Dragi učenci, sodelavci in vsi drugi, ki se radi sprehajate med našimi vrsticami! Šola ni več, kar je bila lansko leto ali leto pred tem, še manj pa pred petimi leti. Ljudje se spreminjamo in spreminjajo se naši odnosi - odnos do ljudi in tudi odnos do stvari, ki jih počnemo. V mesecih izolacij in karanten smo bili veliko sami s seboj, ko smo se pogosto sami odločali, kaj bomo delali in predvsem, kako bomo nekaj delali. Po vrnitvi izza »zaslonskega življenja« me včasih spreleti misel, da smo preživeli vojno in da se sedaj počasi šele zavedamo, kaj smo doživeli in kakšni smo medtem postali. Resnično je čas, da se vprašamo, kaj so naše vrednote, kakšne so naše sanje in cilji, s katerimi bomo uresničevali to, kar si želimo živeti. Sama v šolskih prostorih pogrešam dvoje: pristno radovednost za odkrivanje novega (znanja, vedenja ...) in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. Tako kot se čudim pomanjkanju, po drugi strani tudi lahko razumem odsotnost obojega: dve leti in več smo sedeli za ekrani, ki so nam servirali instant vsebino še neznanega, a hkrati tako lahko dostopnega znanja (le en klik stran), hkrati pa za nastalo stanje nismo bili krivi mi sami, ampak nekdo zunaj, sovražnik, ki nam je vzel prijatelje, učitelje, preprosto vsakdanje veselje ob zvoncu za konec ure, napetost ob vračanju testov, pogovor z učiteljem, traparije v razredu ... Kaj sedaj? Najprej poglejmo pobliže odgovornost. V SSKJ piše, da je Odgovornost odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje /.../ Kje raste odgovornost? V glavi. Kako raste? Počasi in predvsem zavestno. Torej se moramo zavedati, da smo sami odgovorni za svoje življenje in vse, kar iz njega naredimo. Zato je pomembno, da v glavi skrbno pripravimo njivo ali travnik, kjer bo odgovornost lepo rasla. Moderno in sploh nič slovensko se temu reče »mindset«, v prevodu pa miselna naravnanost. Vsak tre- nutek se torej sprašujem: Kaj mislim o tem? Kaj čutim ob tem? Ko bom razumel sebe, bom vedel, kaj mi je storiti, da bom zadovoljen. Kdo je torej odgovoren za moje počutje, uspeh? Jaz sam. Kaj pa stvari, na katere ne morem vplivati? Jih sprejmem. Radovednost je lepa čednost. Je pričakovanje lepega dne takoj, ko se zbudim; je misel na uživanje, ko vidim naslov filma; je vse, kar ne vem, pa me čaka. Vaše poletje naj bo raziskovanje novega, lepega z eno samo samcato odgovornostjo - da se imate lepo s tistimi, ki jih imate radi. Mentorica in urednica Andreja Kosec IZDAJA: Osnovna šola Bistrica Begunjska cesta 2 4290 TRŽIČ Tel.: 04 597 17 60 Fax.: 04 597 17 70 E-mail: stezice@guest.arnes.si Spletna stran: http://www.os-bistrica.si GLAVNA UREDNICA: Andreja Kosec LEKTORIRANJE: Andreja Kosec NASLOVNICA: Naja Petrič, 1. b OBLIKOVANJE: Dina Pintarič TISK: KARA d.o.o., Cesta Ste Marie Aux Mineš 5, Tržič NAKLADA: 400 izvodov Dragi učenci, dragi sodelavci, spoštovani starši. Vsako leto pomeni nov začetek in hkrati nadaljevanje nečesa, kar smo zasnovali v preteklosti. V novo šolsko leto smo vstopili polni energije, upanja, zanosa, načrtov, optimizma in vedoželjnosti. Še več. Vstopili smo bogatejši za izkušnjo pouka na daljavo, soočeni s številnimi omejitvami, a vendar z neizmerno željo, da se znebimo vseh strahov pred neznanim in ponotranjimo nekaj novih pravil, ki so nam omogočila, da v šolah na obrazih namesto mask spet nosimo nasmehe. Vemo, da vse nekoč mine, odteče kot čas in voda, a do takrat moramo biti učenci, učitelji in starši kot ena velika družina, v kateri varujemo drug drugega, skrbimo drug za drugega in se veselimo drug za drugega. Spoznanje, kako nepredvidljivo je lahko življenje in kako zelo pomembne so človeške vrednote, kot so zdravje, prijateljstvo, medsebojna pomoč in sodelovanje, nam bo smerokaz tudi v prihodnosti. Izkušnja je pokazala, da je pravo bogastvo tisto, ki se skriva, je v vseh nas, da so ušesa še vedno pot do srca. Raznolikost bogati, enakost pa združuje. Dober konec vse povrne Letošnje leto je bilo zelo težko in želim si, da bi ga zaključili z vedenjem, da smo skupaj zmogli, in z optimizmom, da bomo vse ovire premagovali tudi v prihodnje. Samo s sodelovanjem, timskim delom, vzpodbujanjem in podporo smo lahko ohranili odprte šole, ker se močno zavedamo, da le-tako lahko znanju vrnemo njegovo vrednost in učencem omogočimo kakovostno izobraževanje. Postavili smo si cilj, da dosegamo visoke standarde izobraževanja, za kar si poleg kakovostnega izvajanja obveznega programa prizadevamo tudi s pomočjo različnih razvojnih nalog in projektov, in sicer nadaljujemo z dejavnostmi za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja, z razvijanjem formativnega spremljanja, krepitvijo bralnega razumevanja ter digitalne pismenosti. Smo učeča se šola, kar pomeni, da spodbujamo profesionalni razvoj učiteljev, vpeljujemo izboljšave na pedagoškem področju ter na ta način učencem omogočamo najboljše pogoje za razvoj in napredek. Uspeh je rezultat trdega dela. Šola je lastnik naziva kulturna šola ter zdrava šola, na kar smo zelo ponosni. V letu 2021 smo digitalizirali šolsko glasilo 'LC& Stezice ter pridobili mednarodni naziv priznanje digitalna šola. S tem priznanjem smo se pridružili skupnosti evropskih osnovnih in srednjih šol, ki dosegajo odličnost na področju digitalnega izobraževanja. Izvedli smo prvo Bistr'ško kuhno - kulinarično tržnico, ki se je ponašala z dobrotami izpod rok naših učencev pod mentorstvom strokovnih delavcev. Svoje obiskovalce smo očarali s čudovito barvito mešanico jedi in pijač. Pravijo, da že lepa misel veliko pomeni, moč besede lahko spreminja svet, dobro dejanje pa ga lahko izboljša. Dovolite mi, da se iskreno zahvalim strokovnim delavcem za ves vložni trud in izvirnost pri iskanju novih načinov in poti, kako učencem kar najbolj približati snov, olajšati učenje, jih najbolje pripraviti na tekmovanja, krepiti ustvarjalnost. Ne smem pa pozabiti tudi na ostale delavce šole, brez katerih šola ne bi bila to, kar je. Hvala vam, dragi učenci, za igrive in nasmejane otroške obraze, veselje, ki ga dnevno vnašate v šolski prostor ter ga mavrično barvate in rišete. Zahvalo pa namenjam tudi vam, spoštovani starši, saj je prav vaše naklonjeno sodelovanje omogočilo uspešno uresničitev naših prizadevanj. In na koncu je vedno slovo ... Dragi devetošolci, drage devetošolke! Ob veliki prelomnici vam želim, da nadaljujete po začrtani poti, odprti za nove priložnosti in v pričakovanju izpolnitve vaših sanj. Veselite se življenja, ki je pred vami, in četudi ne veste, kaj vas čaka, bodite drzni in predani. Cenite svojo vizijo, ki je zemljevid do vašega cilja. In ne pozabite: prihodnost pripada tistemu, ki verjame v lepoto svojih sanj. Dragi devetošolci, DREVO VAŠE GENERACIJE bo raslo in tudi ko boste v poznih letih, ga glejte s posebnim spoštovanjem. Mi se vas bomo v šolskih klopeh spominjali kot srčnih in veselih. Srečno vsem! Vaša ravnateljica Dina Pintarič NmL nt£re4As PADEC S KOLESA Bilo je vlažno vreme, ko sem bil na kolesu. Ko sem kolesaril, nisem bil previden, ampak sem se zelo zabaval. Nato sem s kolesom šprintal in mi je noga spodrsnila s pedala in sem brcnil v platišče. Prevrnil sem se čez kolo in sem imel odrgnjeno nogo in roko. Mami je bila zelo jezna, bolelo me je pa še cel teden. Luka Buček, 5. a SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH (domišljijski dogodek) Ko sem bil v drugem razredu, smo bili bolj živahni. Med odmorom smo se lovili po razredu. Ker smo bili preglasni in še divjali smo po razredu, je učiteljica prišla v razred. Za kazen smo morali sedeti na hodniku na klopi. Bilo nam je zelo smešno. Dvignil sem roko in vprašal, če grem lahko na stranišče. Na stranišču mi je spodrsnilo, padel sem in bil sem moker po zadnjici. Ko sem prihajal nazaj, se nisem mogel nehati smejati. Potem smo se tako smejali, da so nam tekle solze. Tudi učiteljica se je morala nasmejati in nam rekla: »O, fantje.« Tim Kasumovič, 5. b V mesecu februarju smo odšli v zimsko šolo v naravi na Pokljuko. Tja smo se odpravili s šolo za cel teden. Cel teden smo smučali. Zgodilo se nam je veliko smešnih in zabavnih dogodkov, eden izmed njih je bil še posebej smešen. V torek sta se Bojan in Dominik v naši sobi že zelo zgodaj zbudila. Bila sta tako glasna, da sta zbudila učitelja Mitja in ostale fante v sobi. Učitelj Mitja nas je okregal in za kazen smo morali cel dan in pol pospravljati mize v jedilnici in klet, kjer smo imeli pospravljeno smučarsko opremo. Kljub kazni, ki smo jo dobili, je bilo na Pokljuki zelo dobro. Žan Lisec, 5. K V ponedeljek smo odšli v šolo v naravi do petka. Zelo mi je bilo všeč. En večer sem skočila na posteljo in udarila z nogo ob les. Punce so najprej vprašale fante v bližnji sobi, če ima kdo od njih hladilno mazilo. Na srečo ga je Anže imel. Nežno sem si boleče mesto namazala s kremo in naslednji dan me ni več bolelo. Smešno mi je bilo, ker smo imele punce s seboj slane prigrizke, ki pa nam jih je do petka že zmanjkalo. Všeč pa mi je bilo, ker sem že zelo kmalu lahko šla na vrh brega in smučala z vrha. Spoznala sem tudi nove prijateljice. ZANIMIV POČITNIŠKI DOGODEK Nekega dne smo se odpravili na morje. Odšli smo na Mali Lošinj. Ko smo prišli na morje, sva z bratom takoj šla v vodo. Bila je malo hladna in malo topla. Nekaj dni kasneje smo nabirali školjke in ko se je znočilo, smo jih prodajali. Bili so tudi prijatelji z morja. Zelo veliko smo zaslužili denarja oz. kun. Ko smo dosti zaslužili, smo si kupili pizzo. Školjke smo nabirali vsak dan in v vodi smo bili 2 do 3 ure. Zanimivo je, da smo vsako leto prodajali školjke z istimi prijatelji. Nabirali smo školjke tako, daje mami bila na supu, midva z bratom pa sva nabirala. Tudi letos bomo na morju prodajali školjke. Gaja Stegnar, 5. b '&ytc& l ^ fr če/rt- r- PESEM IZ RIM Na cesti je lisica, ki ji ime je Lepotica. Zraven nje je gozd, drevesa v njem pa trda kot kost. V njem živita tigra, ki sta zabavna kot otroška igra. Od tigra mama je kot rama, na kateri raste sama zabava. Nace Hladnik, 4.K V MAMINI KUHINJI V mamini kuhinji je prijetno, vedno diši po najslajšem pecivu, ne kot v garaži po očetovem gorivu, zato se imava prav fletno. Spečeva štručko zlato rumeno, cela kuhinja diši po sladkem prelivu, dobrote se pečejo ob deževnem nalivu, vse skupaj izgleda prav luštno. Včasih pa se zgodi, da se tudi temu sladkemu pecivu skorjica zapeče preveč na temno. Ampak se mi zdi, da kljub zažganemu prelivu je na koncu vedno okusno. Eva Hafner, 9. b KAJ JE KAJ? Sonce je žareča krogla, ki vsak dan na zemljo posije in nam življenje vlije. Voranc Skukan Mlačnik, 7.b Sanje so želje, predstave, ki so ponoči resnične, podnevi pa si želimo, da ne bi bile nične. Anika Zadravec, 7. b Sreča je, ko vesel greš spat, sreča je, ko te ima kdo rad, sreča je v majhnih stvareh. Luka Lunar, 7. b Ljubezen je zaklad, najlepše čustvo je. Vsak si jo želi, dokler diha in živi. Nika R. Belak, 7. b TRONT Tront je kot patron, nikoli se ne ustavi, tudi, če gre s čolnom po travi. Če mu jajce poči, takoj po prvo pomoč skoči. Če kdaj rog igra, ugotovi, da je notri žogica. Preden pa zaspi, v zrak s puško ustreli. Petja Godnov, 3. a MOJ BALON Veter poganja moj balon, da skače kot Antonton. Odskakljal je na vetrovno hišo in našel sosedovo nišo. Na hiši bila je luč, da nataknil sem jo na ključ. Moja elektrika je fuč, zato na ključ uporabljam veliko luč. Moj balon je velik kot sonce, ko sem z njim jem limonce. Imam ga rad kot, da je moj brat, zato grem z njim spat. Vid Štefe, 3. a KAJ POČNEM Jaz sem en velik karton in sem sladek kot bonbon. Rad se smejim in zraven mižim. Kaj bi počel, če ne bi še klel. Grde besede iz ust mi letijo in nobenega ne oslepijo. Sladoled je moj velik led, ko pa zaspi, ga več ni, saj se stopi, kadar leži. Ema Guček in Iza Žnidaršič, 3. a ------------S čepice- DVOJČICI BRBONČICI Sva dvojčici brbončici, Daša kaša in Lara kitara. Imava sladkorčke in velike bombončke. Radi imava traparije in pa tudi bedarije. To je najin svet, vstopi vanj tudi, če si med. Na jeziku hrano poskušava in nove okuse okušava. Če bi rad okusil makarone, samo pridi, dali ti jih bova na tone. Daša Cvetkovič, Lara Komac, 3. a TAČKA IN MAČKA Osvojila sem salon, zraven pa še en vagon. Na vagonu sem plesala in se smejala, ker sem našla piškot poln dobrot. Našla sem prijateljico, ki ji ime je Tačka. Ker je ona Tačka, sem jaz potem Mačka. Dobili sva priboljške cel salon in vagon. Uhana Koštič in Jovana Spasova, 3. a LJUBEZEN Ljubezen je močna kakor morje na obzorju. Ljubezen je hitro lepa, a lahko je tudi zlobna. Če ne ravnaš z njo pravilno, je lahko tudi nevarna. Z ljubeznijo narediš življenje, lahko je lepo ali grozno. Ljubezen je lepa dokler traja, a vemo, da se enkrat konča. Natalija Mali, 3. a POTEP Šla sem v hišo in videla prijateljico Mišo. Potem sva šli na kavo in srečali prijateljico Lavo. Videle smo zajca, ki nosi velika jajca. Potem smo šle na potep in videli pretep. Šle smo domov, imele smo pokrov. Elhana Koštič in Natalija Mali, 3. a V Sloveniji človek letno zavrže 67 kg hrane, od tega pa je 39 % še užitne. Ti podatki so se nam zdeli pretresljivi, zato smo razmišljale, kako bi lahko delali drugače. Novinarke smo vam pripravile nekaj okusnih receptov, s katerimi boste »rešili« vašo hrano, namesto da bi jo zavrgli. Ne samo da hrano porabimo, pomembno je tudi zavedanje, kaj in koliko kupujemo, zato se pri tem potrudite in poskusite premišljeno nakupovati in kuhati. Recepte smo izbrale iz lastnih izkušenj in ne zahtevajo presežnega kuharskega znanja. Z njimi lahko presenetite starše, jih postrežete gostom ali pa se posladkate sami. Uspešno in veselo kuho vam želimo! Podjetniški ideja »pametni hladilnik«, ki je povezan z aplikacijo, kjer preko telefona lahko kjerkoli pogledate, kaj imate in kaj manjka v vašem hladilniku, je bila zmagovalna