega kakovostnega razreda velja le tisto, ki v mililitru vsebuje manj kot 100.000 mikroorganizmov. Večine rejcev ta ukrep ni prizadel, saj so v mnogih deželah že pred leti uvedli mnogo strožja merila (tudi do 25.000 bakterij v mililitru). V Sloveniji je kakovost oddanega mleka ie zelo različna. Vsi, ki se zavedajo, da se vsak vloženi tolar za higieno pri molži dolgoročno povrne 2,2- do 2,6 kratno, praviloma oddajajo kakovostno mleko. Med razlogi, da mleko ne ustreza higienskim kriterijem, so lahko tudi nečista oprema (molzna enota, mlekovodi, hladilni bazeni, posode za mleko) in napačna tehnologija pranja. V deželah, kjer oddajajo kakovostno mleko, največ uporabljajo za jutranje pranje alkalno sredstvo, za večerno kislo ali pa obratno. Podjetje TIP d.o.o Maribor priporoča, da bi za pranje molznih naprav in opreme uporabljali čistilna in dezintekcijska sredstva DOSYL svetovno zna- ne korporacije Diversev iz Toronta, ki so priznani v državah Evropske gospodarske skupnosti in ustrezajo njihovim predpisom. V TIP d.o.o. so trdoti gorenjske vode, ki je praviloma višja od 5 dH, prilagodili tudi tehnologijo pranja in dezinfekcije: Poglejmo najprej, kaj priporočajo za pranje s tekočimi sredstvi! Takoj po molži izpiramo mleko-vode tri do pet minut z mlačno vodo. Po jutranji molži peremo s tekočim 0,5-odstotnim Dosvl specialom, po večerni pa z Dosvl 3 plusom. Peremo 15 do 20 minut pri temperaturi vode 40 do 50 stopinj Celzija, izpiramo pa tri do pet minut. Tudi pri pranju s praškastimi sredstvi najprej mlekovod tri do pet minut izpiramo z mlačno vodo. Po jutranji molži peremo z 0,5-odstotnim Dosyl combijem, po večerni pa z 0,5-odstotnim Dosyl sa-uerjem. Peremo 15 do 20 minut pri temperaturi vode 40 do 50 stopinj Celzija, izpiranje s pitno vodo pa traja tri do pet minut. S temi postopki bomo iz mleko-vodov, hladilnih bazenov in posod odstranili mlečni kamen, ki je večkrat glavni izvor za povečano število bakterij v mleku. Za zelo zanemarjene mlekovo-de (debele naslage kamna) je treba povečati koncentracijo čistil do 1,5 odstotka (300 g/20 I vode) in podaljšati čas pranja na uro do dve. M. Adriatic zavarovalna družba d d assimrazioni s p a (L> KRKl\ tovarna zdravil, p.o. NOVO MESTO KZ SLOGA KRANJ KZ NAKLO KZ CERKLJE VABIJO na zanimivo predavanje, ki bo v Kranju, v kulturnem domu Primskovo v četrtek dne 28. marca 1993 s pričetkom ob 10.00 uri PROGRAM: 1. Novosti zavarovanja živali pri ADRIATIC-u v letu 1993 (predavatelj: Terzer Svato, dr. vet. med.), 2.a) Pomanjkanje vitaminov, mineralov in ostalih nujno potrebnih snovi pri domačih živalih (predavatelj: Sluga Gregor, dr. vet. med.), b) Naravna in enostavna pot do kakovostne silaže (predavatelj: Redek Marjeta, dr. vet. med.), c) Pomen dezinfekcije v reji domačih živali (predavatelj: Redek Marjeta, dr. vet. med.). VABLJENI! Merkurjev "Zeleni program" Vse za vrt in okolico hi V delniški družbi Merkur so pred dvema letoma začeli širiti ponudbo z "Zelenim programom", s katerim poskušajo zadovoljiti potrebe vrtičkarje v, kmetovalcev in drugih. Njihovo geslo je preprosto: "Vse za vrt in okolico hiše!" V Merkurjevih trgovinah, ki imajo tudi ponudbo izdelkov Zelenega programa, prodajajo: * poljedelsko, vrtno, cvetlično, sadjarsko in vinogradniško orodje; * kosilnice avstrijskega proizvajalca AL-KO, ki ga Merkur zastopa v vsej Sloveniji, in kosilnice drugih domačih proizvajalcev; * izdelke iz programa nemškega Adlusa, ki slovi po vsej Evropi kot najboljši proizvajalec električnih obrobnih kosilnic in tudi drugega orodja; * orodja in pripomočke italijanskega proizvajalca Cla-ber, ki je med vodilnimi v Evropi; Ker je program Claber letošnja novost v ponudbi Merkurjevega Zelenega programa, ga bomo nekoliko natančneje predstavili v eni od naslednjih številk. Claber je najbolj znan po talnih vodnih razpršilcih za zalivanje vrtov in vodnih pištolah, sicer pa tudi po raznovrstnih ceveh, univerzalnih ročnih nastavkih in vozičkih za cevi. ' rastlinjake, steklenjake, humusne pripravke, folije za prekrivanje vrtov, tople grede, komplete za analizo zemlje in drugo, kar pri delu potrebujejo vrtičkarji; * "blago" iz programov, ki so v Merkurju že uveljavljeni in znani (ograjne mreže, škropilnice za sadje, hitroparil-ne kotle, mala kmetijska orodja, pripomočke itd.). Ker v Merkurju želijo biti z "Zelenim programom" med vodilnimi v Sloveniji, razmišljajo, kako bi že sedaj bogato ponudbo v prihodnje še dopolnili in razširili. Kako in kdaj bodo to uresničili, naj za zdaj ostane skrivnost; znano pa je, da bodo kupcem ponudili tudi sredstva za varstvo in razvoj rastlin, gnojila, kalilnike, kompost-nike, stojala In zalivalke za rože, vodomete, zunanje vrtne hišice, pregradne lope, namakalne sisteme - In še bi lahko naštevali. Zakaj dober gospodar zavaruje svojo živino in pridelek pri dobri zavarovalnici? Vsak dober gospodar se zaveda, da bogata in uspešna letina ni odvisna le od pridnega dela in dobre zemlje. Da je treba za svojo živino in pridelek se dodatno poskrbeti... z zavarovanjem pri pošteni, pravični in hitri zavarovalnici. Da Adriatic to je, potrjuje zaupanje 1.300 uspešnih slovenskih kmetov, ki so pri nas zavarovali že več kot 10.000 glav živine. Ne brez razloga. Adriatic tudi Vam ponuja ug(xlne, poštene pogoje zavarovanja živine. S kuponi za veterinarske storitve smo, tako nam prvijo kmetje, uvedli dobrodošlo novost. Adriatic na ta način prevzema nase dobršen del plačila veterinarja. Za prvo storilev zdravljenja v primeru bolezni ali nezgode v celoti plača Adriatic, za drugo štiri petine, itd. S tem, da se sami odločate, kateri kupon boste uporabili za določeno storitev. Kupone seveda dobite za vsako zavarovano žival posebej! Tudi pri zavarovanju posevkov in plodov proti toči, spomladanski pozebi, poplavi, viharju in kvaliteti so kmetje - Adriaticovi zavarovanci -deležni mnogih ugodnosti, npr. popustov za skupinsko zavarovanje, na zavarovalno dobo, ugodnosti pri plačilu premij. Sami lahko izbirate, kako bosic zavarovali posamezno kulturo, glede na Vaše predvidevanje se lahko (xlločite tudi za zavarovanja le proti posameznim rizikom... Seveda je to samo del pestre izbire, ki Vam jo ponujamo v sklopu kmetijskih zavarovanj. Za vse ostale |x>iL»tke, nasvete in odgovore na Vaša vprašanja se, prosimo, oglasile ali pokličite kalero koli našo poslovilo enoto ali pbIaščcno agencijo, ki jih je v Sloveniji že več kot petdesel. Prepričali .se f*).sie, da ipoStUJemO Vaši- delo in da bOftC od Adriatic a dobili vse, kar pričakujete od dobre zavarovalnice. Dober gospodu ničesar ne prepusti naključju J/J^ Adriatic Veni, da mi bo oh *(ram »tala dobra /.avurovalnu« adriatic PE kranj, blciweisova 4, tel 064 211 68H Torek, 16. marca 1993 KDOR SEJE, TA ŽANJE 17. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS SENZORSKA RAZSVETLJAVA KADARKOLI BOSTE PRIŠLI DOMOV V TEMI VI ALI GOSTJE, SE BO VAŠA SENZORSKA SVETILKA AVTOMATSKO VKLOPILA, KO BOSTE STOPILI PROTI VHODNIM VRATOM ALI PRIPEUALI AVTO PRED GARAŽO. SENZORSKO SVETILKO LAHKO UPORABLJATE TUDI V PREHODNIH PROSTORIH, KLETNIH STOPNIŠČIH. SENZORSKE SVETILKE STEINEL VAM NUDIJO VARNOST, UDOBNOST TER PRIHRANIJO TUDI DO 95% ENERGIJE ODVRNILE PA BODO TUDI MARSIKATEREGA NEPOVABLJENEGA GOSTA SENZORSKE SVETILKE STEINEL REAGIRAJO NA TEMPERATURNO SPREMEMBO PRI UUDEH IN AVTOMOBILIH, DELUJEJO DO DOLŽINE 1 2 m IN VAM POKRIVAJO 1 20m POVRŠINE. MAKSIMALNA MOČ PRIKLOPA SENZORJA JE 1000W. SVETLOBNA NASTAVITEV OD 2^2000 LUXOV, ČASOVNA NASTAVITEV PA OD 25 SEC DO 12 MIN. PROIZVAJALEC STEINEL DAJE TRILETNO GARANCIJO NA DELOVANJE SENZORJA Poziv ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo Kdo želi (še naprej) uporabljati državna zemljišča ^nacionalizacijski zavezanec je postal sklad oz. kmetijsko ministrstvo. ni|rn'-trstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je pozvalo dosedanje "last- Ijišč, da lahko nadaljujejo z upo- n * družbenih zemljišč, da naj do 31. marca sporočijo, aH želijo ie rabo in upravljanjem zemljišč, s km t?' uPravl)ati z zemljišči, ki so z uveljavitvijo zakona o skladu katerimi so že doslej upravljali in strti; 'h zeml)'*č ln gozdov postala last Republike Slovenije. Mini- razpolagali Ker pa na teh zemlji- lak? P°trebuje odgovor na to vpraianje predvsem zato, da bo ščih nimajo več razpolagalne *6m|j *'mDreJ sklenilo pogodbe o nadaljnji uporabi In upravljanju pravice, ne smejo sklepati prav 4eMik°n 0 skladu (velJati ie za" kon rnarca' )e zaa"nji izmed za-kti °V' k' ure)a)° lastninjenje ne-zemr'h družbenih kmetijskih sta k 9°zdov in nezazidanih Veiia zeml)'Sć, za katera ni ne'*Vne9a prostorsko izvedbe-ya začrta oz še niso bila pre- nesena v sklad stavbnih zemljišč Po zakonu bo z zemljišči v državni lasti gospodaril sklad; dokler pa sklad ne bo začel delovati, bo njegove naloge opravljalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Ministrstvo obvešča dosedanje "lastnike" družbenih zem- nih poslov (promet, zakup, bremena itd ) V denacionalizacijskih postopkih lahko sodelujejo le kot stranski udeleženci, medtem ko je zavezanec sklad oz kmetijsko ministrstvo Zakupna in druga pravna razmerja, ki so bila sklenjena pred uveljavitvijo zakona, veljajo tako, kot določa zakon o skladu.• C. Z. Ta konec tedna Sadjarski dnevi v Sončnici in'a80 pred leti v DekdanJi zivilski trgovini na Kokrici uredila trgovino ^ONCIMICA, v kateri prodajajo semena, vse za rože, sredstva za varstvo a?*l,n. hrano ter krmila za male živali In delno tudi za goveda, orodje za vr«ckarje - in še bi lahko naštevali. za Jrgovina je vse leto dobro soni?na še Posebej pa v času fdanskem 'n poletnem nialo. k0 )e na vrtu, v sadov-riEVn na kmetiji tudi sicer ,a|veČ onrauil D~„.„;____ ko K?h n?