! O. Ljudska knjižnica 429o TRŽIČ Nova organiziranost sindikata Sindikati kot sestavni del našega samoupravnega sistema imajo danes vse pomembnejšo vlogo, kar so potrdili tudi lanskoletni kongresi zveze sindikatov po republikah, pokrajinah in zvezni kongres. Minuli kongresi so sprejeli ustrezne sklepe o organiziranosti, nove statute in se opredelili do vseh najpomembnejših vprašanj ter na tej osnovi naložili organizacijam konkretne naloge. Občni zbori organizacij sindikata so po VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in po VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije postali izredno pomembna množična oblika za vključitev čim širših množic sindikalnega članstva pri uresničevanju interesov delavskega razreda. Na naših občnih zborih so člani sindikata ocenili delovanje osnovne organizacije sindikata v preteklem obdobju, sprejeli nova pravila osnovne organizacije, sprejeli letni delovni in finačni načrt za leto 1975 ter sprejeli potrebne odločitve za delegatsko sestavo in delovanje izvršnih odborov svojih osnovnih organizacij. V izvršne odbore OOS in njihove nadzorne odbore so bili izvoljeni: Predilnica Slabe Marjan — predsednik Cerovski Maks — namestnik predsednika Černilec Marija — sekretar Drobnič Jožefa Meglič Štefka Srečnik Brigita Valjavec Heda Nadzorni odbor: Frantar Ciril — predsednik Kranjc Ljudmila Milič Venčeslav Tkalnica: Povše Anton — predsednik Fornazarič Ivanka — namestnik predsednika Žepič Tončka — sekretar Janc Cvetka Rupar Anton Lavsegar Vili Kosmač Edi Nadzorni odbor: Cotič Jože — predsednik Košnjek Nada Novak Vinko Oplemenitilnica : Cebron Alojz — predsednik Primožič Milan — namestnik predsednika Bukovnik Vanja — sekretar Kogoj Metka — blagajnik Leban Dora Kovačič Josip Kališnik Franc Nadzorni odbor: Regajs Džuro — predsednik Kamič Vida Žnidarič Jože star. Konfekcija: Golmajer Mihaela — predsednik Vogelnik Anka — namestnik predsednika Pogačnik Amalija — sekretar Laibacher Draga Košir Ivana Erlah Alojzija Lahajner Jelka Nadzorni odbor: Boncelj Janez — predsednik Jezernik Mihaela Praprotnik Etelka Vzdrževalno energetski obrati: Bergant Alojz — predsednik Bahun Leon — namestnik predsednika Perko Pavel — sekretar Štamcar Marjan Pangeršič Vili Teran Bruno Rozman Danilo Nadzorni odbor: Vidic Stane — predsednik Ahačič Tomaž Bogataj Smiljan Skupne službe: Omerovič Hazim — predsednik Koder Drago — namestnik predsednika Valjavec Vilma — sekretar Brkljač Pavla — blagajnik Roblek Danilo Kavčič Janez Šega Milan Nadzorni odbor: Ropret Blaž — predsednik Babič Teja Hladnik Ivica Konferenco osnovnih organizacij sindikata BPT sestavljajo predstavniki izvršnih in nadzornih odborov vseh šestih novoizvoljenih OSS. Predstavnik konference je tov. Danilo Roblek, člani pa: Bergant Alojz Cotič Jože Drobnič Jožica Fornazarič Ivanka Golmajer Mihaela Kališnik Franc Leban Dora Omerovič Hazim Perko Pavel Pogačnik Malči Primožič Milan Rozman Danilo Slabe Marjan Valjavec Heda Valjavec Vilma Vogelnik Anka Žepič Tončka Konstituiranje Osnovnih organizacij sindikata v naši delovni organizaciji: Izvršni odbor sindikalne konference: Roblek Danilo, predsednik izvršnega odbora in konference Valjavec Heda, podpredsednik žepič Tončka, sekretar Za vsakokratnim izborom ustrezne teme za vsebino SZD želi Svetovna zdravstvena organizacija zbuditi pozornost svetovne javnosti na enega izmed zdravstvenih problemov, ki so posebno pereči ter je njih reševanje pomembno za izboljšanje zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer, v katerih živi prebivalstvo sveta. Od leta 1954 in vsa leta naprej se naša država pridružuje tej mednarodni zravstve-no-vzgojni akciji in so vsi dosedanji SZD v SR Sloveniji skrbno pripravljeni z bogatim gradivom domačih in tujih strokovna j kov. Svetovni dan zdravja (SDZ) v letu 1975 je posvečen eni izmed človeštvu najnevarnejših karantenskih bolezni z geslom »KOZE PRED KONČNIM IZKORENINJENJEM« Ta svetovni dan zdravja je pomemben z dveh strani: z ene stran pomeni pričetek zadjih ukrepov v boju za izkoreninjenje koz širom po svetu, z druge strani pa se — v širšem smislu začenja z njim novo obdobje v življenju in delovanju Svetovne zdravstvene organizacije. Popolna odprava koz bo pomenila enega izmed zgodovinskih mejnikov zdravstva, še pomembnejše pa je, da nam prvo vesoljno izkoreninjenje Cotič Jože, član Primožič Milan, član Parprotnik Etelka, član Rozman Danilo, član Nadzorni odbor sindikalne konference: Drobnič Jožefa, član Perko Pavel, namestnik Pogačnik Malči Mrak Tilka, blagajnik Brejc Jože, gospodar Za sodelovanje z društvom invalidov Tržič: Koprivnik Milan Komisija za ekonomsko in socialno politiko: Lavsegar Vili, član Pangeršič Vili, član Slapar Janez, član Valjavec Heda, predsednik Vogelnik Anka, član Komisija za telesno kulturo in rekreacijo: Logar Jože, član ene izmed hudih bolezni daje izreden zgled, kakšne ustvarjalne uspehe lahko dosežejo narodi, če se vzajemno lotijo skupnih naporov za boljše zdravje vseh ljudi. Ta izredni uspeh je bilo moč doseči, ker so številni narodi okrepili javno zdravstveno službo, zboljšali poročevalsko službo, disciplinirano izvajali postopke za imunizacijo ter razširili nadzorno službo nad nalezljivimi boleznimi. Ne malo zaslug pri tem pa imajo prebivalstvo, celotna javnost, druge strokovne službe in pa zdravstveno zavestni posamezniki, ki so s svojim sodelovanjem v veliki meri pomagali pri odkrivanju žarišč in pri izvajanju protiepi-demijskih ukrepov. To priliko smo izkoristili, da opozorimo našo javnost in vse odgovorne družbene dejavnike na najpogostejše nalezljive bolezni pri nas. V ta namen so naši strokovnjaki pripravili informativno gradivo z napotili, kako naj prebivalstvo sodeluje pri sanaciji našega okolja, pri zboljšanju higienskih razmer, ki so v veliki meri posredni vzrok še vedno številnim nalezljivim boleznim pri nas. Letošnij svetovni dan zdravja ima predvsem namen: — seznaniti prebivalstvo z napori, ki so jih vložile Sve- Lavsegar Lojze, član Omerovič Hazim, član Papov Jože, član Valjavec Vilma, član Teran Slavko, član Zupan Marjan, predsednik Komisija za izobraževanje in kulturo: Balantič Bojan, član Bogataj Smiljan, član Golmajer Mihaela, predsednik Košnjek Nada, član Stritih Srečo, član Nova organiziranost sindikata bo skladno z našo družbeno vlogo in zahtevami ustavnih izhodišč, s svojo aktivnostjo tudi v bodoče uresničevala svojo odgovornost za razvoj samoupravljanja. Le v skupnem delu in z napori nas vseh bomo lahko premagovali težave, ki nas še čakajo. zdravja tovna zdravstvena organizacija in države članice v boju proti eni najnevarnejših nalezljivih bolezni — proti kozam — tako da med uspehi lahko govorimo danes o era-dikaciji te klasične morilke človeštva. Za ta uspeh pa gre nemajhna zasluga sodelovanju družbenih služb in zavestnega prebivaltsva z zdravstvenimi oblastmi; — seznaniti javnost s potekom zadnje epidemije koz v Evropi, z epidemijo v Jugoslaviji. Te izkušnje pri zatiranju epidemije je potrebno razvijati za obrambo proti ravno tako nevarni karantenski bolezni — koleri, ki pomeni v naših sedanjih higienskih razmerah stalno grozečo nevarnost; — z akcijo Svetovnega dneva zdravja želimo podpreti programe splošne higienizaci-je in sanacije okolja, ki so že v teku — saj je urejeno in higiensko okolje eden od glavnih pogojev za uspešen boj proti vrsti nalezljivih bolezni; — podati prebivalstvu sliko o gibanju nalezljivih bolezni pri nas s posebnim opozorilom na številne črevesne nalezljive bolezni s kratkim opisom poteka bolezni, načina okužbe in prenašanja ter možnosti preprečevanja; — opozoriti starše in osebe, odgovorne za prehrano in zdravje zlasti otrok in mladi-dine v vzgojnovarstvenih ustanovah, celodnevnih šolah, internatih, počitiških kolonijah, (Nadaljevanje na 2. str.) Ob svetovnem dnevu Vsako leto 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja (SDZ), to je dan, ko je leta 1948 dobila veljavo ustava Svetovne zdravstvene organizacije. Delegacija zbora združenega dela Na 4. