Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 30   
Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) v 
Sloveniji: revizija v herbariju LJU
Subspecies of Common Fumitory (Fumaria officinalis L.) in Slovenia: the revision in 
herbarium LJU
yVoNN BrčiNa
1
 & TiNka Bačič
2
1
Ulica Moša Pijade 8, 8340 Črnomelj
2
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, 1000 
Ljubljana, martina.bacic@bf.uni-lj.si
Izvleček
Navadna rosnica (Fumaria officinalis L.) obsega dve podvrsti (F . officinalis subsp. officinalis 
in F . officinalis subsp. wirtgenii (Koch) Arcangeli), ki v Sloveniji doslej še nista bili 
raziskani. Namen našega dela je bil raziskati, po katerih morfoloških znakih se podvrsti pri 
nas najbolje razlikujeta, določiti material vrste F . officinalis v herbariju LJU do podvrste ter 
ugotoviti, kje sta na območju Slovenije podvrsti razširjeni. Z morfometrično študijo smo 
preverili uporabnost 18 morfoloških znakov na 62 nabirkih iz herbarija LJU, od katerih smo 
82 % nabirkov uspeli določiti do podvrste. Na osnovi teh podatkov smo izdelali zemljevid 
razširjenosti. Izdelali smo tudi določevalni ključ za podvrsti navadne rosnice v Sloveniji.
Ključne besede
Fumaria, F . officinalis subsp. officinalis, F . officinalis subsp. wirtgenii, taksonomija, 
slovenska flora, določevalni ključ, herbarij LJU, Slovenija
Abstract
Fumaria officinalis L. comprisses two subspecies (F . officinalis subsp. officinalis and F. 
officinalis subsp. wirtgenii (Koch) Arcangeli), which have not been studied in Slovenia yet. 
The purpose of our study was to investigate the morphological characters for identification 
of the subspecies, to identify all available F . officinalis material from the LJU herbarium and 
to find out how these subspecies are distributed in Slovenia. In the morphometric study, we 
examined 18 morphological characters in 62 plant samples from herbarium LJU, of which 
we were able to identify 82% to the level of subspecies. Based on the data from the revised 
material in LJU, we produced distribution map. We also made an identification keys for 
Fumaria officinalis subspecies.
Key words
Fumaria, F . officinalis subsp. officinalis, F . officinalis subsp. wirtgenii, taxonomy, Slovenian 
flora, identification key, herbarium LJU, Slovenia

31 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
1  UVOD
Rosnice (rod Fumaria) sodijo v družino rosničevk (Fumariaceae). V Sloveniji uspeva 
pet vrst rosnic, med katerimi je navadna rosnica (F. officinalis L.) zastopana z dvema 
podvrstama: F . officinalis subsp. officinalis in F . officinalis subsp. wirtgenii (Koch) Arcangeli 
(WraBer 2007). Razlikovanje med podvrstama in njuna razširjenost v Sloveniji doslej še 
nista bili dobro raziskani.
V Mali flori Slovenije (WraBer 2007) so za razlikovanje med podvrstama F . officinalis 
subsp. wirtgenii in F . officinalis subsp. officinalis navedeni štirje morfološki razlikovalni 
znaki: število cvetov v socvetju, dolžina in širina čašnih listov ter dolžina venčnih listov. 
Poleg navedenih je v tuji literaturi navedenih še več drugih razlikovalnih znakov (npr. f ischEr 
& al. 2008, fiScHer 2014, PigNaTTi 2017, SMejkal 1997). Mere znakov smo v preglednici 
skombinirali tako, da smo zapisali najširši navedeni interval.
Preglednica 1: Morfološki znaki za razlikovanje podvrst F . officinalis subsp. wirtgenii in 
F . officinalis subsp. officinalis, povzeti po f ischEr & al. (2008), f ischEr (2014), PiGnatti 
(2017), s Ell (1968), s mEjkal (1997) in WraBer (2007).
Table 1: Morphological characters that discriminate between F . officinalis subsp. wirtgenii 
and F . officinalis subsp. officinalis, summarized after f ischEr & al. (2008), f ischEr (2014), 
PiGnatti (2017), s Ell (1968), s mEjkal (1997) and WraBer (2007).
Morfološki znak
F. officinalis  
subsp. officinalis
F. officinalis  
subsp. wirtgenii
Število cvetov v socvetju (20) 30–50 (60) cvetov (10) 15–30 (35) cvetov
Gostota cvetov v socvetju 5–7 cvetov na cm 2–4 cvetovi na cm
Barva venca temno škrlatno rdeča svetlo škrlatna
Barva čaše rožnata bledo škrlatna, skoraj bela
Dolžina venčnih listov 7–9 mm 5–8 mm
Dolžina čašnih listov (2) 2,5–3,5 mm 1,5–2 (2,5) mm
Širina čašnih listov (1) 1,2–1,5 mm 0,5–1,2 mm
Razširjenost ploščice  
gornjega venčnega lista
močno razširjena malo razširjena
Oblika vrha ploščice  
gornjega venčnega lista
zaokrožen do skoraj 
izrobljen
top s konico
Širina krila na ploščici  
gornjega venčnega lista
krila širša od zelene 
osrednje žile
krila ožja od zelene 
osrednje žile
Prisotnost konice na vrhu plodu ni konice kratka konica
Dolžina plodu 1,7–2,6 mm 1,7–2,2 mm
Širina plodu 1,8–2,8 mm 1,8–2,5 mm
Podvrsti se med seboj razlikujeta tudi v številu kromosomov (2n). Vrsta F . officinalis 
subsp. wirtgenii ima 2n = 32, F . officinalis subsp. officinalis pa 2n = 48 (s mEjkal 1997).
O razširjenosti podvrst se pri nas doslej ni delalo raziskav. V Gradivu za Atlas flore 
Slovenije (j oGan & al. 2001) zemljevida za tipsko podvrsto ni, s karto je predstavljena le vrsta 

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 32   
F . officinalis, na zemljevidu F . officinalis subsp. wirtgenii pa je označeno eno samo nahajališče 
(kvadrant 0358/1, preddinarsko območje). Glede na navedbo ZUPaNčič & Vreš (2018) naj bi 
takson F . officinalis subsp. wirtgenii uspeval izključno v distriktih preddinarskega območja.
F . officinalis subsp. wirtgenii je v Avstriji redka in uspeva raztreseno, vendar razširjenost 
tudi tam ni dovolj znana (f ischEr & al. 2008); podvrsti v h artl & al. (1992) nista 
predstavljeni z ločenima zemljevidoma. Iz zemljevida razširjenosti v Poldini (2009), ki 
obravnava območje Krasa med Gorico in Trstom, je razvidno, da je Wirtgenova podvrsta 
redkejša od tipske. Navedbe so iz okolice Trsta. Nekaj nahajališč je tudi iz osrednjega in 
zahodnega dela Furlanije Julijske Krajine (Poldini 2002). Stanje v hrvaški podatkovni zbirki 
Flora Croatica Database (Nikolić 2015) kaže, da vrste F . officinalis botaniki večinoma ne 
določajo do podvrste: za F . officinalis subsp. wirtgenii sta znani le dve nahajališči, in sicer 
eno v Kvarnerju in eno v srednji Dalmaciji. f ischEr (2014) pa navaja uspevanje F . officinalis 
subsp. wirtgenii na jugu Tržaškega zaliva, zahodni obali Istre, v notranji in južni Istri, v 
Reškem zalivu in na otokih Krk, Cres in Lošinj. Podvrsto wirtgenii bi glede na te navedbe 
lahko pričakovali pri nas v submediteranskem območju. V atlasu madžarske flore razširjenost 
podvrst z zemljevidom ni prikazana, objavljen je samo zemljevid F . officinalis s. lat., ki 
uspeva raztreseno po vsej državi (Bartha & k irály  2015).
Težava pri ugotavljanju razširjenosti tipske podvrste je pomanjkanje podatkov, podvrsta 
v literaturi večinoma ni predstavljena z zemljevidom, ampak je prikazana le razširjenost za 
F. officinalis s. lat. (tako je npr. v j oGan & al. 2001, Poldini 2002 in Bartha & k irály 2015) 
ali pa je podatkov za tipsko podvrsto glede na siceršnjo razširjenost vrste zanemarljivo malo 
(npr. Nikolić 2015), kar ne kaže na redkost taksona, pač pa na določanje le na nivoju vrste. 
Tipska podvrsta je pogosta v Avstriji (f ischEr & al. 2008) pa tudi v sosednjem delu Italije 
(Poldini 2009). Glede na podatke v f ischEr (2014), F. officinalis subsp. officinalis uspeva na 
jugu Istre in na Tržaškem.
Namen naše raziskave je bil raziskati uporabnost morfoloških razlikovalnih znakov 
za določanje podvrst navadne rosnice, določiti material F . officinalis iz herbarija LJU na 
Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani do podvrstnega nivoja ter 
na osnovi te revizije ugotoviti, kako sta podvrsti razširjeni v Sloveniji.
2  MATERIALI In METODE
2.1  Herbarijski material
Za revizijo smo uporabili herbarijski material iz herbarija LJU na Oddelku za biologijo 
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pregledali smo vse v Sloveniji nabrane nabirke 
rodu Fumaria v herbariju LJU. Od skupno 86 pol jih je 62 pripadalo F . officinalis (s. lat. 
ali določeno do podvrste) in te so predstavljale naš vzorec za merjenje. Podatki z etiket 
so podani v prilogi. Kjer je bilo treba, smo sami dopolnili podatke o nadmorski višini ali 
kvadrantu s pomočjo interaktivnega spletnega atlasa in zemljevida Slovenije – Geopedia 
(GEoPEdia , 2019). V preglednico smo dopisali tudi fenofazo rastlin.
2.2  Pregled literature
Pregledali smo najpomembnejše določevalne ključe in druga zbirna evropska floristična 
dela, ki obravnavajo podvrsti F . officinalis. Poleg Male flore Slovenije (WraBer 2007) smo 