™1 PoaJeimo ne" »kobolj podrobno, kaj vse Proda|a)0 v SONČNICI ■ SONČNICI! ko7SaVmanjših in večJih CSS za vrt'čkarje in ^etovalce, domača in uvo-ce i razllcne travne mešani- bove H6gOVane trate in 9r°-bulir« mače in uvožene če- <*«£.tdT*6 (,i,ije'be9onije' go in!""0** za saienje, ne-zašcitn^QOjo rož- od zemlje. d0k'ih sredstev in hranil keramik .? rože (P'astičnih. h2SX; S,ir°POraStih jn UMPJPJPJPJPJPJ » »• »• » •» » K *>W 0% iTlL ®m 1 1 ^NČNICI bodo t. ko- Prodalal|*K"dJBr"kl dnevl ne«. L bodo »edlke sad *X ITI' '»Ood,*«vJ« ,ke »karto "J* "i' *adJar" taoW?' ta9* d~go •torto* ° °rod,e ter VM- Oromul i?l0, humovlt. hl-"rah^« ,,d V določenih tUdI ..hi1 na_8V*tl Pomagal p°^db?r:a'^ok-ni«k d'evto fn ? k ,adnega dokal i" iaO°dlčevj. bo mogoe^ Kupu. bo btotiv. • marelice, "»•"na rtK0'*"*' rob,d«- 'ovnto. w **• vrtn,C0. bo-,c«. kosmulj« |e Itd. * organska In anorganska gnojila za vrtičkarje: mineralna gnojila z dodatkom za uničenje mahov, biopost, bio-greno, organo, agrovit itd., v količinah od 5 do 30 kilogramov; * sredstva za varstvo rastlin: ponudba je pestra, po novem pa imajo tudi svetovalca s fakultetno izobrazbo; * hrano za mala živali in ves pribor: hrano za pse, mačke, ptice, hrčke, ribe itd pa tudi verige za pse, posodo za hrano, kletke za ptice, glavnike, gugalnike, krtače...; * krmila za mala živali In delno tudi za goveda za zajce, kokoši, piščance, nekaj tudi za goveda (otrobi, pšenična krmilna moka, mleta žitna zmes, pesni rezanci, vitaminski dodatki itd); * pajčevinasta folija za prekrivanja gredic In razna tunela za toplo gredo, ki omogočajo zgodnje pridelovanje zelenjave in ščitijo pred spomladansko pozebo; * orodja za vrtičkarje: grabijo in grabljice, motike, škarje, kopulje, vile, lopate, ročaje za kose, sekire, lopate itd.; SONČNICE nI težko najti. Če se pripeljete na Kokri co Iz kranjske smeri, bodite pozorni na most. Tik pred mostom, na levi strani, to namreč trgovina SONČNICA. V delovnih dneh Je odprta od 8. do 19. ure, v sobotah pa od 8. do 13. ure. In če bi v SONČNICO prej radi poklicali po telefonu, na| vam povemo »a telefonsko številko: (064) 211 - 462! MELAMIN KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE p.o., Tomšičeva 9, p.p. 51, 61330 KOČEVJE Telefon: (061)853-133, Telefaks: (061)852-159, Teleks: 31344 YU MELKO AGROGEL je granu/iran brezbarven nevtralen polimer, ki veže na enoto svoje mase: 0 nekajstokratno količino destilirane vode ali deževnice # skoraj stokratno količino vodovodne vode # skoraj stokratno količino vodne raztopine mineralnega gnojila ali fungicida V nabreklem A GROGEL U je voda šibko vezana, zato jo rastline lahko črpajo po koreninskem sistemu. UPORABA AGROGEL A AGROGEL ima izredno pestre možnosti uporabe. Dodajamo ga lahko: # v vrečke s kompostom in prstjo za presajanje, ki se ji tako zboljša kakovost • v substrate za kalitev semen, vzgojo sadik, pridelovanje vrtnin 0 na zatravljen e utrjene površine, npr. športna igrišča 0 v lončke in korita z okrasnimi rastlinami 0 v pripravke za gojenje gob 0 za varstvo korenin pred izsušitvijo v času transporta in skladiščenja rastlin 0 v jamice pri presajanju in sajenju sadnega drevja in vinske trte 0 pri pogozdovanju 0 pri ozelenjevanju erodiranih površin ob avtomobilskih cestah, v kamnolomih, gradbiščih in smučiščih pri stabiliziranju umetnega snega Uporaba AGROGELA 1. Uporabljamo 1 g granuliranega AGROGELA na liter prsti. 2. Polimer pustimo nabrekati 30 - 60 minut v vodi. 3. Gel homogeno vmešamo v prst. AGROGEL za korenine AGROGEL K je pripravljen iz drobno mletega polimera. Ob nabrekanju v vodi ustvarja gosto pasto, ki se oprime korenin rastlin in tako preprečuje njihovo izsušitev. Primeren je zlasti za sadike, ki so bile pred sajenjem transportirane ali dlje časa shranjene, npr. v drevesnicah, trsnicah, vrtnarijah in cvetličarnah. Občni zbor jeseniške podružnice SLS Gozd Martuljk - Jeseniška podružnica Slovenske ljudske stranke prireja v nedeljo, 21. marca, ob 10. uri v hotelu špik v Gozd Martuljku redni letni občni zbor. Na zboru bodo pregledali delo podružnice v minulem letu ter se dogovorili za letošnji program in tudi za napovedani protest kmetov. Po občnem zboru bo zabava. • C. Z. MIMMIIK 4 m MM 64001 KRAN| - Hranfr 32 «, p p 111. »Mom (064) 111-030. M« 37 744. t»» (064) 331-734 NOVO V SLOVENIJI TRAKTORJI VRHUNSKE, EVROPSKE KVALITETE ^ TRAKTORJI CARRAR0 od 18 do 69 KM TOGA ALI ZGLOBNA IZVEDBA POGON NA VSA ŠTIRI KOLESA PR0P0R0ČAM0 ZA HRIBOVSKE KMETIJE, GOZDARJEM, SADJARJEM IN VINOGRADNIKOM V PRODAJNEM PROGRAMU SO TUDI TRANSPORTERJI od 24 do 49 KM UGODNI POGOJI NAKUPA KREDITI, POPUSTI NA GOTOVINSKA PLAČILA BLAGOVNI CENTER HRASTJE del. čas od 7. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure informacije po telefonu 064/331-732 7788 7437 IZDELOVANJE ZAVORNIH ELEMENTOV 61000 UUBUANA CESTA V MESTNI LOG 100/B TEL.: 061/268-268, 271-377, 274-466 TELEFAX: 061/268-262 Izdelujemo in obnavljamo pogonske sklopke za vse vrste traktorjev, kosilnic in druge kmetijske mehanizacije ter sklopke za traktorske priključke. Izdelujemo in obnavljamo vse vrste zavornih čeljusti, objemnih trakov in zavornih kolutov. Vsa popravila zavornih elementov opravimo strokovno in v skladu z navodili proizvajalcev. Vse storitve, ki jih ponuja naše podjetje, opravimo najkasneje v 24 urah. V sadovnjaku Resje Sadjarsko srečanje Podvin - Sadovnjak Resje Podvin in Sadjarsko društvo Slovenije prirejata v soboto ob desetih dopoldne v sadovnjaku tradicionalno spomladansko sadjarsko srečanje. Sadjarji, med katerimi bosta tudi priznana strokovnjaka Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje, in Franc Lombergar, vodja sadjarske pospeševalne službe na Štajerskem, bodo po teoretičnem delu praktično prikazali, kako se pravilno obrezuje sadno drevje; povedali pa bodo tudi marsikaj zanimivega in koristnega o saditvi in cepljenju sadnega drevja in o drugih sadjarskih opravilih* C. Z. STEKLARSTVO JUG0V1C SP7BitNJE23, ŽA8NICA KRANJ, 064/311966 NAŠ PROGRAM OBSEGA: Varnostna stekla - kaljena ali lepljena • trlpleks, za delovne stroje In traktorje (zetor, deutz, Imt, ursus, unlversal, Itd) ter druge po naročilu. Kaljena stekla za reflektorje In pečice, okrasna stekla, stekla za hladilnike, Izolacijska stekla termopan, notranje In zunanje zasteklitve, ogledala vseh vrst In barv, okvirjanje slik In gobelinov, slikanje na steklo, stop sol, Izdelava po naročilu (akvariji, terarijf). W KOROTAN Kranj, Struževo 20 tel.: 064/217-943 E ZR KM IN VRTICKORJC: od semen, gnojil.krmil, vitominov in mineralnih dodatkov do kmetijske mehanizacije, drobnega orodja, aparatov za pranje kmetijske in ostale mehanizacije... KORUZA, J€ČM€N, PŠ€NICfl, OV€S TUDI V fiRZSUTCM STANJU V€ČJ€ KOUČINC PRIP€U€MO TUDI NA DOM. KRMILA ZA G0VCD0, PRAŠIČ* IN PCRUTNIN0 IZfiCDNA UGODNOST* SEMENSKA KORUZA (hsbridl BC h Pioi««r) & SEMENA TBAV iN BITEU KOROTAN-Z^STOPN I k; ZA PROIZVODE TOVARNE DUŠIKA RUSE NA GORENJSKEM Obiščite nas in potrudili se bomol Odprto: vsak delovni dan od 8. do 18.ure, v sobotah od 8. do 12. ure. KMETIJSKO VRTNARSKA TRGOVINA HUMKO - PODVIN (BIVŠA TRGOVINA PREŠERN) KMETIJSKI MATERIJAL,OPREMAJREZERVNI DELL, KRMILA, GNOJILA, ŠKROPIVA... ZEMLJE IN SUBSTRATI IZ UVOZA, ŠOTA, HUMUSI, KOMPOSTT,UVOŽENA GNOJILA OKRASNE RASTLINE, NASADITVE... Odprto vse dni od 7-19 „B.MB,~ »am T . 7,o o-. mm HUM KO BLED ICfa /Jo - OU4 Vi*^ M>f M. MHO, U./tu: »4/77 14! •Domačija" trgovjna s kmetijskim blagom Globoko 2a, Radovljica Tel. 064/738-037 Prodajamo 7 tedenske purane, 19 tedenske Jarklce, sprejemamo naročila za 1 dnevno perutnino. Trgovina Je dobro založena z vsem -ZA VRTIČKARJE IN KMETE! tjf »KMEČKI STROJ« ŠKOFJA I0KA Sv. Barttara 23, ttl. 622-575 In 822 311 PO NAJNIŽJIH CENAH VAM PONUJAMO: - traktori« UNIVERZAL, URSUS, ZETOR, UNDNER,TVHd... vse vrste kmetijske In gozdarske mehanlHaje jeklen« vrvi n vrtle, kardanske gred in trakt, gume, sprejem rabljenih traktorjev In raM|enlh strojev v komisijsko prodajo, ki |ih hitro prodamo MOŽNOST DOSTAVE NA DOM IN rt-AČILA Z KREDITOM. dU3AGR0MIX ^SERVISTRGOVINA _Ljubno 27, tel.: 064-70-009 Pooblaščen sarvis in zastopstvo za trodajo traktorjev UN I VFRSAl in osilnic BCS. Servisiranje in popravilo ostalih tipov traktorjev. Prodaja rezervnih delov ter komisijska prodaja rabljene kmetijske mehanizacije. Ugodna cena kiper prikoli NOVO - Ugodna prodaja in montaža kompletov zračnih zavor za traktor UNIVERSALE, za zaviranje prikolice. DEL CAS od 8. do 16. ure k&čna Ekslerjeva 6 61240 KAMNIK KOČNA - VRTNARSTVO NUDI V SPOMLADANSKI PRODAJI PO KONKURENČNIH CENAH LONČNICE, SOBNE IN BALKONSKE fikus, filodendrom, asparagus, bršlan, rex begonia, praprot, scindapsus, cisus, vijolice, azalee, primule, calle, ciklame, benjamin, nasadki, kentia, feniks, drevo življenja, dracene, palme, spatifilum, amarilis pelargonije, bršlinke, petunije, fuksije, vodenke, verbene, lantane, kofeje ENOLETNICE ZA ŠOPKE iN ZA GROBOVE tagetes, salvija, verbena, portulac, agaratum, lobelija, begonice, astre, cinije, zajčki, nageljni, tepih SADIKE VRTNIN solata, zelje, por, ohrovt, zelena, majaron, koleraba, paradižnik, paprika, cvetača SADIKE VRTNIC IN VRTNIH AZALEJ DELOVNI ČAS VRTNARIJE od 7. do 16. ure vsak dan ob sobotah od 7. do 12. ure Prenavljate domačijo ali na novo gradite ? Za prijetno domačo toploto vam predlagamo: POSTAVITEV PRAVE KMEČKE PEČI z zapećkom ali brez, oz. postavitev odprtega kamina do klasičnega kamina modernih oblik. ■TCSP da bo kuhanje v sodobni kuhinji BK-10 užitek, se odločite za postavitev , sodobnega štedilnika. Izbirate lank na trdo gorivo ali kombinaciji z elektriko in plinom, z eno ali dvernc .................peč i ca m a........................ ..............^^^^^i INFORMACIJE: Marjan Uimpcrt, Brod« 11, 64220 Skofj« **** ^(064)65-773^ Trgovina Ljubljana, TOE Kranj KMETOVALCI! BLIŽA SE ČAS DEL NA POLJIH IN TRAVNIKIH Na vseh bencinskih servisih na Gorenjskem in v skladišču v Medvodah ter trgovinah na Laborah v Kranju in na Deteljici v Tržiču vam nudimo: - goriva - motorna in hidravlična olja - olja za motorne žage in verige žag - svečke in klinaste jermene - akumulatorje in svetlobna telesa TUDI Z NAŠO POMOČJO DO VEČJEGA PRIDELKA! A\ AVAAAA/ 3BM ?H"r,"nit' SLO-64270 Jesenice, C. kleiarjev 7, Tel.: (064)861444 ŽgajnarR. 