THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMEREKL
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
stev. (No.) 18«.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 29, 1928.
letnik xxxvii.
PARIZU PRIČAKUJEJO Z VELIKO NERVOZNOSTJO OBJAVE AMERIŠKEGA ODGOVORA NA ANGLO-FRANCOSKI MORNARIŠKI PAKT. — GOVORICE, DA JE PAKT NAPERJEN PROTI ZDR. DRŽAVAM, SO LAŽNJIVE, TRDIJO V PARIZU.
Pariz, Francija. - Člani
francoskega kabineta pričakujejo z veliko nervoznostjo objave ameriškega odgovora, katerega je prejelo včeraj a-meriško poslaništvo v Parizu iz Washingtona, da ga izroči v roke francoski vladi. Kljub temu, da ni nikomur nič znanega, kaj odgovor vsebuje se v političnih krogih že prerokuje, da bodo Združene države odločno odbile mornariški pakt ter da ne bodo sodelovale pri prihodnji mornariški konferenci, ki se vrši v Ženevi prihodnji mesec.
Zunanji minister Velike P.ritanije Sir Austen Chamberlain je še, ko se je nahajal še loma v Londonu, pred no se je red par tedni podal na poto-anje radi zdravstvenih raz-• •gov imel govor, v katerem <• obrazložil vsebino morna-
ikega kompromisa, tako trdi j nndonsko časopisje. Povedal:
jasno, zakaj se je pakt sklenil. V Rimu. Berlinu in, Moskvi pa teh vesti niso sprejeli ki»t zanesljivih in res nič- j nih, pač pa so razpihali v svet govorice, da tiči za paktom nekaj skritega, neki načrti, ki imajo s svojo tajno politiko zagospodovati in ukazovati svetu. Naravno, da te govorice so našle v Washingtonu zelo ugodna tla. Tisk je smešil Kclloggovo politiko in njegov protivojni pakt, češ, v Pariz je Šel kovat protivojno pogodbo, a Evropejci so za njegovim hrbtom skovali pakt proti Združenim državam. Vse to io zelo ohladilo razpoloženje v Washingtonu do Evrope.
Koliko je resnice na tem, la tičijo razni tajni dogovori za anglo-francoskim mornariškim paktom se za enkrat še ne da ugotoviti. Je pa čudno na drugi strani, da bi Anglija in Francija sklepale pakt samo radi navedenih vzrokov, kot je traniranje mornarjev in nekatere druge enotne službene metode, ki jih je omenjal Chamberlain.
Neki moskovski list pravi: ' Anglo-francoska kombinacija je dovolj močna, da organizira protiameriški politični blok v Evropi. Ameriški kapital o-Fvaja vse male evropske države. In ne smemo pozabiti, kadar ameriški bankirji dajejo posojila zahtevajo tudi posebne koncesije in trgovske naklonjenosti. To pa močno minira angleško in francosk o industrijo. To in nič drugega je povod mornariškemu paktu..."
Kajpada, če je že resnično ali ne, vsa ta namigavanja močno uplivajo na ameriško javnost in ameriška državnike. -o-
domaČa vest.
Chicago, 111. — Včeraj je nas obiskal preč. g. Dr. J. L. Zaplotnik, na potu iz stare domovine nazaj na svoje mesto v Rock Springs, Wyo. Gospod doktor je prav dobro razpoložen, kar je znamenje, da mu je oddih v domovini prav dobro storil. Omenil je, da je obiskal domalega vse južne kraje v Jugoslaviji.
BORBA MED STAVKAM IN STAYKOKAZI GRE V SKRAJNOST.
Štirje maskirani možje primejo nekega Harold Hendrick-
sona, ga odpeljejo na samoto in polijejo z gorko smolo.
—o—
Kenosha, Wis. — Spor med stavkokazi in stavkarji pri Allen A. Company, tvornici svilenih pleteninskih izdelkov, še ni končan. Cele tedne so pokale bombe, a položaj postaja še slabši in gre v skrajnost. kakor to pokazuje zadnji slučaj. Velik del krivde je na lastnikih tovarne, ker se niso hoteli na prijateljski način pogovoriti z delavci in jim dati. kar jim gre in do česar so upravičeni. Družba je šla. im-portirala stavkokaze in pričela z obratom. Stavkarji so nekaj časa mirno piketirali, pozneje se j'; pa sovraštvo razpaslo in borba gre v skrajnost. Pri vsem tem se je izvršil tudi velik kriminalni čin dne 26. sept. zvečer, na ta le način.
Harold Hendrickson, zaposlen v tovarni kot nadomestni delavec, se je v spremstvu svojih dveh sester peljal z avtomobilom na izprehod. Na Green Bay Road se jim približa neki drugi avtomobil in nekaj časa vozi vštric z Hen-dricksonom. Kar naenkrat so bili namerjeni revolverji proti Tlendricksonu, nakar je bil primoran vstaviti.
Štirje zakrinkani možje potem skočijo iz tujega avtomobila in primorajo Hendrickso-na, da jim sledi. Nesrečnež se ni mogel braniti, moral je slediti, katerega so nato z največ-io naglico odpeljali proti zahodu. Policija je bila takoi obveščena, in zastražila vse ceste.