33 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
upoštevali predvsem f ischEr & al. (2008), f ischEr (2014), PiGnatti (2017), s Ell (1968) in 
s mEjkal (1997). Izpisali smo vse morfološke razlikovalne znake podvrst ter njihova stanja, 
ki smo jih kasneje opazovali oz. merili na materialu.
2.3  Merjenje in opazovanje razlikovalnih znakov
Na vzorcu 62 operativnih taksonomskih enot (OTE), v naši reviziji določenih za F. 
officinalis, smo merili 11 kvantitativnih znakov, ugotavljali stanja 4 atributivnih znakov in 
izračunali 3 potencialno uporabna razmerja med kvantitativnimi znaki. Meritve smo izvedli s 
pomočjo stereomikroskopa, povezanega z računalnikom (AxioVision SE64), analize pa smo 
izvedli s programoma Excel in GraphPad Prism 5.01. V nadaljevanju podajamo obravnavane 
morfološke razlikovalne znake, njihova stanja in način izvedbe meritev (opazovanja).
2.3.1  Znaki na socvetju
Če je bilo na voljo več socvetij, smo naključno izbrali enega od dobro razvitih. Če so 
se socvetja razlikovala v fenofazi, smo izbrali tistega, ki je imel razvite hkrati cvetove in 
plodove.
• Število cvetov v socvetju: s pomočjo stereolupe smo prešteli vse cvetove in plodove v 
socvetju. Če so cvetovi/plodovi že odpadli, smo prišteli še število braktej cvetov, ki so 
ostale na osi socvetja.
• Dolžina socvetja (cm): z ravnilom smo izmerili dolžino celotnega socvetja, od spodnjega 
cveta oz. plodu do vrha najvišjega popka. Če je spodnji cvet že odpadel, smo merili od 
brakteje spodnjega cveta v socvetju do vrha najvišjega popka.
• Gostota socvetja: izračunali smo jo kot število cvetov / dolžina socvetja.
2.3.2  Znaki na cvetu
• Barva venca: Barvo smo ocenili na tistih cvetovih, ki so barvo najbolje ohranili. Odločali 
smo se med naslednjimi stanji:
1) svetlo škrlatna,
2) temno škrlatno rdeča,
3) nedoločljivo stanje (rjava).
• Barva čaše: Barvo smo ocenili na tistih cvetovih, ki so barvo najbolje ohranili. Možna 
stanja znaka so bila:
1) bledo škrlatna do skoraj bela,
2) rožnata,
3) nedoločljivo stanje (rjava).
Vse druge znake na cvetu smo merili na rehidriranih cvetovih. S pinceto smo odtrgali 
najstarejši cvet, ki je še imel ohranjene čašne liste. Nekaj minut smo ga namakali v vroči 
vodi, da se je rehidriral. S pinceto smo ga prenesli pod stereomikroskop in ga izpreparirali 
tako, da so se strukture jasno videle. Pri preparaciji delov venca smo venčni list popolnoma 
razprostrli. Sliko smo zajeli s kamero na stereomikroskopu (12x povečava). S pomočjo 
programa AxioVision SE64 smo na sliki natančno izmerili znake.
• Dolžina venca (mm): dolžina venca rehidriranega cveta, vključno z ostrogo (Slika 1)

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 34   
Slika 1: Struktura cveta pri vrsti F . officinalis
Figure 1: Flower structure of F . officinalis
• Dolžina čašnega lista (mm)
• Širina čašnega lista (mm)
• Širina ploščice gornjega venčnega lista (mm) (Slika 2)
• Širina žebice gornjega venčnega lista (mm) (Slika 2), merili smo jo tik pod ploščico.
• Razmerje med širino ploščice in širino žebice gornjega venčnega lista (izračunano kot 
širina ploščice / širina žebice)
• Širina krila na ploščici gornjega venčnega lista (mm) (Slika 2)
• Širina zelene osrednje žile na ploščici gornjega venčnega lista (mm) (Slika 2)
• Razmerje med širino krila in širino zelene osrednje žile ploščice (izračunano kot širina 
krila / širina osrednje žile)
• Oblika vrha ploščice gornjega venčnega lista. Možna stanja znaka so:
1) top z izstopajočo konico (Slika 6 – desno)
1) zaokrožen do skoraj izrobljen (Slika 6 – levo)
2) vmesno stanje
Slika 2: Merjenje znakov na gornjem venčnem listu
Figure 2: Measuring the characters of upper petal
Ploščica gornjega  
venčnega lista
Ostroga
Čašni list
Širina ploščice
Širina žebice
Širina 
zelene 
osrednje 
žile
Širina krila
1 mm

35 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
2.3.3  Znaki na plodu
Naključno smo izbrali dobro razvit plod. Obrnili smo ga, tako da je ležal obrnjen s širšo 
stranjo navzgor, in ga fotografirali ter merili s programom AxioVision SE64.
• Prisotnost konice na vrhu plodu. Možna stanja znaka so:
1) brez konice,
2) kratka konica,
3) vmesno stanje.
• Dolžina plodu (mm) (Slika 3)
• Širina plodu (mm) (Slika 3)
Slika 3: Prikaz merjenja dolžine in širine plodu
Figure 3: Measuring the characters of fruit
2.4  Obdelava podatkov
Na osnovi meritev in ugotovljenih stanj znakov smo določili nabirke do podvrst. 
Nenavadno izstopajoče meritve ali stanja smo ponovno preverili na materialu in po potrebi 
ponovili meritev. Pri nadaljnji obdelavi smo upoštevali le do podvrst določene OTE. Podatke 
smo obdelali v programu MS Excel in GraphPad Prism 5.01. Stanja atributivnih znakov 
smo predstavili s stolpčnimi grafikoni, kvantitativne znake pa s statističnim grafom boxplot 
– škatla z ročaji (»ročaji« so minimalna in maksimalna vrednost, »škatla« prikazuje 25. in 
75. percentil, prečka v njej pa mediano). Zemljevid razširjenosti je bil izdelan na Centru za 
kartografijo favne in flore.
3  REZULTATI Z DISKUSIJO
3.1  Revizija herbarijskega materiala
V herbarijski zbirki LJU je bilo v času raziskave 86 herbarijskih pol, ki so bile določene 
za vrste rodu Fumaria. Izmed teh je bilo pred revizijo 56 herbarijskih pol določenih kot 
vrsta F . officinalis (s. lat.), 24 kot F . vaillantii, 5 kot F . parviflora in 1 herbarijska pola kot F. 
capreolata. Vrsta F . rostellata v herbariju LJU v času revizije ni bila zastopana. 8 herbarijskih 
pol je bilo določenih do podvrste: 6 za podvrsto F . officinalis subsp. wirtgenii in 2 za podvrsto 
F . officinalis subsp. officinalis. Do podvrst določenih pol je torej bilo le okoli 15 % vseh pol, 
ki so bile predhodno pravilno določene za F . officinalis.
Širina plodu
1 mm
Dolžina plodu