064-218-441 Kamnik, Klavčlčeva 7, /061) 811 644 ŽELITE KAKOVOSTNO SENO? Pokličite nas! Za vas izdelujemo ventilatorje in avtomatiko za sušenje sena, seno bo ni varno, varčno in kakovostno posuSeno. Z radialnimi ventilatorji AVM AN in avtomatiko 3 BM oooo ALARMI TLf ^ R_A 0 0 Prijetno branje ® rflrman UREJA: Vilma Stanovnik Intervju z Brankom Oblakom: Cruyff je boljši od Pelea Rudi Hrti zagrozil: Če Rusi ne dobijo državljanstva, bom odstopil TSSca- Nova številka snežena kraljica Že V prodaji ! NA BLEDU IN V LJUBLJANI POTEKA SVETOVNO PRVENSTVO SKUPINE C V HOKEJU Grizli se bomo le z nekdanjimi sovjeti Ob začetku visoke in pričakovane zmage favoriziranih ekip - Naši po načrtih. BOdTLON NajveCji uspeh jubljana, Bled, 15. marca - Po uvodnih nastopih dvanajstih reprezen-_?nc\ k' se na svetovnem prvenstvu skupine C borijo za vstop v boljšo kupino B, zaenkrat ni bilo večjih presenečenj. Na Bledu, kjer igrajo J^Po DLR Koreje, Belgije, Koreje, Latvije, Ukrajine in Izraela sta v odstvu brez poraza ekipi držav nekdanje Sovjetske zveze, Ukrajine in t'tv'je, v Ljubljani, kjer igrajo reprezentance Avstralije, Madžarske, Panije, Južne Afrike, Kazahstana in Slovenije, pa brez poraza vodita a reprezentanca in reprezentanca Kazahstana. Da je hokej v Sloveniji ta trenutek šport številka ena. dokazu-p° številni gledalci na tekmah v jubljani, kjer si naša reprezen-anca skuša zagotoviti tako želelo Prvo mesto v skupini C in napredovanje v skupino B. Vendar Pa se bodo morali naši hokejisti za an n.aj,bolJsi Franci Jekovcc. zaradi bolezni pa ni nastopil v C'j'' d« kon ' kovcc vodi v tekmovanju /a Alpski pokal v kombina-°krcvani, u',cKa lekmovanja je še finale, zato mu zaželimo hitrega * 'užin .ri ^ avni Prv;'k je postal v članski kategoriji Lrih Pcčnik blri)- med i j- 1 Zadnik (Triglav Teling), 3 Matej Oblak (Alpma kobi ?.,ni m,.adkaktloev iz vse Slovenije se jc v Planici 8°r'ji dečk > , akalmc' pomerilo za pokal Kompas Holidavs v katc ^Udarjskem 14 m 15 ,cl Tekmovanje je potekalo v vročem spo-n'ce V tej wV,rCmcnu Tckmovanjc je organiziral SSK Stol i/ Zin.v L^njkanh gonJ' sla preostali še dve tekmovanji, a jih zaradi So h«li'c,oi MKT'' '"' h° muzno ''vesti. Najboljši med pclnajMleini-lrfTVvi»'\s Prv,m' sedmimi. Rezultati dečki do 15 lct: I Ja ka c; f- "fotar (Tr*&\ V p ,mi sedmimi Rc/tiliati dečki do 15 let: 1. Ja-,n8)-4. G-it ™ o T PTifno1 pc«crka. 3. Miha I i žen (.»ha I riglav le teJ Hribar 7P m Jan5ek'5 JcrncJ Kumcr (°ba Alpina 2il.). 6. Ma t Pri dečkih i",J>U S,Cgnar (oba Trz,č) , , ln L>žen k u ,cl sla dvoJno 'mag« dosegla Kranjčana Peter-u državni °m.lnaU"C1 S° sc na,° P0,"crili Se v kombmaci|skem Prvak je postal Ciašpcr Poljanšck (Alpina 2iri) ZHPANClC NAJBOUSl l? ^'ma^ki'sLT?'"" Mladinci do ih let so sc pomeril, v Planici du v torek, 16. marca, ob 20. uri na Bledu) je težko napovedovati, katera ekipa ima več možnosti za zmago. Najbrž pa so edini, ki jim lahko prekrižajo račune naši hokejisti, prvič pa se bodo v četrtek zvečer ob 20. uri v Tivoliju pomerili z ekipo Kazahstana. Sicer pa so naši reprezentantje v petek zvečer na prvi tekmi zanesljivo ugnali ekipo Avstralije. Rezultat je bil 15 : 2 (6:1, 4«, 5:1). Tudi v soboto popoldne reprezentanca Španije ni bila enakopraven tekmec našim hokejistom, saj so naši zmagali z rezultatom 12:0 (2:0, 5:0. 50). Rezultata tekme med našo reprezentanco in reprezentanco Južne Afrike ob zaključku redakcije še nimamo, je pa gotovo, da, če Afričani iz Slovenije in tega prvenstva ne bodo odnesli nobene točke, bodo odšli dobro "oboroženi" z značkami, saj jih vztrajno nabirajo na svoje zelene jopiče in na vseh vogalih sprašujejo zanje.... Reprezentanca Slovenije bo danes zvečer ob 20. uri igrala še z Madžarsko, jutri pa je prost dan. V četrtek bodo naši hokejisti igrali še z ekipo Kazahstana, v petek pa bodo obračuni glede na uvrstitve ekip v A in B skupini (na Bledu in v Ljubljani). V soboto bo prost dan, v nedeljo pa bosta v Ljubljani tekmi za tretje in prvo mesto. Sicer pa je za reprezentance, ki nimajo vnaprejšnjega upanja na uspeh, svetovno prvenstvo pri Odlični jeseniški napadalec Andrej Razinger in vratar Domine Lomovšek sta na sobotni tekmi med najzaslužnejšimi, da je naša mreža ostala prazna, španska pa se je zatresla kar dvanajstkrat. Foto: D.Gazvoda nas pravzaprav tudi spoznavanje sveta in zabava, saj so nekateri pripeljali s seboj prijatelje in prijateljice, pa družine in otroke, ter sklenili, da se želijo pri nas tudi malce pozabavati, spoznati nove kraje in ljudi. To pa je tudi enaka tistih dimenzij športa, ki mu poleg zmage in boja v znamenju gesla višje, močneje, hitreje...daje prav poseben čar. • V. Stanovnik iUANjE ««S3mmirrrrn i Rekord na kranjskem kegljišču V I. državni ligi za ženske so Triglavanke doma, kljub dobri igri, izgubile z vodilnimi Celjankami. Rezultat je bil 2:0 (2454:2552). Kljub izrednemu rezultatu Fleischmanove s 455 ke-glji in dobri igri ostalih igralk so bile Celjanke boljše, za poslastico pa je poskrbela svetovna prvakinja Marika Kardinar z rekordom kegljišča, 483 kegljev. V II. državni ligi za moške pa so Kranjčani igrali v Celju in po izredno razburljivi igri iztržili neodločen rezultat 4:4, oziroma končni 1 :l (4994:5003). Vse štiri točke in razliko v kegljih sta prispevala v zadnjem paru Vane Oman (893 kegljev) in Mihelič Boštjan (X43 kegljev). To soboto Triglavni igrajo doma z ekipo Proteusa iz Postojne. • A. Česen Polovični uspeh Gorenjcev V 16. kolu medregijske lige sta gorenjska ligaša dosegla polovičen uspeh. Lkipa Ljubelja je doma zmagala proti Kaminku z rezultatom 20 (5101:5022), Sava pa je doma izgubila z rezultatom 0:2 (4983:5051). Na lestvici vodi Ljubelj s 27 točkami, Sava pa je s 15 točkami na šestem mestu. • M. Silar Jeseničani prvaki na gorenjskem Z zadnjim kolom seje ta konec tedna končala gorenjska kegljaška liga Re/ultati: Ljubelj - Lian 5:3 (4972:4853), Adergas - Kranjska Gora 7:2 (4962:4932), S. Jenko - Lubnik 2:6 (4868:4895), Jesenice -Triglav 7:1 (5018:4847). Končni vrstni red : Jesenice 21, Lubnik 20, Kranjska Gora 19, Simon Jenko 16, Ljubelj 11, Triglav 10, Adergas 8, Lian 7. • T. Bolka s>oiohet mmm333333jnm Jane/ Bešter DO KONCA NEGOTOV ZMAGOVALEC DRUGE LIGE Medtem ko so bile rokometašice Kranja ta konec tedna proste, saj ie naša ženska reprezentanca igrala na kvalifikacijski tekmi za evropsko prventtVO V Szekszardu na Madžarskem (in nesrečno izgubila z rezultatom 23:24) je bilo odigrano predzadnje kolo v 2. slovenski rokometni ligi za moške. Obe gorenjski ekipi sta gostovali. Šešir v Trebnjem, Preddvor Infotrade pa v Kamniku. Preddvorčani so premagali ekipo Kamnika s 26 : 30, vodilni na lestvici, Ločani, pa so ne-pricakovano podelili točki (14:14) s šestouvrščcno ekipo Akripola. I ako je ekipa Šeširja na lestvici s prvega zdrsnila na drugo mesto, saj je Kodeljevo doma premagalo ekipo Mokrcc Besta in ima 30 točk. Šešir pa 29. Preddvor sc jc z zmago in 21 točkami povzpel na tretje mesto. Iako bo o naslovu prvaka 2 lige odločal sobotni derbi v škofjeloški dvorani Podcn, ko bo Šešir gostil Kodeljevo. Po končani ligi pa bodo drugohgaši začeli s kvalifikacijami za uvrstitev v prvo ligo. TBCAj / A INfrlRlIKTORJK KOKOMETA Škofja lx>ka, marca - V sodelovanju z ZRK Lokastar in ŠŠD Podlub-nik razpisuje Športna zveza Škofja Loka tečaj za inštruktorje rokometa leča j bo predvidoma potekal v mesecu aprilu v škofji Loki, obsega na 42 ur teoretičnega in praktičnega dela. Vodja tečaja bo Marko Siblia. dodatne informacije o tečaju pa lahko dobite po tclefo-1,11 ' ' (kal.mi,t,) »li 621-173 (Primožič). • V. S. NAŠIH MLADIH BIATLONCEV V švicarskem Andermattu so naši mladi slovenski biatlonci v konkurenci desetih držav in 47 tekmovalcev dosegli velik mednarodni uspeh. Ob zaključku sezone so dokazali, da sodijo v evropski vrh in da so pripravljeni za nastope v članski konkurenci. Tako je v sprintu na 10-kilometrski progi zmagal Gorjan Matjaž Pokljukar, njegov brat Joško Pokljukar pa je bil peti. Tomaž Žemva je bil šesti, Simon Premože osmi, Milia L ' ,ku-vTjica) I JaiU Kuhal (Alpetour); cicibani: I Mu ko Jur|a*t ^% dar). I Malei Mi.ulaška (Mataiui). t Dem Vučić (Kanin) w Šolar ;i]((JDO A TURNIR V JUDU Petega, šestega In sedmega marca je bil v Budimpešti »*"k * rodni turnir v judu - najvišje »vetovne kvalitete. ^vslr'Je' Turnirja so se udeležili najboljši judoisti in judoistke ^j0rugj španiie, I rane 1 je. Češke. Ncmči|c, Japonske. I iivc. Rusi|C. ^^Ij« je in Slovenec Slovenko sta zastopali tudi ncnui"«' dve '^.„ika mladi ilovenskl tekmovalki Nula 1 ampe 1/ 1 iubijane m J^v.l|Setirn' Slohodanka Matarugič, ki je v svoji kategoriji med ,rVn,eg<>riji ^ tekmovalkami osvojila odlično pelo mesto, Nuša pa je v k S2 kg izpadla v prvem kolu upa'"0 Konec meseca bo še en močan turnir v Bral.sla vi. Mc' t dobre uvrstitve naših deklet, posebej pa šc naše predstav nk • Miro Ražman ed»»' Torek, 16. marca 1993 ZMOŽNI TENIS1 POMEMBNA SREČANJA KRANJSKEGA MERKURJA Dekleta v prvi ligi 21. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS mRm fantje so izgubili pomembno srečanje z Melaminom iz Kočevja, endar imajo še možnosti za obstanek v prvi državni ligi. Kranj, 13. marca - Druga ženska državna namiznoteniška liga je °ncana, kranjski Merkur pa se je uvrstil v prvo državno ligo. V nedeljo so Živa Štrukelj, Petra Fojkar, Urška Petrič in Tina Ze-ovnik premagale Vesno s 5 : 2 in postale prvoligašice. V zadnjem kolu so Kranjčanke igrale brez Pandeve. iL£rV° mo^° ekip0 Merkurja v I. državni namiznoteniški ligi Pa obstanek v družbi najboljših še ni zagotovljen. Kranjčanom to-*t ni uspelo premagati Melamina iz Kočevja. Jeseni je Merkur im, evju zmagal s 6 : 1, tokrat pa je izgubil doma z 2 : 5. Ker sr Ata ?be m°štv' enako število točk, bo odločal izid medsebojnih e anJ' lu pa je Merkur boljši za eno dobljeno igro. Za Merkur s z Melaminom igrali Mladen Kuntner, Robi Jeraša in Aleš rnrekar. Po eno zmago sta dosegala Kuntner in Smrekar. Do nca so še tri kola, Merkur pa igra z Ilirijo v gosteh, s Tamom m v zadnjem kolu 3. aprila z Arcontom v gosteh. Bo r mo^a ekipa Save, ki igra v III. ligi, bo napredovala v dru-8 ligo. V soboto so igralci Save Dušan Jauh, Uroš Prelovšek, ^emen KJevišar in Matej Ošlaj premagali Sevnico s 4 : 3, s Slo-.nnPm (v.tem dvoboju je igral še Janez Maček) pa so zgubili z dn lm 'z'<*om- V soboto bo zadnje kolo, Sava pa si je z najmanj gim mestom že zagotovila napredovanje. • J. Košnjek Gorenjski drugoligaški obračun JESENIČANKAM Se J? °-.ruKolieaški namiznoteniški konkurenci pri moških je ekipa Ječa IC.'^ra'a z ekipo Vesne in izgubila z rezultatom 5:2. S tem Jeseni-JJr1 ^e vedno ostajajo na zadnjem, desetem mestu s šestimi točkami, točka ^esne Pa Je Pred zadnJSiop'1° 50 šahistov iz osnovnih Šol širom Slovenije, pri delim čas Pomerili so se v 9-ih kolih švicarskega sistema z igral-°8orčen0,T1 W* minut na igralca. Pri fantih je bil boj za 1. mesto zelo Kosn,tJ' J* koncu s,a » 7S 'očke turnir končala Primož Soln in Blaž kriterija Vendar Jc zmaga pripadla Primožu zaradi boljšega drugega »»•r) 2 S1' vrs,ni red pri fantih: 2. Primož, šoln (7.5, Log - Drago-(7,1 !uj "!az Kosmač (7.5, Matija Čop Kranj), 3. Gregor Podkrižnik ko Prazn i?' 4 Br»n*"> Hrclja (6.5. SSKPEU lxndava), 5. Ni- 0Uana) 7 J6; Ix,S " »ragomer), 6. Gorazd Lampič (6, Ledina Lju-(6, Medvo l " VoIćan5ek (6. Jurij Dalmatin Krško), 8. Aleš Jelen ld (Danil« V' 9 Andrej Janša (5.5, Ob Rinži Kočevje), 10. Matej Otl -■*« HJ'lnil t/VI J.nr.,1 yj, fav°ritin MUmar l'JuhlJar>a). itd... Med dekleti je upravičila vlogo nJe. jc Maja Sorli ter z. 1.5 točke naskoka obranila naslov prvaki- Kr;i"il°"e u Vrs,ni red Pri dekletih: I. Maja Šorli (8, Gimnazija (6.5 (j \. Martina Maric (6.5, III Murska Sobota), 3. Helena Rižnar (6, Stari .a)' 4 TanJa »tumberger (6.5, Črcn.