domislica podjetniškega vikenda. Ekipo te izjemne ideje so sestavljali učenci 9. A: Matevž Dovžan, Marko Zečevič, Žak Boncelj in Jaka Praprotnik. Z idejo so si prislužili nagrado za najbolj družbeno koristno idejo. Če vam doma ostaja sadje, si lahko pripravite enostavne jedi - mi vam predlagamo bananin kruh, smuti in slastno sadno omleto. Priprava je enostavna. BANANIN KRUH SESTAVINE • 3-4 zrele banane • 100 g masla • 50 g rjavega sladkorja • 2 stepeni jajci • čajna žlička vanilije v prahu • zavitek pecilnega praška • ščepec soli • čajna žlička cimeta (lahko več) • pol čajne žličke mletega muškatnega oreščka • 170 g moke • 2 pesti orehov POSTOPEK Banane zmečkamo in jih prelijemo s stopljenim maslom. Med mešanjem dodamo jajci, sladkor in začimbe. V skledo stresemo pecilni prašek in moko ter dobro premešamo. Maso vlijemo v namaščen pekač in posujemo z orehi. Pečemo približno 50 minut na 180 °C. SMUTI Smutijev je toliko vrst, kolikor imate domišljije, zato si ga ustvarite po svojem okusu. Za osnovo lahko vzamete mleko ali jogurt, če pa ne prenesete laktoze, pa tudi mandljev ali rižev napitek. SADNA OMLETA SESTAVINE • sadje pri roki • 1 jajce za eno omleto • malo masla • olje • sladkor • sladkor v prahu POSTOPEK Sadje najprej narežemo na majkne kocke, ne glede na to, katero vrsto sadja imamo. V prvo ponev damo dve majhni kocki masla in počakamo, da se stopi. V ponev sresemo narezano sadje in mu dodamo sladkor (po okusu). Med kuhanjem sadja občasno premešamo, da se nam ne zažge. V majhni skledi ražvrkljamo 1 jajce. V drugo ponev damo pikico olja, da se nam omleta ne bo prijela na ponev. Na olje vlijemo jajce in pustimo toliko časa, da jajce zakrkne tudi na vrhnji srani. Na polovico omlete stresemo sadje in jo prepognemo na pol. Omleta je s tem pripravljena. Omleto serviramo na krožniku in jo posujemo z malo sladkorja v prahu. /Cit/aJ/no < ostdnJci -&ZOO& Ali vam grejo na živce ostanki zelenjave v hladilniku? Ni vam je potrebno zavreči, iz nje lahko pripravite okusen zelenjavni zavitek. ZELENJAVNI ZAVITEK IZ LISTNATEGA TESTA SESTAVINE • 2 lista vlečenega testa • 250 g različne zelenjave • kisla smetana po okusu • 1 jajce • 200 g sira • začimbe po okusu • sol POSTOPEK 1. Zmešamo kislo smetano in jajce. Sir naribamo. 2. Dva lista vlečenega testa položimo enega na drugega. Nanju položimo na čebuli popraženo in na majhne koščke narezano zelenjavo, ki jo najdete v hladilniku. Prelijemo z mešanico kisle smetane in jajca. Posujemo z naribanim sirom. Posolimo in posujemo z mešanico začimb (za pico). Zavitek zvijemo. Zavitek premažemo z nekaj žlicami mešanice kisle smetane in jajca. 3. Pečemo v pečici pri 180 °C 30 minut. »Pohane šnite« (Hm, kako bi rekli knjižno?) so odlična jed, ko vam ostanejo rezine starega kruha. »POHANE ŠNITE« SESTAVINE • star kruh • mleko • jajca • olje POSTOPEK 1. Kruh narežeš na rezine. 2. V prvi krožnik naliješ približno 1 cm mleka, v drugem razžvrkljaš dve jajci. 3. Kruh najprej namočiš na obeh straneh v mleko, nato pa na obe strani v jajce. Lahko pa jajce in mleko združiš in namočiš le enkrat. 4. Segreješ ponev in nanjo dodaš nekaj olja, ko se segreje. 5. Rezine na ponvi popečeš z obeh strani, dokler niso zla-torumeno zapečene Ocvrte kruhove rezine lahko postrežeš z marmelado ali pa jih samo posuješ s sladkorjem. Loti Mušinovič, 9. b Eva Štrukelj, 6. b J '(h/jMU ■'ULt e^ice Hrana ni samo energija, ki jo potrebujemo za delovanje. Je tudi kultura, zato se je skupaj s človekom skozi zgodovino veliko spreminjala in razvijala. To je zanimalo tudi petošolce, ki so o tem pisali in z nami delili recepte iz prazgodovine in srednjega veka. KAJ VSE SO JEDLI V PRAZGODOVINI POSTOPEK: Nomadi so v prazgodovini jedli, kar so nabrali in lovili. Kmetovanja niso poznali, ker se še niso za stalno naselili. Jedli so večinoma tisto, kar so lahko nabrali (divje jagode, užitni listi, oreščki, korenine, žito, trave in ptičja jajca). Lovili so tudi živali, ki so živele v njihovem okolju. Prehrana je bila odvisna od njihove geografske lokacije. Če so živeli blizu morja ali rek, so bile v njihovo prehrano vključene ribe, na gorskih pobočjihjaa so potrebovali bogato prehrano z veliko kalorijami. Če so slučajno naleteli na čredo goveda, so si postregli tudi z mesom in mlekom. Toda ker se meso in mleko hitro razkrajata, ju niso mogli nositi s seboj in so ju morali pojesti takoj in še sveže. Pozneje v zgodovini se bodo naučili ohranjati meso s sušenjem in soljenjem. Med nenehnim iskanjem hrane in sledenjem živali (predvsem goveda) je mleko postalo ena izmed najpogostejših živil nomadov. Pozneje so se naučili, kako se ga spremeni v maslo in sir. PRAZGODOVINSKI RECEPT TRAVNIŠKI KUKMAKI S SLANINO IN JAJCI Sestavine (6-8 oseb): • 2 kg svežih travniških kukmakov • 10 jajc • 500 g slanine • sol (po okusu) Vse sestavine zmešamo in jih položimo pod peko. Nato jih pokrijemo z žerjavico. Po približno 45 minutah pečenja jed postrežemo s pšeničnim kruhom z lanenimi semeni, drobnjakom in kumino. Emma Balič, 5. a PREHRANA V SREDNJEM VEKU V srednjem veku niso poznali vseh jedi, ki jih pripravljamo danes v kuhinjah. Niso poznali veliko osnovnih sestavin, kot so krompir, paprika, koruza in tako dalje. Največkrat so uporabljali grah, ajdo, korenje, čebule, buče ... Pridelovali so slive, češnje, grozdje, jabolka ... Ukvarjali so se tudi s kmetijstvom, vzrejali so govedo, svinje in ovce. Ker traktorjev še niso imeli, so v vlečne namene izkoriščali predvsem govedo. To jim je služilo kot vir mleka, kože in rogov. Prebivalci s kmetij niso jedli veliko mesa in rib, ampak pogosteje kašo, sir in mleko. V srednjeveškem obdobju se je hrana kuhala v lončenih posodah v krušnih pečeh. Takrat so bile jedi organske, zdrave in dokaj preproste. Kuharice so znale pripraviti okusne in zdrave jedi. SREDNJEVEŠKI RECEPT Star kruh narežemo na približno 1,5 cm debele rezine. Pripravimo si dva globoka krožnika oziroma plitki skledi. V enega vlijemo mleko in mu dodamo vaniljin sladkor. Premešamo, da se sladkor raztopi. V drugega vlijemo jajca in jih z vilicami dobro razžvrkljamo. Na kuhalnik pristavimo globljo ponev in v njej segrejemo plast olja. Rezine kruha najprej namočimo v mleko (toliko, da se malo napijejo), nato pomočimo v segreto olje. Med cvrtjem jih obrnemo, da se lepo obarvajo in zapečejo na obeh straneh. Ocvrte rezine odložimo na papirnate brisačke, da se odcedi odvečna maščoba. Postrežemo, dokler so še vroče in jih po vrhu potresemo s sladkorjem v prahu. Naj a Polak, 5. a TORTA TRI LEČE ALI TRES LECHES Torta tres leches, znana tudi kot pan tres leches, je biskvit - v nekaterih receptih maslena torta -, namočena v treh vrstah mleka. Sestavine: Pecivo: • 6 jajc • 5 žlic sladkorja • 6 žlic moke • pecilni prašek Za namakanje peciva: • 400 ml sladke smetane • 300 ml kondenziranega mleka • 800 ml navadnega mleka Preliv: • 300 g krem karamel preliva Priprava: Najprej ločimo posebej rumenjake in beljake. Beljake nato stepemo v trden sneg (če skledo obrnemo na glavo, ne sme pasti). V rumenjake penasto vmešamo 5 velikih žlic sladkorja, nato mešanici dodamo beljakov sneg in dobro premešamo. Ko je dobro vmešano, dodamo še 6 velikih žlic moke in en pecilni prašek. Ponovno dobro premešamo. Nato zmes vlijemo v navaden okrogel pekač. Pečico predhodno segrejemo na 150 °C. Biskvit pečemo najprej 20 minut, nato pa zvišamo temperaturo na 200 °C in pečemo še približno 10 minut (da preveriš, ali je biskvit pečen, ga prebodeš z nožem ali leseno palčko. Če je čista, ko jo izvlečeš, je biskvit pečen). V skledi z metlico premešamo sladko smetano, tekoče nesladkano kondenzirano mleko ter navadno kravje mleko. Mešanico prelijemo čez pečen biskvit. Ta mora biti »napikan« tako, da se mleko potopi v biskvit in se dobro napoji. Postavimo na stran za 2 minuti, nato postavimo v hladilnik za eno uro. Ko je biskvit lepo napit in shlajen, čezenj prelijemo kremni karamelni preliv. Emma Balič, 5. a -&yLO?y Life in the future What ca n we expect in 2050? GAMING I believe that gaming in the future will be more and more realistic. The video games that we know today already are pretty realistic because we have got a device called Virtual goggles. But since they are very expensive not everyone can afford them. When we play games with such goggles we can feel that we are actually in the game. In the future, we won't be able to teli Virtual reality from the real world. DRIVERLESS CARS In the future, factories will make driverless cars, because sometimes they are safer than cars with drivers. It should be better because drivers will be able to sleep during long journeys since they can get very ti red when they dri ve long distances. Brin Zupan, 8. a Melisa Tata revic, 8. a FUTURE ROBOTS I think in a few years robots are going to teach children in schools and do ali the housevvork at home. Perhaps we will have a robot to kili the insects. Maybe there will be police, firefighter and doctor robots. Some of them are going to vvork in shops and banks. Robots that help elder-ly people vvould be very helpful. I think that in the future robots vvill replace humans. Elma Mehič, 8. a PHONES In the future, phones vvill be able to vvork vvithout the internet. Ali the phones vvill have a phone assistant vvhich vvill be able to detect your voice. On some phones, this function is already available. They vvill have infinite stor-age and vvill be able to dovvnload as many apps and store as many photos as you vvant. The games and apps that need vvi-fi vvill no longer need it. The phone battery vvill n e ver run out. Vou vvill be able to do everything on the laptop or Computer. Riana Mulalič, 8. a FUTURE CITIES The cities vvill be a lot more populated than novv. The houses vvill be bigger and smarter. In the future, there vvill be a lot of skyscrapers. AH the cities vvill have neon lights. But vve vvill need a lot of electricity for these lights. Sound-less cars vvill cause more accidents. Nature vvill be a lot more polluted. Žan Begovič, 8. a SPACE TOURISM In the future, space tourism vvill probably be possible. I think in the next twenty years only the rich people vvill be able to go to space because technology won't be so ad-vanced. Vou vvill have to pay big money to travel to space. But the longer the space tourism exists the more people vvill be able to travel there because the travelling vvill be cheaper. Just like air tourism. At first, it was expensive but novv the tickets are not so expensive anymore. Hovvever, I think in eighty years people vvill be able to go to an international space station at a lovv cost. A bit later visiting other planets vvill be possible. The more the tech-nology advances, the longer vvill our travelling distances be. Marcel Lipušček, 8. a Ilndi is/i ctfnur Č^LCC- MEDICINE The medicine of the future vvill be better so people will live much longer. Doctors vvill find cures for serious dis-eases, such as ca n cer. Hopefully, Covid-19 won't be here anymore and it vvill stop spreading. Hospitals vvill be really clean and there vvill be plače for everyone. There vvill stili be doctors because robots aren't very safe in medicine and they can't replace real doctors. They may just be used for cleaning or helping doctors. Hospitals and Health čare vvill be free so no one vvill be left out. Uma Crnkič, 8. a LIFE ON MARS I believe there vvill be life on Mars. People vvill live a better life there and they vvill be able to discover other planets. Maybe there vvill be a plače for flying cars and houses. But if vve get there, vve vvill poli ute Mars, too. There vvill be more space to build bigger cities. But I think people vvill just h a ve to vvear special masks because there is no oxygen out there. Jakob Rakovec, 8. a SOCIAL ROBOTS I think social robots vvill be very good because many people today are alone and need some company that these robots vvill be able to provide. They vvill also be able to do the housevvork for the elderly and people who won't be able to do it on their ovvn. There already are some prototypes of social robots but they are not yet perfect. These robots stili have a lot of potential. Some people might vvant to use them for milita ry purposes. This vvill be bad because this vvould mean they may be put into mass production and cause damage or even civilian casualties. Matic Aljančič, 8. b CARS AND DRONES I think that cars in the future vvill be more modern. You vvill be able to customize your ovvn car, for example: black car vvith no roof, heart shaped lights - red colour, pink seats and blue car tyres. Everybody vvill drive their ovvn special car vvhich vvill make life more colourful. Cars vvill also fly. They vvill have cool different shaped vvings that vvill pop out when you turn on »flying mode«. Drones vvill be a lot bigger so they vvill carry people. Driv-ing a drone vvill make people arrive faster if they are in a hurry or don't have a car. You won't be sitting on a drone, it vvill have a glass room under it. Like an upside down light bulb but larger. Inside vvill be a seat and a steering vvheel. Cars and drones vvill also be nature friendly. People vvill have easier transports and air vvill be cleaner. Kaja Smolej, 8. b LIFE ON MARS I believe that humankind vvill never step on Mars because of many problems of getting there. The first reason why vve vvill fail the mission of getting to Mars is that vve won't have enough energy, i.e. fuel. The problem vvith fuel is that it is expensive and hard to get to the spaceship vvhile in space. Spaceships don't have stor-age for fuel vvhich means they vvould need extra supplies delivered. The second reason is the problem vvith radiation in space. VVhen vve traveIled to space, vve discovered very strong radiation vvhich ca n cause your entire organs