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 36   
V prvem delu revizije smo za morfometrično analizo izbrali vse pole, ki so pripadale 
vrsti F . officinalis. Iz nabora 56 pol, ki so že predhodno bile določene za to vrsto ali katero od 
njenih podvrst, smo izločili dve, ker sta v resnici pripadali F . vaillantii. V izbor smo dodali še 
8 pol F . officinalis, ki pa so bile predhodno določene za F . vaillantii. Tako smo dobili vzorec 
OTE, ki je obsegal 62 herbarijskih pol in na katerem smo izvedli vse meritve in opazovanja.
V drugem delu revizije smo določili 20 nabirkov do podvrste F . officinalis subsp. officinalis 
in 31 nabirkov do podvrste F . officinalis subsp. wirtgenii.
11 nabirkov je ostalo nedoločenih, to je 18 % vzorca. Eden od teh nabirkov je že 
plodil in znakov na cvetu nismo mogli izmeriti. Ostali OTE so bili v območjih prekrivanj 
kvantitativnih znakov, pri čemer se stanj pomembnih atributivnih znakov ni dalo dobro 
oceniti, večinoma zaradi poškodb pri herbarizaciji, pri nekaterih primerkih pa so ugotovljeni 
znaki deloma podpirali določitev ene in deloma druge podvrste. Delež nedoločenega 
materiala je precej visok, zagotovo pa bi bil manjši, če bi imeli na voljo svež material ali vsaj 
novejši herbarizirani material. Rezultate revizije prikazuje Preglednica 2.
Preglednica 2: Primerjava določitev rosnic (Fumaria) iz herbarija LJU pred in po reviziji.
Table 2: The comparison of Fumaria identifications from herbarium LJU before and after 
our revision.
                                            Končna določitev
Prvotna določitev F. officinalis s. lat.
F. officinalis  
subsp. wirtgenii
F. officinalis  
subsp. officinalis
F. officinalis s. lat. 10 22 14
F. officinalis subsp. wirtgenii 0 4 2
F. officinalis subsp. officinalis 0 1 1
F. vaillantii 1 4 3
Skupno število pol 11 31 20
Iz Preglednice 2 je razvidno, da je bilo kar 8 pol, ki so bile prvotno določene za F. 
vaillantii, v resnici F . officinalis. Razlog za napačno določanje je verjetno ta, da določevalci 
niso merili čašnih listov, ampak le venčne, ki pa so pri F . officinalis lahko zavajajoče drobni. 
Čašni listi glede na naša opažanja in literaturo (npr. f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014) sicer 
zelo dobro ločujejo F . officinalis od podobnih vrst, so pa zelo majhni in hitro odpadejo, kar 
oteži uporabo tega znaka.
Morda je bil razlog za napačno določanje tudi svetlejša barva venca in čaše, ki se pojavlja 
tako pri F . vaillantii kot pri  F . officinalis subsp. wirtgenii (f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014). 
Če se pri določanju zanesemo samo na belkasto rožnato barvo cvetov, se lahko zgodi, da 
določimo primerek F . officinalis subsp. wirtgenii za F . vaillantii.
Iz Preglednice 2 lahko razberemo, da so bile napake tudi pri do podvrst določenih 
nabirkih. Določanje F . officinalis subsp. wirtgenii je bilo sicer precej uspešno, 4 od 6 tako 
določenih nabirkov je bilo določenih pravilno. Pri F . officinalis subsp. officinalis je bil 
pravilno določen 1 od 2 nabirkov.

37 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
3.2  Uporabnost določevalnih znakov
Rezultate morfometrične študije za kvantitativne znake povzema Preglednica 3. Za vsak 
znak so podani 1. in 9. decil, v oklepajih pa minimalna in maksimalna vrednost. Numerus 
pri F . officinalis subsp. officinalis je bil N=20 pri znakih na socvetju in cvetovih ter N=13 pri 
znakih na plodu. Pri  F . officinalis subsp. wirtgenii je bil pri znakih na socvetju in cvetovih 
numerus N=28–31 ter pri plodovih N=29. Izbrane kvantitativne znake prikazujemo grafično 
na Sliki 4.
Preglednica 3: Rezultati morfometrične študije – kvantitativni znaki (1. in 9. decil, minimum 
in maksimum v oklepajih); podčrtani so najbolj uporabni znaki.
Table 3: The results of morphometric study – quantitative characters (1
th
 and 9
th
 decile, min 
and max value in parentheses); the most useful characters are underlined.
Podvrsta
F. officinalis  
subsp. officinalis
F. officinalis  
subsp. wirtgenii
Število cvetov v socvetju (10) 16–36 (43) (13)17–27(33)
Dolžina socvetja (19) 24–69 (72) mm (21) 24–65 (71) mm
Gostota socvetja (4) 4–10 (14) / cm (3) 3–9 (12) / cm
Dolžina venčnih listov (5,5) 6,3–8,3 (8,7) mm (4,9) 5,8–8,0 (8,9) mm
Dolžina čašnih listov (2,0) 2,1–2,9 (3,2) mm (1,6) 1,7–2,8 (3,1) mm
Širina čašnih listov (0,8) 0,9–1,5 (1,6) mm (0,5) 0,6–1,3 (1,5) mm
Širina ploščice (1,4) 1,5–2,2 (2,2) mm (1,1) 1,2–1,8 (1,9) mm
Širina žebice (0,8) 0,9–1,2 (1,5) mm (0,5) 0,7–1,3 (1,4) mm
Razmerje med širino ploščice in širino žebice (1,4) 1,5–2,1 (2,2) (1,1) 1,2–2,0 (2,2)
Širina krila na ploščici (0,4) 0,5–0,7 (0,8) mm (0,3) 0,4–0,6 (0,6) mm
Širina zelene osrednje žile (0,5) 0,6–0,9 (1,0) mm (0,5) 0,5–0,8 (0,8) mm
Razmerje med širino krila in širino zelene 
osrednje žile
(0,6) 0,7–1,1 (1,3) (0,5) 0,6–1,0 (1,1)
Dolžina plodu (2,0) 2,0–2,3 (2,4) mm (1,8) 1,9–2,2 (2,4) mm
Širina plodu (2) 2,2–2,5 (2,6) mm (2,1) 2,2–2,5 (2,6) mm

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 38   
Slika 4: A – število cvetov v socvetju, B – dolžina venca, C – širina ploščice gornjega 
venčnega lista, D – širina krila na ploščici gornjega venčnega lista, E – razmerje med širino 
krila in širino zelene osrednje žile gornjega venčnega lista, F – razmerje med širino ploščice 
in širino žebice gornjega venčnega lista.
Figure 4: A – the number of flowers in the inflorescence, B – the length of corolla, C – the 
width of the limb of the upper petal, D – the width of the wing on the limb of the upper petal, 
E – the ratio of the width of the wing to the green central vein, F – the ratio of the width of 
the limb to the claw of the upper petal.
25
20
15
10
5
0
F . o. ssp. officinalis
Širina ploščice (mm)
F . o. ssp. wirtgenii
C
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
F . o. ssp. officinalis
Širina krila na ploščici (mm)
F . o. ssp. wirtgenii
D
10
9
8
7
6
5
4
F . o. ssp. officinalis
Dolžina venca (mm)
F . o. ssp. wirtgenii
B
50
40
30
20
10
0
F . o. ssp. officinalis
Število cvetov
F . o. ssp. wirtgenii
A
1.5
1.0
0.5
0.0
F . o. ssp. officinalis
Razmerje: širina krila / širina žile
F . o. ssp. wirtgenii
E
2.5
2.0
1.5
1.0
0.5
0.0
F . o. ssp. officinalis
Razmerje: širina ploščice / širina žebice
F . o. ssp. wirtgenii
F