šovci). 5 Darja Kapš (5.5 star-8 °h KolP')- 6 Jana Krivec (6, Dcsklc). 7. Mojca Mihclič 05) itd 8 °b KolP'). H). Saša Jeklcr (5.5, Prežihov Voranc Jcseni- nja Stum8KLha,CK"r'J° *? Osvojiti: Uroš Kavčič, Mojca Zupane in Ta- lim.! "-o"1 'j" invii lil. i '"mberger « AleJ orimn* S^RMAN Z VSEMI TOČKAMI skc v 5ahCud"aJxibl,° v L**0*!1 odigrano zadnje kolo Prvenstva Gorenj-Zr>an Zc J Clanc. Kolo je bilo izredno borbeno, čeprav je bil prvak i ,nc Jazbrr ci 1 rs,c rcmi- UraK° Buha ■ lomaž Rogelj remi, i e Kemnrri" i*vko Mah 0 Tase Ris,ov " Nada Marušič remi, l ; o t^ric - hranc Ravnjk o . i A|0j/ija Pongrac . Janc/ Kokalj Triglav zaostaja le točko TRIGLAV : VVORTHERSEE 19 : 5 (5 : 0, 4 : 0, 4 : 2, 6 : 3) Kranj, marca - Zimsko kopališče v Kranju, sodnika Podvršček in Bal-derman iz Kranj. Triglav: Homovec, Hajdinjak 2, Margeta I, Balderman 2, Grabeč 2, Klofutar I, Galič, Bečič 3, Košir, Štirn 6, Peranovič, Podjed 1, Trop-pan 1. V zaostali tekmi avstrijskega prvenstva je kranjski Triglav v zimskem bazenu v Kranju visoko premagal celovški VVorthersee. Na tekmi seje izkazal kapetan Igor Štirn, ki je dosegel kar šest zadetkov. Trener domačih Rado Čermelj je dal priložnost vsem igralcev. V soboto gostijo ASV VVien, v nedeljo pa Donau in pričakujejo dve zmagi in l tem tudi vodstvo v prvenstvu Avstrije Kranjčani boljši od vrstnikov kopra Kranj, marca - Na zimskem bazenu v Kranju je bilo v nedeljo prvo državno prvenstvo osnovnih šol v vaterpolu. Tokrat so nastopili osnovnošolci OŠ Jakoba Aljaža in Simona Jenka iz Kranja, Koprčane pa so zastopali osnovnošolci OŠ Pinka Tomažiča in Dušana Bordona. Kranjčani, ki jih trenirata Rado Čermelj in Igor štirn, so bili veliko boljši, saj so vaterpolisti OŠ Jakoba Aljaža v prvi tekmi premagali vrstnike iz OŠ Pinka Tomažiča s 17 : 3 (7 : 0, 4 . 2 3 : 0, 3 : I) v drugem srečanju pa je OŠ Simona Jenka premagala OŠ Dušana Bordona s 16 : I (6 : 0, 5 : 0, 3 :0, 2 : I). V tekmi za tretje mesto je bila OŠ Dušana Bordona boljša od OŠ Pinka Tomažiča (8 : 2), v tekmi za prvo mesto je bila OŠ Dušana Bordona boljša od OŠ Pinka Tomažiča (8 : 2), v tekmi za prvo mesto pa so zmagovalci prvenstva ŠŠD občine Kranj še enkrat premagali OŠ Simona Jenka z 19 : 13 (4 : 2, 6 : 2, 2 : 7, 7 : 2). Najboljši strelec prvenstva je bil Roban Antonijevič iz OŠ Jakoba Aljaža, najboljši vratar pa je bil Jure Kera Iz OS Simon Jenko. • J. Marinček Dobra igra kranja % na prijateljski tekmi Reka, marca - Vaterpolisti Kranja 90, ki se pripravljajo za igranje pokala Slovenije, so na Reki odigrali dve tekmi z vaterpolisti Primorja. V prvem srečanju so z 18 : 6 premagali kadete, v drugem pa so izgubili s člani 10 : 16 S samo igro je bil trener Sandi Mikoletič zadovoljen, da pa sc btnlo še bolje pripravili, odhajajo ta teden še na tekmo v Trst in Celje Sponzor za Reko je bil Kava bar Vovk, za Trst in Celje pa ga še iščejo. • J. Marinček » Najbolj«? ^U:ka Uscc). itd... k ski Pa N-,,!? H?'nca.Slu bila Blaz Kosmač in Janez. Kozamernik, andidata U S! M,a™*,e m AI°J"Ja Pongrac Naslov mojstrskega 1,1 Bla> Kosmač. II kategorij. |>.i Drago Buha Prve NSTVO SLOVENIJE ZA FANTE IN DEKLETA Pohod na porezen Kranj, 16. marca - Planinsko društvo Kranj prireja pohod na Porezen, ki bo v soboto, 20. marca 1993. Udeleženci se bodo ob 6. uri odpeljali izpred hotela Creina do vasi Davča. Od tam se bodo pod vodstvom Mete šparovec in Jožeta škorca vzpeli na vrh Porezna, do koder bo okrog dve uri hoda. Vodnika priporočata zimsko opremo, prijave za izlet pa sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. • S. S. V BOHINJU Bohinj, 12. marca - Prejšnji teden smo se na 26. srečanju oziroma na drugem državnem prvenstvu novinarjev - smučarjev, članov kluba Raca, v Bohinju zbrali novinarji iz vseh koncev Slovenije (in od večine novinarskih hiš). Pestra druščina več kot sedemdesetih račkov in račk se je pomerila na veleslalomski tekmi in tekmi v smučarskih tekih. In vsi, ki smo na obeh poledenelih progah prišli do cilja smo znova dokazali, da smo novinarji (in novinarke!) prav zares trdoživa bitja.... Sicer pa vsa pohvala pridnim in trmastim Bohinjcem, na čelu z Jakom Rozmanom in Lovrom Sodjo, ki so kljub pomanjkanju snega uspeli na Voglu pripraviti prav prijetno vzdušje in skupaj "zgrebsti" toliko snega, da se je bilo ob tekmah moč tudi nasmučati in obenem uživati ob lepem vremenu. Račke -novinarji na smučeh, smo jim bili prav hvaležni, čeprav napri-mer tisti s štajerskega konca ne morejo razumeti, kako je mogoče, da tako lepo smučišče še nima sistema umetnega zasne- ževanja.....kot naprimer Pohorje. Vendar pa to nekoč tudi bo... in račke bomo k prijaznim Bohinjcem prav gotovo še rade prihajale. V prelepem sončnem vremenu smo smučarji - novinarji uživali na skromno zasneženem Voglu, ob tekmovanju pa je bilo dovolj časa tudi za izmenjavo poklicnih izkušenj in za nova poznanstva. Rezultati kombinacije (veleslalom - smučarski teki): - veteranke - 1. Albina Podbevšek (Jana), 2. Alenka Leskovic (Delo), 3. Urška Šprogar (Naš dom) - članice - 1. Neva Blažetič (Primorske novice), 2. Aljana Jocif (Radio Slovenija), 3. Vilma Stanovnik (Gorenjski Glas) - super veterani - 1. Bine Rogelj (Pavliha), 2. Tone Fornezzi - Tof (Nedeljski dnevnik), 3. Dragiša Modri-njak (Večer), 4. Igor Slave (Gorenjski glas) - veterani - 1. Jože Pogačnik (Dnevnik), 2. Igor Longvka (Mladinska knjiga), 3. Boštjan Pire (Interakcija) - člani - 1. Gregor Pucelj (Delo), 2. Primož Kališnik (Stop), 3. Tine Guzelj (Delo Revije). • V. S. Pester program rekreacijskih tekmovanj Škofja Loka, marca - V preteklih dveh mesecih je v športni dvorani Poden v Škofji Loki potekal bogat program organiziranih rekreativnih dejavnosti za občane in okoličane. Tekmovanja so potekala v okviru občinskih prvenstev. Rezultati zaključnih občinskih prvenstev pa so naslednji: Mali nogomet - V mesecu februarju smo zaključili z množičnim tekmovanjem v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 39 ekip članov in 10 veteranskih ekip. Ekipe so bile razdeljene v skupine. V zaključno tekmovanje zimske lige se je uvrstilo najboljših osem članskih ekip in prve štiri ekipe veteranov. Zmagovalec zimske lige pri članih je TRGOVINA FRTUNOVC, drugi so nogometaši KRČME MIHOL, tretji BOCA JUNIORS - vse ekipe iz Škofje Loke, sledijo CEBRI, BELI VRAGI iz Železnikov, 7. mesto so osvojili VIKINGI iz Dražgoš, 8. P1ZZERIJA KLEMENTINA itd. V nedeljo, 6. marca 1993, pa je potekal v ŠD Poden 1. turnir v malem nogometu v okviru občinskega poletnega prvenstva za leto 1993. Do oktobra bo organizirano še 8 turnirjev. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip iz Škofje Loke in Selške ter Poljanske doline. Končni vrstni red najboljših 8 ekip, ki prejmejo tudi točke, pa je bil naslednji; 1. mesto in prvih 12 točk je osvojila ekipa BOCA JU-NIORS, ki je kar s 3 : 1 premagala najboljšo loško ekipo KMN MARMOR STRIPY 10, 3. mesto in 8 točk so po streljanju kazenskih strelov osvojili igralci TRGOVINE FRTUNOVC iz Škofje Loke 6 točk, 4. je ekipa AMOR iz Dolenje vasi, 5. mesto so osvojili BELI VRAGI iz Železnikov, 6. mesti EMI, 7. mesto KARTOFEL in 8. mesto ŠD Polet. Drugi turnir za občinsko prvenstvo po v nedeljo, 4. aprila 1993. Odbojka - Ta športno-rekreativna panoga je v Loki vse bolj priljubljena, postaja pa tudi dokaj kvalitetna. V občinski ligi, v kateri je sodelovalo kar 10 moških in 10 ženskih ekip so tekmovalci in tekmovalke odigrali več kot 10 tekem za udeležbo v finalni zaključni del. Pri ženskah je prvo mesto in naslov občinskega prvaka osvojila ekipa 7. REKREATIVK iz Škofje Loke, drugo mesto so osvojile članice ŠRD Žiri iz Zirov, 3. so bile članice OK LUBNIK, 4. mesto pa KOZMETIČNI SALON BERGANT Škofja Loka. Pri moških ekipah so bili vsi udeleženci finala tudi možni zmagovalci turnirja. V prvem kolu je ALPINA z 2 : 1 premagala LTH, medtem ko so FREISING CONTRAS z 2 : 0 ugnali ekipo Oš iz Žirov. Občinski prvaki za leto 1993 so igralci FREISING contras iz Škofje Loke, drugi so odbojkarji ALPINE, tretje mesto so osvojili učitelji OŠ Žiri in četrti so bili igralci LTH, ki so v prvem delu tekmovanja bili vseskozi prvi. Kegljanje - Na štiristeznem kegljišču ŠD PODEN je v organizaciji ŠŽ Škofja Loka potekalo občinsko prvenstvo v kegljanju za posameznike in posameznice. Pri moških se je tekmovanja udeležilo več kot 120 posameznikov, pri ženskah pa je kegljalo vsega 20 ke-gljačic. Iz predtekmovanja se je v zaključni del uvrstilo 24 tekmovalcev in 12 tekmovalk. Rezultati pa so naslednji: občinski prvak je Peter Hafner, podrl je 1.305 kegljev, 2. mesto je osvojil Srečo Je-zeršek s 1.259 podrtimi keglji, 3. mesto je osvojil Franc Gaser iz. Železnikov, ki je podrl 1.253 kegljev, 4. mesto jc osvojil Jure Hajn-rihar iz ŠPkofje Loke, ki je podrl 1.248 kegljev, 5. mesto Janko šmid iz Železnikov, 6. mesti Marko Trojar itd. Pri ženskah posamezno je občinska prvakinja postala Lidija čadež, podrla je 826 kegljev, druga je Nada Fojkar s 754 podrtimi keglji, tretja Ivanka Nardoni s 740 podrtimi keglji, 4. mesto je osvojila Olga Drabik, peto Smiljana Oblak, šesto Julija Jenko, itd. V naslednjih vikendih bodo kegljači in kegljačice zaključili tekmovanja tudi v ekipnem delu. • Marjan Kalamar PRIPOROČAMO: TRŽIČ, KorošIca 26 rel. 50J48, Fax 52- 079 MALI OGLASI ^217-960 PI77 A T run r>*/ivt r*- »c DCLOvrilCAS: V3AR DAM OD »" - 22 NUDELJA OD ll80 - 22 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi in telefonske centrale. Zelo ugodno 9 064/632 595 3822 KMETOVALCU Akumulatorje za traktorje najceneje v Agroizbiri Čirče: 12/75 - 5.840 SIT; 12 V 100 -7 880 SIT, 10 I motornega olja Su-per 3 - 1.800 SIT Pokličite nas 9 324 802_4003 PANASONIC brezžični, žični telefoni, tajnice, telefaxi in centrale Zelo ugodno 9 632 595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugod no prodam 9 215 650 4562 GRAMOFON Tosca 25, malo rabljen, in več starejših PLOŠČ zelo ugodno prodam ^ 721-739 5195 Tračno ŽAGO za hlodovino pro dam Bešter, 9 801 024 5294 Star TV Korting in stoječo REZIL KO za železo prodam Kvede, Pre doslje 132, Kranj 5428 TRAKTOR Tomo Vinkovič 420 pro dam f 50-610_5512 TRAKTOR ZETOR 52 45. s priključ-ki, prodam 9 211-746, zvečer _5526 Gorenje PRALNI STROJ, obnovljen, prodam za 10000 SIT. 9 48 196 5540 Termoakumulacijsko PEČ, 3 KVV, prodam 9 633 837 5547 SLAMOREZNICO, dobro ohranje no, prodam Fajfar, Zabukovje 13, Zg Besnica 5550 PRALNI STROJ Gorenje prodam 9 68 601, po 15 uri_5552 Mizarsko KOMBINIRKO (krožna žaga rezkar), novo, prodam. 