to collapse and kili you from the inside out. We have a solution that helps but not vvith that strong radiation, e. g. zine and copper are very good at protecting against radiation but stili not good enough. To sum it up, humankind vvill have to either create or find nevv materials vvhich vvill protect us from radiation in space. Jaka Stritih, 8. b AUSTRALIAN ANIMALS Australian animals are different because of other predate rs, more landseapes, vveather conditions... I personal-ly like Australian animals because of their abilities, exotic looks and their lifestyle. Australia has one of the most venomous snakes on the planet. These snakes have a long body covered in scales to slide on the ground with almost no friction. Snakes are great svvimmers although they don't have gills to breathe vvhile undervvater. Snakes have a small head but giant poi-sonous teeth. I wouldn't have a snake as my pet because at night when I sleep it could somehovv get out of the cage and then attack me, and because I have guinea pigs and it vvould probably hunt them. Jaka Zri m, 6. a Australian animals are different because in Australia there are the biggest and the most venomous animals. I like them. But in our country we don't have that dangerous and big animals. Koalas are very slovv animals. They are marsupials. Koalas keep their young in a pouch. Baby koalas live and hide in their mother's pouch for the first six months. They grow up to 80 cm. and vveigh about 14 kg. Baby koalas are called joeys. Koalas eat a lot of eucalyptus leaves (1 kg per day) and sleep. They look like čute bears but are not bears. I vvould like to have a koala but I don't have room for it. Kristjan Tišler Sušnik, 6. a The dingo is also knovvn as Australia's vvild dog. Dingo is a mammal. It eats meat so it is a carnivore. Dingoes hunt in packs mostly so they ca n be dangerous. VVhen you first see them, you might think that they are dogs but they aren't. They're very similar to them except that dingoes have longer ears and more of brovvn orange fur colour. They are not endangered but are vulnerable. They hunt small animals, such as rabbits, birds and lizards. These dogs eat fruits and plants as vvell. Dingoes breed only once a year. Females typically give birth to about five pups. Novv scientists are even making hybrids of them. Elena Šmigič, 6. a YOU ARE WHAT YOU EAT OUR FAMILY'S FAVOURITE DISK Ourfamily's favourite dish is pancakes. They're made from flour, eggs, milk, sparkling vvater and a pinch of salt (to your taste). Rut everything in a bovvl and mix it ali togeth-er. We prepare this dish at every possible time since I and my brother love it and it's quite easy to prepare. It is usually me who makes them because I ca n make the best ones! The dish is not really something special but it tastes the best and everybody likes it, especially vvith Nutella. I vvould recommend it to everyone but l'm sure that every-body knovvs vvhat pancakes are and how to prepare them. Enjoy! Eva Jerman, 9. b I think that my vvhole family would agree that our favourite dish is stuffed chicken. We don't like it only because it's tasty, there is also my family's tradition that includes this dish. Every time we come back from the summer or win-ter holidays we stop by my grandma's and she prepares stuffed chicken. It is stuffed vvith a mixture of bread, eggs, milk and some spices like salt, pepper and some others. She also puts some parsley in it. And as for the side dish she makes fries or sauteed potatoes. We have had this tradition since I was a kid and I always look forvvard to eating that amazing dish vvhile spending some quality time vvith my family. My grandma is a very good cook and I vvould like to cook like her one day. But no one vvill e ver make better stuffed chicken than her. I and my family like to eat pizza. This is our favourite dish that everyone adores. But it isn't a homemade pizza, vve order it at Dolhads. Pizza consists of dough that is made from flour, vvater, olive oil and yeast. There is some tomato sauce and some oregano for flavour on it. Then there is also some ham and some cheese. On the top, there are some mushrooms and tvvo olives. We eat pizza vvhen vve are hungry or too lazy to make something by ourselves. This dish bonds our family because vve sit together at the table and eat. I vvould recommend it to everybody who has money since it isn't cheap. Our family's favourite dish is chicken rolls. They are made from chicken and some vegetables. The vegetables are sliced and rolled vvith the chicken and then baked in the oven for about an hour. For a side dish, vve usually have baked potatoes and some sauce made vvith cream. Chicken rolls are usually made by my dad and they really bond our family because vve don't eat them very often, j ust on some special occasions. I vvould recommend it to everyone, just mind that it ta kes a lot of time to prepare, so you must have time to prepare it. Our family's favourite dish is pizza because you ca n put almost everything on it. It's guite easy to make because there's only one layer of dough vvith ketchup covered vvith the food you vvould like to add. It bakes for only a fevv minutes. We usually make it on Sundays because vve have enough time to make the dough and bake it in a brick oven. VVhile the pizza is baking there's enough work for every one of us because vve always make more than one pizza at a time. We like it because it's good for every taste. I think everybody must try the pizza at least once in a life-time. Neža Rožič, 9. b Urh Veternik, 9. b ~&ycc& BRITISH FOOD We ali know some of the food the British people eat, but they also Kave some strange food habits. Fish and chips are very popular in many different coun-tries not j ust in the UK. The British people, especially high-schoolers have fish and chips for their lunch. It's a traditional meal in Britain since it's very popular on menus. Another common British food is baked beans. Baked beans are sold everywhere in the country. They come in cans and you cook them in a pan. It is a popular British dish since it's very common to have baked beans on toast for brunch. In our country we don't really have baked beans, however, the British people do like them a lot. Christmas pudding is sold every Christmas and eaten on Christmas Eve. It's very special because it has a coin in it. The story behind the coin is that a person who gets the piece vvith the coin will be very successful, rich, lucky and happy. Edina Omeragič, 6. b In Great Britain, they have lots and lots of great, traditional food. For example, fish and chips. That is a very popular dish, especially for school lunch. It is fried fish vvith French fries. People often add mayonnaise because they say it adds more flavour to it. Another very popular dish is very unusual. It is baked beans on toast. People buy beans vvith to m ato sauce in cans, and then they put them on toast. They eat it as lunch or just as a snack. People there also love cheese. Once a year they have a race dedicated to it. It is called Cooper Hill Cheese Roll-ing. The contestants gather on a very steep hill. A person rolls a loaf of cheese dovvn the hill and the contestants run dovvn the hill to get it. It is very dangerous and lots of people get injured. The first person to get to the bottom of the hill vvins and gets to keep the cheese. There is another race. This one is dedicated to pancakes. It's called a Pancake race. People run vvith pans and pancakes and vvhen they get to the checkpoint, they have to flip the pancake. Kids and adults come to this race because it is a lot of fun. They often come here in costumes since it takes plače during the Carnival time. Lira Lučovnik, 6. b I like I like a small bunny And vvhen the vveather is sunny. I like the colour blue And purple colour too. I like my father And my mother. I like my sparkling dres An s I like playing chess. I like dogs And I like a foX. I like mouse And my house. Mica, Ruby, 3. K Bird The bird is in the sky. That bird can fly! That bird is blue. And green colour too! Ela, Ti ja, 3. K l'M SUPER GREEN I really love to clean But Tm super green So my friends call me bean! GOAT ON A BOAt Today I saw a goat On a boat, She as aearing a coat. FUNNVBUNNYSONG l'm super lazy And also crazy, So people call me Bunny Funny or sunny! Lara Komac, 3. a THE DISH I have a rat with a bat. I have a bat vvith a mat. I had a fish who was so big. She had a dish that was soo clean. The bat and the cat ate the fish and the dish. Natalija, Jovana, Uhana, 3. a SHARK IN THE PARK The shark is in the park! »Don't worry leek, We'll make the shark sick.« Iza, Lavra, Daša, 3. a THE CAT This red fat cat has got a big head. The cat is lazy and crazy. The cat likes TV and chips andit doesn't like ships. Petja Godnov, 3. a BLUE BOY There was a boy vvith a toy Kis favorite colour was blue But he could only say moo. Finaly he got a king dog And they vvent for a vvalk. When they came home He got a bone. Bor, Jan, Nik, 3. b I LIKE I like a small bunny And when the vveather is sunny. I like the colour blue And purple colour too. I like my father And my mother. I like my sparkling dres An s I like playing chess. I like dogs And I like a foX. I like mouse And my house. Mica, Ruby, 3. K ELEPHANT PLAYS FOOTBALL Elephant plays football With his hand But it is OK Because he is my friend. He vvants to score a goal To win a fruit bowl. Vasja, 3. K ju/C is/L cortur y ci/Lce- TIME TO GRAB SOMETHING TO EAT There are many types of typical British food, for example, roast beef, different roast meats, Bangers and Mash, Black Pudding, Fish and Chips, Toad-in-the-Hole, Bacon-Ro-ly-Poly, etc. There are also a lot of interesting facts about food like, for example, pudding. Pudding in S loven e means a dessert but it has many different meanings in English. VVhen you want to ask someone »What's for dessert?« you use the term »What's for pudding?« Puddings are not always sweet. Black pudding (krvavica) is salty. SOME UNCOMMON ENGLISH TERMS AND PROV-ERBS RELATED TO FOOD: Reading is not my cup of tea! - Branja pa ne maram preveč. Enjoy./Tuck in./ Dig in. - Dober tek. What's for tea? - Kaj je za malico? What's for pudding? - Kaj je za sladico? Are you nuts? - Si znorel? In England, the most important meal of the day is break-fast. Their breakfast is plentiful and it's called a tradition-al English breakfast. It consists of fried eggs, sunny side up, slices of black pudding, mushrooms, tomatoes, baked beans, bacon and toast. This is not the only traditional breakfast you will find around the vvorld. America has its own traditional breakfast that consists only of bacon, pan-cakes and butter. They also make their own kind of pan-cakes. They look small and puffy. They taste svveet and they add maple syrup to make them taste even better. I've made them a couple of times and I added some mineral vvater to make them softer and puffier. Slovenia is just another country vvith its own traditional breakfast. This is bread vvith some butter and honey, some milk and an apple. I usually don't feel like eating salty food in the morning, but vvhen I do, it's usually sera m bled eggs and a toasted sandvvich. But most of the time I eat jam and butter or Nutella and one of my favourite dishes in the morning, cereal vvith yoghurt, honey and small pieces of fresh fruit. I drink a glass of orange juice or vvater. But sometimes, vvhen l'm in a hurry, I skip breakfast or just g rab a quick snack like a banana or yoghurt. Eva Hafner, 9. b Brunch = breakfast + lunch He vvent bananas! -Zmešalo se mu je! An apple a day keeps the doetor away. - Jabolko na dan odžene zdravnika stran. It's no use crying o ver the spilt milk. - Po toči zvoniti je prepozno. Eat to live and not live to eat. - Jej zato, da živiš in ne živi zato, da ješ. If life gives you lemons, make lemonade. - Če ti življenje ponudi limone, naredi limonado. &ycc& Arttvučce Mladi se radi spuščamo v svet domišljije. Ta je pomembna, saj lahko postanemo zelo izvirni in nam to koristi v življenju. Včasih pa smo tudi realni in ustvarjalni, ko se iz domišljije česa naučimo. Natanko tako je (bilo) z bajkami in basnimi. O SIZIFOVEM DELU Sizif je bil grški mitološki kralj. Dal je zgraditi veličasten grad brez vode. Do vode je prišel z zvijačo, za katero ga je kasneje bog Zevs kaznoval. Njegova kazen je bila, da je moral valiti ogromno skalo na vrh hriba. Le-ta mu je vedno ušla in se skotalila nazaj. Tako Sizifovo delo pomeni delo, ki se nikoli ne konča. Lahko bi rekli, da še danes obstaja delo, ki nima smisla. Iz svojih lastnih izkušenj oziroma dogodkov iz življenja lahko opišem svoje delo, kateremu rečem Sizifovo delo. Opravljam ga skoraj vsak dan v tednu. Učenje bi jaz poimenovala Sizifovo delo. Spomnim se tretjega razreda osnovne šole, ko smo začeli pridobivati ocene. Mislila sem, da je to le začasno. Vendar temu ni bilo tako. V petem, šestem in sedaj v sedmem razredu osnovne šole seje za dobro oceno potrebno veliko več učiti. Z učenjem snovi iz nižjih razredov, katere sem se učila, se spomnim še sedaj. Žal se učenje nekaterim, občasno tudi meni zdi neumno. Toda, ko razmišljamo kaj bi v življenju radi počeli se nam brez učenja naša želja ne more uresničiti. Za vpis v večino srednjih šol potrebujemo določeno število točk, ki jih pridobimo z ocenami, ki ovrednotijo naše znanje. Učenje vzame veliko našega prostega časa, ampak vedeti moramo, da se bomo skozi celotno življenje veliko dobrega in koristnega naučili. Učenci in učenke, ki imajo v šoli dobre ocene pri pouku poslušajo in več časa namenijo učenju. Pri sošolcih velikokrat slišimo, da jih označijo za »piflarje«. »Piflarji« so tisti, ki se učijo na pamet in naslednji