39 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
Število cvetov v socvetju
Število cvetov in gostota socvetja sta glede na literaturne podatke (npr. f ischEr & al. 
2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997) pomembna znaka za razlikovanje med 
podvrstama: F . officinalis subsp. officinalis naj bi imela več cvetov v socvetju in tudi več 
cvetov na cm socvetja kot F . officinalis subsp. wirtgenii. Znak število cvetov se je izkazal 
za delno uporabnega tudi v naši raziskavi (Slika 4 – A, Preglednica 3), čeprav naj bi bilo po 
literaturnih navedbah (npr. f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997) 
število cvetov pri tipski podvrsti še večje, kot smo ga ugotovili mi. Razlog pripisujemo temu, 
da je veliko herbarijskih pol (40 %) podvrste F . officinalis subsp. officinalis v zgodnji fazi 
cvetenja in se vsi cvetovi še niso razvili.
Dolžina socvetja
Dolžine socvetja literatura ne navaja za razlikovalni znak. V morfometrično analizo smo 
jo vključili, da smo lahko izračunali gostoto socvetja, ki pa velja za razlikovalni znak med 
podvrstama (npr. f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997). Dolžina 
socvetja se po pričakovanjih ni izkazala za uporaben znak (Preglednica 3), v splošnem pa 
vseeno lahko trdimo, da ima tipska podvrsta večinoma daljša socvetja.
Gostota socvetja
Tudi gostota socvetja se ni izkazala za razlikujoči, pač pa za povsem neuporaben znak 
(Preglednica 3). Literatura navaja za F . officinalis subsp. officinalis 5–7 cvetov na cm socvetja 
(npr. f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014), medtem ko je interval gostote, izračunan iz naših 
podatkov, precej širši: 4–10 cvetov na cm. Pri F . officinalis subsp. wirtgenii so naše vrednosti 
v primerjavi z literaturnimi navedbami prevelike: cvetov naj bi bilo 2–4 na cm socvetja, po 
naših podatkih pa jih je (3) 4–9 (11). Dolžina socvetja se močno spreminja z zrelostjo rastline. 
V zgodnji fenofazi je socvetje kratko, v plodečem stanju rastlin pa je podaljšano. Verjetno bi 
bilo bolje, da se znak meri v primerljivi fenofazi rastlin, ki ni niti zgodnja niti pozna.
Barva venca in čaše
Glede na literaturne podatke (npr. f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, 
s mEjkal 1997) naj bi bila barva venčnih listov pri F . officinalis subsp. officinalis temno 
škrlatna, pri F . officinalis subsp. wirtgenii pa svetlo škrlatna. Podobno naj bi bilo z barvo 
čašnih listov: pri F . officinalis subsp. officinalis naj bi bila rožnata, pri F . officinalis subsp. 
wirtgenii pa bledo škrlatna, skoraj bela. Žal barva na cvetovih pri herbariziranju tako zbledi 
ali pa cvetovi povsem porjavijo, da so naši rezultati za ta znak neuporabni. Ocenjevanje med 
bledo škrlatno do skoraj belo barvo venca in rožnato je bilo skoraj nemogoče in zato smo ta 
znak izpustili iz rezultatov. Nekoliko bolje je bilo pri ocenjevanju barve čaše, kjer pa prav 
tako menimo, da je bil 45% ugotovljeni delež bledo škrlatnih, skoraj belih venčnih listov pri 
tipski podvrsti v svežem stanju močneje obarvan (Slika 5). Zaključimo lahko le, da barva 
venca in čaše za določanje herbariziranega materiala ni uporaben znak. Znak bi nujno morali 
preveriti na svežem materialu, kjer bi se morda izkazal za vsaj omejeno uporabnega.

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 40   
Slika 5: Barva čaše
Figure 5: The colour of the calyx
Dolžina venca
Za podvrsto F . officinalis subsp. wirtgenii so značilni nekoliko krajši venčni listi (npr. 
f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997), kar so pokazali tudi naši 
rezultati, vendar je območje prekrivanja mer veliko (Slika 4 – B, Preglednica 3). Pri podvrsti 
F . officinalis subsp. officinalis smo glede na literaturne podatke pričakovali še daljše venčne 
liste, med 7 in 9 mm, interval naših meritev pa je segel nižje, vse do okoli 5,5 mm. Najdaljši 
venec pri F . officinalis subsp. wirtgenii je dosegel skoraj 9 mm, kar naj bi sicer bilo značilno 
za tipsko podvrsto.
Dolžina in širina čašnih listov
Podobno kot pri vencu se drobnejši cvetovi F . officinalis subsp. wirtgenii odražajo tudi v 
merah čašnih listov. Ti naj bi bili nekoliko manjši – krajši in ožji – kot pri tipski podvrsti (npr. 
f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997).   
Nekoliko manjše mere čašnih listov pri F . officinalis subsp. wirtgenii smo ugotovili tudi 
v naši raziskavi, vendar zaradi velikega prekrivanja podatkov nobeden od znakov na čaši ni 
uporaben za razlikovanje med podvrstama (Preglednica 3).
Širina ploščice gornjega venčnega lista
V literaturi so navedeni trije razlikovalni znaki, ki jih opazujemo na gornjem (največjem) 
venčnem listu: razširjenost ploščice gornjega venčnega lista, oblika vrha ploščice gornjega 
venčnega lista ter širina krila na ploščici gornjega venčnega lista glede na zeleno osrednjo 
žilo (npr. f ischEr & al. 2008, f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997). V naši raziskavi 
smo poskušali definirati te tri znake s štirimi merami, dvema razmerjema in enim atributivnim 
znakom.
Širina ploščice se je izkazala za precej uporaben znak. F . officinalis subsp. wirtgenii ima 
večinoma ožjo ploščico kot tipska podvrsta (Slika 4 – C, Preglednica 3). Ugotovitev se ujema 
z literaturno navedbo, da ima F . officinalis subsp. wirtgenii ploščico le malo razširjeno, F. 
officinalis subsp. officinalis pa močno razširjeno. Pri meritvi se lahko pojavijo napake, saj 
mora tudi tukaj biti ploščica pri merjenju cveta popolnoma razprostrta. Znak je v praksi sicer 
manj uporaben, saj ga je treba natančno meriti pod lupo.
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
F.o. ssp. officinalis
Delež OTE
F.o. ssp. wirtgenii
  bledo škrlatna do skoraj bela
  rožnata
  nedoločljivo stanje (rjava)

41 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
Širina žebice gornjega venčnega lista
Pri tem znaku razlik med podvrstama nismo pričakovali. Meritve smo potrebovali za 
izračun razmerja med širino žebice in ploščice. Znak širina žebice se tako po pričakovanju 
ni izkazal za uporabnega (Preglednica 3).
Razmerje med širino ploščice in širino žebice gornjega venčnega lista
Literatura navaja, da je ploščica gornjega venčnega lista pri F . officinalis subsp. 
officinalis močno razširjena, pri F . officinalis subsp. wirtgenii pa malo razširjena (npr. 
f isch Er & al. 2008, f isch Er 2014, Pi Gnatti 2017, s m Ejkal 1997). To so delno pokazali 
tudi naši rezultati: F . officinalis subsp. wirtgenii ima ploščico glede na žebico manj 
razširjeno kot F . officinalis subsp. officinalis, vendar prihaja do prikrivanja (Slika 4 – F, 
Preglednica 3).
Bolj kot razmerje dolžin ploščice in žebice, se nam je za uporabnega izkazal znak 
absolutna širina ploščice (Slika 4 – C, Preglednica 3).
Širina krila na ploščici gornjega venčnega lista
V literaturi je ta znak omenjen le primerjalno z zeleno osrednjo žilo (npr. f isch Er & 
al. 2008, f isch Er 2014, Pi Gnatti 2017, s m Ejkal 1997). Presenetljivo se je znak izkazal za 
uporabnega ne le v razmerju, pač pa tudi absolutno. Opazimo, da so krila pri F . officinalis 
subsp. wirtgenii ožja kakor pri drugi podvrsti (Slika 4 – D, Preglednica 3). Za praktično 
uporabo je znak neroden, saj terja natančno merjenje pod lupo, poleg tega pa je treba 
paziti, da širino kril merimo pri venčnem listu, ki je popolnoma razprostrt, da v celoti 
izmerimo dejansko širino. Ker smo merili na herbariziranem materialu in je barva cveta 
na nekaterih rastlinah zbledela ali postala rjava, je bilo težko določiti mejo med krilom in 
zeleno osrednjo žilo. Morda je to razlog za odstopajoče meritve. Lažje bi bilo meriti na 
svežem materialu. Meritve krila smo uporabili tudi za izračun razmerja med širino krila in 
širino zelene osrednje žile gornjega venčnega lista.
Širina zelene osrednje žile na ploščici gornjega venčnega lista
V literaturi se ta znak omenja samo primerjalno s širino krila  (npr. f isch Er & al. 2008, 
f isch Er 2014, Pi Gnatti 2017, s m Ejkal 1997). V naši raziskavi se sam po sebi ni izkazal za 
uporabnega (Preglednica 3). Meritve smo uporabili za izračun razmerja med širino krila 
in širino zelene osrednje žile gornjega venčnega lista. Podobno kot pri prejšnjem znaku 
ugotavljamo, da meritve oteži zbledelost ali porjavelost barve cveta zaradi herbariziracije.
Razmerje med širino krila in širino zelene osrednje žile gornjega venčnega lista
Glede na literaturne navedbe naj bi bila krila na ploščici pri tipski podvrsti širša od 
zelene osrednje žile, pri F . officinalis subsp. wirtgenii pa ožja (npr. f isch Er & al. 2008, 
f isch Er 2014, Pi Gnatti 2017, s m Ejkal 1997). To razmerje se je v naši raziskavi izkazalo za 
le omejeno uporabno (Slika 4 – E, Preglednica 3).
Oblika vrha ploščice gornjega venčnega lista
Glede na literaturo  (npr. f isch Er & al. 2008, f isch Er 2014, Pi Gnatti 2017, s m Ejkal 
1997) ima tipska podvrsta ploščico gornjega venčnega lista zaokroženo do skoraj 
izrobljeno, pri F . officinalis subsp. wirtgenii pa je topa s konico. V naši raziskavi se je ta 
znak izkazal za zelo uporabnega. Oblika vrha ploščice med podvrstama jasno razlikuje 
(Slika 6 in Slika 7): pri F . officinalis subsp. officinalis je bila ploščica skoraj izrobljena oz. 

