Le ena ie resnica... Le ena je resnica, in ta je, da prebivamo Jfugpslovani že nad 1300 lpt pb kršnih obalah sinjega Jadrana, da slavna naša povestnica baš tam naokoli zaznamuje najsilnejša dela naših prednikov in da se je slovansko bogoslužje itam najkrčeviteje držalo in obdržalo do današnjih dni. Kaj pa trdijo naši nasprotniki? Neuki državljan zapadnih naših sosedov je trdno prepričan, da se godi njegovi materi domovini krivica in da tisopi njegovih brftfov in sestra ječi pod Vru.im tujim jarn_,ajn vzdolž vzhodne obale Jadrana. In to ni le mišljenje preprostega človeka tam onstran, enako mislijo zavedno ali nezavedno tudi inlteligenčni sloji, saj jim tucati društev pod krinko marodne obrane dan za dnem dopovedujejo. da je Dalmacija njihova zemlja in da je Jadran njihovo morje. Baš najnovejša izdaja njihovega turističnega društva nam je tc» ponovni dokaz. In kolikšna je naša protiutež na tehtnici onih ogabnih laži? Skoro ne dovolj močna, da foi prinesla raynp,vesje. Najučinkovitejša protiuitež bo naša na¦rodna zavest. Ob njej se bodo razbili vsi zahrbtpi in nečedni ppizkusi nevoščljivcev in lakqrqnikov, utih^nila bodo natolcevanja gostobespdnikov in zrušil^ se bo trhla stavba njihpvifi tjesteČih laži ob itiaši narodni zavesti! Ali pa je n^odn^, zavest pri nas že cjovolj "razvita, da bi mogla računati na itolik^np zmagp? Ali si jp sleherpi jugoslovenski državljan svest sv-ojih narodnih prayic, pa tudi dolžrtosti? V Ysaki duši tli iskrjca narodne zavesti. Rodila se je s človekom, dete jo je srkalo iz materinih prsi, mladeniču in mož\i, dekletu ifl zeqi p_( zbudimo spet to zavest, prikliciir^p jq t\a beli dan in gojimo jo potem skrbnp kat ^ajobčutljivejšo in najžlahtnejšo cvetkp,, da^ se yazbohoti do neslutenih veličin. Dopovejmo našemu čjoveku, dž. je svpb^odni sin svabpdne .Jugoslavije, ki se ji tretjina njenih obširnjh meja namaka, v hisprne vale azurnega Jadrana. Nanj usrnerin^q vse njegovo mišijenje, saj baš morje je naša narodna in državna bpdoonost. Pomorska država smo, pa le premalp §e tega zavedamo, pa le premalo to peniirjo. Tp prednost spoznavajo in občutijp naši sosedi bolj od nas samih. Menda se ne bqmo šele pp njih upili ceniti lastnih dobrin? Proti številnim narodno-obrambnim pc,morskim društvom drugih narqdoy irnarnc. Jug<>slovani le svojo »JadranSko sttažo«. Pred dvainajstimi leti sta jo rodila ljubezen <|p našega morja in žiyljenjska nujnost na. rpc|iipga in državnega našega obstoja. Na&P dete je to in zato vredno vse ljubezni, saj tudi ono samo propoveduje ljubezen dp rodnega morja in njegovih skalnih čeri in njego"vih ljubkih oitočkov in njegove razorane obale od Bojane do Rečine. Pa še više gori do Sor če sega naš živelj in objema naš Jadr^n našo zemljo. Baš Slovenci smo izgubili svojo jadransko obalo, in zato bi nam moral postati Jadran simbol srečp in svobode in vsi bj morali pod prapor »Jadranske straže«, pod buzdovan kraljeviea Marka. Po vsej širni državi je razpredla »Jadranska straža« svoje čudotvorne niti, ni ga večjcga kraja, ki bi mu bila neznana, ni inteligenta. ki bi mu bila tuja. Nad sto tisoč članov šteje naša pomorska narodno-obrambna organizacija, okoli šcst srto krajevinih odborov in poverjeništev vsebuje. Pa kaj je to proti 14 milijonGm prebivalstva! Leto za letom izdaja krasno revijo