dan vse pozabijo. Tako dobijo slabo oceno in jim je hudo. Oceno želijo popraviti. Da slabo oceno popraviš, se moraš ponovno učiti oziroma snov večkrat ponoviti. Iz svojih izkušenj lahko povem, kako je, ko dobiš slabo oceno. Takrat sem žalostna in razočarana. Slaba ocena se mi je zgodila že nekajkrat. Učila sem se dan ali dva pred testom in tako nisem pri testu vedela, o čem sem se učila. Ponovno sem enako storila pred novim testom in zopet nisem več vedela, o čem sem se učila. To je »negativno Sizifovo delo«; učenje le pred testom in potem slaba ocena. Izkušnje so me izučile, da sedaj isto snov večkrat ponovim, da si jo bolje zapomnim in utrdim. To mi pomaga, da si stvari zapomnim za dlje časa. Temu pa bi lahko rekla pozitivno Sizifovo delo, saj večkratna ponovitev snovi pripelje do dobre ocene in znanja, ki ostane dalj časa. Tudi starejši pravijo, da če se učimo sproti in ponavljamo snov pogosto, si bomo zapomnili za dlje časa. Njihov nasvet mi najprej ni bil všeč, a ko sem dobila slabo oceno, sem se s tem sprijaznila. Slaba ocena je bila posledica ne učenja. Za učenje bi lahko tako rekli, da je res Sizifovo delo. Če se učimo premalo, dobimo slabo oceno. Na drugi strani pa, če se učimo sproti, je naše znanje boljše in si zapomnimo stvari za dalj časa. Tako v šoli dobimo boljše ocene. Učenje je pomembno, saj nam znanja nihče ne more vzeti. Morda si nihče od mojih vrstnikov tega ne želi priznati, da je res. Učimo se vse življenje, tudi ko bomo stari. Petja Štrukelj, 7. a /nisni, fira,i>$/ce & Kruto kaznujejo bogovi smrtnika, ki ne spoštuje bogov in božjih zakonov. Tudi Sizifa je doletela njihova kazen. V podzemlju je moral na vrh hriba valiti velikansko skalo in vsakič, ko je skalo pririnil skoraj do vrha, mu je ta ušla in se skotalila navzdol. Tako kazen bo po grški mitologiji Sizif opravljal celo večnost. Sizif, grški kralj in ustanovitelj mesta Korint, je bil za svoje grehe proti bogovom vržen v podzemlje med največje grešnike, ker je izdal boga Zevsa in skril Smrt ter goljufal v podzemlju, ko se je zlagal, da je žena pozabila po njegovi smrti prirediti pogrebne daritve, čeprav ji je sam tako naročil. Sam sem velikokrat kaznovan s prepovedjo igranja računalniških igric ob sobotah in nedeljah, saj smo se s starši dogovorili, da če bom sproti delal naloge, pomagal pri opravilih, se sproti učil in največ eno uro na dan preživel za telefonom, da bom lahko v soboto in nedeljo igral računalniške igrice. Največ težav s spoštovanjem pravil imam s časom, ki ga preživim za telefonom, saj imam na telefonu naloženo aplikacijo za starševski nadzor, s katero mi je točno določen čas in katere stvari lahko na telefonu uporabljam, kar pa mi ni všeč. Kljub temu da mi starša večkrat razložita, da je to dobro zato, da ne postanem odvisen od "ekranov" in da ne uporabljam aplikacij, ki niso primerne za mojo starost, si večkrat odklenem aplikacijo, da bi bil več časa za telefonom in da starša to ne bi izvedela. Pri uporabi telefona izgubim občutek za čas, kar pa starša večkrat opazita in me ujameta pri goljufanju. Kaznujeta me tako, da ne smem za vikend igrati igric, ki jo igram najraje in sem v njej zelo dober. Ko dobim kazen, si rečem, da tega ne bom več počel, vendar ko pride nov teden, se zgodba dostikrat spet in spet ponovi. V prihodnosti se bom poizkusil večkrat držati pravil in ne prestopati mej, ki mi jih določata starša, da moje početje le ne bo vedno podobno delu brez smisla - Sizifovemu delu in se bom iz tega tudi kaj naučil. Gašper Lipušček, 7. a I KAR J EVA NEUBOGUIVOST Zgodilo se je, ko sem bila stara približno pet let in še nisem znala plavati brez pomoči staršev ali brez rokavčkov. Z očetom sva tistega dne šla na izlet na Bled na bazen. Bilo je nekega deževnega sobotnega dne, ko človek nima kaj za delati kot pa samo preživeti cel dan na kavču ali pa nekam iti in uživati. S sabo sva imela sendviče in prigrizke, saj sva šla za cel dan. Tega, kar se je zgodilo na koncu, nisem pričakovala in tudi vi, ki to berete, ne bi. Sedaj, ko to pišem, se počutim kot Ikar, ki ni ubogal Deda-la. Na srečo moja zgodba ni imela enakega konca. Bila sva kot Dedal in Ikar, ki sta hotela pobegniti z otoka, midva sva pa hotela pobegniti pred deževno soboto. Ko sva prispela, je bila vrsta na recepciji do vrat, zato sva v notranjost prišla pol ure kasneje. Jaz sem seveda takoj tekla na otroški bazen, kjer je bila voda do kolen in nisem potrebovala rokavčkov. Nekaj časa se bila tam, potem pa mi je oče nadel rokavčke in sva šla v globljo vodo. Vmes sva šla na malico in spet nazaj, od toboganov do vodne reke, jacuzzijev ... in to sva delala vse do osemnajstih. Počasi sva zaključila s kopanjem in hotela oditi. Jaz pa sem hotela ostati še malo ob stopnicah ob vodi, in to brez rokavčkov, saj jih je oče odnesel in hotel prinesti brisače. Mislil je, da ga bom upoštevala, jaz pa sem hotela zaplavati in v tistem trenutku sem se potopila in nisem mogla priti na površje. Pod vodo sem bila skoraj eno minuto, dokler se oče ni vrnil in me potegnil iz vode. Bila sem v takem šoku, da tisti dan nisem več nič jedla, pila ali govorila. In tudi zelo me je bolel trebuh, saj sem pod vodo popila ogromno vode s klorom. Bila sem kot Ikar, ki ni upošteval Dedala, samo da se je za njega končalo s smrtjo. Ob tem dogodku sem se naučila, da nikoli ne hodi in ne delaj nečesa, kar ne znaš in je nevarno, vedno pa poslušaj starše, saj želijo le najboljše zate, čeprav nam g rej o s svojimi pravili na živce. Mislim, da se bom tega dogodka spominjala do konca življenja. Nika Rozman Belak, 7. b GRABUENJE LISTJA Že od majhnega sem taka, da če se nečesa lotim, hočem to narediti do konca. V veliko zadovoljstvo mi je občutek po dobro opravljenem delu. Nekega sobotnega jutra sredi jeseni so mi starši naročili, naj pograbim listje pod drevesi na dvorišču. Takoj sem poprijela za delo, čeprav sem ravno takrat imela namen početi nekaj čisto drugega. Mislila sem si, da če se bom dela prej lotila, prej bo narejeno in bom spet prosta. Pričela sem z grabljenjem in vsake toliko naredila kup listja. Na začetku je bilo vse v redu. Potem pa je začel pihati veter. Sprva je samo malo popihljal in sem si mislila, da to ni nič hudega, saj mi listja še ni odnašalo stran. Nato pa so prišli sunki, ko je veter zapihal z vso močjo in je listje razmetal nazaj po vsej travi. Tako sem začela znova. Spet sem naredila majhne kupčke listja, a zaman, veter je kupe znova in znova podiral in odnašal listje. Ko sem že tretjič naredila kupe in enega za drugim hotela nesti v smeti, je veter ponovno močno zapihal in razmetal listje, da ga je izgledalo še več kot na začetku mojega dela. Grabljenju kar ni bilo konca. Prav razjezila sem se! Zakaj vendar je potrebno pospravljati listje, saj bo tako ali tako čez nekaj dni dvorišče spet polno. Starši so rekli, da moram vse pograbiti kljub vetrovnemu vremenu, da bo dvorišče vsaj nekaj časa čisto. Naj pa hitreje grabim in končam, preden bo veter ponovno zapihal. Spomnila sem se na Sizifa, ki je za kazen moral valiti ogromno skalo na vrh gore, a ko jo je prevalil na vrh, se je vedno skotalila nazaj do vznožja gore in moral je začeti znova. Tudi moje delo se mi je zdelo utrudljivo, brezuspešno in nesmiselno. Listje grabiš in grabiš, a vedno ga je še nekaj na drevesu in bo odpadlo kasneje ali pa veter prinese listje s sosedovega vrta. V vsakem primeru pa bo spet prišla naslednja jesen in z njo nove pošiljke suhega listja. Brez konca! S tem v mislih sem hitela in naredila manjše kupčke, ki sem jih sproti nosila v smeti. Ko je veter pihal že prav divje in se je približevala nevihta, sem pogledala okoli sebe in se odločila, da je narejenega dovolj. LC& Kljub pomislekom se ljudje lotevamo dela, ki se nam ne zdi čisto smiselno. Verjeto zato, da smo vsaj nekaj časa zadovoljni, na primer med delom, ob misli na končni rezultat. Ali pa se moramo zadovoljiti z delno opravljenim delom, kot sem se jaz. Še dobro, da nisem Sizif in da se lahko sama odločim, kdaj je ukvarjanje z listjem končano. Neža Kavčič, 7. a IGRA ALI DELO? Zelo velikokrat, ko so pri nas prijatelji mojih staršev, s seboj pripeljejo tudi svoje otroke. Ko starši klepetajo, meni naročijo, naj se grem igrat z otroki. Ker so mlajši od mene, nimamo kaj dosti izbire, razen nekaj namiznih iger. Vsakič, ko se igram z njimi je to kot Sizifovo delo. Besedna zveza Sizifovo delo prihaja iz grške bajke o kralju Sizifu. Sizif ni upošteval bogov in je bil kaznovan. Poskušam se igrati z otroki, pripravim namizno igro ali jih umirim, a mi nikoli ne uspe. Zadnjič, ko smo igrali monopol^ sem že pripravil mizo ter razdelil denar. Ko smo začeli igrati, se najprej nekdo ni hotel, ker je imel denar pomešan. Nekdo drug je kupil vse, na kar je pristal in nato znorel, ker je bankrotiral. Vse sem skušal zadržati pri igri, ampak mi ni uspelo, zato sem obupal. Ugotovil sem, da je bolje, če sploh ne poskusim. Moji starši mi ne "težijo" več, naj se z njimi igram in zdaj, ko je korona virus, se tako ali tako ne družimo veliko. Tilen Zupan, 7. a ■i/u,, finiPi/ice J DOŽIVETJE V ADRENALINSKEM PARKU S klubom smo šli za zaključek sezone v adrenalinski park. Dolgo smo se vozili, a ko smo prišli, sem čisto pozabil na dolgo vožnjo. S prijatelji smo se veselili, da bomo šli na vse vrste zip linov, a od vožnje smo bili tudi zelo lačni. Odločili smo se, da gremo najprej na čevapčiče. Vrsta je bila kratka, zato sem šel prej še na WC. Ravno sem opravil, kar se pač na VVC-ju opravi, nisem pa mogel odpreti vrat in meje zgrabila panika. Začel sem kričati in tolči po vratih in kmalu so me izvlekli ven. Tako sem bil vesel, da sem skoraj pozabil, da gremo s prijatelji jest. Pohitel sem, a sta že pojedla in hitela na zip line. Ko sem šel v vrsto za čevapčiče, sem opazil, kako je dolga. Čakal sem, a vrsta se sploh ni premaknila. Poskušal sem se zriniti, a so me spet tako poslali na začetek vrste. Ko sem po pol ure končno dobil hrano, sem opazil, da so prijatelji že na najvišjem in najhitrejšem ziplinu. Začel sem razmišljati in stekel protin njim, nato pa so me starši in trener opomnili, naj grem najprej na manjše zipline, a jih nisem upošteval. Stekel sem prav na najvišji, najdaljši in najhitrejši zipline. Bil sem zelo samozavesten, morda celo preveč, in ko sem prišel na vrh, se mi je vsa samozavest podrla. Stal sem tam in se spustil, kar tresel sem se od strahu. Ko sem prišel do konca prvega ziplina, sem se ustavil in nisem mogel več dalje. Bilo me je tako strah, da sem kar obtičal. Vsi ostali otroci, ki so bili za mano in jih nisem poznal, so se mi smejali, dokler niso ugotovili, da če jaz ne grem, tudi oni ne morejo. Zato so bili jezni in so me zmerjali. Čez dobrih deset minut so me rešili. Ta dan si bom zapomnil za celo življenje, ker sem bil kot Ikar, ki je letel preblizu sonca, čeprav mu je Dedal rekel, naj ne gre. Tako so mi govorili starši in trener o ziplinu, naj ne grem najprej na velikega. Zdaj povečini bolje premislim stvari. NN 'LC& SMREKA IN JABLANA Na gozdnem robu za vasjo je bil prijeten kotiček, kamor so postavili otroško igrišče. Ko je bilo otrokom in staršem poleti vroče, so senco poiskali pod prvimi smrekami. Na igrišče pa so posadili tudi majhno jablano, ki je bila sprva drobna, potem pa je lepo rasla in leto za letom postajala bolj košata. Ljudje so se v vročini začeli zatekati v njeno senco, ki je bila bližje kot smreke na robu gozda. Takrat je se je prva smreka obregnila ob jablano, saj je bila ljubosumna nanjo. Rekla ji je, da sploh ni pravo drevo, saj jeseni odvrže svoje listje in je čisto gola. Ne pa ona, smreka, ki je celo leto mogočna in košata. Smreka se je zelo naprezala, da bi dokazala svojo mogočnost, in je izkoristila vsak trenutek, da se je nagibala proti jablani in jo poniževala. Jablana pa je potrpežljivo preslišala vse njene nesramne besede. Kljub temu, da je bila zelo žalostna, ji je dan za dnem odgovarjala, da ima vsako živo bitje svojo vrednost in dober namen, ki ga mora zasledovati. Ona je spomladi cvetoča in lep okras, poleti gosta senca utrujenim dedkom, v jeseni pa obrodi sadove. Smreka pa je dalje vihala svoje dolge veje in se z vetrom nagibala k jablani. Bolj kot v dolgih poletnih dneh je uživala v stalnem poniževanju jablane.Poletje se je prevesilo v jesen. Dnevi so postajali hladnejši in vetrovnejši, igrišče ni več gostilo poletnega vrveža otrok. Jablana je že začela zgubljati svoje liste in smreka se ji je še bolj posmehovala. Jesenski veter jo je nagibal prav proti tlom, da se sploh ni več mogla postaviti pokonci. Jablana pa je obrodila žareče rdeča jabolka, ki sojih otroci prišli obrat in sojih z veseljem jedli. Ko so tako uživali pod jablano, je zapihal veter in smreka se je nevarno nagnila proti zbranim otrokom. Starši so se ustrašili in kmalu poskrbeli, da so prigrmeli stroji in nevarno smreko požagali. Jablana pa tam stoji še danes in prinaša veselje vsem, ki pridejo na igrišče. Nauk zgodbe je, da se ne norčuj iz drugih, ker se slabo vrača s slabim. Neža Kavčič, 7. a /iaiJce, Utesni, firav/jjce -&ZUXs FAETONOVA NEUBOGLJIVOST (doživljajski spis) Bilo je navadno sobotno jutro. Odločil sem se, da nadaljujem z branjem knjige Grške bajke. Oče mi je rekel, da moram prebrati poglavje o Faetonu. Tako je odbila ura enajst dopoldan, ko sem prebral poglavje. Oče je želel slišati obnovo poglavja. V zgodbi je šlo zato, da je bil Faeton Heliosov sin (boga sonca) in da mu tega dečki na zemlji niso verjeli. Helios mu je ponudil eno željo in Faeton je želel, da pelje očetov sončni voz. Tako je Faeton odpeljal sončni voz iz očetove palače, a mladenič ni mogel voditi konjev. Voz je strmoglavil, Faeton pa umrl. Oče je potem, ko je to slišal, komentiral, da je bil Faeton zelo brezglav. Ko sva opravila s tem, sva pomalicala in se odločila, da greva