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 42   
zaokrožena pri 90 % OTE, 10 % jih je imelo nedoločljivo stanje, pri podvrsti F . officinalis 
subsp. wirtgenii pa je bila ploščica topa s konico pri vseh OTE.
Znak je sicer zelo droben in pri opazovanju potrebujemo lupo (10–20x povečava). 
Obliko vrha je treba opazovati s hrbtne strani. Pri rehidriranem herbarijskem materialu je 
treba paziti, da je gornji venčni list res popolnoma razprostrt in da vrh ni prepognjen. V 
nasprotnem primeru lahko pride do napačne ocene stanja.
Slika 6: Primerjava oblike vrha ploščice pri F . officinalis subsp. officinalis (levo) in F. 
officinalis subsp. wirtgenii (desno)
Figure 6: The comparison of  the shape of the apex of the limb in F . officinalis subsp. 
officinalis (left) in F . officinalis subsp. wirtgenii (right)
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
F.o. ssp. officinalis
Delež OTE
F.o. ssp. wirtgenii
  top s konico
  zaokrožen do skoraj izrobljen
  vmesno stanje
  brez konice
  kratka konica
  vmesno stanje
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
F.o. ssp. officinalis
Delež OTE
F.o. ssp. wirtgenii
Slika 7: Oblika vrha ploščice
Figure 7: The shape of the apex of the limb
Slika 8: Prisotnost konice na vrhu plodu
Figure 8: The presence of a tip on the 
apex of the fruit

43 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
Prisotnost konice na vrhu plodu
Glede na literaturne navedbe je F . officinalis subsp. officinalis brez konice na plodu, 
F . officinalis subsp. wirtgenii pa naj bi imela kratko konico (npr. f ischEr & al. 2008, 
f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997). Znak se je v naši raziskavi izkazal za povsem 
neuporabnega, saj se obe stanji pojavljata pri obeh podvrstah, pojavlja pa se tudi vmesno 
stanje (Slika 8). Razlage za to opažanje nimamo.
Dolžina in širina plodu
Glede na literaturo naj bi plodovi tipske podvrste dosegali večje dimenzije kot plodovi 
F . officinalis subsp. wirtgenii. V naši raziskavi se ta dva znaka nista izkazala za uporabna. 
Manjše razlike med podvrstama pa so se pojavile pri dolžini plodu, pri širini plodu pa so se 
izmerjene vrednosti med podvrstama prekrivale v celotnem območju (Preglednica 3).
3.3 Čas cvetenja podvrst in njihova razširjenost v Sloveniji
WraBer (2007) navaja, da vrsta F . officinalis cveti od maja do septembra, podatka o 
cvetenju posameznih podvrst pa v literaturi nismo zasledili. Iz herbarijskih etiket smo za vsak 
nabirek izpisali mesec nabiranja rastlin, da bi ugotovili čas cvetenja za podvrsti. Čas cvetenja 
smo prikazali grafično na Sliki 9.
Slika 9: Čas cvetenja podvrst F . officinalis
Figure 9: Flowering time of F . officinalis subspecies
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
Frekvenca OTE (%)
marec julij maj september april avgust junij oktober
  F. officinalis subsp. officinalis          F. officinalis subsp. wirtgenii
Mesec

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 44   
Glede na naše podatke podvrsta F . officinalis subsp. officinalis cveti od marca do oktobra. 
V herbarijskih polah ni bilo nobenega nabirka nabranega septembra, največ nabirkov pa je 
bilo nabranih maja (Slika 9). Čas cvetenja F . officinalis subsp. wirtgenii se začne v marcu in 
konča pozno poleti – avgusta, tudi tu je bilo največ cvetočih rastlin nabranih meseca maja 
(Slika 9). Med podvrstama v času cvetenja očitno ni razlik, pri čemer pa moramo imeti v 
mislih, da je bil naš vzorec majhen in da so se nabirki nekoliko razlikovali med seboj po 
fenofazi. Za boljšo oceno časa cvetenja bi morali imeti večji vzorec in podati čas natančneje 
kot na mesec natančno.
Zemljevid razširjenosti (Slika 10) smo izdelali na osnovi podatkov o nahajališčih za vse 
nabirke F . officinalis iz herbarija LJU.
Slika 10: Zemljevid razširjenosti podvrst F . officinalis glede na material iz herbarija LJU
Figure 10: The distribution map of F . officinalis subspecies, according to the herbarium 
material from LJU
Za podvrsto F . officinalis subsp. wirgenii je bilo doslej znano uspevanje izključno v 
distriktih preddinarskega območja (ZUPaNčič & Vreš 2018). Glede na rezultate naše raziskave 
ne moremo več trditi, da je ta takson značilen izključno za to območje, saj so na voljo podatki 
tudi iz predalpskega in submediteranskega območja, iz slednjega pa je podatkov zaenkrat še 
več kot iz preddinarskega. Takšen vzorec razširjenosti ni presenetljiv, če upoštevamo znano 
razširjenost vrste v soseščini, ki jo podajata f ischEr (2014) in Poldini (2007). Podvrsta je 
prisotna tudi v predalpskem območju, za dinarsko in subpanonsko območje pa je podatkov 
manj. V alpskem območju sicer ni bil nabran noben herbarijski primerek podvrste F. 
officinalis subsp. wirtgenii v LJU, vendar domnevamo, da takson tudi tam uspeva, saj je ta 
podvrsta prisotna v Alpah (a Eschimann & al. 2004).

45 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
Na zemljevidu razširjenosti F . officinalis subsp. officinalis v Sloveniji vidimo, da vrsta 
uspeva v submediteranskem, predalpskem, preddinarskem in subpanonskem območju, le za 
alpsko in dinarsko območje zaenkrat nimamo podatkov. Prepričani smo, da je tipska podvrsta 
prisotna tudi tam in da je razlog za pomanjkljivo karto dejstvo, da je bilo vzorcev v naši 
raziskavi relativno malo. V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba več terenskega dela usmeriti v 
sistematično kartiranje podvrst po celotni Sloveniji, predvsem v subpanonskem, dinarskem 
in alpskem območju.
3.4 Določevalni ključ
Določevalni ključ za podvrsti smo sestavili na osnovi svojih podatkov iz te raziskave. 
Za kvantitativne podatke podajamo 1. in 9. decil, v oklepajih sta minimalna in maksimalna 
vrednost. Podatke o barvi venca in čaše povzemamo iz literature (npr. f ischEr & al. 2008, 
f ischEr 2014, PiGnatti 2017, s mEjkal 1997).
Fumaria officinalis L.
1 Socvetje z (10) 16–36 (43) cvetovi; čašni listi rožnati, venec temno škrlatno rdeč; venec dolg (5,5) 
6,3–8,3 (8,7) mm, ploščica gornjega venčnega lista široka (1,4) 1,5–2,2 mm, krili ploščice široki (0,4) 
0,5–0,7 (0,8) mm, vrh ploščice spredaj zaokrožen do skoraj izrobljen (slika – levo); III–X   
  F. officinalis subsp. officinalis
– Socvetje s (13) 17–27 (33) cvetovi; čašni listi bledo škrlatni, skoraj beli, venec svetlo škrlaten; 
venec dolg (4,9) 5,8–8,0 (8,9) mm, ploščica gornjega venčnega lista široka (1,1) 1,2–1,8  (1,9) mm; 
krili ploščice široki (0,3) 0,4–0,6 mm; vrh ploščice top s konico (slika – desno); III–VIII    
  F. officinalis subsp. wirtgenii
Vrh ploščice zgornjega venčnega lista pri F. officinalis subsp. officinalis (levo) in F. officinalis subsp. 
wirtgenii (desno)
4  SKLEPI
Morfometrična analiza je pokazala, da se podvrsti med seboj najbolje razlikujeta po 
obliki vrha ploščice gornjega venčnega lista, po širini krila na ploščici gornjega venčnega 
lista. Tudi število cvetov v socvetju je delno uporaben razlikovalni znak, gostota cvetov v 
socvetju pa ne. Delno uporaben znak je tudi dolžina venca. Za zanesljivo določanje moramo 
uporabljati lupo in znake natančno meriti.