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, ki je bila 25. februarja 1975 so delegati razpravljali in sklepali o sledečem: 1. Podana je bila obširna obrazložitev osnutka proračuna in negospodarskih investicij občine Tržič za leto 1975. Na to točko je bila razprava iz katere je bilo zaslediti naslednje: Vprašanje: Dokaj nelogično je, da smo spričo tako razvite industrije dotirana občina. Že na osnovi lanskoletnih izkušenj bi morali v republiki iti v drugačno prerazporeditev sredstev. Razume se, da so dotirane pasivne in nerazvite občine, ne pa naša, iz katere se odliva precejšen del sredstev? Odgovor: Proračuni se financirajo iz davkov, v Tržiču pa ni razvite trgovine, kjer bi se oblikoval prometni davek, zato je sedanji način financiranja razumljiv, vendar problem ni izključno v tem, temveč bo republika slej ko prej morala spremeniti svoje stališče do takega načina financiranja oziroma zajemanja proračunskih sredstev in iti v prepo-razdelitev sredstev. Zaradi te nelogičnosti, ko naša občina spričo tako visokega narodnega dohodka na prebivalca, visoke stopnje zaposlenosti in sredstev, ki jih v okviru skupne porabe odliva izven občine, naj delegati republiške skupščine postavijo naslednje delegatsko vprašanje: »Kdaj se bo spremenil obstoječi način zbiranja proračunskih sredstev in prešlo na preporazdelitev, da ne bi pod datacijo zapadle take občine, ki imajo visok narodni dohodek na prebivalca in razvito industrijo?« Vprašanje: Zakaj je v predlogu proračuna predvidenih za »kmetijskega pospeševalca« ravno toliko sredstev kot v lanskem letu, ko je to delo opravljal direktor Kmetijske zadruge Tržič poleg svojega dela, čeprav se v letošnjem letu predvideva celo delovno mesto »kmetijskega pospeševalca«? Odgovor: Temu ustrezno se bo postavka v proračunu še zvišala, ker je bil ustrezen dogovor sklenjen kasneje, kot pa izdelan osnutek proračuna, o katerem se razpravlja. Delegatom so bili pojasnjeni vzroki, ki so privedli do prekoračitve sredstev. Zato je KS Kovor zaprosila skupščino, da pri dokončni sestavi sredstev za negospodarske in-vestciije upošteva predlog KS Kovor za kritje nastalih stroškov. KS — Lom pod Storžičem, je spričo stališča izvršnega sveta, da se dodatna sredstva za lomsko cesto zaradi pomanjkanja sredstev v proračunu zbero na drug ustrezen način (solidarnostna akcija — zaslužek enega delovnega dne tržiških delovnih organizacij) zaprosila, da se ta predlog upošteva in osvoji na vseh zborih delovnih ljudi in občanov kot tudi v delovnih organizacijah. KS Pristava prosi, da se v primeru neodobritve zaprošenih finančnih sredstev odobri vsaj garancija. Pripomba je bila, da bi pri določanju finančnih sredstev za KS Senično morali upoštevati nerazvitost kraja in slabo lego terena, kjer še vedno do nekaterih hiš ni mogoč dovoz z avtomobilom in bi bilo v tej krajevni skupnosti res težko zbirati krajevni samoprispevek. Predlog je bil, da bi se v bodoče tej krajevni skupnosti posvečalo več pozornosti in pomoči pri ureditvi kraja. Glede na sklep izvršnega sveta, da se bo financiranje ceste Retnje — Breg v okviru finančnih zmožnosti reševalo v naslednjem letu zanima KS Sebenje, če lahko dobi vsaj garancijo, da bo v naslednjem letu to res odobreno, da bo KS Sebenje imela prioriteto, kajti v nasprotnem primeru lahko zamre interes vaščanov do samoprispevka in nadaljnjega reševanja komunalnih problemov v tej krajevni skupnosti. Iz KS Križe, so opozorili skupščino na nujnost dokončne ureditve kanalizacije v Snakovem in ceste, ki je izdelana le do polovice, in izrazili upanje, da jim bo odobren še tisti del sredstev, za katerega so zaprosili. KS Leše zanima, če je občinska skupščina že kaj vplivala na republiko, da dokončno zagotovi sredstva tudi za podgorsko cesto? V zvezi s tem je bilo podano pojasnilo, da je po sestanku, ki je bil dne 21. 2. 1975 na Brezjah pri Tržiču (sklican z namenom, da se ponovno opozori na nujnost vprašanja te ceste) veliko več upanja na čimprejšnjo ugodno rešitev. Podano je bilo mnenje delegacije SGP Tržič, da se mora najprej zaključiti zazidalno območje Bistrice pri Tržiču, ki je kolikor toliko komunalno opremljeno, in šele nato odpirati nova gradbišča na območju Pristave, kjer bi bilo za komunalno opremljenost potrebnih še veliko sredstev. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se osnutek proračuna in negospodarskih investicij občine Tržič za leto 1975 v predloženi obliki posreduje v javno razpravo na zbore delovnih ljudi in občanov. 2. Sprejet je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Tržič s tem, da se v 16. členu 3. odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri predpisu višine davka v pavšalnem letnem znesku se obračunani davek po prednjem odstavku (glede na končne določitve davka v pavšalnem letnem znesku) zniža za 20 % zavezancem. moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let«. 3. Sprejeta je bila informacija o delovanju Skupnosti slovenskih občin v letu 1974. Potrjen je bil program delovanja Skupnosti slovenskih občin in njenih akcij za leto 1975. Pristopi se k podpisu dogovora o financiranju dejavnosti Skupnosti slovenskih občin v prihodnjem obdobju. 4. Podana je bila informacija o poteku priprav za dokončno rešitev vprašanja ureditve in namembnosti stavbe bivše Bračičeve šole v Tržiču. 5. Volitve in imenovanja V svet Ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj, se imenuje tov. Bizjak Anka, referentka za dopolnilno izobraževanje pri enoti Poziv temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da naročijo glasilo skupščine SRS Slovenije za delegacije in delegate. Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo, delo v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet rapravljanja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih Zavoda za kulturo in izobraževanje. Ker je tov. Danici Mešič zaradi odhoda na drugo delovno mesto prenehaio delegatsko razmerje v skupni delegaciji s področja državne uprave, družbenopolitičnih organizacij in društev za zbor združenega dela SRS, se za člana omenjene skupne delegacije izvoli tov. Janko Justin, dosedanji namestnik člana, zaposlen v AMD Tržič, za njegovega namestnika pa tov. Marjeta Erjavec, zaposlena v upravnem organu SO Tržič. Tov. Katja Peče iz Ljubljane, je bila izvoljena za sodnico občinskega sodišča v Kranju. Tov. Marko Prezelj iz Kranja, je bil izvoljen za predsednika splošnega sodišča združenega dela za Gorenjsko s sedežem v Kranju. Skupščina občine Tržič, soglaša z imenovanjem tov. Edgarja Vončine, dipl. iur., dosedanjega direktorja strokov- organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosi dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo in obveščenost, sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosit dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničujejo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbeonpolitič-nih organizacij, občinske (Nadaljevanje s 1. str.) na pomen splošne higiene, osebne higiene in higienskih navad v boju proti nalezljivim boleznim (boleznim umazanih rok). Vse to spada v splošno vzgojo slehernega občana, obenem pa pomeni važen del zdravega načina življenja; — informirati in pridobiti pedagoške delavce, da v okviru raznih učnih predmetov razpravljajo o svetovnem problemu karantenskih bolezni in protiepidemskih ukrepih v svetu ter o stalnih nalogah v preprečevanju nalezljivih bolezni pri nas; — v obravnavanju programa za narodno obrambo in obveznosti prebivalstva je ne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj, za vodjo strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti. V svet osnovne šole heroja Bračiča Tržič sta bila imenovana: ing. Janez Grm, stanujoč v Bistrici, Jože Štular, stanujoč v Kovorju. Delegatsko vprašanje in odgovor Vprašanje: Delegat iz KS Bistrica je zaprosil skupščino za posredovanje glede močnega ropota v Ročevnici, ko trenirajo moto-kros. Odgovor: S strani AMD, je bilo dano pojasnilo, da sta bila doslej le dva treninga organizirana preko AMD, ostalo pa je bilo neorganizirano, vendar so zagotovili, da bodo čim bo mogoče organizirali treninge v Podljubelju. skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo in sicer toliko izvodov, kolikor jt po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihove skupnosti in delegacij. »Poročevalca« naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša din 80. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po 3 din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov. Predsedstvo Skupščine SR Slovenije Izvršni odbor republiške konfrence socialistične zveze Slovenije Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije treba poseben poudarek dati pojavu in nevarnosti, ki jo pomenijo nalezljive bolezni v izrednih življenjskih razmerah (vojna, naravne katastrofe ipd.); — pridobiti zdravstvene delavce, da v vsakdanjem stiku z bolniki kakor tudi v zdrav-stvenovzgojnih programih posvetijo posebno pozornost vsebini in namenu SZD; — da bi se prebivalstvo močneje angažiralo proti ugotavljanju in odstranjevanju higienskih pomanjkljivosti v neposrednem okolju kakor tudi na delovnih mestih, v prostorih javnega zbiranja ter v obratih gostinske in trgovinske mreže. Ob izidu glasila za obveščanje delegacij in delegatov Biro za informiranje SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE nam je poslal naslednji poziv, katerega v celoti objavljamo: Ob svetovnem... Kaj dela in kaj bo delal mini računalnik V okviru organizacijskega oddelka je organizirano tudi delovno področje, ki vsebuje razvoj in vpeljavo računalniške obdelave naših poslovnih dogovorov in hkrati tudi. redno obdelavo že razvitih in osvojenih delovnih področij. Ko smo se odločali o nakupu računalnika, pregledovali in usklajevali možnosti z željami, je organizacijski oddelek pripravil prioritetni plan obdelav. Prva naloga, za katero se je odločilo vodstvo OZD, je s komercialnega področja, nekoliko bolj natančno povedano; prične se z oddajo gotovih izdelkov v skladišče gotovih izdelkov, konča pa z oddajo naših izdelkov kupcem. Ta naloga že dalj časa v predlaganem in sprejetem obsegu nemoteno teče. Vsebuje kakor rečeno, problematiko komercialnega področja. Organizirani datoteki proizvodov in kupcev omogočata dnevna, mesečna in letna poročila o skladišču gotovih izdelkov (prevzem, izdaja, zaloga), fakturiranje s potrebno fakturno dokumentacijo in statistiko, posebej obdelujemo prodajo v trgovini (fakturiranje, obračun elementov kalkulacije, prometni davek, marža, itd.). Poleg rednih obdelav pripravljamo občasno različna poročila na željo in za potrebe komercialnega sektorja, ta so predvsem prodaja po področjih, prodaja po artiklih, zlasti za potrebe analize trga. Druga naloga, ki obsega nekoliko občutljivejše področje, obravnava pa poslovne dogodke proizvodnje, je v pripravi od lanske zadnje četrtine leta in se bo nadaljevala, najverjetneje še v naslednje leto. Razvoj in vpeljava omenjene naloge je neposredno povezana z vrsto vprašanj, ki nikakor niso obrobnega pomena, niso pa strogo računalniškega značaja. Organiziranje temeljnih organizacij združenega dela predstavlja osnovo in izhodišče za vrsto rešitev in za način pristopa oziroma točnejše definiranje same naloge. Skopo povedano, vsebovala bo naslednja področja: materialno planiranje, planiranje in izkoriščanje proizvodnih kapacitet, kalkulacije, delovni nalogi in področja, ki neposredno sledijo iz delovnega naloga (nedokončana proiz- vodnja, zastoji, obračun proizvodnje, itd.). Poleg naštetega bodo še možne različne občasne obdelave s področja uporabe metod operacijskega raziskovanja, ki jih imamo že pripravljene, vendar jih v praksi še ne uporabljamo. Naštete naloge zahtevajo zaradi naših skromnih računalniških kapacitet popolnoma specifične pristope in izvirne rešitve; vrsto nalog, zlasti uporaba metod operacijskih raziskav, niti ne bo možno reševati v obstoječih razmerah, temveč bomo morali navezati stike z močnejšimi računalniškimi centri. To je kratka informacija o drugi nalogi, ki bo uspešno razvita le ob sočasnem reševanju nalog, ki niso izključno računalniške narave, so pa z računalniškim področjem tesno povezana. Omenjeno delo je sestavni del zadolžitev treh operaterk (do začetka letošnjega leta dveh), enega programerja, za vodjo oddelka pa predstavlja delo na razvoju in vpeljavi nalog le del zadolžitev. Oddelek je prostorsko zelo utesnjen (to ni le problem organizacijskega oddelka, temveč tudi ostalih sektorjev, oddelkov, itd.), s tem mu je onemogočen kakršenkoli nadaljnji razvoj, kadrovsko je skromno zaseden, še zlasti, če upoštevamo naloge, ki jih razvijamo ali pa jih bomo razvijali. Naš razgovor V našem podjetju so bili v mesecu februarju izvoljeni novi izvršni odbori OOS (osnovnih organizacij sindikata) po delovnih enotah, v mesecu marcu pa je bila konstituirana tudi konferenca osnovnih organizacij sindikatov BPT. O tem, kako bo potekalo delo v novi obliki organiziranosti, smo vprašali predsednika konference OOS in predsednike izvršnih odborov OOS v delovnih enotah, z namenom, da o bodočem delu sindikata seznanimo vse člane kolektiva ter jih zainteresiramo za sodelovanje. Najprej sem se pogovarjal s tov. Danilom Roblekom, predsednikom Konference osnovnih organizacij sindikata našega podjetja: »Delo bo potekalo drugače kot v stari obliki organiziranosti, saj smo delavci izvolili 6 samostojnih organizacij, ki bodo ločeno in samostojno razpravljale o vseh važnejših vprašanjih v njihovih enotah. Samostojno bodo razpolagale tudi z delom prispevane članarine, in sicer v višini 40 %, 10 % odstopajo Konferenci osnovnih organizacij sindikata BPT, 50 % pa sindikalne organizacije odvajajo Občinskemu sindikalnemu svetu. S tem denarjem Občinski svet ne razpolaga sam, ker del sredstev odvaja republiki in federaciji. Vsaka OOS je na občnem zboru sprejela finančni načrt za leto 1975, po katerem bodo koristili finančna sredstva, kakor je določeno; za izlete, za naročnino Delavske enotnosti, za letno konferenco, obisk bolnikov, za šport in rekreacijo itd. Konferenca osnovnih organizacij sindikata, kot sem že omenil, razpolaga z 10 % denarja od sindikalne članarine in z dotacijo podjetja. Za akcije, ki bodo potekale v okviru celotnega podjetja, bo še vedno odgovarjala konferenca osnovnih organizacij in jih bo v celoti tudi financirala. Med te spadajo: obdaritev delavk za dan žena, brezplačen letni oddih za socialno ogrožene člane kolektiva, tekstiliade in podobno. Da bodo osnovne organizacije po obratih lahko uspešno koordinirale, je porok v tričlanskih skupinah, ki so iz izvršnih odborov izvoljene v konferenco osnovnih organizacij, katera šteje 18 članov, ta pa je izmed svojih članov izvolila izvršilni odbor sindikalne konference.« Hazim Omerovič, kadrovik v našem podjetju, je predsednik OOS skupnih služb. O novi organiziranosti sindikata in njegovem bodočem delu je povedal tole: »Reorganizacija sindikata je odraz boja delavskega razreda skozi zgodovino delavskega gibanja. Pridobitev je zlasti v tem, da je neposredni proizvajalec dobil večjo vlogo in odgovornejše naloge s tem, da je reorganiziral delo do najmanjših celic. Odbor naše enote se je konstituiral. V pripravi je finančni načrt in program dela za letošnje leto, ki bo zajemal predvsem poglabljanje samoupravljanja ter vzgojno izobraževalne akcije članov sindikata. Posebno pozornost bomo posvetili ustanavljanju TOZD (temeljnih organizacij združenega dela) v naši OZD. Organizirali bomo ekskurzijo s tovariškim srečanjem in izmenjali delovne izkušnje. Priredili bomo nekatere športne akcije, predvsem v naslednjih disciplinah: smučanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu in balinanju.« Mihaela Golmajer je predsednica OOS v konfekciji: »10. marca smo se sestali vsi odbori osnovnih organizacij našega sindikata. Sklenili in podpisali smo sporazum o ustanovitvi konference osnovnih organizacij sindikata BPT. Nalog, ki smo si jih zadali, je vsekakor več; predvsem pa mora biti več sodelovanja med člani sindikata. Tolmačenje nalog se mi zdi najvažnejše, kajti če vsak delavec pravilno razume pravice in dolžnosti, se sporazumno lahko rešijo vsa morebitna nesoglasja. Delavke so na delo prejšnjega odbora imele nekatere upravičene pripombe pa tudi več neopravičenih. Upam, da bo delo nove OOS, čeprav odgovornejše, omogočilo boljšo povezavo med delavci. (Nadaljevanje na 4. strani) Naš razgovor (Nadaljevanje s 3. strani) 00S se v konfekciji še ni konstituiral. Razdelili smo si le naloge, zato podrobneje še ne morem govoriti o bodočem delu in načrtovanju akcij. Dobro se zavedam odgovornosti, ki so mi jo zaupali člani sindikata, zato bom skušala z delom upravičiti njihovo zaupanje.« Predsednik Izvršilnega odbora v predilnici je Marjan Slabe. Tudi njega sem povprašal, kako si zamišlja delo novoizvoljenega odbora sindikata: »Brez dobre volje in seveda finančnih sredstev se da malo narediti. Pripravljeni smo delati, denar bomo pa porabili za najnujnejše. 40 % od pobrane članarine bomo namenili predvsem za organizacijo poučne ekskurzije, tako da bomo koristno združili s prijetnim. Pomagali bomo tudi socialno ogroženim in našim zaposlenim delavkam — materam, ki imajo številno družino. Naš odbor se še ni konstituiral, izvoljeni smo bili le člani odbora. V bodoče bi radi priredili par predavanj z družbenopolitično tematiko pa tudi na izpopolnjevanje in izobraževanje ne smemo pozabiti. Naš odbor se zaveda, da bomo le s tesnim sodelovanjem vseh članov dosegli cilj — čim uspešnejše delovanje. Anton Povše — predsednik OOS v tkalnici, je na zastavljeno vprašanje takole odgovoril: »Novo organiziranost sindikata si predvsem zamišljam z več samouprave in obenem večjo odgovornostjo vseh članov sindikata, posebno pa izvršnega odbora. Finančna sredstva, ki jih bomo s prispevano članarino pridobili, je treba v raznih oblikah dati nazaj delavcem, ne pa samo posameznikom, razen morda v nekaterih izjemnih primerih. Ker je bil naš odbor pred kratkim izvoljen, se še nismo konkretno posvetovali, zato nimamo delovnega programa odbora. Ker so člani sindikata vsi delavci, ki so zaposleni v tkalnici, je potrebno, da tudi vsi sodelujejo z odborom, kajti le tako bodo ustvarjeni pogoji za uspešno delo naše OOS.