kolesarit. Zaposlil me je, da nama grem pripravit kolesa. Oblekel sem se in odšel v klet. Tam sem naoljil verigi in ju odpeljal pred hišo. Počakal sem očeta, da seje oblekel, nato pa sva odkolesarila. Na mojem kolesu je bila malo, a dovolj skrivljena veriga, da je nisem opazil. Težko sem obračal pedala, saj je bilo moje kolo v slabem stanju. Svojemu očetu tega nisem zaupal, saj sem vedel, da bi bilo mojega kolesarjenja za danes konec. Sredi gozda je oče dobil službeni klic. Vprašal sem ga, če ga lahko na vrhu počakam, a mi ni dovolil. Počakal sem kakšnih pet minut. Sit sem bil čakanja in sem se, kljub temu da mi oče ni dovolil, odpravil na pot kar sam. Ko sem prišel do polovice poti, sem se rahlo spustil po klancu. Oče me je klical, a se mu nisem javil, saj sem bil sredi vožnje. Imel sem ga namen poklicati na najinem cilju. Jaz sem šel po bližnjici, čeprav nisem bil prepričan, če je to prava pot. Pot je bila zahtevna, a majhni griči, s katerih sem se spuščal, so bili pravo olajšanje. Ko sem se spustil, je bila trava visoka do kolen. Vozil sem zelo hitro in ne da bi opazil, sem se zaletel v podrto deblo. Poletel sem prek balance naravnost na asfaltirano gozdno cesto. Od bolečine sem zatulil. Ko so bolečine malo popustile, sem poklical očeta. Javil seje z zelo jeznim tonom glasu. Opisal sem mu dogodek, on pa je pridrvel v najkrajšem možnem času. Ko je pridrvel, mi je dal vodo, da sem si malo spral rane. Poklicala sva mami, da meje prišla iskat z avtom. Imel sem zvito zapestje in veliko prask po celem telesu. Ko je oče prišel, me je najprej okregal, zakaj ga nisem upošteval in da naj za to poletje pozabim kolo. Rekel je, da sem naredil prav to, kar je storil Faeton! Bil sem zelo žalosten, ker sem izgubil kolo do konca poletja, potem pa tudi hvaležen, saj sem od takrat zelo previden na cestah, in vem, da ne bom nikoli več tako brezglavo odkolesaril. Jakob Rakovec, 8. a BASEN O PETELINU IN MEDVEDU »Rana ura zlata ura,« je petelin zapel, ko medved se iz brloga je povzpel. »A šele sedaj oči si odprl ?!" Se petelin je zadrl. »Dan se že čez poldne je obrnil, ti pa še vedno v sanjah si v brlogu«, Medved pomencal si je oči in se z brloga skotalil. »Poglej, kaj že vse sem do sedaj storil,« mu petelin zakikirika. »Le kaj si takega do sedaj naredil?« se medved razhudi. »Že ob peti uri, ko dan se je naredil, sem z mojim glasom vse ljudi na kmetiji zbudil, nato sem kokoši iz kurnika spodil, ter piščančke na sprehod pospremil.« Medved se zamislil je in zabrundal, kaj pa je to takega. »No, da ti povem, kaj mislim s tem,« se petelin oglasi, »ko zjutraj kmeta iz postelje spravim, se on na delo hitro odpravi«, »kokoši čas imajo jajca znesti, piščanci pa z igro življenje spoznati«, »No, kaj pa ti vse lahko postoriš, ko tako pozno se zbudiš?« Gašper Lipušček, 7. a ftd/Jce/ Stisni, ftravf/jtce N^asvct strtfJuMnjsiJui. ODISEJEVA IZNAJDLJIVOST Bil je konec šole in začele so se poletne počitnice. S prijatelji smo se odpravili na morje. Naša dogodivščina, ki smo jo doživeli, je bila zelo podobna Odisejevi, ko je bil zaprt v kiklopovi jami in se ni mogel rešiti, dokler se ni domislil, da mu bo iztaknil oko in bo kiklop oslepel. Potem je pobegnil s pomočjo ovc. Naša dogodivščina je bila malo drugačna. Lepega jutra so nas starši prosili, naj gremo na lep pašnik nabirat fige. Zato smo vzeli kolesa in se odpravili. Prišli smo do lesene hišice, tam odložili kolesa ter se mimo ograje odpravili na pašnik. Že od daleč smo videli lepe bele ovce kot pri kiklopu in zraven veliko fig. Ko smo prišli do tja, smo splezali na drevo, ker ovce niso bile ravno zadovoljne z našim prihodom. Čez nekaj časa je prineslo črne oblake in začela se je grozna nevihta. Pod drevesom nismo mogli ostati, zato smo se odpravili v hišico, kjer so bila naša kolesa. Vstopili smo in notri je bilo lepo in toplo. Bilo je veliko hrane in pijače. Usedli smo se za mizo in prigriznili malo naših fig, kajti bili smo vsaj malo vljudni in si hrane od tistega, od kogar je že bila, nismo privoščili. Nevihta je še vedno trajala in nenadoma je v hišico vstopil star gospod. Začel se je pogovarjati z nami in vedel je vsa naša imena, nihče od nas pa ni poznal njega. Govoril nam je svoje zgodbe, ki so se mu dogodile v življenju. Ves čas pa je omenjal zelo vojaške stvari. Bilo je že pozno in nevihta je prenehala, a gospod je še vedno govoril svoja doživetja. Vprašali smo ga, če se lahko vrnemo, ker nas starši gotovo že čakajo in jih skrbi za nas. Čez nekaj minut je nekdo močno potrkal na vrata, gospod pa je odprl in videl, da njegove ovce lovijo nekega fanta. Stekel je ven, v tem času pa smo se mi hitro odpravili. Tako smo lepo prispeli nazaj in povedali to grozno zgodbo. Mislili smo, da nas mogoče nikoli ne bi izpustil. Tako kot se je Odisej s pomočjo ovc rešil pred kiklopom, smo se mi pred gospodom. Ko smo govorili njegove grozne zgodbe, so se nenadoma starši začeli smejati, kajti to je bil v resnici njihov prijatelj, s katerim so se ob začetku nevihte dogovorili, da gre za nami, da bi nam delal družbo. Tako se je končal grozen dan, ki se je spremenil v odličnega. __________________________________Hanna Kavčič, 7. b V TRETJE GRE RADO Pred davnimi časi so živele tri sestre. Imele so zelo bolno mamo. Mama jih je nekega dne poklicala v kuhinjo. Povedala jim je, da mora prva sestra po zdravila. Ta se je odpravila v mesto. Ko je iskala zdravila za mamo, jo je oropal nek kraljevič. Prva sestra je domov prišla praznih rok. Mama je po zdravila poslala še drugo sestro. Ko je ta po dolgem času končno prispela do lekarne, je tudi njo oropal kraljevič. Tudi ona je domov prišla praznih rok. Mama je poslala še tretjo sestro, a od nje ni pričakovala nič. Ko je ta hodila do lekarne, je naletela na velikega rjavega medveda, ki jo je posvaril, da jo bo kraljevič okradel. Medved je imel prav. Kraljevič jo je na ulici ugrabil in odpeljal v svoj grad. Tretja sestra je vedela, da mora pobegniti. Preden se je izmuznila stražarjem, je kraljeviču ukradla vse drage in dragocene stvari. Pred vhodom v grad jo je čakal rjavi medved. Zajahala ga je in skupaj sta zbežala k njej domov. Ko je mama videla, kaj vse je prinesla, je čudežno ozdravela. In tako so srečno živele do konca svojih dni. Medved pa se še vedno potika po bližnjem gozdu. Nace Hladnik, 4. K •i/u/ prii^tiice. 'du J TRDO DELO Bila je čebela, ki je zelo rada močno delala živela je na travniku blizu gozda, blizu nje pa je živel tudi muren. Muren ni nič delal, samo ležal je v svoji luknjici, počival in tudi prijazen ni bil ravno. Nekega dne sta se srečala. Muren je pozdravil čebelo: " Živjo, čebela!" "O, živijo, sploh te nisem videla, ker tako trdo delam," je odvrnila čebela. Pa jo je muren vprašal: "Zakaj pa delaš? Malo se spočij, saj je tako lep dan." " Saj bi, ampak moram nabirati nektar, da pomagam svoji babici, malo je zbolela pa želim pomagati." "Oh, saj bo sama ozdravela!" "Ne vem, no." Muren je postal malo nesramen in seje začel norčevati. "No, potem pa še meni naberi med, če to tako rada delaš!" "No, v bistvu..." "Daj, no, čebela, ki rada dela, hahaha-haha!' Tako je čebela žalostno odletela do naslednjega cveta. Ko je muren prišel domov, je ugotovil, da je njegova mami močno zbolela. Murna je začelo skrbeti, a se ni želel vpletati. A čez nekaj časa, ko vidi, da mama ni nič boljše, začne razmišljati, da bo moral začeti nabirati zdravila. Čez nekaj časa sreča čebelo. "Čebela? Živijo!" "O, živijo, muren, kako si?" "Dobro, hvala poglej, mama je zbolela in nabiram ji zdravila, končno razumem, kako je in ne bi se smel norčevati iz tebe, očitno ne smeš nekoga ocenjevati in se iz njega norčevati, dokler ne hodiš v njegovih čevljih." "Oh, muren, hvala, ne veš, kako veliko mi to pomeni, hvala!" Tako sta muren in čebela postala dobra prijatelja. Eva Hribar, 7. a LC& DOMAČE BRANJE DRUGAČE Z učenci 6. razredov smo se zadnjega domačega branja lotili nekoliko drugače. Učenci so dobili navodila, naj izberejo katero koli knjigo, ki jim je všeč, torej knjigo po izbiri (paziti so morali le na to, da je primerna njihovi starosti oz. sposobnostim). Skupaj smo dorekli tudi minimalno število strani, da ne bi prišlo do prevelikih odstopanj. Njihova naloga je bila, da so iz prebrane knjige - vsebine sestavili družabno igro. Sošolcem in sošolkam so igro predstavili. Pri tem smo vadili besedilno vrsto - opis igre. Lahko so se zgledovali po že izdelanih družabnih igrah in jih priredili. Še ljubše pa, če so igro kreirali sami. Nastala je paleta različnih iger. Učenci so projekt vzeli zelo resno in pripravili nadvse ustvarjalne igre. Taka naloga je poleg večje motivacije za delo doma v učencih prebudila domišljijo. Glavni namen projekta je bil ta, da so sošolci in sošolke knjige eden drugemu približali in se navdušili za branje. Zaradi tega smo sproti izdelali tudi seznam knjig, po katerem bodo učenci lahko segli med poletjem. Eno uro v juniju bomo vse te igre tudi preizkusili in se jih igrali. Fotografije povedo več kot tisoč besed. LC& ^ ‘-‘‘■t-----------------Ste^Lce-------------------------------- Znati se učiti je zelo koristna sposobnost, a naučiti se pravega učenja je težje, kot izgleda. Pravilno moraš razporediti čas učenja, ugotoviti, kako se najlažje učiš, kako se skoncentrirati in motivirati. Zato, da boš vse to lažje osvojil/a, pa je tukaj nekaj nasvetov za lažje učenje. MOTIVACIJA Pomembno je, kako razmišljamo o sebi - imamo misli zmagovalca ali poraženca? O sebi moraš razmišljati pozitivno ter si govoriti stvari kot »Zmorem to«. Vase moraš res verjeti. Najbolj smo motivirani, ko opravljamo naloge, ki so na meji naših sposobnosti. Kaj to pomeni? Da se vsakič, ko nekaj delaš, potrudiš malo bolj kot prejšnjič. Tako boš zadovoljen/na s seboj in motiviran/a za uspeh. Predstavljaj si, da si zastavljen cilj že dosegel. Vedeti moraš, zakaj si si zastavil določen cilj in da bodo na poti ovire. Nagradi se, ko nekaj dosežeš. Motivacija za učenje lahko pozitivno vpliva na učenčevo sposobnost in zavzetost pri učenju ter posledično na njegove ocene Tukaj je nekaj načinov, s katerimi se lahko motiviramo. 1. ZASTAVI Sl CILJ Cilji so eden izmed najboljših virov motivacije, ki nam lahko pomagajo pri tem, da ostanemo osredotočeni. Zastavi si cilj in ga uresniči ( npr. popravil/a bom negativno oceno). 2. ZAČNI PREPROSTO - ne razmišljaj o tem, kaj bi drugega rad/a počel/a - bolj, ko se boš osredotočil/a na svojo nalogo, prej jo boš končal/a - zamisli si negativne posledice, ki jih boš deležen/na, če se ne boš učil/a - če si utrujen/a, pojdi na sprehod, razgibaj se ali pa skoči pod tuš - odmakni elektronske naprave, da te ne bodo motile 3. UČI SE SPROTI Vsak dan preglej in preberi snov, ki ste jo obravnavali pri pouku. Tako si boš snov lažje zapomnil/a. Ko ti bo to prišlo v navado, boš imel/a boljši učni uspeh in več prostega časa. + KONCENTRACIJA Koncentracija je zbrana pozornost. Najprej si uredi prostor za delo in učenje tako, da boš imel dovolj prostora in si lahko sam razporediš in organiziraš okolje: to so lahko rože, naravna svetloba ali pa usmerjena svetloba. Če se lažje zbereš ob tišini, se uči v tihem prostoru, če pri učenju ne moreš biti pri miru, se spomni načina, ki vključuje gibanje. Vaja 1: Vzemi list papirja ter dva svinčnika, nato poskusi z obema rokama hkrati napisati enako besedo. Vaja 2: Besede uredi po abecedi tako, da pred vsako besedo napišeš številko (prvo označi z 1, zadnjo pa s 41). LUNA ROŽA MLIN DEŽNIK SVET LUČ SONCE MIR ČEBELA MATEMATIKA POLETJE LETALO NOČ ŽALOST ŠPAGETI KAVA SVETLOBA PLAŽA ČLOVEK PESEM SIDRO ŠOLA HIŠA LASJE TRAVA MEDVED ZAJTRK JUTRO JEZIK OČALA POTOVANJE UPANJE MISEL KAMEN KOSILO KROMPIR OTRO MORJE DREVO ČEVELJ DRUŽINA SPOMIN Ugotovi, kakšen tip si: - vizualni ali vidni = najlažje se učiš ob miselnih vzorcih in slikah - avditivni ali slušni = snov si najbolje zapomniš ob poslušanju razlage - kinestetični ali gibalni = med učenjem se moraš premikati Vaja 1: Na list zapiši katero koli število od 1 do 25 ter brez štetja ugotovi, katera po vrsti je ta črka. Vaja 2: Izberi si 5 besed iz priloge ter sestavi svojo zgodbo. LUPA JANEZ LOPA KRT VRAT AVION KRDELO ZAVIST OBLAK LUNA SOLINE VRT SENO TEN KOMNA GAS TEN ZMAGA OPIJ ZEN OBLAK SEN OBLAK OMLETA ZMAGA OPIJ ČREDA MAH NIT KRMA ODMEV KRT KAČA SENO HIŠA AVION VRAT JANEZ VRT SONCE ČREDA OPIJ BUČKO GAS PONEV ZAVIST ZEN KAČA MOKA VRATA PONEV ZMAGA GNEV ŠTRUDL PONEV TEN KRMA HIŠA OBLAK KAČA MAH OMLETA AVION SENO OMLETA LUPA JANEZ KMET ČREDA GAS ZMAGA VRAT GNEV OMLETA GNEV OPIJ KAČA NIT KOMNA PONEV KOMNA ZEN SEN JANEZ ČREDA KREDA BUČKO KRT SOLINE TEN VRT AVION MAGNET KRDELO SENO LADA KRDELO VRAT OPIJ OMLETA VRAT ŠTRUDL ODMEV GNEV ČREDA KAČA ODMEV KREDA GNEV JANEZ MOKA VRATA KRT OPIJ LUPA VRT TEN ŠTRUDL ZAVIST LUNA NIT KRMA JANEZ KREDA AVION OBLAK BUČKO KREDA VRT JANEZ LADA ZMAGA GNEV AVION LUPA LADA 'LC& ŠTRUDL LADA OMLETA MAGNET ODMEV SEN KMET OMLETA HIŠA KRDELO SEN KMET SOLINE LUNA ZEN ŠTRUDL KOMNA VRATA ODMEV AVION OBLAK MOKA OBLAK PONEV ŠTRUDL ZEN ZAVIST HIŠA NIT OBLAK BUČKO OPIJ VRATA NIT GNEV VRT LADA VRAT KRDELO SONCE KRMA ZMAGA ZEN TEN SENO VRATA OPIJ ODMEV MAH JANEZ ČREDA SENO KMET VRAT LOPA KRDELO ŠTRUDL AVION JANEZ ČREDA GNEV OMLETA OPIJ LUNA SENO OBLAK LUNA ODMEV SONCE NIT GAS VRT KOMNA MAH SONCE ZMAGA KAČA OMLETA MAGNET ČREDA KMET VRATA ODMEV AVION SENO SEN ČREDA KRDELO SEN OD Vaja 3: Pri spominu pomaga igra SPOMIN. Igraj se ga z družino ali prijatelji. UČITELJ UČENCEM NASVET Klaro Senico in Manco Kokalj Vernig smo vprašali za njuno mnenje o učenju in zakaj sta se odločili za izbran poklic. Obe uživata pri delu z otroki, ker sta radi v njihovi družbi. Radi jim pomagata in delo ju izpopolnjuje. Obe mislita, da učencem manjka koncentracije in motivacije. Gospa Klara meni, da se učenci zaradi elektronskih naprav težje