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 46   
Pri vseh kvantitativnih znakih, ki smo jih preverjali v raziskavi, je prihajalo do prekrivanja 
mer, in sicer ne le z ekstremnimi vrednostmi, pač pa tudi v območju, kjer leži 80 % podatkov. 
Med kvantitativnimi znaki na cvetu pri tipski podvrsti v splošnem nismo izmerili tako velikih 
vrednosti, kot jih podaja literatura. To je v skladu z opažanjem, ki ga navaja s mEjkal (1997), 
da sta podvrsti izredno variabilni v različnih delih svojega areala, znaki se pogosto prekrivajo 
ali se pojavljajo v različnih kombinacijah. s mEjkal (1997) tudi piše, da k težavni morfološki 
omejitvi podvrst  pripomore tudi sinantropni značaj vrste.
Razlike v barvi venca in čaše na herbariziranem materialu nismo mogli dobro ovrednotiti, 
zato bi bilo smiselno ta znak preveriti na svežem materialu. Prisotnost kratke konice na plodu 
se ni izkazala za uporaben znak, česar zaenkrat ne moremo razložiti.
Pred revizijo je bilo samo okoli 15 % nabirkov F . officinalis v herbariju LJU določenih 
do podvrste. Po zaključku naše revizije je delež določenosti narasel na 82 %. Ta delež 
bi bil verjetno še višji, če bi uporabili svež ali vsaj novejši oz. bolje ohranjen rastlinski 
material. Herbarizirani material, ki smo ga pregledovali, je bil namreč v povprečju star 40 
let in zelo slabo ohranjen (plesen, požrtost zaradi herbarijskih škodljivcev). Posledica tega je 
spremenjena barva in krhkost materiala, kar je oviralo preparacijo cvetov.
Pri reviziji smo opazili tudi težave pri razlikovanju med vrstama F. vaillantii in F. 
officinalis. Razlog je morda ta, da se terenski botaniki pri določanju preveč zanesemo na 
dolžino venčnih listov, ki so pri F . officinalis lahko zavajajoče drobni, obenem pa dolžine 
čašnih listov, ki je nujna za zanesljivo določitev, ne preverjamo, ker so čašni listi zelo majhni 
in hitro odpadejo. Morda je razlog za napačno določanje tudi svetlejša barva venca in čaše, 
ki se pojavlja tako pri F . vaillantii kot pri  F . officinalis subsp. wirtgenii.
Naša raziskava je bistveno dopolnila poznavanje razširjenosti F . officinalis subsp. 
wirtgenii, ki je bila do sedaj znana le iz preddinarskega območja (j oGan 2001, ZUPaNčič 
& v rEš 2018), in prvič z zemljevidom prikazala razširjenost F . officinalis subsp. officinalis 
v Sloveniji. Glede na podatke iz herbariju LJU je podvrsta F . officinalis subsp. wirtgenii 
razširjena predvsem v submediteranskem in preddinarskem območju, podatki pa so tudi iz 
predalpskega območja. Tipska podvrsta potrjeno uspeva v submediteranskem, predalpskem, 
preddinarskem in subpanonskem območju, za alpsko in dinarsko območje pa zaenkrat 
nimamo konkretnih podatkov.
5  SUMMARY
F . officinalis L. comprisses two subspecies (F . officinalis subsp. officinalis and F. 
officinalis subsp. wirtgenii (Koch) Arcangeli), which have not been studied in Slovenia so far. 
The purpose of our research was to investigate the morphological characters for identification 
of the subspecies, to identify F . officinalis material from the LJU herbarium to the subspecies 
level and to find out how these subspecies are distributed in Slovenia.
In the morphometric study we included 62 herbarium sheets of F . officinalis (s. lat.). We 
measured 11 quantitative characters, 4 attributive characters, and calculated 3 ratios between 
certain quantitative characters. All the quantitative characters, included in our morphometric 
study, were overlapping, not only with their minimums and maximums, but also in the range 
between the 9
th
 and the 1
st
 decile. The subspecies are best distinguished by the shape of the 
apex of the limb of the upper petal, the width of the wing on the limb the upper petal and the 
width of the limb of the upper petal and partly also in the corolla length and the number of the 
flowers in the inflorescence. The difference in the color of the petals and sepals could not be 

47 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
confirmed in our study, since the herbarization caused the colour to fade. The fruit characters 
proved to have no discriminative value. Surprisingly, the length of the flowers and the length 
and the width of the sepals proved to have less discriminative value than stated in the literature.
We have compiled an identification key for the subspecies based on our research data 
(for quantitative data we give values of 1st to 9th decile, minimum and maximum value in 
parentheses). The data on colour of corolla and calyx are from the literature. For accurate 
measurement and determination of the subspecies, the use of a magnifying glass is crucial.
Fumaria officinalis L.
1 The inflorescence with (10) 16–36 (43) flowers; calyx purple, corolla purplish-pink; the corolla 
(5,5) 6,3–8,3 (8,7) mm long, the limb of the upper petal 1,5–2,1 mm wide, the wing on the limb 
of the upper petal 0,5–0,7 mm wide, the apex of the limb of the upper petal rounded to almost 
retuse (figure – left); III–X   F. officinalis subsp. officinalis
– The inflorescence with (13) 17–27 (33) flowers; calyx very pale purple, corolla very pale purple to 
almost white; the corolla (4,9) 5,8–8,0 (8,9) mm long, the limb of the upper petal 1,2–1,8 mm wide, 
the wing on the limb of the upper petal 0,4–0,6 mm wide; the apex of the limb of the upper petal 
rounded, with a small tip (figure – right). III–III   F. officinalis subsp. wirtgenii
The shape of the apex of the limb in F. officinalis subsp. officinalis (left) in F. officinalis subsp. 
wirtgenii (right)
Before our study, the extent of identification of F . officinalis subspecies in the LJU 
herbarium was 13 %. Of the 62 herbarium sheets in the study, only 8 were identified to 
the subspecies level. After our revision, the percentage of identification increased to 82 
%. According to the results of our research, the subspecies F . officinalis subsp. wirtgenii 
is widespread mainly in the Submediterranean and Predinaric phytogeographical regions, 
with a few data also from the Prealpine region. F . officinalis subsp. officinalis is known 
to thrive almost all over the territory, except from the Alpine region, and is most common 
in the Prealpine and Submediterranean region. The distribution map of F . officinalis subsp. 
officinalis in Slovenia is here published for the first time. 
6  ZAHV ALA
Za izdelavo grafov in kritično branje rokopisa se iskreno zahvaljujeva dr. Simoni Strgulc 
Krajšek. Aliju Šalamunu in Centru za kartografijo favne in flore se lepo zahvaljujeva za 