« Alojz Cebron je bil izvoljen za predsednika OOS v opleme-nitilnici. Delo novoizvoljenega odbora si predstavlja takole: »Današnja sindikalna organizacija je res dobila tisto vlogo, ki ji pripada in za katero se člani sindikata borimo že dalj časa. Ker ima neposredni proizvajalec v samoupravljanju vedno večji vpliv, bo tudi naloge lažje izpolnjevati. Naloge našega odbora so, da skrbimo za boljše pogoje dela na delovnih mestih in seveda tudi za delavčevo rekreacijo. Takoj, ko je bil naš odbor izvoljen, smo se konstituirali in se pogovorili o bodočem delu. Glede finančnih sredstev, ki nam po novi organiziranosti pripadajo, je bil naš odbor mnenja, da bi bilo ta sredstva treba porabiti tako, da bi delavec dobil res tisto, kar mu sindikalna organizacija lahko nudi. V načrtu imamo najprej organizacijo izleta, ker ga lani nismo izvedli. V kolikor bi delavci pokazali zainteresiranost za delo na področju športa in rekreacije, bi tudi tu nudili vso možno pomoč. OOS oplemenitilnice oziroma njen izvršni odbor se bo trudil, da bi potrebam in željam delavcev ugodil, obenem se pa moramo vsi dobro zavedati, da brez sodelovanja vseh članov delo odbora in celotne organizacije sindikata ne bo moglo ugodno potekati.« V V. delovni enoti je bil za predsednika izvoljen Alojz Bergant. Tudi zadnjemu sogovorniku sem zastavil isto vprašanje: »Prvič aktivno sodelujem v sindikatu, zato nimam izkušenj. Ko so me izvolili v odbor OOS V. delovne enote, sem odgovorno nalogo sprejel, ker se zavedam, da moramo tudi neposredni proizvajalci aktivno sodelovati tako v organih upravljanja, kot tudi v sindikatu. Novoizvoljeni odbor se še ni sestal, toda referent za šport in rekreacijo tov. Bruno Teran je že predvidel delo članov na tem področju. V ožjem odboru za šport in rekreacijo naj bi bili člani, ki bi skrbeli za organizacijo strelskih tekmovanj, merjenju sil v kegljanju in smučanju ter morda še v kaki drugi športni panogi. V načrtu imamo tudi organizacijo ekskurzij in vsaj enega izleta v letošnjem letu. Povezava med OOS bi morala biti zagotovljena na več področjih. Sicer je bila izvoljena Konferenca OOS, vendar se mi zdi potrebno, da bi se predstavniki vseh šestih odborov večkrat posvetovali o skupnih akcijah.« G. F. Tujke Analiza razčleniti, razstaviti, razčlenitev kake enote ali celote na njene dele, sestavine Analogen podoben, soroden predmet, primer dogodek . .. Anarhija brezvladje, stanje v družbi brez zakonov, oblasti, nered, zmeda, neurejenost Aneks dodatek, dostavek (npr. k pogodbi), priloga, priključek, privesek Angažma najetje, nastavitev, sprejem v službo, pogodba, dogovor za službo, npr. igralca za gledališko upravo, zavzemanje za kaj Animàcija oživljanje, vzpodbujanje, navdušenje, živahnost Anomalija nepravilnost, izjemnost, posebnost, odklon od splošnega pravila ali zakona Anonimen neimenovan, brezimen, nepodpisan, neznan Antagonist nasprotnik, tekmec Anuiteta letnina, letni obrok, letno vplačilo ali odplačilo, letni dohodki Anulirati uničiti, razveljaviti, izbrisati, odpraviti Apelirati klicati, pozivati, opozarjati na kaj, vabiti, prositi za kaj, pritožiti se na višjo oblast Aproksimacija približnost, približna vrednost, cena, račun Arbitraža razsodišče, razsodba takega razsodišča, razsojanje, to je reševanje raznih sporov na miren način, z arbitražnimi sodišči, preprodajanje vrednostnih papirjev in valut, vrsta borzne špekulacije z izkoriščanjem razlik v borznih tečajih na raznih tržiščih Aristokratizem ohola domišljavost in prezir do ljudstva Armirani beton z železno konstrukcijo utrjeni beton, okrepiti, utrditi povečati moč ali nosilnost, dati med beton železo Aroganca ošabnost, oholost, objestnost, predrznost, brezobzirnost Arondacija zaokrožiti, zaokroževanje, zaokrožitev, zlasti razdrobljenih zemljišč (agrotehnični ukrep, s katerimi se ustvarja enoten zemljiški kompleks) Asanàcija izboljšanje nezdravih zdravstvenih, zlasti javnih higienskih razmer Alternativa (navadno nujna) izbira med dvema možnostima, ali — ali Naši upokojenci... življenje nikoli ne ubira ravnih, položnih poti; kakor potok marsikatero čer zaobide, se ji izogne, včasih pa brezglavo zgrmi čez pečine, ki se mu zoperstavljajo. Takšna je življenjska pot vsakogar, tudi Francke Gašper, ki začasno stanuje v Dvorjah pri Trefaltovih, samo da je bila njena mladost težja od naše — nas mlajših. »Kako, da vas srečam v Cerkljah, ko ste pa vendar delali in živeli v Tržiču?« »Sama imam sicer tri otroke, ki pa varstva niso več potrebni. Vsi so že odrasli in pri kruhu. Tov. Mito Trefalt je iskal mlajšo upokojenko, ki bi bila pripravljena paziti tri otroke, Spelo in Nežo ter večjega fantiča. Rada sem se odzvala vabilu in se za pet dni na teden preselim v Dvorje 88, kjer se prav prijetno počutim, saj se prav dobro razumemo.« »Včasih je bil boj za kruh težji, bolj zagrizen, zato me zanima, kje in kako ste preživeli svojo mladost?« »Rojena sem bila v Rakit-nem 2. aprila 1920. leta. Deset otrok oziroma sirot se je rodilo mojim staršem, saj je bil oče kar trikrat v Ameriki, kjer je iskal boljši zaslužek. Mati in oče sta začela svoje skupno življenje tako rekoč iz nič. Sele, ko se je oče ves zgaran vračal iz tujine, sta lahko postavila streho nad glavo in kupila 17 ha zemlje. Ko smo otroci odraščali, smo morali drug za drugim s trebuhom za kruhom.« »Kako je potekalo vaše življenje, ko ste odšli od doma?« »Moje prvo službeno mesto je bilo v Borovnici. Morala sem prijeti za vsakršno delo, saj se je takratni lastnik ukvarjal z kmetijo in gostinstvom pa še pekarijo je imel. To delo je bilo zame prenaporno, zato sem se zaposlila v Kranju pri Grčmanu, 1940. leta pa sem nastopila službo natakarice v radovljiškem Grajskem dvoru pri takratnem oskrbniku Kokalj Milanu. Istega leta sem se preselila v Tržič, kjer sem se zaposlila v današnji Lepenki.« »Kdaj ste se zaposlili v naši tovarni in kje ste delali?« »V BPT sem prišla 1958. leta. Vseskozi do upokojitve sem delala v belilnici na delovnem mestu pri razpenjal-nem sušilniku in pri pregle-dovalnih mizah kot kontro- lorka tkanin. Delala sem pač v tistih letih, ko je našemu podjetju kaj slabo šlo. Skoraj na dnevnem redu so bile premestitve, če je bil kdo bolan ali imel dopust, a zato, če sem morala delati na težjem delovnem mestu, ni bilo niti »ficka« več plače. Prav zaradi slabega letnega povprečja imam sedaj tudi dokaj nizko pokojnino.« »V štirinajstih letih dela v enem obratu se marsikaj zgodi, verjetno se spomnite kakšnega dogodka, ki vam je ostal posebno v spominu.« »Včasih kot menda še danes smo v tovarni reševali stanovanjske probleme tudi tako, da smo dobivali delavci določeno posojilo za adaptacijo in nakup stanovanja. Posojilo je bilo možno dobiti tudi za individualno gradnjo hiše. Za takšno posojilo sem zaprosila tudi jaz. Parcelo smo kupili v Žiganji vasi. Vse dokumente od lokacijskega dovoljenja do gradbenega načrta in raznih potrdil sem morala prinesti v tovarno. Ni se mi zdelo prav, da so nekateri delavci, ki sploh niso prinesli dokumentov, dobili več posojila kot jaz. Vsekakor je bila delitev pravičnejša kasneje, saj sem dobila posojilo še dvakrat, skupaj 4,5 milijona dinarjev.« »Česa si v svojem življenjskem popoldnevu najbolj želite?« »Če ni sloge, tudi volja do dela ni velika in nemogoče je nekaj ustvariti, zato želim, da bi moji otroci živeli v slogi in da bi imeli vsak svoje toplo domače gnezdo. Pa še to! Omenila sem že, da gradimo stanovanjsko hišo v Žiganji vasi, ki pa ob današnji draginji nikakor noče biti goba — vsaj po rasti ne. Želim, da bi se vendarle že enkrat vselili v svoje lastno stanovanje.