9 44 269_5555 čelno KOSILNICO za traktor, Siri ne 2.4 m, znamke Fahr, ugodno prodam » 068/25 855 5557 Etažno PEČ, novo, 17 KVV, prodam Pretnar, Zg. Rute 95. Gozd Martuljek_5564 TV Samsung, 55 cm, stereo, tele text, v garanciji. 60000 SIT. pro dam 9 84-677_5613 PEČ Emo central, 24 L, še zapaki-rano, prodam .9 76 586 5618 ŠIVALNI STROJ Ruža Step elec-tronic (Bagat) prodam 9 620-481 _5630 CIRKULAR za žaganje drv, nov, prodam 9 323 995, po 15 uri _5634 MOLZNI STROJ VVestfalia, nov, nerabljen, prodam Britof 315, Kranj _5642 Električne ŠKARJE za striženje ovc prodam ^ 77 672 5643 SORTIRNIK za krompir prodam 9 328 238_5645 Električno STIKALNO URO pro dam. Oebenc, Reteče 82, škofja Loka 5654 ITALIJANSKE SPECIAUTETE MAMAMI* LASAGNE/KANELONI 360 SIT MAKARONI/ŠPAGETI 330 SIT DOSTAVA NA DOM VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA od 11 do 22 ure ©064/218-007 RAČUNALNIK Bondvvell prodam ali menjam za Commodore 64 Klemen, 9 77-358_5660 Motorno ŽAGO Tomos Husquarna 266 SG, dobro ohranjeno, prodam 9 45 368_5665 Brusilni STROJ za grafične nože, dolžina 2 m, prodam 9 324-468 _5666 MOLZNI STROJ Impulz prodam 9 46-036__ 5677 COMMODORE 64 II, z disketno enoto, 2 joesticka in 40 disket z igricami, prodam ^ 46-718 5689 Barvni TV Gorenje, nov, ekran 63 cm, stereo, teletext, ugodno prodam <3? 324-332 _5694 323-161 Barvni TV prodam. 5702 CISTERNO za kurilno olje, 2.200 I, prodam, 9 58-404 5709 ŠTEDILNIK, 2 + 4, cena 10.000 SIT, prodam, g 218-825 5720 Skobelno GLAVO s cirkularjem in vrtalno glavo prodam. 9 632-733 _5731^ Kotni REDUKTOR za gradbeno dvigalo ali gozdni vitel prodam 9 723 728 5732 GLASBILA HARMONIKO Freitonarico, primerno za učenje, ohranjeno, pro dam.f 70-015_5743 KITARO Nace Zaletel, s kovčkom in uglaševalcem, prodam 9 691-634 5749 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane g 41 581_3515 PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije ^ 41 581 3516 Vabimo vas na kulturno zabavno PRIREDITEV DIH POMLADI, ki bo v soboto, 20/3/1993, ob 19 uri v Domu na Kokrici Prisrčno vablje nil_5556 Harmonikar in kitarist pevec igrata na ohcetih ali v lokalih • 70 015 CR. MATERIAL Električni KAMIN ugodno prodam g 324 250_5025 Novo kuhinjsko PIPO (bela z me singom) prodam ^ 216-401 5500 Suhe ŠPIROVCE 12 x 14 x 7 5 m, KLEŠČE 8 x 16 x 5 m, m 2 LEGI 22 x 20 x 8 m, prodam 9 46 361. po 16. uri__5501 SNEGOLOVCE za eternit. 400 kom, prodam 9 214 838 5524 Gradbeni in odpadni LES ugodno prodam .9 78 046_5543 Izolacijsko SMOLO, 100 kg, prodam Partizanska 49, Šenčur 5558 STREŠNIK Likozar, 2.350 kom, in KROVE ugodno prodam. 9 721 004__5578 Strešno OPEKO špičak in suhe smrekove PLOHE prodam 9 76 016_5638 SIPOREKS, 10 x 60 x 60. 1 kub. m, poceni prodam 9 41 -495 5646 Strešno OPEKO Kikinda 272, 2 500 kom, novo, prodam 9 64-236 _5651 Borove PLOHE, 1 kub m, ugodno prodam. 9 061/51 402, zvečer __5672 Cementni STREŠNIK, nov, 50 SIT/ kom, prodam 9 733 447 5730 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 27/3/1993 Prijave na 9 49 442, po 16 uri 3466 Najcenejši VELENJSKI LIGNIT in boljši premog 9 733 494, po 16 un _4860 Bombažne TRENIRKE, teflon PONVE, PEKAČI. DŽEZVE, pizza NOŽI 9 241 038_4995 Šampinjoni cena ugodna od 15. marca 1993 dalje Sejmišče 7 (zaklonišče). Se priporočamo! <4\r AVtOŠOLA O 'a'a Begunjska tO ■ pn vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Enodnevni nakupovalni IZLET na češko - Brno, 18/3/1993. 9 712-247 5566 Avtomobilisti pozor! Kvalitetno PREGRINJALO za vaš avto 9 310-546_5713 OBLAČILA Ženske BARETE, dvojne, in otroške KAPE dobite na 9 715 050 Poročno OBLEKO, dolgo, belo, unikat, št. 38-40, prodam 9 43-010_5553 NOSEČNICE - v Butiku Orhideja dobite oblačila (stari del mesta Kranja) g 327-144_5741 OTR, OPREMA Kombiniran otroški VOZIČEK Chic-co, malo rabljen, prodam za 10 000 SIT.tg 327-088_5118 Otroški VOZIČEK Chicco - marela, STAJICO, AVTOSEDEž in KENGURU prodam ^ 215-332 5120 Otroško KONFEKCIJO na drobno in posamično prodajam. 9 733-720_5575 Otroško POSTELJICO z jogijem prodam za 9 500 SIT. 9 632-201 __ 5588 Globok otroški VOZIČEK Peg, ce-na 2.000 SIT, prodam. 9 327-026 Kombiniran otroški VOZIČEK, ce-na po dogovoru, prodam 9 216-080_ 5691 Otroški kombiniran VOZIČEK, tur-kizne barve, poceni prodam 9 67-184_5746 STOLČEK za hranjenje Trip-Trap (lesen) poceni prodam 9 45-176 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko in elek trotehniko za vse srednje šole 9 213-644, Matjaž_5223 INŠTRUI RAM matematiko za vse stopnje 9 310 803 5421 Učitelj INSTRUIRA matematiko in fiziko. 9 311 -471, 631 -523 5481 AJEX COMPUTER SHOP raču nalniški tečaji za otroke in odrasle 9 622 848_5597 Individualni pouk NEMŠČINE, konverzacija Ugodno in kakovo stno! g Kranj, 312 520_5600 nemS KE instrukcije in konverzacijo nudi Švicarka, prevajanje Kranj, 9 312 520_5602 IZGUBLJENO Na relaciji Sr Bela Tenetiše je bi la izgubljena telefonska SLUŠAL KA bele barve Prosimo najditelja naj pokliče na 9 45 223 5532 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVI CO. 9 064/329 875, od 16 do 19 ure_4091 V Kranju prodam 2 sobno STANO VANJE, 54 kvad m •» 061/342-314__5240 STANOVANJE ali HIŠO najamem Okolica Bohinja ali Bleda. Naslov poštno ležeče. 64264 Boh Bistrica, predal BT_5243 STANOVANJE, 2 sobno, Bistrica Tržič, s centralno in telefonom, prodam 9 217 911,51 647 5429 STANOVANJE, 3 sobno (2 + 2). 90 kvad m, 990 DEM/kvad m, pro dam .9 324-156_5508 Pod ugodnimi pogoji prodam lepo ohranjeno konfortno 3 sobno STANOVANJE v mirnem delu šor lijevoga naselja v Kranju Inf po 9 064/213 072, dopoldan in 064/216-221, popoldan in zvečer _5519 V najem vzamemo 2 sobno STA NOVANJE opremljeno, ogrevano, sledi nagrada 9 324 541 5576 STANOVANJE, 40 kvad. m, druž beno, zamenjam za manjše 9 329 550_5606 STANOVANJE v Bohinjski Bistrici. 2 sobno, 49 kvad m, I nadstropje, centralna, prodam Možen kredit 9 41 246_5670 STANOVANJE, 1 sobno s kabine tom, prodamo 9 326 130, zvečer _67M STANOVANJA PRODAMO: ne-komfortno in komfortno opremijo na stanovanja po ugodnih cenah v Kranju, Lescah, Radovljici. Bledu, Sp Gorjah, Tržiču, na Jesenicah in v škofji Loki KUPIMO manjša ita novanja na Gorenjskem V najem ODDAMO 2 sobno opremljeno stanovanje v Kranju APRON NE PREMIČNINE,« 064/214 674 _,_6723 Prodamo 1 5 sobno komfortno STANOVANJE v Šiški (stara cer kev) « 064/214 674_5726 STANOVANJE na Planini, 83 kvad m, zamenjam za manjše (65 do 70 kvad m) v šorlijevem naseliu 9 325 301 5744 VOZILA PELI Vetrobranska STEKLA, pločevino in ves avtomaterial prodam 9 50 341_5586 VVARTBURG karavan prodam Aluminijasti prtljažnik, dolžina 2 m, prodam 9 241 -746 5591 VOZILA Akumulatorji TOPLA z 2-letno garancijo: 12/40 - 3.490,00 SIT 12/50 -4.640,00 SIT 12/75 - 5.840,00 SIT Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a - v ceni je že vračunan 20 % prometni davek 9 064/331 -730 2726 AKUMULATORJI Topla najceneje v Agroizbiri Čirče 12 V/40 - 3.380 SIT, 12 V/50 - 4.640 SIT; 12 V/75 -5.830 SIT Prodajamo na dva čeka. 9 324 802_ 4004 MENJALNICA VILFAN v Delav-skem domu. g 211-387 4445 CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad. 9 692-194_ 4590 VOLVO 340 GL, letnik 1986, pro-dam 9 46-055 4975 ZASTAVO 101 GTL, letnik 12/1986, prodam 9 422 075 5504 R 4, letnik 4/1992, prodam 9 621-804_5506 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, cena po dogovoru, prodam. Sp Gorje 53, ogled možen po 16. uri ___5510 Terensko vozilo ARO 4x4 pro dam J| 59 051_5513 R 5 CAMPUS, letnik 3/1992, prevo ženih 20.000 km, prodam. 9 876 119 5514 UNO 60 S, letnik 1985. 5 prestav, 5 vrat, prva barva, nove gume, nova izpušna cev, kljuka, prodam za 8 000 DEM 9 85 409, od 10. do 12 ure_5520 Prodam JUGO 45, letnik 89 9 328 744_ ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam g 311 325_5521 UNO 60 S, letnik 1987, z veliko do datne opreme, prodam 9 861 057_5527 OPEL ASCONO, letnik 1985, registrirano celo leto, prodam 9 061/612 194_5533 R 18, letnik 1982, vreden ogleda, in OPEL KOMODORE, cel ali po de lih, prodam. 9 876-134 5534 ZASTAVA 750 zadnja stena nova, ugodno prodam. 9 311 494 5537 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, pro dam 9 66-914_5542 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 4/1991, registrirano do 4/1993. prodam za 9 000 DEM 9 723 580 _5546 YUGO 45 letnik 1984, prodam. Sv Duh 166, škofja Loka_5548 ZASTAVO 101, letnik 1978, regi strirano do 31/3/1994, prodam 9 328-193_5549 LADO NIVO, letnik 1988, prodam g 44 269_5554 ZASTAVO 101, letnik 1976, cena 500 DEM, prodam. 9 58-116 5560 PEUGEOT 104, karamboliran, pro dam Kapic, Janeza Puharja 9, Kranj, ogled popoldan 5567 R 4, kot nov, registriran celo leto, vreden ogleda, prodam. 9 326 294_5569 OPEL KADETT, kompletno obno vljen, serija C, registriran do 16/11/1993. prodam 9 78 030 _5670 126 P, letnik 1981, lepo ohranjen, zamenjam za karamboliranega ,■1 r .-■■ i 1990 9 632 46'> r)f>73 ADRIJO 400, letnik 1987. novi mo del, prodam za 4 500 DEM 9 632 465_5574 GOLF JGL, letnik 1982, registriran do 4/1994, prodam H 215 858 YUGO 45 KORAL, letnik 1988, 3 400 DEM, prodam 9 328 292 _5585 R 4 TLS. letnik 1983. prodam 9 725 563_5606 ZASTAVO 128, letnik 1981. cena 700 DEM, prodam 9 327 292 _6608 ZASTAVO 750, neregistrirano, pro dam Zg Bitnje 20. Žabnica 5612 R 4 GTL, letnik 1989. dobro ohra njen, garažiran, avtoradio. prevle ke, zelene barve, cena po dogovo ru Križaj. Godešič 142. škofja Lo ka_5826 126 P, letnik 1990, kot nov, pro dam Vogljanska c 32. Voglje 5628 R 4, letnik 1980. prodam Nučič, Jelen dol 5 _5635 GOLF JX bencinar. letnik 12/1988. rdeč, 41 000 km, dobro ohranjen, predem 9 m* sos s<>4<) ZASTAVO 760, letnik 1986. v voz nem stanju, prodam 9 66 304 __ 6681 GOLF 1 300 bencin, letnik 1981/1982. bele barve, prodam 9 82 593, po 17 ur. «^83 NAJNOVEJŠI SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STEREO, VCRTDMER GRAFIKA NA EKRANU( ANGL/NEM) PLAČILO NA OBROKE GARANCIJA 1 LETO / rsni ZM(MAŽ0SAM0OyyD™ SATVRHOVlSnK Sk i oka. OODFSIC 125 TEL: 064 633-425 ŠKODO FAVORIT 136 LF, letnik 1991, prodam .9 310-780 5695 ZASTAVO 101, starejši letnik, cena 600 DEM, registrirano do 4/10/1993, prodam 9 620-784, 620 289 5696 YUGO 45 AX, letnik 12/1987, regi-striran do 23/12/1993, prodam. 