osredotočijo na šolo, zato se za šolski uspeh ne potrudijo dovolj in prehitro obupajo. Gospa Manca meni, da jih veliko informacij ne zanima in se tudi ne znajo motivirati. Učenci se hitro in z veseljem učijo, ko jih snov zanima. Učiteljica Manca, ki se predvsem ukvarja z učno pomočjo, poskuša učence pripraviti do samostojnega reševanja nalog, razmišljanja in zaupanja vase. Obe priporočata, da vsakdan ponoviš snov ter jo poskušaš razumeti, pri učenju uporabljaš različne načine (branje, pisanje, govorjenje), predstavljaj si, kar se poskušaš naučiti. Ro učno pomoč pa lahko pride vsak. I/rr/nf -&yLc& UČENEC UČENCU NASVET Ko sem si svoje zapiske podčrtala z barvnimi flomastri sem snov dobro naučila. Preden sem to začela delati, nisem imela niti motivacije za učenje. Zato si zdaj, če se le da, podčrtujem zapiske. Patricija Pretnar, 6. a Slovenščina mi ne gre, zato mi je mami pomagala pri učenju. Igrala sva se križce in krožce in zmagovalec je poražencu določil besedo, za katero je moral povedati, ali je samostalnik, zaimek ... Tako sem se veliko naučil. Rijad Mahnič, 6. a OD KOGA SEM SE NAJVEČ NAUČIL? Name so največ vplivali babici in dedka ter pradedek. Naučili so me biti samostojen, kuhanja, slovenščine, angleščine, ročnih del, ravnanja z orodjem. Zaslužni so za vse rezultate v šoli, pri dejavnostih, doma, zato vse zasluge dajem njim, saj me podpirajo v težkih trenutkih, me spodbujajo. Veliko pomoči so mi dali, ko sem jo potreboval. Gal Avbelj Valjavec, 6. a To je moj ati. Naučil me je življenja. Zapomnil sem si ga, ker mi je rekel, da moram vse najprej premisliti. Skupaj se igrava in mečeva na koš. Naučil me je, da preden kaj naredim, najprej gledam v prihodnost. Andraž Komac, 6. a Naučil sem se polagati ploščice. Preden sem to začel, mi je Tomo pokazal, kako se režejo, nato sem poskusil tudi sam in je mi je šlo. Začel sem brusiti, rezati in polagati ploščice. Medtem sem se velikokrat poškodoval, ampak se je izplačalo. Valentino Sire, 6. a Brook Macdonall. On je gorski kolesar oziroma MTB in prihaja iz Amerike. Dal mi je pogum pri vsem. Ko smo gledali po televiziji tekmo v Mariboru za MTB, je napovedovalec povedal, da si je zlomil hrbtenico in se potem spet začel ukvarjati z MTB. To mi je dalo misliti, da nikoli ne smem obupati. Ko si je zlomil hrbtenico, so v bolnišnici mislili, da nikoli več ne bo hodil. In zdaj, če hočem doseči katerikoli uspeh in tudi če mi prvič ne uspe, moram poskušati, dokler mi ne uspe. Urša Premrl, 6. a Moj ati. Naredil velik vtis name. Naučil me je veliko stvari poleg hoje, govorjenja. Vtis je naredil z dejanji, in sicer tako, da je bil vsa leta zelo prijazen. Od njega sem spoznal zelo veliko. Vse je naredil, da sem bil srečen; kot dojenčku mi je na primer ati kupil 12 dud, čeprav nisem hotel nobene. Luka Martič, 6. a WEIHNACHTEN IST SCHČNER MIT DIR / BOŽIČ JE LEPŠI S TEBOJ V mesecu novembru leta 2021 nas je gospa Katja Bradač iz Goethe-lnstituta Ljubljana preko videoposnetka (https:// www.youtube.com/watch?v=INPFCFp1dYY) povabila k ustvarjanju božično-novoletnih voščilnic za oskrbovance doma za ostarele v Bremnu. Učenke in učenci PŠ Kovor in OŠ Bistrica smo se pri pouku neobveznega izbirnega predmeta nemščina vabilu radi odzvali. Skupaj smo kljub karantenam in šolanju na daljavo ustvarili 40 voščilnic in zapisali prav toliko dobrih želja v nemškem jeziku. Na vabilo gospe Katje se ni odzvala le naša šola. Sporočila nam je, da je v akciji sodelovalo kar 26 slovenskih osnovnih in srednjih šol. Skupaj smo ustvarili 765 voščilnic. Ogledate si jih lahko na https://bit.ly/3gqungK. Poslane so bile na osem različnih domov za starejše občane po Nemčiji in Avstriji. Akcija je bila odmevna tudi v Nemčiji, o njej so poročali celo v enem od nemških časopisov (https://bit.ly/3gnCg6z). Nadvse smo bili presenečeni, ko smo po pošti prejeli tudi darilca zahvale. Razveseli smo se posodic za malico in brošk z napisom Freund (prijatelj). Spoznali smo, da se dobro z dobrim vrača. Gospe Katji in njenim sodelavcem smo učenci OŠ Bistrica in PŠ Kovor poslali zvočno sporočilo - prisluhnete mu lahko na: https://www.youtube.com/watch?v=a37hX0Flpyw A tu se naša zgodba o sodelovanju še ni končala. Akcijo je Goethe-lnstitut Ljubljana ponovil ob veliki noči. Do 21. 3. 2022 smo ustvarjali nove voščilnice in bili tokrat še uspešnejši. Učenci 49 slovenskih šol smo skupaj ustvarili 1495 voščilnic, ki so bile razposlane na 15 domov za starejše občane. Veseli smo, da smo z ustvarjalnostjo in s svojim znanjem nemščine praznike lahko polepšali tistim, ki jih je pandemija korona virusa še bolj kot ostale oddaljila od domačih in prijateljev. učenci 4. in 5. razreda PŠ Kovor DER BUNTE VOGEL bearbeitet nach Ptički v gnezdu von Jelena Sitar Es war einmal eine Vogelmutter. Sie legte funf Eier: Ein Ei war gelb wie die Sonne, ein Ei war blau wie der Himmel, ein Ei war g run wie das G ras, ein Ei war rot wie eine Erdbeere und ein Ei war bunt wie der RegenbogenV« i__ Das gelbe Ei lag in einem gelben NesL-^***"-- __: Das blaue Ei lag in einem blauen Nest. Das g rune Ei lag in einem grunen Nest. Das rote Ei lag in einem roten Nest und das bunte Ei lag in einem bunten Nest. Aus den Eiern schlupften funf Jungvogel: aus dem gelben Ei schlupfte ein gelber Jungvogel, aus dem blauen Ei schlupfte ein blauer Jungvogel, aus dem grunen Ei schlupfte ein gruner Jungvogel, aus dem roten Ei schlupfte ein roter Jungvogel und aus dem bunten Ei schlupfte ein bunter Jungvogel. DIE JUNGVOGEL HATTEN HUNGER. SIE SANGEN: MTE 19F- V % mir A. Ich habe Hunger, Hungjlf, Hunger, babe Hunger, Hunger, Hunger, habe Hunger, Hunger, Huhger, habe Durst. Wo bleibt das Essen, Essen, Essen, bleibt das Essen, Essen, Essen, bleibt das Essen, Essen, Essen, bleibt der VVurm? Die Vogelmutter suchte Wurmer. Ein gelber Wurm saB auf einer Gartenprimel. Ein blauer Wurm saB auf einem Vergissmeinnicht. Ein gruner VVurm saB auf einem Ldvvenzahn. Ein roter Wurm saB auf einer Tulpe und ein bunter VVurm saB auf einem bunten Blumen- strauB. 5 Die Vogelmutter brachte viele VVurmer: einen gelben VVurm furden gelben Jungvogel, einen blauen VVurm fur den blauen Jungvogel, einen grunen VVurm fur den grunen Jungvogel, einen roten VVurm fur den roten Jungvogel und einen bunten VVurm fur den bunten Jungvogel. g rune Samen fur den grunen Jungvogel, rote Samen fur den roten Jungvogel und bunte Samen fur den bunten Jungvogel. Die Jungvogel vvurden groB. Sie fanden neue Freunde: der gelbe Vogel einen gelben Hund, der blaue Vogel einen blauen Krake n, dergrune Vogel ein grunes Krokodil, der rote Vogel einen roten VVaschbaren und der bunte Vogel eine bunte Raupe. Sie hatten viel SpaB. Als die Vogel groB genug vvurden, flogen sie in die vveite VVelt hinaus: jn das gelbe Land, das blaue Land, as g rune Land, ■fš rote Land. Und; Der bunte|Vdgel blieb hier bei uns. Hiergibt es alle Far-ben der VVelt. ' Die Jungvogel hatten noch immer Hunger. Sie sangen Napisali učenci in učenke 4., 5. in 6. razreda OŠ Bistrica weiter: in PŠ Kovor Ich habe Hunger, Hunger, Hunger, habe Hunger, Hunger, Hunger, habe Hunger, Hunger, Hunger, habe Durst. VVo bleibt das Essen, Essen, Essen, bleibt das Essen, Essen, Essen, bleibt das Essen, Essen, Essen, bleibt der VVurm? Die Vogelmutter brachte noch Samen: gelbe Samen fur den gelben Jungvogel, blaue Samen furden blauen Jungvogel, /^čufccJve-cAe. -&ycc& I N F M U Q E I Z V L B S F G X L S H 0 P R G K 0 A F L R Z 6 L E G I R E I G N U U A U 0 Q Z B A u E P L E D N w X u w Q R X G p B X E L M R u w D N I N 0 X R D 3 G M S M Y R H I E N E K 0 R I 0 U 0 D Q B Q W F G C M T E L V T B U N T U M E U 0 3 A E K G T M B C 3 C P Z I I B M S T N E V M T Q v V S Q H M N S Y U R S 0 A T K T P E I Y E E Q 3 A W P G Q G V X H N Q F I G R Y R B G E H F F V E I A P G E S 0 N N E L 3 S I M Q X D K K R L F A Y Y V osmerki poišči nemške besede iz zgodbe »Der bunte Vogel«. Poleg nemških besed so zapisani slovenski prevodi. (op. V osmerki najdeš le nemške izraze.) blau - modra Ei - jajce gelb - rumena grun - zelena Jungvogel - ptiček Regenbogen - mavrica Samen - semena Vogel - ptica Wurm - črv bunt - pisan Erdbeere - jagoda G ras - trava Himmel - nebo Land - dežela rot - rdeča Sonne - sonce Vogelmutter - mati ptica Der bunte Vogel sucht VVurmer: Pisani pticipokaži pot do črvičkov v sredini labirinta. Pripravili učenci 4. a, 4. b., 5. a, 5. b, 6. a in 6. b pri NIP nemščina Uahdledc Č^LCC MEINE KOREANISCHE FREUNDIN Meine Freundin heiBt Maddi. Sie ist 13 Jahre alt. Sie kom-mt aus Korea und vvohnt in Seoul. In ihrer Freizeit trainiert sie Leichtathletik und liebt es zu zeichnen. Ihre Handy-nummer ist 0867 135 229. Ihre E-Mail-Adresse ist mad-diO@gmail.com. Sie Hat ein Kaninchen, eine Katze und eine Schildkrote. Maddi Hat einen Bruden Er heiBt Scott. Maddi ist in der 8. Klasse. Sie lernt Deutsch, Englisch und Japanisch. Ihre Lieblingsfarbe ist weiB. Ihre Lieblingsband ist BTS. Sie mag Kimchi-Fried-Rice. Wir sind uns sehr ahn-lich. MEIN TURKISCHER FREUND Mein bester Freund kommt aus der Tiirkei. Er ist 13 Jahre alt. Er heiBt Vigit. Yigit vvohnt in Ankara, in der Hauptstadt von der Turkei. Er mag Computerspiele. Vigit besucht Ankara International School. Er ist in der 7. Klasse. Er liebt Haustiere, aber er hat leider keins. Seine Hobbys sind Computer spielen, Fernsehen und Šport treiben. Elijas Šukunda Hadaš, 7. a Meine beste Freundin Pia Meglič Zakrajšek, 7. a MEINE DEUTSCHE FREUNDIN Meine Freundin heiElt Katrin. Sie ist 13 Jahre alt. Sie vvohnt in Frankfurt. Sie hat einen Goldfisch, er heiBt Trixi. In ihrer Freizeit hort sie gern Musik. Sie hat 2 Bruder, der jungere heiBt Hans, der altere ist Thomas. Ihre Lieblingsfarbe ist g run, deshalb geht sie gerne in der Natur spazieren und entspannt sich. Eva Hribar und Neža Pogačnik, 7. a Der Name meiner beste n Freundin ist Mubina. Sie ist 13 Jahre alt. Sie ist in der 8. Klasse. Sie kommt aus Bosnien, aber lebt in Tržič. Mubina lernt 4 Fremdsprachen. Ihr Hob-by ist Musik horen. Mubina hat einen Bruder und eine Schvvester. Sie hat eine Katze. Sie heiBt Zuzi. Mubina ist 160 cm groB. Sie hat braune Haare und braune Augen. Ihre Handynummer ist ... Das schreibe ich lieber nicht .Sie spielt Basketball. Mubina schvvimmt gern. Sie mag Kanarienvogel. Sie findet FuBball cool. Comics lesen fin-det sie langvveilig. Merhisa Mizič, 7. b MEINE DEUTSCHE FREUNDIN Meine Freundin heiBt Anna. Sie ist 13 Jahre alt. Sie vvohnt in Berlin. Das liegt in Deutschland. Sie mag Musik und spielt gern Tennis. Sie spielt Tennis sehr gut. Sie findet FuBball langvveilig und Tennis interessant. In ihrer Freizeit lernt sie Franzosisch. Sie spricht schon gut. Ihre Lieblingsfarbe ist blau. Sie ist in der 7. Klasse. Sie hat vier Haustiere: einen Hund, zvvei Katzen und ein Kaninchen. Ihr Hund ist sehr groB. Der heiBt Lili. Anna ist Einzelkind. Sie ist eine sehr gute Freundin. Neža Kavčič, 7. a nus/i ~&yce& MOJ ŽIVLJENJSKI ŽAR Vsi ljudje smo drugačni in med temi razlikami imamo vsi svoj žar, ki pa ni enak celo življenje. In tisto, kar mene zbudi, mi prinese žarek in največji nasmeh na obraz, je odbojka. Ta žar se je začel prav v telovadnici v OŠ Bistrica, ko smo pri športu igrali odbojko. Že takoj na začetku sva z učiteljico opazili, da mi je šlo najbolje izmed vseh punc, zato sem se odločila dati si priložnost in se včlanila v Odbojkarski klub Triglav Kranj, kar je bila ena najboljših odločitev, kar sem jih sprejela. Ko sem prvič vstopila v dvorano, me je pozdravila Katja, ki je zdaj moja najboljša prijateljica. Ampak moj žar ni samo viden ob misli na odbojko in zvoku pri udarjanju ter podaji žoge. Rada se smejim in sem srečna tudi, ko se na primer usedem za mizo in se družim s svojo družino in si govorimo šale, se igramo družabne igre, pojemo karaoke... Veseli me tudi, ko si lahko vzamem kakšno uro ali pa dve ter se odpravim ven igrat ter družit z prijatelji. Včasih se mi zgodi, da uživam v šoli, na primer pri likovni vzgoji ali pri športu. V življenju sem ugotovila, da niso potrebne velike stvari ali dogajanja za žarek na obrazu. Včasih so najbolj pomembne le malenkosti ali pa samo ena beseda. Tara Šmigič, 8. b MOČAN SEM, KO POMAGAM Nekega dne sem na igralih sedel za klopico in jedel sladoled. Opazoval sem okolico in zagledal nekega mlajšega otroka, ki se je igral na gugalnici. Bil je peti razred, se mi zdi. Stopil sem do njega, da bi ga vprašal, kako mu je ime, saj sem ga prvič videl, a med hodjo do tja so do njega pristopili že drugi otroci in se začeli z njim pogovarjati. Rekli so mu, naj gre z gugalnice. Ko se prišel tja, so ga zmerjali z vzdevkom Štajerček in boječka. Vprašal sem jih, zakaj ta tako kličejo. Rekli so, da zato, ker se jih je ustrašil in šel stran. Še sam sem ga tako poklical. Pobegnil je domov. Naslednji dan sem ga spet videl na gugalnici. Hotel sem iti do njega, a je pobegnil. Začel sem ga Ivoiti. Seveda je bil mlajši, zato sem ga kaj kmalu ujel. Vprašal sem ga, zakaj beži. A je bil tiho. Rekel sem mu, da mu nič hudega nočem. Odgovori. Mi je, da odkar se je preseli. S Štajerske sem, ni našel nobenega prijatelja, ker ima poseben naglas in govorno napako. Tato so se vsi norčevali iz njega. Te besede so me naredile sočutnega. Opravičil se se mu ter mu rekel, da bom njegov prijatelj. Od takrat naprej sem ga branil in kmalu so ga pustili na miru. Našel je tudi prijatelje vrstnike. Čez približno leto dni se je tudi on privadil na Gorenjsko in živel kot vsi ostali. Gašper Lipušček, 8. a PRIJATELJSTVA SE NAUČIMO Prijateljstvo je nekaj zalo lepega in vsi imamo enega ali več prijateljev, nekateri pa ga nimajo, ker jih je strah pogovarjati se z drugimi osebami. Tudi to je v redu, ker nismo vsi enaki. Jaz imama šest prijateljev že več kot osem let. To so ljudje, ki te razumejo, so tu za te in maš z njimi enake