« Obilo zdravja in skorajšen topel dom ji želimo tudi mi. F. G. XVII. teksliliada na Golleh čeprav je že kazalo, da bo zaradi muhaste zime letošnja TEK-STILIADA šele 26. aprila na Okrešlju, je vendarle zima nekaj dni pred uradnim nastopom pomladi pokazala, da se še ne poslavlja in je natresla precejšnjo količino snega, posebno v višjih legah; s tem pa omogočila organizatorju Tovarni modne konfekcije »Toper« iz Celja izvedbo tradicionalne XVII. TEK-STILIADE — tekmovanja slovenskih tekstilcev v veleslalomu. Tekmovanje je bilo v petek, 21. marca, na smučiščih smučarskega centra Golte nad Mozirjem, udeležilo pa se ga je skupno 575 tekmovalcev iz 46 TOZD, kar je rekordno število. Kot običajno so tudi tokrat organizatorji pripravili tri proge. Na prvi, ki je bila dolga 900 metrov, imela 30 vratič in višinsko razliko 250 metrov, so tekmovali mlajši člani; na drugi progi z dolžino 450 metrov, višinsko razliko 190 metrov in 20 vratci, so merili svoje smučarske sposobnosti starejši člani in mladinci; tretja, najkrajša proga, ki je imela 16 vratič, dolžino 380 metrov in višinsko razliko 180 metrov pa je bila pripravljena za seniorje, članice in mlajše članice. Žal vreme organizatorju in tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je prireditev motila zelo gosta megla, tako, da je bila vidljivost izredno majhna, kar je imelo za posledico veliko padcev, odstopov in diskvalifikacij zaradi zgrešenih vratič. Pa tudi sicer sta megla in tekstiliadi, kar pa je zahtevalo od naših najboljših tekmovalcev precej zbranosti in dobre vožnje, čeprav vemo, da to ni bilo ravno lahko, posebno še, če upoštevamo, da skupnih priprav zaradi pomanjkanja snega sploh ni bilo. že po prvih startih je blio očitno, da je konkurenca v vseh skupinah dokaj močna, vendar smo po uspešni vožnji nekaterih naših tekmovalcev, že lahko pričakovali, da bo ekipna uvrstitev tudi letos dobra. V končnem seštevku se je izkazalo, da so bila naša pričakovanja pravilna, saj je ekipa v postavi: Dolžan Marjeta, Lang Vili, Ahačič Janez, Teran Bruno in Čarman Jože osvojila prvo mesto s časom 3:35,23, kar je za 17,47 sekunde boljše od drugouvrščene ekipe Tekstilnega centra Kranj. Naši naj- Bruno Teran je upravičeno nasmejan Tekmovalci po prihodu na spodnjo postajo žičnice hladno vreme vplivala na razpoloženje tekmovalcev ter na običajne zagrizene borbe za desetinke sekunde. Iz našega podjetja se je za tekmovanje prijavilo kar 55 smučarjev, ki so šli na TEKSTILIADO v petek zjutraj s tovarniškim avtobusom. Po prihodu na Golte so mnogi še zadnjič pregledali svoje smuči, jih namazali ter se podali na start, ki je bil na vseh treh progah ob 10. uri. Tisti, ki so imeli dovolj časa, da so si pred startom progo še ogledali, ostali pa so to »nalogo« opravili kar takrat, ko so se med vratci že borili za čim-boljši čas. Seveda je imela taka »vožnja v neznano« v dosti primerih za posledico zgrešena vratiča ali neprijeten padec. Člani naše ekipe so morali braniti prehodni pokal, ki so ga prejeli na lanski hujši tekmeci iz dosedanjih tekstiliad — ekipa MTT iz Maribora je zasedla tretje mesto. Med posamezniki je od naših tekmovalcev posegla po najvišjem mestu Marjeta Dolžan, ki je z visoko startno številko 142 premagala vse mlajše članice; izkazala se je tudi Nina Ahačič, ki je s številko 165 zasedla odlično 4. mesto. Pri seniorjih je bil od naših najbolje uvrščen Vili Lang na 4. mestu, med prvimi desetimi pa sta bila še Primožič Slavko in Ropret Blaž (9.—10. mesto). V skupini starejših članov je nastopilo 16 naših tekmovalcev, najbolje pa sta se izkazala Ahačič Janez, ki je osvojil drugo mesto z minimalnim zaostankom 0,22 sek. za zmagovalcem in Čadež Slavko, ki je kljub zelo visoki startni številki 159 (za njim so startali le še trije tekmovalci) zasedel 5. mesto. Med prvimi desetimi sta bila še Frantar Ciril (9. mesto) in Šarabon Marjan (10. mesto). (Nadaljevanje na 6. str.) Del naše ekipe pred hotelom na Golteh XVII. tekstiliada... (Nadaljevanje s 5. str.) V skupini mlajših članov je uvrstitev tekmovalcev nekoliko slabša kot smo vajeni iz prejšnjih tekmovanj, saj sta med prvimi desetimi le Teran Bruno (8. mesto) in Carman Jože (9. mesto). Naši mladinci (3 prijavljeni) so bili tokrat brez uvrstitve, ker sta dva zamudila start misleč, da tekmujeta na progi za mlajše člane, dejansko pa so vozili mladinci na progi za starejše člane; eden izmed mladincev pa je med tekmovanjem odstopil. Marjeta Dolžan sprejema pokal za osvojeno I. mesto Rezultati: STAREJŠE CLANICE: 1. Rojs Inge MTT 31,30 2. Praprotnik Marija Almira 32,73 3. Mlakar Jasna MTT 33,96 Naših tekmovalk tu ni bilo. MLAJŠE CLANICE: I 1. Dolžan Marjeta BPT 31,33 2. Bajželj Alenka Vezenine 32,06 3. Lapun Marina Tekstilindus 32,34 4. Ahačič Nina BPT 32,99 24. Jereb Bernarda BPT 42,60 46. Valjavec Vilma BPT 1.36,95 Skupno je bilo uvrščenih 47 dve pa sta bili diskvalificirani. tekmovalk, 26 jih je odstopilo, SENIORJI: 1. Pogačnik Jože Veletekstil 27,08 2. Uršič Dominko Toper 28,20 3. Franko Andrej šešir 28,31 4. Lang Vili BPT 29,33 9. Primožič Slavko BPT 32,90 10. Ropret Blaž BPT 33,00 11. Bogataj Milan BPT 34,20 16. Švab Viktor BPT 35,20 22. Jančič Janko BPT 37,50 30. Dornik Mirko BPT 39,20 STAREJŠI ČLANI: 1. Gorjanc Janez Odeja 36,77 2. Ahačič Janez BPT 36,99 3. Vrečar Bogo Metka 37,07 5. Čadež Slavko BPT 37,41 9. Frantar Ciril BPT 38,85 10. Šarabon Marjan BPT 38,92 30. Zaletel Cveto BPT 44,03 32. Švab Jaka BPT 44,27 41. Jezernik Franc BPT 45,23 46. Jagodic Janko BPT 46,86 48.—49. Oman Ciril BPT 47,17 48.—49. Rustja Jelko BPT 47,17 55. Dobrlet Vinko BPT 48,43 57. Špendal Janko BPT 48,90 66. Lavsegar Vili BPT 51,99 73. Meglič Stane BPT 53,59 74. Lavsegar Jože BPT 54,30 Skupno je bilo uvrščenih 92 tekmovalcev, odstopilo 15, 6 pa diskvalificiranih. MLAJŠI ČLANI; 1. Zupan Miha Sukno 51,72 2. Šmid Aleš Sukno 52,15 3. Bokal Marko Veletekstil 52,70 8. Teran Bruno BPT 58,59 9. Carman Jože BPT 58,89 19. Laibacher Janez BPT 1.09,61 20. Štamcar Marjan BPT 1.09,68 22. Furlan Janez BPT 1.09,87 24. Bukovnik Jože BPT 1.10,18 25. Lavsegar Lojze BPT 1.10,29 27. Teran Slavko BPT 1.10,52 35. Lovrenčak Alojz BPT 1.15,13 37. Meglič Marjan BPT 1.16,19 51. Janc Janez BPT 1.22,12 74. Bergant Borut BPT 1.34,70 89. Dolinar Stane BPT 1.45,56 95. Ahačič Štefan BPT 1.58,02 96. Gaberc Franc BPT 1.59,09 Skupno se je uvrstilo 113 tekmovalcev, 30 jih je odstopilo, 16 pa je bilo diskvalificiranih. Od naših sta bila diskvalificirana Ferlič Franc in Aljančič Franc, odstopil pa Oman Stane. EKIPNO: 1. BPT, Tržič 3.35,23 2. Tekstilni center, Kranj 3.52,70 3. MTT, Maribor 4.01,47 4. Veletekstil, Ljubljana 4.04,93 5. Toper, Celje 4.05,72 6. IBI, Kranj 4.12,29 7. Tekstilindus, Kranj 4.12,93 8. Gorenjska predilnica, Šk. Loka 4.13,43 9. Sukno, Zapuže 4.22,91 10. Svila, Maribor 4.32,18 Sledijo pa še: Svilanit Kamnik, Modna hiša, Vezenina Bled, Metka Celje, Prebold, Verna Maribor ter Almira Radovljica. Ostala podjetja ekipne uvrstitve nimajo. Naša ekipa je tako že drugič zapored osvojila prehodni pokal, za osvojeno prvo mesto pa prejela še lep kristalni pokal v trajno last. Ce ocenimo nastop naših tekmovalcev na XVII. Tekstiliadi, lahko rečemo, da je bil le-ta uspešen, pa čeprav kot posamezniki tokrat nismo posegali po naj višjih mestih, a vendar ne gre prezreti dejstva, da je štelo to tekmovanje tudi za kategorizacijo, kar pomeni boljše startne številke na naslednji tekstiliadi, ki jo bo organiziral Novoteks iz Novega mesta. Od vseh naših uvrščenih je »pridirkalo« razred 36 tekmovalcev, le pet mlajših članov je ostalo brez razreda. Organizator je pripravil za prvouvrščene tekmovalce kristalne pokale, za vse ostale pa lepe praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja — udeleženke tekstiliade. Razglasitev rezultatov je bila pri hotelu na Golteh; za čimbolj slovesno podelitev pa je poskrbelo tudi vreme, ki se je kmalu po tekmovanju izboljšalo in je tako zaključni del prireditve potekal v lepem in sončnem vremenu. Ob koncu je treba izreči še zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je tekmovanja lahko udeležilo toliko naših smučarjev; članom ekipe, ki je osvojila prvo mesto pa iskrene čestitke. Kaj menijo o svojem nastopu, o tekmovalnih pogojih in organizaciji tekstiliade smo vprašali nekatere člane naše zmagovalne ekipe. Marjeta Dolžan: »Proga sploh ni bila težka, motila je le megla. Konkurenca je vsako leto hujša pa tudi žensko zastopstvo številnejše. Na tekstiliadah sem tekmovala že devetič in tokrat na Golteh prvič zmagala. Prvega mesta sploh nisem pričakovala, zato sem bila uspeha toliko bolj vesela. Za ekipno uvrstitev, to je osvojitev pokala se nisem bala, saj imamo dosti dobrih smučarjev. Organizacija tekmovanja je bila kljub slabim vremenskim pogojem primerna. Želim, da bi ekipno kot tudi v posamični konkurenci v bodoče dosegli še take uspehe. Tekmovanja se bom z veseljem udeleževala še naprej.