9 41-494_5706 YUGO 45, letnik 1989, ugodno pro-dam« 45-532 5712 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985. ugodno prodam. 9 621 106 5716 LADO SAMARO, letnik 1987, ka-rambolirano, prodam. 9 85-023 _5717 dfeKOOO FAVORIT, letnik 1991. re gistrirano do 18/3/1994, zelo dobro ohranjeno, prodam. 9 312-255_5718 TAVRIO staro 4 mesece, z nekaj dodatne opreme, prodam 9 51-446_5722 GOLF JGL Diesel, letnik 1984, pro-dam Ji 725-547 5729 VW 1 200 HROŠČ, letnik 1975, re gistriran do 2/1994, ugodno pro- dam 9 325 790_5737 126 P, letnik 1985/1986, registriran celo leto, prodam. 9 41 -919 5740 CITROEN 15 bencin, letnik 5/1988, 89 000 km, dobro ohranjen, pro-dam.g 327-304_5754 SIMCO 1 100, letnik 1977, poceni prodam 9 311 198 5760 ZAPOSLITVE gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE # NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASOR TIMENT IN MONTAŽO gospodinjskih aparatov, audio video tehnike gorenja m UNIVERSUM klimatizer/ev alarmnih naprav, originalnih rezervnih delov gorenj« # UGODNI PLAČILNI POGOJI: popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje proda/a na zakup TEMPO na 2 leti # 24-mesečna garancija za bek) tehniko In TV sprejemnike gorenje # NAŠE IZDELKE POPRA VUAM0 TUDI PRI VAS DOMA # AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE: servisna enota KRANJ Trg Prešernove brigade 10. telefon 213-480 m 214-946 vsak dan od 7 o° 16 ure. sobota od 8 do 12 ure Lepljenje kuvert doma. Pošljite kuverto in znamko. Marica Živkovij Frankovo 160, Škofja Loka___j^: Če želite v prostem času dobr°?iL služiti, pokličite <* 241 -345 LOKALI Najamemo trgovinsko - skladiščni PROSTOR v Kranju, 200 kvadcCS, g 214-907___^> Iščem PROSTOR za P°8t**JST igralnih aparatov. 9 064/21'"|j|ij po 20 uri___52^ Najamem GARAŽO ali PROST08 za kombi v Kranju 9 215-211 ^ V Kranju oddamo v najem P'sarl^'a ške prostore, v Kamniku lokal bife ali trgovinsko dejavnost Dorfarjih prostor za mirno obn drugo APRON NEPREMIČNIN^ ■S- 064/214 674 J»£ Ostalo nam je še nekaj prostih KOLESA mest Pokličite ® 328 265 3479 Mladinska knjiga potrebuje še ne kaj ZASTOPNIKOV in VODIJ SKUPIN « 59 159, dopoldan 4335 Iščem DELO na domu čirče, Kranj 325 638, 4876 Zaposlimo MIZARJA, možna tudi priučitev - montaža pohištva 9 217-974, zvečer 5043 Honorarno (redno) zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo otroških priročnikov Pomurske Založbe 9 325 712_5050 Za različne vrste samostojnih del vam pošljem podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga Pišite Kerec, poštno ležeče, 61261 Lj. Dobrunje _5063 FRIZERKA z delovnimi izkušnjami dobi delo. 9 76-624_5395 Iščemo AKVIZITERJE za prodajo tekstila po Gorenjski 9 064/47 347_5403 V trgovini s tekstilom zaposlimo PRODAJALKO.9 43 218 5509 Zaposlim KUHARJA ali KUHARI CO za peko pizz iz okolice Tržiča 9 242 100. od 19 do 20. ure 5511 Nudimo dobro plačano terensko delo! Izplačilo provizije tedensko Pokličite od 17. do 19 ure 9 46 702_5538 Star sem 18 let in iščem kakršnokoli DELO (akviziterstvo odpade) 9 211 938_5568 licem kakršnokoli delo (akviziterstvo odpade), sem zidar 9 622 150_5571 Nudimo terensko dolgoročno DE LO Ponudbe na 9 218-885 5598 KV ŠIVILJA dobi honorarno delo v okolici škofje Loke 9 622 830 _5601 Priključite se skupini prijetnih ljudi pri prodaji uspešnega knjižnega programa Prevoz zagotovljen 9 632 330_5611 Kc':(tm honorarno delo t,\ tti/ko gradbeno mehanizacijo 9 84 535 ,_5622 To zmore vsakdo! Za prodano bla go plača in provizija 9 611 390, od 17 do 20 ure 563? V okolici Tržiča iščemo ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu 9 57 577_5639 Zaposlim samostojne MIZARJE za delo na terenu Nudim hrano in sobo Inf po 20 uri oz v nedeljo nif| 064/67 262_5640 Dolo doma Poslpte kratek >ivl|e njepis z naslovom in znamko, nato dobite potrebna navodila P p 39, 64264 Boh Bistrica 5647 GORSKO KOLO Legnano, opren\8 Suntour XC COMP, novo, P^/Tj 9 323-892__ Vrhunsko gorsko KOLO* oprema DX, XT, prodam 312 182__^ VESPO PX 200 E, letnik 198Tdf datno opremljeno, 421 158 prodam ^ Otroško KOLO BMX prodam, "Jj 311 312____J^2 Otroško KOLO Kekec, zelo dc ohranjeno, prodam. 061/841 285 Staro moško KOLO Rog. 5620 ''l07 026 no, ugodno prodam.9 mi 16, P° 5633 ELEKTRONIK 90 prodam — o0 323 996jJU GRADITELJI! Ugodea naksp gradbenega materiala od tenellev do stroke. Trgovloa DOM Žob-■l«o. Novltelefooskl itovll-kh 311-545, 112 2o6. menjava za APN 4 15. uri APN 6, cena po dogovoru ffijj dam 9 736 439 ___--^ APN 4 in ČELADO pfodomj^ DEM, brez čelade 350 DEM ^ ska c 18, Lesce ______jjj* Moško gorsko KOLO. 18 Pre|7i9 prodam 9 50 905____,—' ^ Dirkalno KOLO Benotto, *l ^ prodam. Cena po dogovor"^ 620 643, zvečer KUPIM ODKUPUJEMO starinsko ^ ŠTVO ter ostale starinske a„ METE Kirka antika, 9 5/ |46J 48 545____.—- ^ STREŠNIK Kikindakup'r" ^ 084/78-716___ Hrastove PLOHE, 1 kub m, ^lfl 9 44 251. popoldar^^^^-^p TELETA simentalca, »»»r*g 5&3u dni, kupim 9 44J49^_—-^jfr CISTERNO za kurilno 0«J. 2&$ do 3000 I. kiipim^08^^^ Rabljeno rotacijsko K°S*l%1$ kupim. 9 ()64/65-446__— BIKCA simentalca. starega jgj kupim.9 422-719__.—^jjjijri- H,ihl|itn ka. s pečic^JoJp^m^J^--^, TELIČKO simemalko7it«r0 6$Jj kupim 9 63r6l4____—-rj^i* mleka, kupim * 42? 6?» IZJEMNA NEMŠKI TV SATELITS^ SISTEMI s 136 kanali . ♦ z anteno 80 x 90 7 w eM * z anteno 60x 70 669 ^ DO 25 OBROKOV . —..tn m garancijo V* lffC* Torek, 16. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. STRAN + GORENJSKI GLAS GARAŽO v Vrečkovi ulici kupim POjjgodni ceni. 9 327-304 5753 BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim. 9 49-259 5757 OSTALO GAJBICE po 250 SIT prodam. Ličar, Posavec 78 ali 48, Podnart .__5226 KOTEL, 100 I, za kuhanje hrane, prodam. 9 324-878_5503 ŠTno in OTAVO prodam. Bled -Zasip, g 77-170 5551 STATVE za tkanje, stare in kompletne, z vzorci, naprodaj. 9 712-017_ 5582 Betonski KOZOLEC, stoječ ali po dogovoru, prodam. Praprotna poli- cgj4 Cerklje_ 5592 Mešana DRVA, hrastove in smrekove DESKE, 2.5 do 5 cm, prodam. 1E 65-939_5593 4-krako VETERNICO za sitotisk Prodam, g 327-292_5609 DRVA, 10 kub. m, prodam. Logon- ger. Žabnica 6___5637 Suha hrastova DRVA, suhe BUTARE ter lepe hrastove HLODE progam 9 45-368__5663 PRIBOR za vijačenje, primeren za avtomehanika, prodam. 9 g33j06, popoldan_5673 SVEČO za prikolico, 4-stopensko. prodam. 9 46-283 5674 SINTETIKO za ročno pletenje "godno prodam, 81-441,int. ^Olj^dopoldan__5679 VOZ za prevoz živine prodam 9 «2037__ 5680 Bukova in mešana DRVA ter BU JARE prodam in dostavim. 9 ggjH 696 042_5714 Izdelovalci lesenih ročajev, ročnih 0r°dij, oglasite se zaradi sodelo- yar^ia_« 58-094 _5735 SITOTISK ROČNI, 60 x 50 cm, pri-Jporen za začetnike, ugodno pro Sjjm» 691 921 _5747 °PREMO za ročni sitotisk (kom-Pjg^prodam. g 691 921 5748 AKUMULATOR Topla 50 A, še v paranciji, cena 3.500 SIT. prodam !S»W|Č, Selo 74, Žiri 5750 gftIDELKI SENO in OTAVO prodam Poga >n'V. Roljšica 18, Podnart, 9 £!^6 _ 5529 J;EBl7ljTek rdeč in rumen ho ar>dski. prodam 9 41 729, Sen ^!______5580 ^^O, 2 toni, prodam ali zame - 66 490 5629 68 204 5636 eČtonSENA~^roda7n~ 45e3RDnSko AJD0 Prodam __ 5664 dam6Tlki KROMPIR des.ree pro j^^gjejUCranj 5667 reen?lSemenskl KROMPIR desi ^^danv^ 422 739 5705 Krona Pr°dam~Šp~ Dobrava 4, ^PJL* 736 608 5745 Podpisana Mezek Bernarda, sta "ujoča Frankovo naselje 67, Škofje Loka. matična Številka 0'10971505025 izjavljam, da so go gorice v zvezi z Millner Matejo, Stenovec Dejanom, Dogan Anto "om, Podobnik Tanjo stanujočih Efankovo naselje 67, Škofja Loka te' Bretih Mihom in Brelih Natašo^ stanujočih Hafnerjevo naselje 106 "»resnične in so plod moje domi j^ig MEZEK BERNARDA 6736 !!°SESTI Rrodnmo stareiso HIŠO na Jeseni fah, katera vsebuje 13 prostorov, Klet, drvarnico in garažo Skupna Površina je 202 kvad. m in 680 Kvad m zemljišča Primerna je r« obrt ali podjetje, potrebna adapta c'ie % 063/721 052, od 8 do 16. ure 4585 Zazidljivo PARCELO v Naklem. 587 Kvad m, cena 60 DEM/kvad m, Prodam 9 24t -526__610° H*-EV najamem v okolici Bohinja ali Bleda, z možnostjo bivanja ali °rez Naslov poštno ležeče, 64264 °°^Bi»trica. predel BT 5^44 Skromen VIKEND na Gorenjskem, 'ahko tudi en sam prostor, ki je bi valni z možnostjo kuhanja Elektn *a ni nujna, voda je tenko v bližini Možen dostop z vozilom. Zaiel)e g v Gorjah, Pokl|uki, Bledu ali v Bohinju, tudi Ukane, ni pa pogoj Najemnino plačam v DEM Ponud o« dnevno na 9 061/463 498, od 8 do 9. ure ali po 16 uri popoldan Zidano GARAŽO prodam na Hrusi c> pri Jesenicah. 9 081*722 282. y*aKdanpo17 uri 580j ^RAVNIK v Cešnjevku, 0.6 ha. pro" g?jvy 422 753 6ftj^ V najem oddam nekaj obdelovalne «MUE (pol hektara) Šitra DU_ PUE 5700 ZLAT0TISK »>«OUO KRANJ. St«»*«»k» uy T O 0 4 / 2 J 7 424 Pogodbeno zaposlim AKVIZITER-JA. Pogoj poštenost in lasten pre-voz 9 58-384, torek in sreda od 20. do 21. ure in četrtek od 8. do 10. ure 5692 SLIKOPLESKARSTVO OMEJC -slikopleskarska dela, polaganje talnih oblog opravimo kvalitetno, konkurenčno. 9 328-441 5269 PRODAMO HIŠE: novo na Drulov-ki, v Stražišču (atrijsko), v Lescah, Gozd Martuljku, Kovoriu in Sv. Duhu; nedokončano v Šenčurju in škofji Loki (atrijsko), Rovt nad Sel-cami, v Lescah - Hraše, v Zasipu pri Bledu; starejše v Zg. Gorjah, Begunjah, manjšo pri Sorici, polovico hiše v Cegelnici in druge. KUPIMO zazidljive parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, 9 064/214-674 5725 POSLOVNI STIKI Nudim PARTNERSTVO. Imam računalniško opremljen pisarniški prostor. Zaželjeno računovodske storitve. 9 58-055, po 20. uri 5579 Nudimo KREDITE za nakup rabljenih avtomobilov, 9 061/371-829 _5657 Nudimo KREDITE za nakup rabljenih vozil. 9 061/371-829 5758 RAZNO PRODAM SMETNJAKE in samokolnice za prevoz silaže in ŽAGANJE ugodno prodam. Kvede, Predoslje 132 _5424 SENO in Z 750, letnik 1980, nevozno prodam 9 66-105 5528 SMREKOVE LATE in fantovsko KOLO, prodam. 9 622 629 5541 Dve POMIVALNI KORITI prodam in oddam več rabljenih KOLES 9 241 493 5561 KOSILNICO BCS, rabljeno širine 110 cm, in domače PRAŠIČE pro dam 9 65-939_5595 DRVA, BUTARE in lepa JABOLKA prodam 9 45 504, Bašelj 33 5655 STAN. OPREMA Usnjen TROSED, dva FOTELJA v rjavem usnju ter hrastov PARKET, cca 15 kvad. m, prodam. 