interese. Jaz z mojimi igram igrice, rišemo in beremo knjige. Prijaeji so dobri ljudeje, ampak nekateri niso vedno dobri. Imela sem prijatelje, s katerimi sem bila prijateljica, ker sem samo hotla biti »popular kid«. Bili so zel otoksični, niso se lepo obnašali in sem jaz delala, kar so oni delali. Če bi jaz počela kaj svojega, bi govorili, kao sem glupa in dolgočasna in da kul punce tega ne delajo. Tako sem bila prijateljica z njima od šestega do polovice sedmega razreda. Z njimi sem se spoprijateljila, ko sem prišla v Slovenijo. A zdaj imam boljše prijatelje, ki me ne bodo ves čas nag-ali in grde besede govorili samo zato, ker bi hotela biti drugačna. Ne, potrebuješ imelti prijatelje samo zato, da bi bila popularna. Če se ne počutiš dobro v prijateljstvu, ga ne potrebuješ. Najdi sebi nekoga, ki je dober in imate enake interese in najpomembneje - da bo na tebi sprejemal to, kar si, ne pa to, kar nisi pa bi moral biti. Melisa Tatarevič, 8. a mis/c Vseh stvari se ne moremo naučiti, nekatere stvari se naučimo v šoli, nekatere nas naučijo starši, na svetu pa so tudi takšne stvari, ki se jih ne da naučiti. Takšno je prijateljstvo. In vseh stvari se naučimo na napakah. Najbolje je, če jih je čim manj, ampak morajo biti, da si zapomnimo, da tega ne počnemo več ali da ne zaupamo čisto vsakemu, ki nas pozdravi na cesti. Napake, ki jih naredimo v prijateljstvu nas lahko zaznamujejo za celo življenje. In če ne delamo napak, ko smo otroci, jih potem, ampak za razliko napake, ki jih naredimo kasneje, nas ponavadi zaznamujejo še bolj. V življenju imamo veliko prijateljev: nekateri so dobri, drugi so slabši, nekateri so nam v napoto, drugi nam pomagajo, da lažje pridemo skozi bolečino ob dobrem. Tisti res slabi celo nepravi prijatelji pa, ko nam je težko situacijo še poslabšajo. Ko nas vsi ostali kličejo tako, kot nam ni všeč, nas žalijo, spreobračajo naše besede proti nam in jim nato pomagajo še naši prijatelji. Vseh stvari se moramo naučiti, nekatere stvari se naučimo v šoli, nekatere nas naučijo starši, na svetu pa so tudi takšne, ki se jih ne da naučiti. Takšna stvar je prijateljstvo. In vseh stvari se naučimo na napakah. Najbolje je, če jih je čim manj, ampak morajo biti, da si zapomnimo, da tega ne počnemo več ali da ne zaupam čisto vsakemu, ki nas pozdravi na cesti. Napake, ki jih naredimo v prijateljstvu nas lahko zaznamujejo za celo življenje. In če ne delamo napak, ko smo otroci, jih potem, ampak za razliko napake, ki jih naredimo kasneje, nas po navadi zaznamujejo še bolj. V življenju imamo veliko prijateljev: nekateri so dobri, drugi slabši, nekateri so nam v napoto, nekateri pa nam pomagajo, da lažje pridemo skozi določeno obdobje. Tisti res slabi prijatelji pa, ko nam je težko situacijo še poslabšajo. Ko nas vsi ostali kličejo tako, kot nam ni všeč, nas žalijo, spreobračajo naše besede proti nam. Takrat veš, da je bila res usod- na napaka. V takih situacijah je najboljše, da se upremo, če pa to ne pomaga in samo še bolj težijo, je treba najti prave prijatelje, saj kot pravijo pravega prijatelja spoznaš v nesreči. In se delati, kot da te ne moti, saj s tem da si prazen in vse, ko jih samo še podžiguješ, da ti težijo še bolj in sčasoma bodo nehali. Take napake nas zaznamujejo in se jih spominjamo celo življenje in ko nas nauči, da ne zaupamo kar vsem in da prepoznamo pravega prijatelja in se ne družimo s slabimi. Matic Premrl, 8.a V soboto smo s prijatelji odšli na nek samoten kraj, kjer je bilo jezero. Voda je bila zelo mrzla, a ne glede na to, smo se še vedno vsi kopali, razen Gala. Gal se je družil z nami, a je večino časa izstopal, saj se ni hotel pogovarjati. Vsi smo skakali v vodo in se zabavali, on pa je osamljen gledal v svoj telefon in sedel na skali. Po kakšnih 2 urah smo se odločili oditi domov, saj je že nastajala tema. Naslednji ponedeljek v šoli je učitelj poklical Gala pred tablo, bil je zelo sramežljiv, saj je vedel, da ne bo znal izračunati tega računa. Vsi so vedeli odgovor in dvigovali roke, Gal pa je samo gledal v račun in se delal, da ve, kako ga izračunati. Po kakšni minuti smo se mu vsi smejali, ker ni znal izračunati preprostega računa. Zato smo se spomnili vzdevka zanj - klicali smo ga Neumen sramežljivec. Gal je bil zelo užaljen in jezen, ker smo ga mi, njegovi edini prijatelji, izdali. Cel teden smo ga klicali tako, nato pa je prišla sobota, ko je bil čas za druženje. Spet smo odšli na tisto jezero. Gal je prišel kakšno uro za nami in spet smo ga klicali z novim vzdevkom. Takrat se je končno opogumil in povedal, da mu ni všeč. Mi se za njegovo mnenje sprva nismo zmenili. Ko pa sem ga poronila v vodo, je začel bežati in jokati, saj je sovražil vodo. Tekla sem za njim in se mu opravičila, obljubila sem, da ga ne bom več tako klicala. Od takrat sva najboljša prijatelja. Vita Premrl, 8. a v- / v Iftvcv JC /Mucurut -&ycc& Veliko stvari seje treba naučiti, prav tako tudi prijateljstva. Prijateljstvo se utrdi v najtežjih trenutkih, ko si s prijatelji stojiš ob strani. Včasih si premislimo, kaj rečemo, zato velikokrat nehote prizadenemo svojega prijatelja. Velikokrat se prijateljev ali sošolcev ne kliče po imenu, temveč po različnih vzdevkih. Ti vzdevki so nekaterim lahko všeč, nekaterim pa ne. Vedno moramo premisliti kaj rečemo, saj če nočemo, da bi tebi nekdo rekel nekaj grdega, mu tudi ti tega ne reči. V kraju, kjer živim, imam prijatelja mojih let, ki ga zaradi njegovega šolskega uspeha mnogi sošolci ne marajo ali se iz njega norčujejo. Velikokrat ga to ne prizadene in po navadi sošolcem vrne za norčevanje, lahko pa se zgodi, da ima slab dan in mu to ni všeč. Potem je lahko še ves dan žalosten, ko ostali vidijo, da mu to ni všeč, ga namerno začnejo jeziti še oni, ker želijo videti, kakšen bo njegov odziv. Ko sem z njim šel velikokrat igrat košarko, je bil žalosten, ko je prišel domov. Vedel sem, da ga to močno prizadene. Bila sva zelo dobra prijatelja in sva velikokrat šla skupaj na kolo. Vozila sva se v hribih in ko sem videl, da je padel s kolesa in se začel valiti v prepad, sem ga v strahu poklical po njegovem vzdevku, ker nisem premislil tega kar sem rekel. Prijatelj se je ujel za drevo in se rešil. Obljubil sem mu, da mu tega ne bom nikoli več rekel. Brin Zupan, 8.a Učenci iz 8.c razreda se niso prav razumeli, ker so »cool« učenci druge vedno zmerjali. Skoraj vedno je bil na tapeti fant močnejše postave brez prijateljev. Vedno so ga klicali z grdimi imeni glede na njegovo postavo. Pod »cool otroci« je spadala skupina fantov, ki so se skupaj vedno družili in so mislili, da so boljši od ostalih. Vedno se zmerjali ostale učence in bili nesramni do njih. Ceneje bil neštetokrat zmerjan zaradi svoje postave in zato, ker ni imel družbe. Cene je bil sicer čudovit in prijazen fant, vendar zaradi predsodkov drugih ni vedel, kako bi ustvaril prijatelje v razredu. Bil je zelo potrt zaradi svojih vzdevkov in ni upal z nobenim od bližnjih govoriti o svoji situaciji. Nekega dne, ko je prišel v šolo, so ga že čakali fantje in komaj čakali, da ga zmerjajo. Eden od fantov, ki mu je bilo ime Nik, se mu je Cene zelo smilil in ko je Cene prišel v razred, se je začelo zmerjanje in posmehovanje. Nik pa se je vendarle odločil, da se bo postavil za Ceneta. In rekel je, da on ni drugačen od njih samo zato, ker nimajo iste postave. Vedno je važno, kakšen je v notranjosti, ne kako izgleda in da ni v redu, da zaradi predsodkov zmerjajo nekoga, ki mu niso dali možnosti, da se spoznajo. Cene je samo stal in gledal, razmišljal je, ali je to res, da se je nekdo končno postavil za njega. Fantje so šli stran, vendar so vsi dojeli, da so naredili ogromno napako. Cene se je Niku zahvalil. Nik in Cene sta postala najboljša prijatelja in vsi fantje, ki so zmerjali Ceneta, so se mu opravičili. Nikoli več niso nikogar zmerjali zaradi predsodkov. Uma Crnkič, 8.a Sem Jan in treniram balet. Hodim v baletno šolo v Ljubljani. Balet obiskujem jaz in še 5 deklet. Treninge imam 5x na teden. Meni je balet enako kot drugim fantom nogomet ali košarka. Ta dva športa me nista privlačila. Jaz sem najbolj užival v baletu. No, stvari ob drogu so mi bile malo dolgočasne. Zabavno mi je postalo, ko smo vadili kakšne skoke in podobno. Rad sestavljam tudi koreografije. Ko plešem, se lahko tudi sprostim. Želim si, da bi plesal v kakšnih operah in ansamblih. Ampak drugi fantje so me po navadi zafrkavali, da je to za punce in ne zame. Dajali so mi različne vzdevke in se mi posmehovali. Na koncu sem vedno manjkal, ker sem se udeleževal različnih tekmovanj in dosegel zelo dobre rezultate. Ko sem prišel v šolo, so bili vsi zelo ponosni name in z vrstnikom, ki me je najbolj zafrkaval, sva postala najboljša prijatelja. Eva Lisec, 8. a Across 4. Ehsabeth II is the....of England. 5. The \veather is often.in England 6. the Capital of Great Britain 7. breakfast + lunch 10. red buses with two decks, tvpical of London 13. a tvpical English dish Down 1. In England, pupils have to wear school... 2. past, present,. 3. If life brings you lemons, make. .. 8. The UK consists of England, Northern Ireland, Scotland and..... 9. An apple a dav...the doctor away 11. Unlike Europe...cats brmg good lučk m England. 12. In a pancake race, the contestants are supposed to mn and.....a pancake. PROJEKT POGUM NAŠA ŠOLA JE POGUMNA Na šoli je letos potekalo kar nekaj projektov, v katere smo bili vključeni učitelji in učenci. Namen projektov je z združenimi močmi prispevati k skupnemu dobremu, rezultati so pa včasih očitni, drugič manj. Projekt POGUM je potekal od leta 2018 do 2022. Namen je bil, da učenci sami pod vodstvom učitelja nekaj načrtujete in potem tudi izvedete, pri čemer pa mora biti vrednost dela oplemenitena s skupnim dobrim - koristiti mora tudi drugim. V okviru tega projekta smo uredili učilnico SU 1, nišo nad stopnicami v zgornjem hodniku, igrala pri Podružnični šoli v Kovorju, likovne razstave in talne igre na spodnjem hodniku. Ti kotički in stvari v njih bodo zaživeli z obiskovalci in kolikor smo uspeli videti, jih radi uporabljate. To nas zelo veseli. Ker s tem dokazujete, da ni res, da je šola nepriljubljena in da učenci ne marate hoditi v šolo. Te trditve so stereotipne. S svojim delom in trudom tudi osmošolci dokazujejo, da je šola pomemben del življenja in želijo v njej sodelovati, le da drugače, kot so vajeni v vsakodnevni rutini. Na začetku šolskega leta smo se 8. b in razredničarka odločili, da - malo iz hvaležnosti, ker smo dobesedno »back to school«, malo za boljšo motivacijo - v okviru projekta Pogum prenovimo matično učilnico. Ure oddelčne skupnosti so postale pravi delovni sestanki. Stikali smo glave, ugotavljali, kaj si želimo in katere želje so uresničljive: prebeliti učilnico, zamenjati gradivo na stenah, imeti svoj kotiček za sprostitev pa še kaj je na seznamu. In smo se pogumno lotili - sestavili delovne ekipe, postavili časovnico, določili naloge ekip in odraslih, predvsem tehničnega kadra šole, katerih pomoč potrebujemo. Za beljenje učilnice smo izbrali konec tedna. Od prvotnih šest učencev na seznamu jih je prišlo deset. V takšnem zanosu in delovni vnemi učilnica slovenščine gotovo še ni diha- 'LC£s la, saj so se samostojno organizirali in z dogovorom lotili dela. V soboto se je v učilnici zbralo 16 učencev in ob tem se nam je kar smejalo, saj se jih je na razpored vpisalo le 6. Ne le prepleskali, tudi očistili smo vse sledi delovnega konca tedna, zraven pa se še zabavali z glasbo, šalami in prigrizki. V ponedeljek smo prišli v šolo drugačni - umirjeni, ponosni, žarele so oči, ko je prišla ravnateljica pogledat rezultate dela. Bili smo ekipa, ki ve, kaj hoče in to tudi naredi - v šoli se počutiti kot doma, torej sproščeno, aktivno, in početi kaj novega na svoj način. Pripravljenost za delo ne pojenja in iz začetnih idej ter želja že snujemo nove. Nastaja kotiček s sedalnimi vrečami, na steni kotička je osnutek poslikave, želimo si še rož, preprostih iger in pripomočkov, s katerimi urimo miselne, čustvene, socialne veščine ... Ker je naše vodilo biti vedno boljši. Andreja Kosec, učiteljica slovenščine in razredničarka PRAVUIČNA NOČ NA OŠ BISTRICA Na OŠ Bistrica smo nestrpno čakali dan, ko nam bodo razmere dopuščale, da izvedemo prvo Pravljično noč. In ta dan, oziroma bolje rečeno večer, smo tudi dočakali. Pravljično noč smo izvedli v petek, 11.3. 2022, vstopnico za dogodek pa si je prislužilo kar 43 učencev od 1. do 5. razreda, ki so med prvimi prebrali vse knjige za Bralno značko. Tekom večera so učenci obiskali tri različne delavnice, ki jih je med seboj povezovala skupna tema - astronomija. Vodile so jih učenke 8.a, 9.a in 9.b razreda. Prva delavnica je potekala v šolski knjižnici, kjer so učenci s pomočjo namigov iskali skriti zaklad in brali knjige. Da je bilo zares pravljično, so bile v knjižnici ugasnjene luči, učenci pa so za lov na zaklad uporabljali svetilke. Na drugi delavnici so učenci iz barvnega papirja in bleščečih dodatkov izdelovali oblike, ki jih najdemo v vesolju in tako ustvarili pravo »vesolje na palici«. Tretja delavnica je bila namenjena peki piškotov vesoljskih oblik, oblitih s čokolado in posutih s sladkimi dodatki, ki pa so še dodatno poskrbeli za živahnosti med učenci. Njami, nad piškoti smo bili vsi navdušeni! Poleg tega, da smo z dogodkom nagradili in razveselili pridne bralce, smo ponosni, da smo pri tem spodbujali tudi medgeneracijsko sodelovanje. Dogodek ne bi tako dobro uspel brez pomoči učenk Julije in Zoje iz 8.b, Mance in Laure iz 9.a ter Jerneje in Eve iz 9.b razreda, ki so načrtovale in vodile delavnice. Učenke so pokazale izjemne sposobnosti vodenja, kreativnosti in iznajdljivosti, za kar si zaslužijo vse pohvale in zahvale. Posebna zahvala gre tudi učiteljicama Manci Kokalj Vernig in Tanji Kralj, ki sta pomagali pri izvedbi dogodka. Z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da je bila prva Pravljična noč na OŠ Bistrica zelo uspešna in že komaj čakamo, da izvedemo naslednjo. Tjaša Haler, knjižničarka Z ROBOTKI NA VOJSKO Tabor za nadarjene in prizadevne učence je letos potekal na Vojskem nad Idrijo. Okoli 50 učencev je tja odšlo s tremi učitelji, kjer so dva dni nadgrajevali svoje znanje z učenjem robotike. 