« Janez Ahačič: »Zame je uvrstitv več kot odlična z ozirom na to, da skoraj nič nismo trenirali. Naša starostna skupina (od 33—45 let) je kaj številna in kvalitetna, zato sem 2. mesta še bolj vesel. Že samo tržiško Janez Ahačič se namerava še udeleževati tekstlliad skupino je težko premagati, kaj šele vso konkurenco, ki nastopa na tekstiliadi. Proga je bila za 208 tekmovalcev res odlično pripravljena, saj smo vsi, tudi tisti z visokimi štartnimi številkami, imeli iste tekmoavlne pogoje. Organizacija je bila torej s tehnične strani dobra, motilo je le megleno vreme. Organizacija razglasitve in podelitev nagrad je bila slaba, saj se je vse trlo na enem kupu — nagrajenci in nagrade. Upam, da bomo tudi v naslednjem letu tako uspešni in prehodni pokal osvojili v trajno last, saj imamo za to dobre pogoje, ker bomo na osnovi letošnjih rezultatov imeli ugodne štartne številke. Treninge bi bilo v bodoče treba bolje organizirati, kajti le tako bomo v ostri konkurenci posegli po dobri uvrstitvi.« Vili Lang: »Z uvrstitvijo sem nadvse zadovoljen, saj je bila naša skupina (člani stari nad 45 let) kaj številna — štela je 60 tekmovalcev. Računal sem, da se bom dobro uvrstil, ker tekmece že dolgo poznam. Vsi smo imeli težave s progo, ki je bila sicer odlično pripravljena, vendar zavita v meglo. Prireditelj TOPER Celje je imel srečo z novozapadlim snegom, zato je bilo progo lažje pripraviti, kot pred kratkim, ko so tereni še kazali rebra. Osvojena pokala, za katera se je bilo treba pošteno potruditi V tretje gre rado, zato si najbolj želim, da bi bilo tudi takrat tako, namreč, da bi še tretjič osvojili prehodni pokal, saj bi ga osvojili v trajno last. Zavedati pa se moramo, da bo prihodnjo zimo šlo tesno in da bomo brez intenzivnega treninga le težko uspeli.« Bruno Teran: »Z osvojenim osmim mestom sem zadovoljen, posebno še, če upoštevam hudo konkurenco in izredno težke pogoje za tekmovanje. Pričakoval sem, da se bom solidno uvrstil, zato sem uvrstitve vesel posebno še, ker sem z rezultatom pripomogel k osvojitvi ekipnega prvega mesta. Proga je bila dobra, čeprav bi bilo tekmovanje precej bolj zanimivo, če bi bili vremenski pogoji nekoliko boljši. Z ozirom na veliko razliko med našo ekipo in drugouvrščenim Tekstilnim centrom iz Kranja upam in želim, da bi tudi naslednje leto tekmovali vsaj tako uspešno kot letos ter tako osvojili prehodni pokal v trajno last. Seveda pa je predpogoj za to dovolj organiziranega treninga. (Nadaljevanje na 7. str.) XVII. Tekstiliade... (Nadaljevanje s 6. str.) Organizacija tekmovanja je bila v okviru danih pogojev dobra, le pri razglasitvi rezultatov ni potekalo vse tako kot smo vajeni.« Jože Čarman »Smatram, da je bil moj nastop uspešen, saj sem dosegel 9. mesto z zelo visoko štartno številko 188 v skupini mlajših članov. Lahko rečem, da je bila konkurenca v tej skupini najmočnejša, toda glede na uspehe, ki sem jih na tekstiliadah dosegel prejš-na leta, sem pričakoval uvrstitev med prvih 15. Treba je bilo iti na vse ali nič, saj je tekmovanje oteževala gosta megla. Tudi ekipna uvrstitev je za moje pojme pričakovana in realna. O progi se moram pohvalno izraziti, ne bi pa to mogel trditi za organizacijo podelje-vanaj nagrad, kjer se je vse trlo pa še krepko nas je zeblo. S tem, ko smo letos že drugič osvojili prehodni pokal, smatram, da se nam prihodnje leto ne sme izmuzniti iz rok. Za dosego cilja pa bo treba v prihodnje več trenirati. Zadovoljen sem s svojo uvrstitvijo, zlasti pa me veseli, da sem s tem pomagal k osvojitvi prvega mesta med ekipami.« Kajenje je človekova navada, ki se je nauči in pridobi prav tako kot vsake druge življenjske navade, pri tem pa veljajo iste zakonitosti teorije učenja. Od poskuše-valca začetnika, ki vzame prvo cigareto v roke in se počuti že odraslega med kadilci, k temu pa se pridruži še fizično ugodje in čez čas imamo že kar strastnega kadilca. V eni zahodnih držav so se v boju proti kajenju poslužil! takega lepaka. Kadite mirno naprej ... Kajenje vas naredi vitke. Jože Čarman po uspešnem nastopu Tako si je mlad človek osvojil navado, ki jo ponavlja dan za dnem. Zanimivo je celo to, da čim dalj časa človek kadi in čim večje količine tobaka vsak dan »uniči«, ne glede na stroške, toliko težje se bo tej »ljubki« navadi odrekel. V vsaki družbi velja kajenje za povsem nekaj navadnega, kjer se nekadilec že kar slabo počuti in potrtega obraza išče dohod svežega zraka v zakajenih prostorih. Kajenje ni samo pravica moških, če jih primerjamo z mladimi, enako pravico imajo ženske. Nekateri celo ugotavljajo, da je med kadilci čedalje več mladih žensk z »dobrimi« navadami kajenja. Niso redke družine, v katerih kadijo vsi od kraja, otroci, mladina, žena, oče, stari starši. Tako kaže, da imata dom in šola velik in pomemben vpliv na odnos do kajenja. Starši kadijo vpričo otrok, učitelji in profesorji v šoli prav tako kadijo, v lokalih so kadilci v večini, na mnogih sejah in konferencah »živimo« v slabem zraku in večkrat komaj čakamo na zaključno besedo. Taka so pač dejstva in moč človekove navade sodobne civilizacije. Odrasli ljudje kadijo, ker je to že samo po sebi dovolj privlačno in je postalo pravi družbeni obred, reguliran s pravili bontona. To je pač navada, kot n. pr. popivanje, prekomerno uživanje jedi itd. Kadilec dobi eleo vrsto pobud iz svojega okolja, kjer živi in dela. Proizvajalci si vedno znova izmišljujejo nove oblike tobačnih izdelkov in seveda tudi visokih cen in ponujajo tobačne izdelke na vsakem koraku. Najdejo se proizvajalci lično oblikovanih doz za cigarete, vžigalnikov, tobačnic itd., ki narede kajenje še bolj privlačno. Ni malokrat primer, da kajenje celo priporočajo v številnih reklamah. Mladi ljudje pač skušajo posnemati tisto, kar vidijo pri odraslih. Ni malo primerov, da v družinah, kjer starši kadijo, tudi otroci zelo zgodaj segajo po tej navadi, jih pač posnemajo. To je priljubljena oblika vedenja, s katerim mladostnik ali mladostnica manifestira svoje socialne in psihološke potrebe in je ena izmed oblik njihovega zadovoljevanja. Kajenje pač velja kot znak odraslosti in moškosti. Fantje kadijo, ker želijo izgledati bolj moški, dekleta pa zato, ker s tem manifestirajo svojo težnjo po odraslosti in želijo po enakosti s fanti — saj smo vendar enakopravni. S cigareto si mlad človek odlično zaposli svoje roke in tako brez težav prebrodi marsikatero težavo, v kateri se znajde ob prvih kontaktih s svojimi vrstniki. Ugodje, ki ga prinaša kajenje, je mnogim mladostnikom vsekakor dobrodošlo in mu prinaša zadovoljstvo in se tudi s tem uveljavlja med sovrstniki. S kajenjem mlad človek skuša dokazati zrelost in odraslost sebi in svoji okolici. Zakaj smo proti kajenju? V našem podjetju predelujemo surovine, ki spadajo med lahko vnetljive materiale, še posebno pa je nevaren bombažni prah, mastne krpe, različne vrste odpadkov itd. Nemalokrat je bil že vzrok nastanka požara odvrženi cigaretni ogorek, nikdar pa ni nihče ugotovil, kdo ga je odvrgel. Pomislimo večkrat na to hudo nevarnost in delajmo tako, da bi jo odstranili in da bi to slabo človekovo navado razvrednotili. Vsi starejši kadilci že spoznavajo, da jim kajenje nemalokrat povzroča neprijetno kašljanje in tudi na sploh slabo počutje. Toda ne gre in ne gre, da bi svojo strastno navado opustili, dokler zdravnik ne ugotovi obolenja različnih organov in seveda odločno pove, »s kajenjem morate takoj prenehati«. Slabo uslugo delamo mladim sodelavcem in občanom, če starejši ljudje s cigareto v ustih prepovedujemo kajenje in celo govorimo o škodljivih posledicah kajenja. Zastonj je vsaka beseda, ker tudi taki slabi »zgledi« vlečejo in mikajo. Če kajenje ne bi imelo posebne vrednosti za odraslega, bi tudi med mladimi izgubilo na privlačnosti. Docent dr. Bojan Fortič je dejal: »Ce bi pogledali, zaradi katerih obolenj ljudje, ki so kadilci, pretežno umirajo, bi ugotovili, da so v glavnem samo tri skupine obolenj: — na prvem mestu ožilno-srčna obolenja, — na drugem mestu kronič-in bronhitis, — na trejem mestu pljučni rak. »Zaradi velike nevarnosti čezmerne umrljivosti pri kadilcu je razumljivo, da je prognoza življenja kadilca drugačna, kot prognoza živ- ljenja nekadilca. V skupini nekadilcev, starih 35 let jih bo približno 20 % umrlo do 65. leta zaradi najrazličnejših vzrokov. V skupini 35-letnih kadilcev, ki kadijo tudi pozneje, pa 65. rojstnega dneva ne bo praznovalo 40 do 50 %. Torej premislimo! In memoriam Kolektiv je bil presunjen, ko je zvedel žalostno vest o nesreči, ki je pri prestopu z vrha Srednje Rateške Ponce doletelo mlado, komaj 23-letno Joži DOLINAR. še posebno smo to občutili njeni neposredni sodelavci v oplemenitilnici. Nismo mogli verjeti, da je bila še včeraj med nami in da smo se