lz celega svet&. PrašM profesor — poljedelee. Di\ Franjo Sedlaček, profesor praške trgovske akademije, se je namenil letošnje pocitnice vporabiti v to, rda se nauči srbsko-hrvatskega jezika in okrepi tudi svoje živce. Stvar je prijel na pravem mestu. Naselil se je v vasi Gornji Meleus v Bosni pri nekem kmeticu ter ž njiin in njegovimi otroci opravljal vsa kmecka dela, ž njhni jedel in spal, kakor vsalc izmed njili. Ko so tu opravili najliujse, se je preselil profesor k drugemu kmetiču in prevzel pošten d'el bremena ob žetvi. Vsa stvar se je dr. SedlaČku izborno obnesla: Prav dobro mu gro že lirvaščina in zdrava zagorelo-rdeča lioa pricajo, jkako izvrstno mu je teknilo kmecko cielo in jelo ter cvrst plaiunski zrak. Posnemanja vredjio,'! Cerkveiii zvou ukradli. Iz Bukarešta na Rumunskem poročajo: V občini Koleridine so iz zvonika 1000 let starega sainostana ukradli zvon, ki ima zgodovinsko vrednost. Tatvino so najbrže izvršili cigani,: Svatbeni sprevod na kolesih. Dne 27. pr. mes. so imeli v Bruslju v Belgiji ljudje priliko videti nenavaden izprevod, Nevesta in ženin, priče in veeje število povabljenili gostov v svatovskih oblekah, gospodje v irakih in cilindrili, ženske v belih oblekah, so se vsi peljali k poroki na kolesih, Vsi udeleženci so bili člani kolesarskega društva ,,La Pedale". Na čelu sprevoda je vozil s seboj starešipa z belo rožo v gumbnici društveno zastavo,. Temu so.sledili na kolesih pari, nevesta in ženin, ki sta v enakomernem taktu dvigala in spušfiala pedale, ka\kor se spodobi za vsak' srecen zakon. Ker pa je imela nevesta na sebi kolesarske hlače, so smatrali gledalci to za slabo znamenje novemu paru. Strupene gobe. Iz Monakovega poroSajo: Tu sta zbolpli rodbini Scliottenhaml in Miiller po zavžitju gob, ki sta jih sami nabrali.. Zbolelo je šest oseb. Ceprav je prišel takoj zdravnik', vendar je bila ta pomofi prepozna. Ženi Schottenliamla in Miillerja ste urarli.. Tudi Scfrottenhaml in njegov bodoSi zet sta kmalu nato umrla. Zet Scliottenhamlov, tajnik Butz, se je dal na smrtni postelji poroBiti s heerjo Scliottenliamlovo,. — Iz Berolina poročajo: V Neustadtu so u. mrli liišna posestnica Freidel, njena 81etna vnukinja in njena služkinja, ker so jedle strupeno gobe. Otroka rešila mater zapora. Pred sodnikom nekoga sodiSča v Brooklvnu, Novi Jork, je stala pjred nekaj tedni slabo oblefiena, potrta žeria. Obtožena je bila, da je zažgala svoje stanovar>je z namenom, d'a dobi zavarovjalnino,. Predno je sodnik izrekel soclbo, je stopila iz objSinstva 121etna deklicai hci obtoženke, lor je vrocila sodniku pisemce. Ocividno ga,n]en je i)i-ebral sodnik to izpričevalo otroške ljubezni, v katerem sta deklici prosili, naj sodnik oprosti korak nesrečne žene, ki je le iz obupanja storila ta protipostavni korak. Koneno je soclnik razsodil: »Ker ste VaŠi licerki pisali to pismo, razveljavim obsodbo. To pa nikakor ne pomenja, da ste popolnoraa prosta. Aloo se se kedaj pregrešite zoper postavo, bom uporabil zakon. Sedaj pa lalako odidete!" Pijani ženin. Veselo <iogo'dbico pr'lpove'duje.lo iz Touraina n.a Laškem, Na uraS, kjer se sklepajo civilne poroke, je prišlo mlado dekle z ženinom. Uradnik je nekaj easa gledal ženina ter zmajal z glavo. Mož je bil pijam In uradnik ju nl hotel porofiiti, <S&š, da se v takem stanju ljudje ne ženijo. Cez 8 dni sta zopet prišla, toda ženin je bil zopet pijan. Iri zopet je rekel uradnik: ,.Toda vsaj je ženin Še vedno pi- jan. Pridita, kadar bo trezen," — ,,iTo iijojdle težko", je odgovorila