pod (penom »Jadranska sfraža,«, njeni lični žepni koledarčki so iskani, zelo priljubljen je koledar »Naš mornar«, svojevrstne so ostale številne publikacije. Da omenim lc divno delo univ. prof. dr. Grge Novaka »Naše more«, ki je izšlo že v drugi nakladi. Ta knjiga pač ne b\ smela manjkati v knjižnici noibencga inteligenta kat tudi v nikaki javni knjižnici. Sezi po vsem tem, listaj, čitaj, da se prepričaš p pgramnern delu organizaeije za naše mprje in po^orstvp pa kulturnem in gospodarskem polju! Že samo to bo uverilo o namenu in pomenu pomorsko-obrambne organizacije, o njeni umetnosti, vrednosti in potrebi/ kogar čcsti dogodki krmte vsakdanjosti še niso dovedli do teh misli. V naši banovini ostojata v Ljubljani in Mariboru oblastna odbora »Jadranske straže«. Vsak izmed njiju imata več podrejenih mestnih odborov in poverjeništev. Vse pa druži centrala v primorskem Splitu. Organizacijo vpdi bivši primorski ban zaslužni dr. Ivo Tart%H% Uubljjapskemn qblastriemu odboru predseduje ppmočnik bana dr. Otmar Pirkmajer, mariborskemu obL odboru načeluje dr. Fran Lipold, skupne posle obeh slovenskih obl. od^qrov pa rešuje banovinska eksekutiva JS v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. Pirkma- Posebna pozo^nost se posveča mladini, ki je organizirama v Podmladku Jadranske straže že po vsej državi, najmočncjsi pa jp Podmladek JS vdravski banovini. Nad 65.000 mladih stražarjev in stražapc se v več kot 700 šolah navdušuje za naš Jadran. Pa tudi banpvinska eksekutiva JS skrbi za svoj paraščaj. Ustariovila je posefccn socialpi sklad, ki qaj ompgoči mladini p.bisk morja in da}jše bivanje ob njem. Zaraditi hoče svoji mladini dom ob Jadranu in že letos pojdejo Podmladkar^ in Ppdmladkarice za nekaj tedriov na morje. V spcialni Fond se zbirajo dohodki prireditev, prpstovoljni prispeyki in dobiček od izdaj JS.' O^lastni pdborJS v Ljubljani je izdal krasne razglednice N^. Vel. kralja in prestolonasled^ika Petra, ppkroviteIja JS, izdal jc umetniško izdelane koleke po 25 in 50 p ter po 5 Din. Mladina, ki to razpepava^ dela za svoj dom ob morju. Da se velika misel JS med parodom še  bolj utrdf, prire^i Obl. pdbor JS y Ljubljani v dnej^ od 28. aprila dq 6. majŁ( v svpjenj ppdrocju »Jadranski teden«. Prpslavile ga bodo tudi vse šple v banovini. Obširen je program jaiJrangJscga tedna v Ljubljani. Akademija vseh ljubUanskih srednjih, strpkovnih in rpeŠcariskih šol, javna tombola, predstava v operi, predavanje pomorskih filrtjpv, vsak dan radijsko predavanje o našpm naprju in pomorstvu, zabavni večer in k sklepu velika njatineja vseh gospodarskih krogpv za poživljenje vprašanja zveze Slovenije z morjerrj. Ves čisti dohodek gre y socialni sklad. T/pdi y jadranskem tednp bpmo kot vednp na svojem mestu. Kdo je v prednji vrsti na delu za nacion^Lni pokrdt med našim narodom, na čigavih ramah sloni levji del tega sladkega bremena in po kom se narod dviga ali pada? Učitelj je to! Narodni učitelj. On je tudi spoznal veliki pomen Jadrariske straže ter sc je oklenil z vso vnemo. Vanj tudi stavlja organizacija največje nade. In učiteljstvo tudi JS ne bo razočaralo. Ne zametujmo onega s čimer nas je do- brotna Usoda razkošno obdarila in za kar nas zavidajo milijoni sosedov! Učimo se od včeraj, delajmo danes in mislimo na jutri ter čuvajmo naše morje!