od nje za vedno ločili, še bo med nami njen spomin, spomin na njeno delo, ki ga je opravljala pri nas od leta 1970 kot pripravnica po končani srednji tehnični tekstilni šoli — apreterski oddelek. Po opravljeni pripravniški dobi je prevzela delovno mesto kontrolorja tehnološkega procesa, nato mojstra v belilnici, kjer je bilo delo troizmensko in nazadnje še delovno I mesto mojstra v apreturi. Poleg svojega dela je bila vedno aktivna na družbenopolitičnem področju, saj je bila delegat na Kongresu slovenskih sindikatov in predsednik delavskega sveta v delovni enoti oplemenitilnice. Z enako vnemo kot je opravljala delo na delovnih mestih, je obiskovala tudi gore. Opojnost premagovanja sten in grebenov so bile stvari, ki bi jih ne zair.e- težko mladost in se tudi kot mlad partizan bojeval v NOB, omahnil pa si kot zrel mož, podjeten, poln znaj a in ustvarjalnosti. Mi vsi Tvoji ožji sodelavci, ki smo presunjeni stali ob Tvojem preranem grobu, vemo, da si za besedami skrival mehko in čuteče srce in mnogo jih je, ki so se v stiski in potrebi vedno lahko obrnili nate. Težko, zelo težko Te bomo pogrešali, dragi naš Nace, prijatelj in tovariš, ki si nas v vsakdanjih težavah tolikokrat razvedril z zdravim humorjem, s svojim dolgoletnim delom, osebnostjo in znanjem pa dal naši nabavi svojevrsten pečat in pojem. Mnogo sočutnih besed in obžalovanj smo prejeli od ljudi, ki jih komaj poznamo in kar vse priča o Tvoji priljubljenosti. Zato počivaj spokojno in v miru v naši slovenski zemlji, za katero si se boril in prve rože vigredi, ki so Ti spletle poslednji venec, nam bodo vedno v spomin ob mislih nate! Nacetu v spomin šele takrat, ko se je nad Tabo zaprl pokrov krste in so Ti pevci zapeli zadnjo pesem, smo se z rezko bolečino v srcu zavedli, da Te res ne bo nikoli več med nami. Mnogo cvetja in rož je bilo na Tvoji krsti, malo pa na Tvoji življenjski poti, saj si imel njala z ničemer drugim. Celo v težjih stenah kot v Triglavu, v snežnem viharju na grebenu Matter-horna, na Mont Blancu in drugod je vztrajala, dokler ni dosegla svojega tako zaželenega cilja. S svojimi plezalnimi vzponi v Storžiču, Koglu, Štruci, Triglavu, Jalovcu, v Pakle-nici, v Bolgarskih gorah. Italijanskih Dolomitih in Centralnih Alpah je vedno kazala nepremagljivo voljo, vdanost in ljubezen do gora. Tako rada je zahajala za Ak, kajti skrivnost, ki jo čuvajo te naše prelepe gore, jo je vedno prevzela. Sanjala je o bodočih ciljih, kajti bila je še mlada. A sanje so ostale, porazgubile so se na razu večnosti. Tako prebiva zdaj v gorah večna tolažba, kratka izpolnitev njenih sanj. Bila je ena najsvetlejših cvetlic, a najsvetlejše cvetice prebivajo tam, kjer se v boju življenjska črta križa z deželo smrti. Spregovorimo o kajenju Tečaj za izprašane gasilce Darila so prispevale sindikalne organizacije iz tovarne Peko, BPT, Tovarne kos in srpov, Tovarne TRIO, Merca- tor in Občinski sindikalni svet, za kar se organizator tekmovanja vsem najlepše zahvaljuje. 18. marca smo v našem gasilskem društvu pričeli s tečajem za izprašane gasilce. Zadnji tak tečaj je bil organiziran leta 1971, zato je bila odločitev za ponovno organizacijo tečaja nujno potrebna, saj imamo v društvu kar 29 članov, ki tega tečaja še niso obiskovali. ženske so tudi s strelskim tekmovanjem proslavile svoj praznik Novosti na policah tržiške knjižnice Poleg članov našega društva smo udeležbo na tečaju omogočili tudi članom drugih društev v naši občini. Udeleženci tečaja bodo spoznali snov iz zakonskih predpisov o gasilstvu, preventive, tehnike in taktike, prve pomoči in civilne zaščite ter gradbeništva in osnove kemije. Ob zaključku tečaja so na programu praktične vaje in izpiti, ki se opravljajo ob prisotnosti predstavnika Občinske gasilske zveze. Delo poteka po točno določenem umiku, in sicer vsak torek, četrtek in petek od 16. do 19. ure. Skupno zajema program 28 ur pouka. Veilko razumevanje obratnih vodstev, ki so dovolila, da bodo nekateri udeleženci del tečaja lahko opravili tudi med delovnim časom, nam je omogočilo, da delo poteka nemoteno. Ženske so tekmovale v streljanju V počastitev Dneva žena — 8. marca je strelska družina Štefe Anton-Kostja organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško. K sodelovanju so bile povabljene članice sindikata vseh osnovnih organizacij sindikata v občini, preko plakatov na oglasnih deskah pa tudi ostale občanke. S to prireditvijo se je tudi strelska družina vključila v praznovanje mednarodnega praznika žena, kakor tudi v praznovanje v okviru 30-letni-ce osvoboditve, čemur posebno letos dajemo poseben poudarek. Udeležba na tekmovanju je bila presenetljivo dobra, saj je bilo na tekmovalni listi kar 45 tekmovalk, ki so se resnično izkazale. Vsem tekmovalkam za dosežene uspehe naše iskrene čestitke! Kakor udeležba na tekmovanju, tako je bil tudi odziv osnovnih organizacij na prošnjo organizatorja, da prispevajo praktična darila za najbolje uvrščene dober, saj je bilo nagrajenih kar 17 naj- Jelka Košir je v skupni uvr-bolje uvrščenih tekmovalk. stitvi zasedla 5. mesto Rezultati: krogov 1. Vilma Valjavec OOS BPT 156 2. Angela Zakrajšek OOS BPT 141 — 1 X 10 3. Tinca Ležaja OOS Peko 141 4. Marija Perko upokojenka BPT 134 5. Jelka Košir OOS BPT 130 6. Tončka Zaplotnik OOS BPT 128 7. Helenca šter OOS BPT 126 8. Nina Ahačič OOS BPT 102 — 1 X 10 9. Slava Truden OOS Peko 102 10. Ani Nepužlan OOS Peko 97 Pearl S. BUCK: Njegov vsakdanji kruh Wiliam Barton, mlad slikar, sin bogatih staršev, sreča na potepu po pennsylvanskem podeželju, kjer išče motive za svoje delo, preprosto, lepo farmarsko dekle in se zaljubi vanjo .Proti volji staršev se z njo poroči, čeprav ga oče zaradi tega razdedini. Naselita se na njenem domu, kjer on vse življenje preživi v slikanju pokrajine okrog sebe, pri tem pa nikoli ne izpolni tega, kar je v mladosti kot umetnik obetal in počasi tone v pozabo, medtem pa leži vsa skrb za preživljanje družine na njegovi ženi, ki mora sama obdelovati zemljo, gospodinjiti in vzgajati trojico otrok, za katere se oče komajda zmeni. Ljubezen med njima pa ostane do konca enako močna in obema odtehta vsa druga razočaranja. Dacia MARAINI: Spomini malopridnice Že sam naslov nam dovolj zgovorno pove, da gre za pripoved o življenjski poti ženske iz družbenega dna. Pripoved teče ves čas v prvi osebi, življenjsko pot junakinje pa spremljamo od njenih najzgodnejših otroških zaznav do zrelih let v času po drugi svetovni vojni. Tako jo spremljamo pri njenem prvem vlomu v neko počitni- ško hišico, vidimo jo, kako se potika po barih, kako druguje z vlomilci, tatovi in prostitutkami, kako vlamlja v stanovanja, avtomobile, kako prekupčuje s cigaretami, kako pleše in poje v nekem kabareju, kako pozira kot fotomodel ... Vmes pa od časa do časa pristane v zaporu ... Dokler ne sklene zaživeti mirno in urejeno življenje. JOHN CHEEVER: Kronika družine Wapshot »Kronika družine Wapshot« Johna Cheeverja je izšla prvič leta 1957 in takoj postala bestseller. Avtor je zanjo prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado National Book Award, ki velja za najpomembnejšo ameriško književno nagrado. Bistvena utemeljitev za dobitnika nagrade je bila, da je Cheever »izvrsten poznavalec navad in morale ameriškega srednjega razreda«. V tej izvrstno napisani in s humorjem prepleteni knjigi razkriva pisatelj nostalgično in romantično zaverovanost v preteklost in pretirano senti-metalnost, ko je življenje treba posodobiti. Primerno okolje za to zgodbo je umirajoča ribiška vasica, kjer se ljudje, osebe tega romana, težko znajdejo v sedanjem času, spričo svoje prevelike zaverovanosti v obrednost preteklega življenja. Za naš dom O NAKUPU NAMIZNE POSODE... Danes vam bomo skušali dati nekaj splošnih nasvetov pri nakupovanju namizne posode. Lepa in okusna namizna posoda, pribor in kuhinjski prti pomagajo, da je dom še lepšega videza. Lepa posoda pa ni vedno tudi praktična, zato jo je treba pravilno izbrati. Porcelan uporabljamo vsak dan, zato ga kupimo po dobrem premisleku. Ne kupuj- mo raznih modnih domislic, za katere kmalu ugotovimo, da so nam vzele veliko denarja in prostora v omarici; raje kupujmo praktičen porcelan, ki nikoli ne pride z mode. Porcelan, ki smo ga izbrali, naj ne izključuje serije, torej naj bo tak, da ga lahko občasno dopolnjujemo. To nam omogočajo sodobne oblike in barve porcelana in jih dobimo v trgovinah s kuhinjsko posodo. Porcelan naj bo čim bolj gladke oblike, s tem bo imel dosti večjo uporabnost kot v primeru, če bo imel polno raznih štrlečih okraskov, tulcev ipd. Namizna posoda iz drugih snovi