nevesta, ,,ker on noče iti z menoj, ce ni pi]an." Najstarejši dijak na svetu. Ameriški listi naznanjajo, da se naliaja v Pittsburgu najstarejši dijak na svetu. Imenuje se Robert Sliaulinglhon. \rpisal se je ria veliko golo za poljedelstvo. Rojenjeleta 1823. Za seboj ima burno življenje, Hoce si nakupiti veliko ¦posestvo, katero bo obdeloval po naukili z visoke Sole. Zdrav je in, cvrst kakor SOletni krepak mož, ceprav ima 85 let. Največja tvornlca vžigalic na svetu. Najvecje tvornico za vžigalice so na Svedskem. V okraju Skaraborg Lasu je mesto Tidajiony, ki Šteje 3300 prebivalcev, ki so vsi namešceni v tvornici ,,Vulkan", ki izdela uajvec vžigalic na svetu, Tovarna predela na leto 000.000 kubicnih metrov lesa. DneVna izdelpva iznaša okoli 200 milijonov vžigalic, kar znasa na leto 73 milijard. 300 električnih' strojev zreže in zlepi na dan 900.000 fekatljic, Nesreča v šall. Iz Soliotice na Ogrskein poročajo: Pri neki maškaradi se je strojnik Bakos oblekel kakor medved. Kmetovalec Welker |e dal svojemu vozniku puŠko ter ga pozval, naj za šalo strelja na medveda* Voznik, ki ni vedel, da je puška nabita, Je ustrelil ter usmrtil ,,inedveda", Proti AVelkerju so uvedli kazensko postopanje. Doba štrajkov in delavske nozadovoljnosti bi se lahko imenovala naša doba. Skoro ga ni dneva, da bi se kje jie citalo o kaki stavki ali kaj podobnega. V Belgiji sedaj nabirajo celo denar za štrajkovce. V Bmu stoji sedaj delo že 4 tedne v vseh tovarnali ,,družbe za volneno industrijo na Moravskem". Dne 30. avgusta je zacelo štrajkati 330 delavcev tovarne Low-Behr in skoro gotovo bo ustavilo vseh 1300 delavcev te tvrdke delo. Ali so vsi ti štrajki potrebni ali ne, to je drugo vprašanje. Dosti je kriva obcria nezadovoljnost in vefino hlepenje po vedno večjem zaslužku, ki dostikrat ni v nobenem razmerju z delom. Vsakemu svoje in, vse do prave meje, to je edino pravo vodilo za delavca in delodajalca, Trlpolitanija, ki velja sedaj za la^ico obljubljeno deželo, ni ravno tako polna medu in mleka, kot se pripoveduje.. Lalii povdarjajo sicer tudi zgodovinsko vrednost, a to, kar je bilo za. 6asa Rimljanov, je danes nič. Vsega sveta bi se dalo obdelovati okoli 40 trsoc kvadratnih rnetrov* Rastlinstvo sploli ni bogsigavedi kako bujno, ker je ogromno sveta puSčava. Rudninstva ni nic, razun soli, Da bi se razvila kaka industrija, je nemogoče, ker ni lesa, ne premoga in tudi ne tekoBih vodnih sil. Izvoz je majhen, Na Francosko izvažajo gobe, na Mialto živino, v Ameriko kože in lialfo (listje neke rastline, ki se rabi za pleionje košev in ttidi za papir) na AngleŠko. Ves izvoz iznaša približno okoli 41/? miliiona lir ali kaj veB, Prej cvetoea trgovina za notranjo Alriko je popolnoma obtieala in nima d'anes vec nikakega pomena. Svatba bogatlh bačkih Švabov na Ogrskem. Tz Zombora porocajo, da se je pred kratkim slavila v ba&kem mestu Oerszallas svatba sina Ivfln,a Poclia in h&ere Andreja Puhla. Povabljenili je bilo 700 svar tov, ki so pojedlilS parov rac, 115 gosi, 2 vola 1 tele, 9 prašicev, 5000 jajc, 42 tort, 3 vozove slaščie, popili pa 35 hl vina, 12 lil piva in 120 steklenic šampanjca. Mladi zobje v starl glavi. V vasi Jarak na Hrvaškem živi umirovljeni uSitelj, ki je star 74 let. Ta je opazil, da mu raseta dva nova zoba na mestu, ]<jer si jih je dal izruvati pred 30 leti. Medvedje ušli Iz zverinjaka. Iz Lillfc na Francoskem porocajo: Iz tukajgnje menažerije je ušlo veS medvedov. Napadli so čuvaja, nm odtrgali desno roko in jo pozrli. Cuvaja so umirajocega prenesli v