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 48   
izdelavo zemljevida razširjenosti. Najlepša hvala tudi vsem botanikom, ki so prispevali 
svoj herbarijski material rodu Fumaria v herbarij LJU. Raziskava je bila izvedena okviru 
programske skupine ARRS Biologija rastlin (P1-0212), ki deluje na Oddelku za biologijo, 
BF, UL. 
Raziskovalni program Biologija rastlin je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
7  LITERATURA
a Eschimann , d., k. l auBEr , d. m. m osEr & j.–P. t hEurillat , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. p. 212.
Bartha , d. & G. k irály (eds.), 2015: Atlas florae Hungariae = Magyarország edényes 
növényfajainak elterjedési atlasza. Nyugat-magyarországi Egyetem Kiadó, Sopron. 
165–166.
fiScHer, M. a., k. oSWalD & W. aDler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Linz: Biologiezentrum der Oberosterreichischischen Landesmuseen. 310–
311.
f ischEr , m., 2014: Fumariaceae DC. In: r ottEnstEinEr , W. K.: Exkursionflora für Istrien. 
Verlag des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten, Klagenfurt. pp. 504–509.
GEoPEdia , 2019: Geopedia – interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije. http://www.
geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4, dostop: oktober 2019.
h artl h., G. k niEly , G. h. l EutE , h. n iklfEld & m. PErko , 1992: Verbreitungsatlas der 
Farn– und Blütenpflanzen Kärntens. – Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, 
Klagenfurt.
j oGan , n. ( ed.), T. Bačič, B. frajMaN, i. leSkoV ar, D. Naglič, a. PoDoBNik, B. roZMaN, 
S. STrgUlc krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju. p. 166.
Nikolić, T. (ed.), 2015: Rasprostranjenost Fumaria officinalis L. ssp. officinalis u Hrvatskoj, 
Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-matematički 
fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa: 27.09.2019).
PiGnatti , s., 2017: Flora d´Italia. V ol. 1, ed. 2. Edagricole, Bologna. 894–900.
Poldini , l., 2002: n uovo atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. 
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali. Università 
degli studi di Trieste, Dipartmento di biologia. Udine. 211–212.
Poldini , l., 2009: Guide alla flora – IV . La diversità vegetable del carso fra Trieste e Gorizia 
lo stato dell’ambiente. Edizioni Goliardiche, Trieste. p. 292
s Ell , P. d., 1968: Fumaria L. V: Tutin, T. G., V . H. Heywood, N. A. Burges, D.M. Moore, 
D. H. Valentine, S. M. Walters, D. A. Webb: Flora Europaea. V ol. 1. Lycopodiaceae to 
Platanaceae. Cambridge University Press, London. pp. 306–311.
s mEjkal , m., 1997: Fumariaceae DC. – zemědýmovité. V: S. Hejný & B. Slavík (eds.). 
Květena České republiky 1. Academia, Praha. pp. 501–508.
WraBer, T., 2007: Fumariaceae – rosničevke. V: Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., 
Podobnik, A., Turk, B. in Vreš, B. (2007). Mala flora Slovenije: Ključ za določanje 
praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 154–156.
ZUPaNčič, M. & B. Vreš, 2018: Phytogeographic analysis of Slovania. Folia biologica et 
geologica 59/2: 5–19.

49 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
8  PRILOGA
Seznam revidiranega herbarijskega materiala vrste Fumaria officinalis v herbariju LJU
Fumaria officinalis subsp. officinalis
0448/2  Slovenija: Primorska, Sp. Škofije, Hrvatini, Kolomban, cestišče Z od cerkve sv. Bride. 
145 m n. m Leg. & det. P. Glasnović, 28. 3. 2014. Prvotna določitev: F . officinalis. 
OTE 1 (LJU10137505).
9850/3 Slovenija: Labinje. Leg. & det. G. Seljak, 24. 4. 1971. Prvotna določitev: F . officinalis. 
OTE 6 (LJU10024184).
9658/4 Slovenija: Slovenske Konjice, za Konusom, travnik. 330 m n. m. Leg. & det. D. 
Gilčvert, 16. 10 1982. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 11 (LJU10024192).
9658/4 Slovenija: Konjiška gora, Tolsti vrh, vinograd. 560 m n. m. Leg. & det. D. Gilčvert, 
8. 7. 1984. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 12 (LJU10024193).
0557/2 Slovenija: Bela krajina: in agris vici, Vinica. 200 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 2. 
7. 1980. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 13 (LJU10024199).
9850/3 Slovenija: Škofjeloško hribovje: In agris vici, Podjelovo brdo/ in vicinitate vici 
Sovodenj. 760 m n. m. Leg. & det. A. Podobnik, 23. 7. 1983. Prvotna določitev: F. 
officinalis. OTE 14 (LJU10024198).
9456/1 Slovenija: Koroška, Črneče, na njivi na Črneškem polju. 360 m n. m. Leg. & det. B. 
Vreš, 28. 5. 1984. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 15 (LJU10024197).
9853/4 Slovenia: Gorenjsko: Dob prope Domžale– in graminosis, solo calcareo. 330 m n. 
m. Leg. et det. E. Mayer & det. Neumayer, 8. 1939. Prvotna določitev: F . officinalis. 
OTE 23 (LJU10024204).
0056/4 Slovenija: Kranjsko – Dolenjska: biva ob njivskih robovih okoli Trebelnega. Leg. & 
det. R. Justin, 21. 6. 1907. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 30 (LJU10024209).
9953/2 Slovenija: Ljubljana,  Devica Marija v Polju, deteljna njiva, alluv. prod, D. M. 285 m 
n. m. Leg. & det. M. Zalokar, 22. 5. 1937. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 31 
(LJU10024213).
0457/4 Slovenija: prope pagum Adlešiči. 170 m n. m. Leg. & det. A. Martinčič, 1956. 
Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 39 (LJU10024216).
0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, Barizoni, vrh Jurjev hrib območje južno od vrha 
Jurjev hrib, J od cestišča. 109 m n. m. Leg. & det. P. Glasnović, 23. 5. 2004. Prvotna 
določitev: F . officinalis. OTE 40 (LJU10137473).
0056/4 Slovenija: Dolenjska, Z rob naselja Makronog, pokopališče. Leg. & det. M. Pavlin, 10. 
6. 2004. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. officinalis. OTE 42 (LJU10137030).
9659/4 Slovenija: Štajerska, Slovenska Bistrica, Poljčane, Ložnica, travnik 500m SV od 
hiše. 260 m n. m. Leg. & det. E. Hajšek, 14. 5. 2017. Prvotna določitev: F . officinalis 
subsp. wirtgenii. OTE 44 (LJU10145434).
9947/2 Slovenija: Nova Gorica, Kanal, gnojen travnik ob Zagabrci. 130 m n. m. Leg. & det. 
A. Mavrič, 4. 6. 2016. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 47 (LJU10144662).
9751/4 Slovenija: Gorenjska, Kranj. 500 m zahodno od Pševa. 650 m n. m. Leg. & det. 
M. Derlink, 6. 5. 2005. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. wirtgenii. OTE 53 
(LJU10120628).

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 50   
0249/1 Slovenija: Kras, v SV delu vasi Šepulje pri Sežani, na njivi blizu poti v vinograd. 350 
m n. m. Leg. & det. D. Benčič, 21. 5. 1989. Prvotna določitev: F. vaillantii. OTE 55 
(LJU10124226).
0448/4 Slovenija: Primorska, okolica Kopra, Škocjan, V od Kopra, 1 km SV od Šalare. 
Leg. & det. K. Andrejašič, 24. 3. 2017. Prvotna določitev: F. vaillantii. OTE 75 
(LJU10145450).
9659/1 Slovenija: Štajerska, Sl. Bistrica, Cigonca polje. Leg. & det. A. Javorič, 7. 5. 1999.  
Prvotna določitev: F . vaillantii. OTE 78 (LJU10144019).
0447/4 Slovenija: Obala: Strunjan, rt Ronek, nad Mesečevim zalivon, suh rob poti. Leg. & 
det. T. Bačič, 24. 5. 2019. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 80 (LJU10146805).
Fumaria officinalis subsp. wirtgenii
0358/1 Slovenija: Bela Krajina, Metlika, Radovljica, smetišče pod vasjo (RTŠB Semič’01). 
Leg. & det. B. Frajman, 1. 8. 2001. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. wirtgenii. 
OTE 2 (LJU10130818).
04474/4 Slovenija: Izola, Jagodje, plevel na njivi ob hiši. 115 m n. m. Leg. & det. M. Pavčič, 
23. 4. 1989. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 3 (LJU10024187).
0448/4 Slovenija: okolica Kopra, na vrtu hiše ob cesti Prade-Bertoki. Leg. & det. B. Mozetič, 
23. 7. 1989. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 4 (LJU10024186).
9953/1 Slovenija: Ljubljana, pokopališče Žale. 297 m n. m. Leg. & det. V . Babij, 1. 6. 1994. 
Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 5 (LJU10024185).
0541/2 Slovenija: Primorska, Sečoveljske soline, na njivi v bližini portoroškega letališča. 
Leg. & det. A. Beganović, 9. 7. 1988. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 7 
(LJU10024188).
9559/3 Slovenija: Devina nad Slovensko Bistrico, v vinogradu. 340 m n. m Leg. & det. N. 
Jogan, 11. 7. 1986. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 8 (LJU10024190).
0047/4 Slovenija: Vrtojbsko polje, njiva. Leg. & det. G. Seljak, 25. 5. 1987. Prvotna 
določitev: F . officinalis. OTE 9 (LJU10024189).
9657/1 Slovenija: Paški Kozjak, na robu njive kmeta Ernejca. 950 m n. m. Leg. & det. Z. 
Keglevič, 28. 6. 1985. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 16 (LJU10024196).
0250/1 Slovenija: In agris frumentariis prope vicum Razdrto, ad radices montis Nanos. 590 
m n. m. Leg. & det. M. Kralj & A. Podobnik, 14. 7. 1984. Prvotna določitev: F. 
officinalis. OTE 18 (LJU10024194).
0449/1 Slovenija: Istra: In lapidosis apricis supra vicum Osp. Solo calcareo. 100 m n. m. 
Leg. & det. T. Wraber, 4. 5. 1973. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. officinalis. 
OTE 19 (LJU10024202).
0448/1 Slovenija: Istra: In vineis promontorii Debeli rtič prope vicum Ankaran. 20 m n. 
m. Leg. & det. T. Wraber, 7. 4. 1973. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 20 
(LJU10024201).
0158/1 Slovenija: Dolenjska: Ad viae marginem prope vicum Roje in ditione vici Šentjernej. 
160 m n. m. Leg. & det. B. Druškovič & A. Podobnik, 1. 8. 1979. Prvotna določitev: 
F . officinalis. OTE 21 (LJU10024200).
0448/3 Slovenija: Istra, Koper, in ruderatis. Leg. & det. T. Wraber, 19. 5. 1973. Prvotna 
določitev: F . officinalis. OTE 22 (LJU10024203).
0350/1 Slovenija: Kranjsko-Notranjska: Biva na pustotah in ob mejah v Vremah. Leg. & det. 
R. Justin, 1899. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 25 (LJU10024208).