9 324 549. po 21 uri 5507 Kopalno KAD, lito železno, cena po dogovoru, prodam. 9 327-277 ____5531 Dva FOTELJA, nova. in TABURE, prodam 9 81 827 5535 Leseno sobno LESTEV na 3 stop niče prodam 9 51 293 5615 Sedežno" GARNITURO trosed. s posteljnim mehanizmom, prodam. 9 45 565 _5627 Novo KAVČ GARNITURO prodam 40%ceneje.^ 713 079 5703 POHIŠTVO, primerno za dnevno sobo, iz orehovega lesa, ugodno prodam 9 064/50 010 5704 Pisalno MIZO ugodno prodam 9 622 667 5755 STORITVE SERVISIRANJE in OBNOVA pral nihstrojev.tr 713 235_642 AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka 9 733 120 ._963 POSTAVITEV kmečkih peči, zida-nih štedilnikov, kaminov, POLA GANJE keramike 9 65 773 3366 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDE LUJEM Po dogovoru IZVRŠIM tu di montažo. Frlic, Zevnikova 5/a, Orehek. Kranj, 9 217-937 3463 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga rancija 2 leti. Možnost plačila na dva čeka 9 66 052_3661 IZDELUJEMO kovinske mreže za kletna okna proti vlomu 9 82 104 J 81 J SERVIS vam nudi popravila TV. VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del čas 9. do 17 ure. 9 329 886 _1840 Vodovodne, elektroinštalacije. go spodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, 9 325 815_2527 FARADAY D.O.O. NON STOP: RTV SERVIS, prodaja novih da Ijincev, - prodaja SAT sistemov z montažo že od 630 DEM PRIDE MO TUDI NA DOM 9 084/218-210_2862 LEDO SERVIS servisiramo ikri nje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike Hitro in poceni 9 214 780 Iščemo POTNIKE za terensko de lo. Zaželjen lasten prevoz 9 084/215 041 5698 DIPLOMSKE NALOGE izpis. 9 872-095 laserski 5292 Strokovno OBREZOVANJE sadja in grmičevja. 9 214-410.713-112 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih sten-skih oblog. 9 41-662_5368 IMATE TRDO KOŽO NA PODPLA-TIH, KURJA OČESA, VRAŠČENE NOHTE ALI PA SO VAŠE NOGE POTREBNE LE MASAŽE? Strokovno vam pomaga pedikerka; tudi na vašem domu. 9 46-369 5373 MONTAŽA - SERVIS oken. vrat, rolet, polken, žaluzij, kuhinj, poni *tva_g 064/215-312_5505 POLAGAM keramične ploščice! 9 65-705_5536 IZDELUJEM in popravljam kovin-ska vrata. 9 41 -906_5562 Strokovno OBREZOVANJE, urejanje sadja, grmičevja širom Slovenije 9 66 105_5563 POPRAVILO, obnova, zaščita vseh vrst osebnih vozil. 9 66-105 5572 SLICK 50 revitalizira obrabljen motor, novega ščiti pred obrabo. 9 325-160_5582 IZDELUJEMO vse dolžine udarnih vijakov za pritrditev kombi plošč. 9 83 850_5583 Potrebujete NAČRT za uporabno dovoljenje delavnice, trgovine, go stilne, itd. 9 218-937_5589 AJEX COMPUTER SHOP - prodaja in servis računalnikov. 9 622-848 Računalniška OBDELAVA diplomskih nalog in drugih tekstov, administrativne STORITVE - AOP. 9 631-522_5599 Krovsko - kleparska DELA opravljamo kvalitetno in po predsezon-ski ceni. Možnost plačila v dveh obrokih. 9 328-223, popoldan POPRAVILO električnega orodja Black 81 Decker, Iskra Kodrič, Zg. Besnica 86.9/ 403-183 5653 Vlečne KLJUKE izdelujem in montiram. 9 633 506, popoldan 5659 Poceni, hitro in kvalitetno opravi mo vsa SLIKOPLESKARSKA DELA 9 212 501__5668 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese naročite« 064/712 019 5671 Krovsko - kleparske USLUGE, OB-NOVA ostrešij in ugodne cene kritin 9 738 987__5682 SATIR vam nudi usluge sitotiska in offseta 9 312 166 5693 IZOLACIJA cevi za centralno ogre vanje z Alu pločevino - tervol 9 58 347 5697 Nudimo računovodske in knjigovodske STORITVE Spartak d.o.o, 9 216 706 4606 Opravljam ADAPTACIJE, elektro inštalacije, pleskarstvo, mizarstvo. 9 47 445 4650 VODOVODNE INŠTALACIJE ŽBAN nudimo vam napeljave vodovoda in popravila, menjavo od tokov z zazidavo in keramiko, strojno čiščenje odtokov do fisto, montažo bojlerja in popravila ostalih sanitarnih elementov. 9 064/76 062, Bled 4731 Nudim PREVOZE s kombijem 9 70 728, popoldan 4784 ROLETlT^LUZljE^vseh vrst lah ko naročite na 9 216 919 4846 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, plute, drugih talnih oblog 9 41 662 5006 Nudim POMOČ bolnim in ostare lim Pokličite 9 57 570 5175 Obrtna VODOVODNA DELA na novi hiši (tudi popravila). 9 218 427_ 5187 UOKVIRJAM vse vrste slik in go Podjetje LE - TEHNIKA - VSE ZA TELEFON, Hrastje 75, Kranj, išče: vodjo računovodstva, inženirja strojne stroke, komercialista, ad-ministratorko (pripravnico). Cenjene ponudbe z dokazili pošljite na gornji naslov. 5699 Redno zaposlimo več KUHARJEV, NATAKARJEV, POMIVALCEV posode, ĆISTILK. Honorarno pa zaposlimo več ŠTUDENTK za pomoč v strežbi. Hotel Bellevue, Šmarjet na gora 6, Kranj, 9 311 -211 5708 Zaposlimo DEKLE za delo za šan-kom. 9 421 -226,43-552 5728 Honorarno zaposlimo ZIDARJA. 9 58-094_5734 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. 9 733-349, ZVEČER_5752 Iščete delo na domu. Pokličite 9 49-449 5759 belinov 9 620 69rj 5203 ŽIVALI PRAŠIČE, težke nad 30 kg, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 9 733-232_4205 KOKOŠI nesnice (jarkice), stare eno leto, prodam.9 57-382 4988 Nekaj PURANOV, starih 6 tednov, cca 2 kg, prodam. Stare, Pokopališka 22, Kokrica, Kranj 5377 KOZO za zakol prodam. 9 733-596_5516 TELIČKO simentalko, 200 kg, pro-dam. Glin je 1, Cerklje 5523 Zamenjam jalovo KRAVO za brejo. 9 725-536 __5539 Oddam dva PSIČKA, mešanca. 9 738-840_5545 BIKCA, črnobelega, starega 10 dni, prodam. Mošnje 7, Radovljica NEMŠKO OVČARKO, staro 3 me-sece, in ZIBELKO prodam. 9 67-237_5565 Večjo PAPIGO - meniško, s kletko, poceni prodam. 9 46-346 5587 PRAŠIČE, težke 25 kg, prodam 9 43 491,OISevek7_5604 Oddamo MORSKE PRAŠIČKE Zg Bitnje 20, Žabnica 5610 Dva JAGNJETA, stara 5 mesecev, prodam 9 66 951 5616 PSIČKE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, oddam. C. na Jezerca 6, Radovljica 5617 OVCO in dve ZAJKLJI prodam. Dvorje 77/a, Cerklje, zvečer 5619 Dva BIKCA simentalca, stara 8 tednov, prodam 9 64 298 5621 Srednje črne PUDLE, čistokrvne, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam 9 632 446 5648 TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim 9 58 353 5652 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Ekar. Mače 14, Preddvor 5662 PURANE, stare 6 tednov, težke 2 5 kg, za nadaljno rejo, prodam. 9 217 128 _5669 HRČKE, pazinske PURANE, PAPI GE - mali aleksander. personata, NIMFE prodam 9 76 342 5685 ANGORA MAČKA zelo poceni prodam 9 215 931 5690 frizijko, staro 7 dni, prodam. Gorica 9, Radovljica 5707 Mlado KRAVO simentalko, drugič brejo 9 mesecev, prodam. 9 802 582 5710 Plemensko ZAJKLJO pasme orja ški lisec prodam 9 45-532 5711 Domače ZAJCE za rejo ali zakol ter PEČ za kopalnico prodam. 9 58 092_5715 BIKCA starega 10 dni, in tračni OBRAČALNIK sena prodam 9 46 022_5727 Jalovo KRAVO prodam ali me njam za brejo telico. 9 58-094 DELAVNICA Z MASKAMI; s po močjo mask in pod vodstvom priznane profesionalke iz ZDA Ma-doleine Barchevske, boste lahko spoznali sami sebe, izboljšali svoje življenje in odnose. 9 064/325 640 5229 KAMNOSEŠTVO Kalper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875, 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE OSMRTNICA Sporočamo, da je nepričakovano umrl član kolektiva MILAN KAVČIČ Pogreb pokojnika bo danes, 16. marca 1993. od 15.30 uri na pokopališču v Zirch. KOLEKTIV PODJETJA "LIO" ŠKOFJA LOKA t ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, brata in strica DOMINIKA ŠOŠTARIČA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in darovano cvetje. Hvala tudi družini Jenšterle. Hčerka Tatjana Kranj, 10. marca 1993 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama in tašča ZINKA ČRNIVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in Eomoč. Hvala tudi Bolnišnici Golnik oddelek 600, Onkološ-emu inštitutu Ljubljana, Komunalnemu podjetju Tržič g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in Zupanu za lepo petje, gasilcem iz Križ ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Žiganja vas, 8. marca 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE ROPRET se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih urah bolezni in slovesa nudili pomoč in tolažbo. Hvala vsem sosedom na Bohinjski Beli, še posebej družini Rozman, za nesebično pomoč v Času njene bolezni in vsem, ki so jo obiskovali na Rodinah in ji s tem lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se župniku z Breznice g. Klunu za obiske na domu, župniku z Bohinjske Bele g. Jakošu in pa g. patru Filipu z Višanj za lep pogrebni obred. Hvala tudi bratom Zupan za lepo petje, organistki in flavtistki iz Kamnika za ganljivo Ave Marijo. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hči Mojca in sin Božidar z družinam Kamnik, Rodine, marca 1993 V SPOMIN Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na roina tla in jokala, ker te ni 10. marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša mami, mama, babica in tašča ŠTEFKA VEHOVEC Vrinjeni Kranj, Koper V 80. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric LENART PIRC frizerski mojster Pokopali smo ga v družinskem krogu, 4. marca 1993. VSI NJEGOVI Kranj, 12. marca 1993 NOVICE IN DOGODKI Nadaljevanje s 1. strani Lackovič trdi: "Bilo je dogovorjeno" Na petkovi glavni obravnavi je najdlje trajal zagovor glavnega osumljenca Jožeta Lackoviča, ki je uvodoma pojasnil, kako je začel sodelovati pri tihotapljenju orožja in streliva na Hrvaško. »Peljal sem iz Tržiča proti domu v Podbrezjah. Ob cesti je stal kombi zagrebške registracije, ki se je pokvaril. "Zlatko" me je prosil, če lahko pri meni shrani blago, češ da bo čez dva, tri dni prišel ponj. Blago sem res odpeljal domov. Z "Zlatkom" sva se čez nekaj dni dobila na bencinski črpalki v Voklem, tam sem mu predal pakete. Z njim je bil še "Zagi", generalmajor s hrvaškega ministrstva za obrambo. Nagovarjala sta me za sodelovanje, vendar sem se branil, bal sem se problemov, "Zagi" me je nazadnje le prepričal, ko je dejal, da sodeluje z "našimi". Pristal sem, da občasno posodim svojo garažo za skladišče. "Zagi" je dejal; če me dobijo, naj mirno povem, da je to zanj. Čez dva tedna me je spet poklical, nato prišel k meni z džipom, v garaži so potem dvakrat, trikrat, shranili po več kartonov. Po kartone je v glavnem prihajal "Zlatko" s kombijem.