bolnišnico. Zvezde repatice ali kometi leta l&ll. Lansko leto so odkrili zvezdoznanci 8 kometov, med tenii jih je nekaj, Jci se vracajo v rednih presledkih, ka|kor n. pr. komet Borelly. Odkrili pa so tudi popolnoma nove, do sedaj nepoznane svetovne romarje, med njimi svetli komet Brooks, ki se je začetkom jeseni dobro videl. Vendar pa je njegova svetloba naglo pojemala in ko je prišel na južno obzorje, se ]e o njem pratv raalo slišalo. Proti kon.cu leta je bil za opazovalca tako majlien, da ga na južni zemeljski polobli niso vec mogli ozreti s prostim ocesom. In z'daj je zopet odpoioval tako daleč v svetovni prostor, da ga zvezdoznanci vidijo Še samo z dobrimi daljnogledi. Tudi začetkom jeseni od Beljavskega odkriti k.omet v Rusiji je bil dolgo neviden za prosto oko. Kometa BorelK in Chaumasse sla trajno roinala y veliki oddaljenosti od zemlje in sta se tako slabo vičlela, da so )u opazili saino zvezdogledi z daljnogledi. Od zacetka septembra se vrafia komet Borelli zopet v svetovni prostor, komet Cliaumasse pa se bliža zemlji. V bližnjili dneh doseže Chaumasse svojo najmanjšo oddaljenost od zemlje, ki pa je še vedno tako velika, 'da ga no bomo videli s prostim ocesom. Zemlja se je udrla. Iz Milana na LaSk.em poročajo: 7 žensk je ob vznožju hriba Vobia pod jezuitskim samostanom pralo. Tedaj se pa udere zeralja in podsuje vseh 7 žensk. 5 je bilo mrtvih, 2 so Še rešili,. Pretep v sodni dvorani. Nedavno se je razvil pred senatom deželi?,ega sodišea y Pragi velik pretep. Pred sodnijo sta stala živinoadraivnik Lazina in njegova žena zaradi loSitve zakona. K obravnaivi so prišli tudi Lazinovi sinovi in hcerka, Ko je mož neugod'no izpovedaj za svojo ženo, so se v;i"gli: sinovi na oceta in ga zaceli klofutati. V prepir se je vmešala tudi hčerka in v kratkem se je zacela vsa družina pretepavati tako, da so jih sodnijski sluge komaj ukrotili in se ie morala obraviiava odložiti. Evliaristični shod v Londonu. Bil je pvibjližno v istih. dnevih kakor letos na D.unaju, namrec od &. do 13. septembra 1908. Ta shod v Londonu, glavnem mestu Angleške, ki je v pretežni vecini anglikanske vere, je bil velišastna proslava katoliške vere in presvete Evharistije, torej velifiajstnejša, k'er Anglikanci zametajo vsako oblast rimskega papeža in vsako vero v Kristusa, navzocega v zakramentu sv, Regnjoga Telesa. 300 let že rii na AngleŠkem stopila katoliška vera tako v ospredje kakor pred' štirimi leti za casa evkarističnega shoda. Zopet so tedaj krivoverci vseli vrst mogli videti in čutiti, da toliko preganjana katoliška cerkev je še vedno mlada, silna in sposobna kakor nekdaj, tako tudi sedaj sprejemati cele narode v svoje narocje. G kardinalov je bilo tedaj navzocih, 15 nadškofov, 80 škofov iz vseli mogočih dežela in nešteto drugili oerkvenib. dostojanstvenikov. In kdo bi bil mogel le od dalefe navesti Število svetnih udeležencev vseh stanov, ki so prišli v London, da izkažejo s tem svojo zvestobo do Kristusa in cerkve? Zopet je mogel ves svei, spoznati staro resnico, da je Kristiis tisti, ki je tu na zemlji najbolj ljubljen in oboževan! Več kot 20;000 otrok se je udeležilo sprevoda, ki ga je vorlil odposlanec papežev, kardinal Vinc. Vannutelli. Nepopisno množico j,e zavladalo med nepregledno množico pred veliko novo katoliško eerkvijo v Londonu, ko se je isti kardinal prikazal visoko gori na pro&elju z Najsvetejšim in je podelil blagoslov neštetim navzočim in celi AngleŠki, Ljudje so plakali veselja in ginjenja, Lond'on kaj takega Se nikdar ni doživel.