14. marec, Vojsko - Večina nas sploh ni vedela, kam potujemo, ko smo 2 uri trpeli v avtobusu, da bi prispeli. Peljali smo se po ozki cesti, obkroženi z drevesi, in prišli do majhne vasice, v kateri smo skoraj zmrznili. Ko smo stopili iz avtobusa, so nas postavili pred veliko hišo, v kateri naj bi preživeli 3 dni. Najprej so nam pred vhodom na mrazu povedali, kaj moramo narediti ob vstopu. Ko so nas končno spustili skozi vrata, smo odložili prtljago, se sezuli in stekli v jedilnico, kjer so "zrecitirali" njihov govor o pravilih. Vsi smo bili lačni in na srečo je bilo kosilo samo nekaj minut stran. Ko smo se najedli, smo se že takoj začeli ukvarjati z roboti, ampak najprej smo jih morali sestaviti iz lego kock, mislim Midnstorm lego blocks. Po razlagi robotika Maja smo jih lahko sami začeli zaletavati drug v drugega. V enem dnevu smo že opravljali zahtevnejše naloge iz robotike. Naslednji dan smo robotom dodali senzorje, da so bili še bolj napredni. Po drugem kosilu v Vojskem smo se v šestih skupinah odpravili na orientacijski pohod po gozdu, kjer smo iskali namige, da smo lahko prišli nazaj v dom. Po večerji pa smo tavali po temi in prišli do hriba iz katerega naj bi se videl Trnovski gozd, ampak je bila zunaj megla, da smo videli le drug drugega. Zadnji dan, preden smo se odpeljali nazaj proti Tržiču, smo večino časa preživeli zunaj in igrali 'team building' igre. Po kosilu smo odšli domov. Moji vtisi so dobri, zabavala sem se ob programiranju robotov in druženju z drugimi, ampak še vedno nisem navdušena nad tamkajšnimi temperaturami. Zoja Rožič, 8. b DIGITALNO=REALNO=NORMALNO Drugo leto zapored smo v OŠ Bistrica priredili tehniški dan v sodelovanju s knjižnico dr. Toneta Pretnarja. Čudili smo se napredovanju tehnologije, ki nas obdaja in nam pomaga v našem vsakdanu. Hoteli so nas podučiti o tem, kako si lahko s tehnologijo pomagamo pri učenju in zabavi. Učenci od 1. do 9. razreda smo ob 8.20 pričeli z delavnicami, pri katerih smo spoznavali današnjo tehnologijo in kaj vse se da narediti s pomočjo le-te. Izvajalci so prišli iz cele Slovenije ter se pripravili na predstavitve in delo z učenci. Zahvaljujoč dobri organizaciji, je delo potekalo nemoteno, za učence pa so bile nekatere delavnice bolj zanimive, druge manj, odvisno od njihovih interesov. Glavno vodilo pri izbiri izvajalcev je bila digitalizacija in tudi poklicna orientacija. Učenci smo spoznali 3D tisk, rezalnik nalepk, ki jih lahko natisnemo na majice, laser za gravuro, spoznali smo drone, in sicer od hobi, dirkalnih, običajnih dronov, ki jih lahko kupimo v trgovinah, ter posebej razvite profesionalne drone (tak večji stane 40.000 €). Sestavljali smo lego robotke, 3D tisk, AR knjige, interaktivno plezalno steno in še mnogo drugega. Za doživeto predstavljanje z aplikacijo preberite spodnjo kodo in zdelo se vam bo, da ste pri nas. Med glavnimi organizatorji na šoli je bila učiteljica tehnike dr. Majda Fiksl, ki je pripravila »vozni red« in različno stare učence umestila na primerne delavnice. Šolske novinarke smo tekom dopoldneva zbirale vtise in mnenja udeležencev ter 12 gostujočih predavateljev. Kako velik zalogaj je izpeljati takšen dogodek, je pojasnila tudi Majda Fiksl: »Organizacija tehniškega dneva je bila zelo zahtevna, saj smo morali razvrstiti kar 31 skupin učencev na razpoložljive delavnice. Vsako šolsko uro so učenci zamenjali delavnico in pri prehajanju smo morali dosledno upoštevati gibanje po šoli. Ob menjavi učilnic smo zadnjih 5 minut poskrbeli še za razkuževanje in zračenje prostora. Goste (predavatelje) smo lepo sprejeli z jutranjo kavico, kavico med odmorom, poskrbeli za usmerjanje na rezerviran parkirni prostor za šolo, jim z učenci pomagali pri prenosu stvari in zaključili s povabilom na šolsko kosilo.« Ob koncu dneva mora seveda slediti še konstruktivna kritika poteka tehniškega dneva, ki bi jo učitelji strnili takole: »Pogrešali smo predvsem večjo aktivnost učencev pri določenih delavnicah in več gibalnih aktivnosti. Veliko časa je vzelo nalaganje aplikacij na pametne telefone, zato bodo v prihodnje učenci aplikacije dobili že vnaprej, da jih bodo namestili na svoje naprave že doma.« Učence pa je motila le ena stvar: »Takšnih dni bi lahko bilo več! Internetna mreža na šoli ni tako zmogljiva, da bi lahko raziskovali brez prekinitev. To je bilo moteče.« Tehniški dan je bil uspešen in učenci bi bili veseli še kakšnega takega obiska namesto pouka. Najbolj so nam bile všeč delavnice, na katerih smo sami iskali po spletu in uporabljali svoje telefone, tablice. Nas prav zanima, kaj bo naša šola še ponudila in izvedla v prihodnje. Laura Poljanec Nemec in Eva Boldin TEK PO MAMUTOVIH POTEH 2021 Letos, 13.10., seje na Kokrici pri Kranju po dolgem času spet odvijal že 12. tek po mamutovih poteh. Tekmovanje je potekalo malo drugače kot po navadi, in sicer vsaka šola je svoje tekače spuščala na 15. sekund. Vsak tekač je progo odtekel sam, kar je bilo za nas tekače malo nenavadno ker smo bili vajeni skupinskega starta. Vzdušje je bilo kljub temu da je bilo navijačev manj in da se šole niso mogle premešati, živahno in veselo. Naša šola je po številu udeležencev dosegla 7. mesto, v skupnem seštevku pa smo si pritekli kar 2. mesto . Najmlajše tekačice, 1.- 3. razreda s progo dolgo 300 m so zasegle sledeča mesta: Olivia Mandič, 1. a - 4. mesto, Neli Stritih, 2. b - 4.mes-to, Daša Cvetkovič, 3. a in Ana Lynn Cvek, 3. b - sta si delili 4. mesto, Ema Zajec, 3. b - 7. mesto. Tekačice 4. - 5.razreda s progo dolgo 750 m so si pritekle: Sara Šifrar, 4. k - 3. mesto, Tara Stojanovič, 4 .a - 8.mesto, Gara Stegnar, 5. b - 6. mesto. Na 1000 m so tekle učenke 6. in 7. razredov: Urša Premrl, 6. a - 2. mesto, Emma Csontos, 6. b - 15. mesto, Hanna Kavčič, 7. b - 1. mesto, Nika Mali, 7. b - 5. mesto Najstarejše učenke 9. razreda so se pomerile na 1500 m: Eva Jerman, 9. b - 2.mesto, Loti Mušinovič, 9. b -1. mesto Najmlajši tekači 2,- 3. razreda pa naslednja mesta: Ali Halid Mulalič, 2.a - 8. mesto, Bor Pungaršek, 3. b - 2. mesto Dečki 4. in 5. razreda so si priborili naslednja mesta: Blaž Žeželj, 4. a - 2. mesto. Urh Jerman, 5. a - 2. mesto Tekači 6. in 7. razreda so zasegli: Luka Martič, 6. a - 5. mesto. Kristjan Tišler Sušnik, 6. a - 4. mesto, Jaka Dolinar, 7. b - 1. mesto, Žiga Žeželj , 7. b - 4. mesto Najstarejši tekači pa so si pritekli naslednja mesta: Matic Aljančič, 8. b -14. mesto, Tevž Premrl, 9. a -1. mesto, Enej Košir, 9. b - 7. mesto Z nami tekači so se na tek odpravili tudi učitelji za spremstvo. Jerca Kralj, Silvia Šlibar in Mitja Žnidaršič, ki so nam bili v pomoč in za nas glasno navijali. MLADIM SE DOGAJA Podjetniški tabor z naslovom Mladim se dogaja 2021, je za učence od 7. do 9. razreda na naši šoli potekal v petek, 12., in soboto, 13. novembra. Sodelovali smo na dvodnevni dejavnosti, kjer smo razvili lastne poslovne ideje in iskali rešitve, s katerimi se soočajo prava podjetja. Tabor je organiziralo podjetje ŠPIRIT Slovenija. Ob prihodu v šolo smo najprej odložili naše stvari v razrede, namenjene posameznim oddelkom. Mentorja Nejc in Laura sta nas pozdravila z uvodom o tem, kaj sploh bomo delali in kaj so naši cilji. Vsak od nas si je zamislil idejo, ki bi jo rad bolje razvil ter o njej razložil tudi ostalim. Laura je naše zamisli napisala na liste, na katere smo kasneje nalepili barvne nalepke, ki so pomenile naš glas. Medtem ko smo razrede pripravljali za spanje, sta mentorja izmed 30 izbrala 7 idej. Kasneje smo se vsi spet zbrali v jedilnici, kjer smo se razdelili v ekipe ter začeli z izpolnjevanjem ankete o našem končnem izdelku in o tem, kaj bo vseboval. Nadaljevali smo z izdelovanjem prototipov. Za večerjo smo se sladkali s palačinkami, ki so nam jih pripravile učiteljice. Ko smo dokončali prototipe, smo odšli spat. Zbudili so nas ob 8. uri zjutraj in kar takoj smo odšli na zajtrk. Vsaka ekipa je morala pripraviti govor, ki smo ga vadili na generalki pred kosilom. Preden smo nastopili, smo si nabrali energijo s picami. Prišla je tudi ravnateljica, da bi videla, kaj smo uspeli »spraviti skupaj« v dveh dneh. Na 1. mesto se je uvrstil 7. a-razred. Ekipo so sestavljali Tilen Zupan, Jošt Jenko, Ema Borojevič, Neža Pogačnik in Pia Meglič Zakrajšek. Predstavili so nam spalni nahrbtnik, v katerem je vgrajena spalna vreča. Nahrbtnik ima 3 predale. Zgornji je namenjen stvarem, ki jih običajno vzamemo s seboj, v srednjega pospravimo telefon, denarnico, ključe ..., spodnji predal pa ima vgrajeno spalno vrečo, ki jo zlahka pospravimo po uporabi. Vsem članom zmagovalne ekipe se je tabor zdel zanimiv, poučen in zabaven. 'L€& Drugi dve podjetniški ideji pa sta bili aplikacija, preko katere lahko preverite, kaj imate in kaj vam manjka v hladilniku, ter aplikacija za pohodniške poti, ki vam poišče najbolj idealne gorske poti. »Bodoči podjetniki« ŠOLA NA POKLJUKI V mesecu februarju smo odšli v zimsko šolo v naravi na Pokljuko. Tja smo se odpravili s šolo za cel teden. Cel teden smo smučali. V celem tednu se nam je zgodilo veliko smešnih in zabavnih dogodkov. Eden izmed njih je bil še posebej smešen. V torek sta se Bojan in Dominik v naši sobi že zelo zgodaj zbudila. Bila sta tako glasna, da sta zbudila učitelja Mitja in ostale fante v sobi. Učitelj Mitja nas je okregal in za kazen smo morali cel dan in pol pospravljati mize v jedilnici in klet, kjer smo imeli pospravljeno smučarsko opremo. Kljub kazni, ki smo jo dobili, je bilo na Pokljuki zelo dobro. Žan Lisec, 5. K ŠOLA V JURČKU V septembru smo bili na taboru v domu Jurček. Najprej smo obiskali kraško jamo. Zvečer smo imeli kviz. Naslednji dan smo imeli lokostrelstvo, se peljali s kanujem in se igrali športne igre. Zvečer smo zakurili ogenj, pekli jabolka in kruh. Zadnji dan smo šli na ogled Kočevja. Ko smo šli proti OŠ Bistrica, smo se ustavili pri medvedih in fazanih. En fazan je bil kitajski. Bil je zelo barvit in najbolj se je videla zlata barva. Na taboru smo veliko časa preživeli v naravi. Otto Hafner, 3. a UČENKE IN UČENCI OŠ BISTRICA V ŠPORTU POMETAMO S KONKURENCO Tržiška občina je v tem šolskem letu priredila kar nekaj tekmovanj, na katerih so se šole potegovale za najboljše uvrstitve v atletiki, rokometu, nogometu, košarki in odbojki. OŠ Bistrica je osvajala zlate medalje. Z uspehi na Mamutovem teku smo učenci šolsko športno sezono pričeli že 13. oktobra na Kokrici. Najboljša učenka razredne stopnje je bila Sara Šifrar iz 4. K, ki je osvojila 3. mesto, 4. mesto pa so osvojile tudi učenke 1., 2. in 3. razreda. Starejše deklice pa so posegle po najvišjih mestih, in sicer sta bili prvi Hanna Kavčič in Loti Mušinovič, drugo mesto sta si pritekli Urša Premrl in Eva Jerman, Nika Mali je na cilj pritekla kot 5. tekačica. 19. oktobra je bilo občinsko prvenstvo v atletiki. Tekmovanja se je udeležilo 10 učenk, med katerimi sta blesteli Eva Jerman, ki je pobrala zlate medalje v troboju, skoku v daljino in teku na 300 m in 60 m. Manca Štular pa si je z metom vortexa priborila 2. mesto. Odbojkarice so postale občinske prvakinje 21. 12. 2021 v Križah. Tekma je bila do konca zelo izenačena, rezultat pa je v našo zmago odločil prav zadnji izvrsten sprejem servisa Mateje Rutar. Zlati pa so bili tudi starejši dečki, ki so v obeh tekmah zmagali z 2:0. Zaradi pomanjkanja igralk starejše kategorije so na tekmi občinskega prvenstva v rokometu 4. januarja 2022 igrale tudi mlajše deklice. Ekipa si je priigrala 3. mesto, zlato medaljo pa so na šolsko polico postavili starejši dečki. 11. januarja se je odvijalo tudi prvenstvo v badmintonu za mlajše in starejše deklice in dečke. Najboljša igralka med šestošolkami je postala Taja Meglič, Maruša Arnež iz 7. r. pa je bila druga. Najuspešnejša med starejšimi je bila Neža Rožič iz 9. r. s priigranim 4. mestom. Najboljša igralca, ki sta zastopala našo šolo v badmintonu, sta osmošolec Nejc Melihen, ki je zasedel 2. mesto, in sed- mošolec Gašper Zupanc z bronasto medaljo. Nad rezultati deklic in dečkov sta navdušena njihova učitelja Silvia Šlibar ter Mitja Žnidaršič, ki pravi: »Po dveh letih odsotnosti tekmovanj so fantje izredno motivirani in veseli, da se lahko udeležujejo teh tekmovanj. V marcu nas čakajo še tekmovanja z mlajšimi dečki. Čestitke vsem nastopajočim in pohvala za trud in zagnanost.« Tekmovanja iz košarke, ki je potekalo 23. decembra, so se fantje tudi z veseljem udeležili in v šolo prinesli zlate medalje. 9. decembra pa so bili fantje na občinskem tekmovanju v nogometu zopet nepremagljivi in posegli po najvišjem odličju. Loti Mušinovič, 9. b OBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT V sredo, 30. 3. 2022, smo nekateri učenci OŠ Bistrica odšli v Tržič in se udeležili Občinskega otroškega parlamenta, ki ga je organizirala OŠ Križe. Na parlamentu je bilo prisotnih 20 učencev iz OŠ Križe, OŠ Tržič in OŠ Bistrica, njihovi mentorji, ravnateljice ali pomočnice ravnatelja ter župan Občine Tržič in direktor običnske uprave. Pogovarjali smo se o modernih problemih in vprašanjih, kot so: kakšni bodo poklici prihodnosti, kakšna je po našem menju dobra služba, kakšna je naša poklicna prihodnost ipd. Naša mnenja so bila različna, zato je bil pogovor pester. Na koncu nas je vse nagovoril župan ter nam predstavil nekaj največjih in uspešnih tržiških podjetij. Dogodek se nam je vsem vtisnil v spomin, hkrati pa so se stkala nova prijateljstva. Jaka Stritih, 8. b M., SC chHiclHl