« Gospodje z Brda Stvar je stekla. Kakšna dva meseca kasneje, spomladi, je "Zagi" spet telefoniral Lacko-viču v Podbrezje. Povabil ga je, naj pride k njemu v hotel na Brdo. »Ko sem prišel, sem ga videl sedeti z našimi višjimi ljudmi, ki jih večkrat vidim na televiziji. Imen ne bom povedal. Mislil sem si, da delam prav. "Zagi" me je prvič prosil, če bi mu lahko organiziral prevoz paketov na Hrvaško, češ da sam nima prevoza. Rekel sem, da orožja ne bo vozil, nazadnje pa obljubil, da bom vprašal prijatelja. Branko Blagojevič je pristal. Tako se je začelo. Odtlej mi je "Zagi" sporočal, kje in kdaj prevzamemo blago, določil je tudi, kdaj in kje naj prestopimo mejo s Hrvaško. Pošiljke sem spremljal z osebnim avtom.« Jože Lackovič je na sodišču priznal, da je vedel, kakšno blago je bilo v paketih, ne spominja pa se količin. Ne ve, od kod so Hrvati vozili orožje in strelivo, še zdaj pa je prepričan, da je vse potekalo v dogovoru med hrvaškimi in slovenskimi oblastmi. "Zagi", katerega telefonsko številko je dal sodišču, da se prepriča, da ne gre za izmišljenega generalmajorja, mu je govoril o dobrem poznanstvu z Janšo, o tem, da so tudi Hrvati pomagali Slovencem. Tudi skladišče na Hrvaškem, kamor so robo dostavljali, je dajalo videz, da je državno, bilo je zastraženo, ljudje, ki jih je srečeval, nikakor niso bili trgovci z orožjem. "Ponosen, da lahko pomagam" »Paketov nisem nikoli odpiral. Lahko bi mi podtaknili tudi bombo, toliko sem bil neumen,« je na sodišču dejal Jože Lackovič. Vem, da sta hramba in prevoz orožja in streliva po zakonu prepovedana. Vendar sem bil in sem še prepričan, da je bilo med Slovenci in Hrvati dogovorjeno, da je stvar "tajno legalna". Celo ponosen sem bil, da lahko pomagam. Ni me sram, čeprav vem, da nisem delal prav. Moj oče je Hrvat, iz Osijeka. Poldrugo leto sem imel doma štiri begunce, sorodnike, sam sem šel ponje. Hotel sem pomagati.« 27. novembra lani je imel Lackovič doma preiskavo, bil zaslišan, vendar je bil postopek v Ljubljani ustavljen v fazi preiskave. Takrat je postal previdnejši, orožja in streliva ni več upal hraniti v domači garaži. Shranil ga je pri Blagojeviču, enkrat pa peljal v hrambo tudi k svojemu svaku Viktorju T. v Gozd, ki pa ni vedel, kaj je v paketih. Enako je v svojem zagovoru trdil tudi Viktor T. Franjo Kraljic je sodišču priznal šest voženj iz Slovenije na Hrvaško, vse je organiziral Lackovič. V posel je šel zaradi finančne stiske, kot policist je zaslužil le 150 mark, hkrati pa domovini s tem pomagal. »Čutim se delno krivega, ker sem vzel 2400 mark nagrade,« je dejal. Z Lackovičem se je srečal na mejnem prehodu Preseka, prepričan je bil, da Lackovič dela za državo. Branko Blagojevič je na glavni obravnavi podrobneje popisal vožnji s tovornjakom na Hrvaško. Tudi njegov oče je Hrvat, doma iz Bos. Gradiške, na Hrvaškem ima sorodnike, takrat, ko je vstopil v posel, je bilo tam najhuje. »Prvič sem peljal februarja lani, kartonov je bilo za poldrugo tono, prekril sem jih s kombi ploščami. Na meji je bil Kraljic, sprva me je hotel poslati nazaj na carino, potem me je vendarle spustil. Peljal sem v Zagreb, v skladišču me je sprejel človek v vojaški obleki, tudi možje, ki so razkladali pakete, so bili v uniformah. Tudi drugič, marca, me je na prehodu Preseka ustavil Kraljic, tedaj je videl, kaj vozim pod kombi ploščami. Poklical je nadrejenega, razen njega so prišli še neki "gospodje" z bemve-jem in spremstvom, moral sem peljati na policijsko postajo v Čakovec, od tam pa v že poznano zagrebško skladišče.« Danes se glavna obravnava nadaljuje s fazo dokazovanja, zaslišani pa bosta tudi dve priči. • H. Jelovčan Nadaljevanje s 1. strani Prihodnji teden pisna sodba sodišča Pred začetkom včerajšnje razprave je sodišče dobilo vlogo Eleka z dokazili o krivdi tožencev za škodo, povzročeno zaradi štrajka. V vlogi v bistvu ne navaja nič novega, kar ne bi prišlo na dan že med poprejšnjimi obravnavami. Oporeka predvsem zakonitosti stavke in sodišču predlaga preveritev verodostojnosti (nepodpisanega) obvestila vodstvu Eleka o prekinitvi sodelovanja in zasedbi imetja starega Unitela, ki naj bi ga 13. novembra 1990 izdal stavkovni odbor Unitela. Očita tudi, da stavka ni bila napovedana, o utemeljenosti zahtevane odškodnine pa zagovornik Eleka odvetnik France Jamnik opozarja na 13. člena Zakona o stavki, ki pravi, da organizator stavke ne odgovarja za škodo le, če je stavka zakonita, sicer obstaja disciplinska in odškodninska odgovornost. Zagovornik Sveta kranjskih sindikatov Aljoša Drobnič pa je dejal, da pravica do stavke ne more ugasniti zaradi (takratne) zakonske (ne)ureditve. Vprašljiva je aktivna legitimacija tožnika, ki v času stavke (po informaciji SDK) sploh še ni bil lastnik osnovnih sredstev. Sicer pa je bila stavka napovedana, stavkovne zahteve so bile izključno ekonom-sko-socialne narave. Zdravko Lokar je pojasnil potek stavke. V Unitelu niso mogli stavkati, ne da bi ovirali Eleko, saj je šlo za dve podjetji v eni tovarni. Jože Antolin pa je pričal o vlogi Sveta kranjskih sindikatov pri stavki. Na pogovoru s člani stavkovnega odbora 13. novembra so sindikalisti svetovali legitimno pot. Delavci bi namreč najraje kar ročno opravili s "scenaristi" razsula Unitela (Kavčič, Vengar, Černe), terjali njihove odstope. »14. novembra zjutraj smo zvedeli, da so v Unitelu prejšnje popoldne začeli stavkati, da so oblikovali stavkovne zahteve in prepovedali vstop nekaterim vodilnim ljudem. Svetovali smo jim, naj ta ukrep čimprej umaknejo, res so ga. Prvi in drugi dan stavke od vodstva podjetja in od holdinga Telekom ni bilo nobenega zanimanja za pogajanja, šele na našo pobudo prek jeseniškega izvršne- Svet kranjskih sindikatov je vložil kazensko ovadbo proti direktorju Iskra Telekom Holding Blažu Kavčiču ter direktorjema Unitela Srecu Vengarju in Igorju Matjašiču zaradi suma povzročitve stečaja Unitela in zlorabe pooblastil Nfl osnovi informacije SDK o pregledu poslovanja f Telekomu pa je sindikat 25. februarja dal pobudo državnemu pravobranilcu z zahtevo po dodatni pravni, finančni in računovodski reviziji P°"t slovanja v Telekomu Holding v smislu določil Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij-Pravobranilka Anica Popovič je zadevo predala centrali SDK v Ljubljani, ki bo opravila postopek revizije po uradni dolžnosti ga sveta smo skupaj sedli za mizo. Če bi Vengar in Matjašič spoštovala takratni dogovor, bi bila stavka lahko končana po dveh dneh. Sele, ko se je v pogajanja vključil direktor Telekoma Blaž Kavčič, je bil konec,« je dejal Jože Antolin. »Stavka je bila korektno organizirana, preprečila je morebitno škodo, konflikte med delavci, bila je tudi učinkovita, vse stavkovne zahteve so bile uresničene. Za delavce Unitela, ki so ostali brez dela, je Telekom prevzel izplačilo odpravnin v obliki delnic. Zato je Svet kranjskih sindikatov tudi odstopil od ukrepov pregona (tožba na sodišču združenega dela, pripravljena kazenska ovadba). Mi smo se "gentlemanskega" dogovora do tožbe držali.« V kontekst Unitelovih stavkovnih zahtev sodi tudi zahteva po preveritvi reorganizacije Unitela, ustanovljena je bila nevtralna komisija, obstajal je namreč sum, da je bil stečaj v podjetju programiran. Metka Vister, Ksenja Mlakar in Boštjan Brelih, v času stavke zaposleni v Eleku, so včeraj pričali o tem, kako zaradi stavke v Unitelu niso mogli delati. V Eleku so 24. februarja letos izvedli tudi anketo med 56 delavci, ki so bili med stavko zaposleni v Eleku. 43 jih meni, da je tožba upravičena, proti njej ni nihče, eden ostaja neopredeljen... • " Jelovčan /uspešen\ ™ posel propagandna V I OBJAVA f ^k v Gorenjskem glasu Rally 4x4 Sava 93 Občni zbor kranjskih planincev Kranj, 16. marca - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 19. marca 1993, ob 18. uri v sejni sobi št. 14 občine Kranj. Udeleženci bodo razpravljali o poročilih predsednika, nadzornega odbora in gospodarske de-javnosti. Nato se bodo odločali o razrešitvi dosedanjih organov in izvolitvi novega vodstva. Seznanili se bodo tudi s poročilom komisije za statut in sprejeli program planinskih aktivnosti v jubilejnem letu ter usmeritve društvene dejavnosti* s" Spretnost namesto hitrosti Ljubljana, 14. marca - Kar 58 posadk iz Italije in Slovenije, ljubiteljev terenskih avtomobilov in voženj po brezpotjih se je v soboto zjutraj zbralo na startu dvodnevnega mednarodnega rallvja 4x4 Sava 93, ki je bil dolg skoraj 250 kilometrov. Na ljubljanskem Kongresnem trgu se je zbrala pisana druščina legendarnih jeepov willy's, Mitsubishijevih paje-rov, Suzukijevih samuraijev in vitar, in Daihatsujevih feroz, videti pa je bilo tudi lade nive, ttiatana terrano in luaze 1302. Po asfaltnem startu so se ekipe po makadamskih poteh prebile do separacije v Stanežičah, kjer je bila spretnostna vožnja, nato pa po razmočenih in blatnih brezpotjih preko Katarine do Škofje Loke, nato pa še preko Čepulj do Brda pri Kranju, kjer je bil cilj prvega dneva. Po nočnem počitku vozil in posadk je v nedeljo pot vodila do Ambroža pod Kravcem, preko Črnivca v Kamnik in Šenkov turn do Tomačevskega proda, kjer smo se ponovno pomerili. tokrat na hitrostni preizkušnji. Na Ljubljanski grad, kjer je bil končni cilj, je prispelo 54 po- sadk. Med udeleženci rallvja je bila tudi ekipa Gorenjskega glasa v sestavi Matjaž. Gregorič in Marjan Potrata z vozilom LUAZ 1302, ki so ga za to priložnost prijazno odstopili v av-toservisu Pižem Domžale. Udeležbo ekipe Gorenjskega glasa so podprli: Avto servis Pižem, Viktorija d.o.o., Zavarovalnica Maribor - Zavarovalna agencija Parita Ins. in Gorenjski glas. Borbenost na spretnostni vožnji AZ 1302% ekipa Gorenjskega glasa in M Ekipa je osvojila deseto mesto v skupni razvrstitvi. Zmagala je posadka Damjan Damjanovič -Darja Damjanovič iz Novega mesta z. daihatsujem ferozo. Drugo vozilo luaz 1302 je z voznikom Tonetom Zormanom zasedlo 17. mesto, tretje z Damjanom Habjanom pa 29. Šele za njim se je uvrstil di/a vni prvak v rallvju Silvan Lulik s sovoznikom Matjažem Mihcl-čičem za volanom mitsubishiia pajero. Organizatorji podjetje Itinerar in sponzorji Sava in Liqui Mol!y so rally zasnovali polre-sno in polšaljivo, predvsem pa kot srečanje lastnikov teren skih avtomobilov in organizira no vožnjo, s katero ne bi oskrunili narave • M. G., foto: Primož Močnik. JAKA "LUKA RADiO 97.3 F/7 Ob 17.20 uri KAKO IZPOLNITI OBRAZEC ZA NAPOVED DOHODNINE? (gostja v studiu Hermina Borak, direktorica Kranjske davčne uprave) MARMOR- VEČNA LEPOTA IZDELKI IZ NARAVNEGA KAMNA. MARMOR HOTAVLJE, po izjemno ugodnih cenah MARCA v Merkurjevih prodajalnah. Z Merkurjevo kartico zaupanj* so izdelki MARMOR HOTAVLJC še 5% cenejši. XM