51 Hladnikia 44: 30–52 (2019)
9953/1 Slovenija: In agris prope Labacum. 300 m n. m. Leg. & det. A. Martinčič, 8. 5. 1950. 
Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 26 (LJU10024207).
0447/4 Slovenija: Istra, In graminosis prope vicum Strunjan. Solo flyscheo. 20 m n. m. Leg. & 
det. T. Wraber, 25. 3. 1972. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 27 (LJU10024206).
0257/1 Slovenija: Inter segetes prope Rudolfswert; solo calcareo. 250 m n. m. Leg. & det. 
Mulley, maj 1901. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 28 (LJU10024210 (I)).
0350/1 Slovenija: In agris prope pagum Vreme in valle Reka; solo calcareo. 400 m n. m. Leg. 
& det. Justin. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 29 (LJU10024210 (II)).
9953/1 Slovenija: Carniolia. In agris prope urbem Ljubljana. Leg. & det. F. Juvan, 5. 6. 1929. 
Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 32 (LJU10024212).
0056/ Slovenija: Dolenjska, Makronog, ob cerkvi, zidovi in ruševine ob gradu. Leg. & 
det. N. Jogan & M. Pavlin, 31. 8. 2005. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 43 
(LJU10136931).
0351/3 Slovenija: Primorska, Pivka, Narin, njiva 200 m levo od glavne ceste na začetku 
vasi. Leg. & det. K. Lenarčič, 3. 5. 2018. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 46 
(LJU10146664).
0151/3 Slovenija: In agris prope vicum Strmica, in ditione oppidi Postojna. 640 m n. m. 
Leg. & det. A. Podobnik, 7. 8. 1986. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 49 
(LJU10128615).
0251/1 Slovenija: In agris prope oppidum Postojna, versus Ravbarkomanda. 600 m n. m. 
Leg. & det. A. Podobnik, 21. 8. 1986. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 50 
(LJU10128616).
0457/4 Slovenija: In agris prope pagum Adlešiči in districto oppiduli Črnomelj. 200 m n. 
m. Leg. & det. A. Martinčič, 26. 6. 1956. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. 
wirtgenii. OTE 51 (LJU10124220).
9953/1 Slovenija: Primorska – Istra: biva na puščah in ob mejah pri Piranu. Leg. & det. 
R. Justin, 15. 4. 1906. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. wirtgenii. OTE 52 
(LJU10124221).
0548/4 Slovenija: Primorska, Koper, Sočerga, Abitanti, plevel ob njivi. Leg. & det. B. 
Frajman, 15. 7. 2004. Prvotna določitev: F . officinalis subsp. wirtgenii. OTE 54 
(LJU10060925).
9953/2 Slovenija: Ljubljana: na njivi S od Zajčje dobrove, med Novim Poljem in Sp. 
Zadobrovo, blizu ceste v Zajčjo dobravo. Leg. & det. K. Horvat, 20. 6. 1990. Prvotna 
določitev: F . vaillantii. OTE 58 (LJU10024227).
0449/4 Slovenija: Mestna občina Koper, jug Podgorskega krasa, Podgorje. 510 m n. 
m. Leg. & det. E. Cerkvenik, 2. 5. 2018. Prvotna določitev: F. vaillantii. OTE 74 
(LJU10146723).
0548/1 Slovenija: Primorska, Piran, Sv. Peter. 10 m n. m. Leg. & det. K. Pribac, 28. 5. 2016. 
Prvotna določitev: F . vaillantii. OTE 76 (LJU10144521).
0448/3 Slovenija: Primorska, Gažon, ob glavni cesti, med kamnitim zidom, nasproti hiše št. 
43a. 257 m n. m Leg. & det. I. Strmečki, 3. 4. 2016. Prvotna določitev: F. vaillantii. 
OTE 77 (LJU10144418).
9953/1 Slovenija: Ljubljana jama, Avčinova ulica, v koritih za cvetlice kot plevel. Leg. & 
det. T. Bačič, 14. 5. 2019. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 79 (LJU10146804).

Yvonn Brčina & Tinka Bačič: Podvrste navadne rosnice (Fumaria officinalis L.) ... 52   
Fumaria officinalis L. (material, ki ni bil določen do podvrste)
9559/3 Slovenija: Šmartno na Pohorju, med ruderalnim rastjem. 780 m n. m. Leg. & det. D. 
Naglič, 11. 7. 1985. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 17 (LJU10024195).
9359/4 Slovenija: področje vzhodnega Kozjaka, Urban, ob njivi. 580 m n. m. Leg. & det. L. 
Godicl, 27. 7. 1971. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 24 (LJU10024205).
9953/1 Slovenija: Carniolia. In agris prope urbem Ljubljana. Leg. & det. F. Dolšak, 28. 5. 
1929. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 33 (LJU10024211).
9953/1 Slovenija: Carniolia. In agris prope urbem Ljubljana. Leg. & det. F. Dolšak, 16. 6. 
1929. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 34 (LJU10024217).
9953/1 Slovenija: Ljubljana, Kodeljevo, njiva, alluv. Prod. 290 m n. m. Leg. & det. M. 
Zalokar, 17. 6. 1937. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 36 (LJU10024214).
9656/2 Slovenija: Velenje, na njivi. 370 m n. m. Leg. & det. D. Naglič, 2. 6. 1978. Prvotna 
določitev: F. officinalis. OTE 37 (LJU10024219).
9656/3 Slovenija: Št. Jakob pri Velenju, med ruderalnim rastjem. 520 m n. m. Leg. & det. D. 
Naglič, 18. 7. 1977. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 38 (LJU10024218).
0448/2 Slovenija: Hrvatini, Brageti, Noveli, obdelane površine V od kraja Brageti. 100 m 
n. m. Leg. & det. P. Glasnović, 4. 5. 2005. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 41 
(LJU10137472).
0248/2 Slovenija: Primorska, Kras, 200 m vzhodno od Pliskovice. Leg. & det. P. Kalc, 28. 4. 
2018. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 45 (LJU10146656).
0357/4 Slovenija: Bela krajina, Metlika, na robu njive na jugu Metlike. Leg. & det. A. 
Kraševec, 30. 5. 2016. Prvotna določitev: F . officinalis. OTE 48 (LJU10144522).
0156/4 Slovenija: Novo mesto, Dolnje Kamence, ob njivi, suha tla, apnenčasto – dolomitna 
podlaga. 180 m n. m. Leg. & det. M. Rustja, 12. 5. 1989. Prvotna določitev: F. 
vaillantii. OTE 61 (LJU10024230).