je včasih manj uporabna, posebno keramika, saj se dokaj hitro okruši. Veliko več odjemalcev je že našla posoda iz kot steklo prozornih snovi, ker je zelo uporabna in dovolj neobčutljiva, da v njej lahko spečemo in enostavno postavimo še vročo jed na mizo, to pa je veliko vredno, saj ni dela z nobenimi pripravami in posameznim do-našanjem jedi na mizo. Tudi nepregoma posoda je zaradi posebne sestave surovin odporna proti vročini in prenese velike temperaturne spremembe; je zelo praktičnih oblik in prav tako sodi na jedilno mizo kot porcelan. Pregovori Švicarji imajo svoje gore, Francozi Pariz, Angleži svoj dom: srečni Angleži. Kdor je zdoma, ima eno misel, kdor je doma, jih ima sto. Domača modrost Človek potuje po svetu, da bi našel kar potrebuje in se vrača domov, da to najde. MOORE Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom. Angleški pregovor Dom brez žene — mlin brez vode. Armenski pregovor žena je nesreča, toda noben dom naj ne ostane brez te nesreče. Perzijski pregovor Naredi dom srečen, pa boš srečen v domu. SPURGEON Čc si izgubil svoj dom, kje si poiščeš utehe? Latinski pregovor Dom je dekletu ječa, ženi delavnica. SHAW Dobra mati ne vprašuje ali hočeš, temveč da. Angleški pregovor Moški ima zagotovljeno eno samo ljubezen — ljubezen svoje matere. BARRES Hose mamice Ravnikar Ljuba je 5. februarja 1975 rodila deklico, Janc Frančiška pa dečka, 26. februarja je Rupar Antonija rodila deklico. Iskrene čestitke in naj lepše želje! Urdeništvo Kadrovske aovice PRIŠLI — ODŠLI V mesecu februaruj so prišli v podjetje naslednji delavci: v predilnico: Hozdič Sulejman Vukalič Agan Špendal Janez v tkalnico: Mujagič Hasan v šivalnico Hrib: Samsa Nada Levstek Marija Kordiš Majda v vzdrževalno energetske obrate: Brzin Lado v skupne službe: Jeglič Julka V istem času pa so iz podjetja odšli naslednji: sporazumna odpoved: Golmajer Milena samovoljni izstop: Vučetič Dragan Polak Albina Lovič Mujesira MALI OGLASI Ugodno je naprodaj električni štedilnik Gorenje (štiri grelne plošče) in kuhinjski element — delovna miza Marles. Naslov prodajalca dobite v uredništvu . Za 180,00 din prodam večjo kuhinjsko mizo in dva stola v zelenomodri — domači izdelavi. Informacije dobite po telef. interna 89. Prodam štedilnik na trdo gorivo — Gorenje. Vprašajte pri Regajs — adujstimica. Prodam dobro ohranjen hladilnik, peč na olje EMO 5 in dva kavča. Informacije na telefon — interna 52 Varujmo se aezgod V mesecu februarju so se pripetile v OZD BPT Tržič naslednje obratne nezgode 1. Povše Anton, zaposlen v obratu tkalnice kot mojster remonta, je urejeval tkalski stroj (avtomatske naprave) »Picanol« skupno s sodelavcem. Vsled slabega dogovora je sodelavec stroj pognal in pri tem je prišlo do poškodbe leve roke. Vzrok: Slaba organizacija dela v skupinah in neupoštevanje določila, da je treba pri takih delih izklopiti glavno in pomožno stikalo. 2. Tišler Jože, zaposlen v mizarski delavnici kot mizar, si je pri zabijanju kotnih letev s kladivom poškodoval kazalec leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 3. Težak Franc, zaposlen v obratu tkalnice kot mojster, se je pri popravilu tkal. stroja vbodel v zapestje desne roke. Zahvala Upravi podjetja, sindikalni organizaciji ter vsem ostalim članom kolektiva, ki so sodelovali pri pripravah, se iskreno zahvaljujem za prelepo obdaritev ob DNEVU ŽENA. Vse obdarjene smo tega dne občutile vašo veliko pozornost in lepe želje, ter tako zapuščale delovno mesto hvaležne in vesele. Ženske OZD BPT Vzrok: Nevaren način dela in naglica pri delu. 4. Rustja Marijo, zaposleno v obratu tkalnice kot prevze-malko blaga je škrobilec zadel z vozom naloženim s škrobilnim valjem ter ji pri tem zlomil desno roko. Vzrok: Nezadostna pazljivost voznika in slaba vidljivost na ovinkih zaradi dolžine valja. Inrebaai reševalci Prejeli smo 56 rešitev križanke, od katerih je bilo 43 pravilnih. Izžrebani pa so bili sledeči dobitniki: 1. nagrado 50,00 din prejme Možina Gita — obr. OD 2. nagrado 40,00 din prejme Mozetič Tinka — obr. OD 3. nagrado 30,00 din prejme Valjavec Vilma — nabavni oddelek 4. nagrado 20,00 din prejme Jančič Marta — KDS 5. nagrado 10,00 din prejme Gregorčič Milan — elektro delavnica Izžrebane dobitnike prosimo, da nagrade dvignejo takoj po prejemu Tekstilca, pri blagajni BPT. Zahvala V času moje bolezni se iskreno zahvaljujem za obisk in šopek odboru za družbeni standard in sindikalni organizaciji. Marija Florjančič iz predilnice — Pregovori — Dekletce brez punčke je skoraj prav tako nesrečno in pravzaprav enako nemogoče, nakor žena brez otroka. HUGO V otroški igri je često globok smisel. SCHILLER Otroci dobijo udarce, ki pripadajo staršem. Italijanski pregovor Zakaj se majhni dečki počutijo srečne v najbolj umazanem močvirju, izgubijo pa voljo do življenja takoj, ko prednje postavimo posodo tople vode, da bi jih umili — je zame največja tajnost, odkar obstaja svet. J. ROBIN Otrokom so dnevi večkrat predolgi in staršem leta prekratka. STEGUWEIT Če daš sinu lahko samo eno darilo, mu daj navdušenje. Bruce BARTON Igra je otrok dela. Niti ene oblike igre ni, ki ne bi imela vzorca v tej ali drugi vrsti resnega opravila, kot je samo po sebi razumljivo, tudi časovno predigro. Kajti živ-ljenska nujnost zahteva delo, ob delu pa se človek polagoma nauči, da mu je uporabljanje moči pri delu v zadovoljstvo. Wilheim WUNDT Otrok je slavček v hiši. Albanski pregovor Otroci so temelj družbe in sol zemlje. Jomo KENYATTA Moder sin je očetu radost, neumen materi žalost. SALAMON Otrok je ljubezen v vidni obliki. NOVALIS Otrok se hrani z mlekom in pohvalami. Ch. LAMB Otrokom so bolj potrebni vzori kot kritika. JOUBERT Oženjeni sinovi, podvojene skrbi. Portugalski pregovor DOLŽNOST Delaj, kar si dolžan storiti, za druge stvari pa se ne brigaj. MENANDOR Ko opravljam svojo dolžnost, me ne brigajo dobre ali slabe posledice. KANT Vztrajati pri svoji dolžnosti in molčati — to je najboljši odgovor na vsako kletev. George Washington Največja dolžnost je, po svojih najboljših močeh pomagati tistim, ki te pomoči zares potrebujejo. CICERO Ni bilo samo enkrat ali dvakrat v zgodovini našega otoka, da je dolžnost pripeljala na pot slave. Lord Tennyson V primerjavi s človekovo dolžnostjo je njegovo življenje kakor teža drobnega peresca. Japonski pregovor Sreča je negotova in minljiva, dolžnost pa je gotova in večna. FEUCHTERSLEBEN Ce umrem, upam, da sem storil svojo dolžnost in da moje življenje ni bilo zaman in brez koristi. H. DAVY Birokrat opravlja svojo dolžnost od sedmih do dveh! Pa nič več. HELLER Velika stvar je misliti v nesreči na dolžnost. DEMOKRIT Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake. Ivan Mažuranič »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombaž-a ne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Mar-^ jeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik I Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu. Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Uredništvo KRAJ znan po tovarni Izločanje, izločitev RIMSKA AVI OZN DOBO JA EDVARD GIEREK KEM. ZN za ŽVEPLO KDOR LOGIČNO MISLI VEZNIK lAVT.OZN. ITALIJE POLMER VRSTA KAZNI V ŠOLI ŠTEFKA KOKALJ za GALIJ ... JE ZLATO PAZNIK Izboljšanje' nezdravih higienskih razmer TUJA ČRKA (iks) za VODIK Nerodnost togost AVT. OZN. KOROŠKE OPATIJI Kvartaški IZRAZ dragocenim krznom Žensko ime RIMSKA 5 Vrstatrop: skih pla= ziicev RIMSKA 5 SOUTH nekdam^a PORTUGALS UA POSE-ST^ova^ VELJAVA, h/REDNOST JUGOSL. OTOK KRALJ V Shakes = pea rovi drami SREDOZ. RASTLINA MLEČNI IZDELEK MOŠKO IME VZDEVEK PREDSED. Eisenhower 1000 Kg RIMSKA 100 Slovenski časnik KEM. ZN. ZAOGLJIK REDKA TKANINA KNJIŽNA IZDAJA KRAJ Piti ÌE.NEV. JEZERU LAJOVIC ANTON AVT. OZN. KUTINE KEM.SIM&. ZA RADIJ EDEN ODEJA ENEAS Hrvaška vprašal = niča MESTO NA MORAVSKEM tčSSR) Kegljaški KLUB ZMAGA PRI TAROKU v notranjosti, znotraj LITER čiščenje sladkorja AVT. OZN. SALZ = BURGA Kopališčev Benetkah NASA POKRAJINA EVA JAN Leopardjo mačka NOČNI LOKAL Sušilo ,sna\, zapospeš. sušenja KAZALNI ZAIMEK KEM. ZN. ZA AMERICIJ KAČA VELIKANKA AVT.OZN. TRSTA AMPER TOVARNA VELENJU EAST TRŽIŠKI TEKSTILEd PREDLOG DELTELESA PREDLOG PRED HOL IMENI Kristali čistega železa KEM. ZN. ZA KALIJ HRVAŠKI VEZNIK KRALJ ŽIVALI ZNAMKA FOTO = APARATA URADNI SPISI E NK A JEZIK BANTU ČRNCEV KEMIČNI SIMBOL ZA IRIDI J PRITRDIL* NICA Znamka kozmetičnil i preparatov Krožnik jajčaste oblike Cestna povezava dveh rečnih bregov BEOTIJEC VRSTA RAZTELE, ŠEVALEC DOMICELJ TOMAŽ NAŠA ARMADA Vrstakrems za sončenja REAUMUR AVT.OZN. KARLOVCA MOŠKO IME ZAČETEK ABECEDE 18.ČRKA ABECEDI