Poznejša vest poroča, da so lopovi Hendricksona odpeljali na samotni kraj, kjer so g?, polili z raztopljeno smolo, da je trpel velika muke. Po daljši borbi se je končno iztrgal iz vrv in verig in utekel. Ko je prišel do svojih prijateljev, so ga takoj očistili, bolečine ga pa še hudo mučijo. Prav dobro je tudi opisal zakrinkane ugrabitelje, in upati je, da jih bodo našli.
AL SMITH NA POTOVANJU PROTI ZAHODU.
Guverner Al Smith, demokratični predsedniški kandidat je bil povsod iskreno pozdravljen, ko je potoval preti zahodu.
FARMARJI POZDRAVLJAJO AL SMITHA.
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE.
V North Dakoti večina za Al Tudi v Angliji bližajoče se vo-Smitha. — Tudi farmarji za litve povzročajo brezposel-
Smitha. — Manj Missouri.
uspeha v
-O-
O LEOBOVI IN LEOPOLDO-VI POMILOSTITVI.
Chicago, 111. — Po poročilih v časopisju je videti, da je odbor, ki ima v oskrbi proučevanje zločincev, ki so obsojeni v dosmrtno ječo in ima za priporočati pomilostitev zločincev na podlagi njihovega obnašanja v zaporih omenil, da bota mlada zločinca, ki sta kakor javnosti znano na tako brutalen način umorila mladega fanta Bobie Franka, lahko oproščena v prihodnjih šestih letih, če se bota lepo obnašala. Kako se obnašata je tu njuna stvar. Ampak dvomljivo je, če bi se kak odbor zanimal za kake revne fante,
St. Louis, Mo. — Veliko u-speha za Al Smitha se obeta v North Dakoti. Tamošnji gu-vernor, pristaš republikanske stranke se je izrazil, da v North Dakoti je osemdeset procentov volivcev za Al Smitha. Tudi farmarji so ga navdušeno pozdravljali, ko je potoval skozi one kraje.
V Minneapolis so Smithu priredili sijajen sprejem, ko je dospel v mesto. Potem so pa peljali njega in tudi njegovo soprogo v prostore, kjer je bilo vse pripravljeno za veselico in skupni obed, v navzočnosti odličnih gostov.
Tudi v Missouri se stranke pridno gibljejo, vendar se je pa zadnje dni pokazalo, da za Smitha tam ne bo toliko večine, kakor se je pričakovalo. Sicer se pa razmere še tudi lahko zasučejo drugače.
Kakor se poroča, St. Louis je moker. To pa republikancem dela precej preglavice. Ravno to je dalo povod, da je ljudstvo, čeravno tudi republikanske stranke, pričelo misliti, kje bo z boljšim uspehom do seglo svoje pravice.
-o-
BARVANJE EIFFLOVEGA STOLPA.
Pariz, Francija. — Včeraj se je pričelo barvanje Eifflo-vega stolpa. Mesto je naročilo v ta namen več tonov razno barvnih barv. Sama barva bo stala nad $20,000.00 pravi vest.
— Le Mars, Ia. — Dva mas-kirana bandita sta nenadoma vstopila v neko hišo, kjer se je igralo poker. Ustrahovala sta vse navzoče, po številu šest igralcev, in jim pobrala $160.
nost. — Nad 4,000,000 delavcev brez dela.
—o—
London, Anglija. — S pri-četkom meseca oktobra in p? do časa prihodnjega poletja, se \ Angliji obeta splošna delavska kriza.
2e v minulem letu so se industrijske in delavske razmere tako poslabšale, da je bilo tisoče delavcev nezaposljenih. Zdaj pa jim trkajc na vrata še volitve. Brez dvoma bo tudi to učinkovalo na delavske razmere. Kakor se že sedaj poroča, je v Angliji nad 4,000,000 delavcev brez dela.
V današnjih časih politiki križem sveta igra glavno ulo-go. Politične afere se smatra-i jo za najbolj važne zadeve, i Kadar se ubozega delavca hoče porabiti v politične namene — pri volitvah, takrat se poišče slehernega pohabljenca, katerega glas more biti vreden ravno toliko kako-r boljšega odličnjaka; kadar pa izstradani delavci iščejo pomoči — "dela", se jim meče le pesek v oči.
Na svetu je preveč politike in premalo resnične pravičnosti. *
kakor so te dva. Če bi bila revna si prejela tudi najbrže drugačno kazen, kakoršno sta.
13 LETNA SOPROGA DOBILA RAZPOROKO.
Chicago, 111. — Skoro je neverjetno, kaj se v današnjih časih godi. — 13 letna soproga Marija M. Contrera, z 4604 Wentworth ave. je te dni vložila prošnjo za razporoko. V starosti 12 let, torej še kot o-trok, se je poročila z 25 letnim Antonom Contrera, in kar ni čudno, se je tekom enega leta že naveličala zakonskega življenja. Njen soprog služi $30. na teden in bo zdaj po razpo-roki, svoji nekdanji ženi moral plačevati po $10.00 na
teden.
* • -0-
1 ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KRIŽEM SYETA.
—	Chicago, Tli. — Neka vdova, Mrs. Rose Wallace, je dne 26. sept. zjutraj odšla na trg, da nakupi raznih potrebščin. Doma je pustila dva o-troka, 1. leto, in 3. leta stara. Ko sta bila otroka sama v sobi, je ugasnil plin pri peči, plin pa je'potem uhajal in napolnil sobo. Ko se je nesrečna mati vrnila z trga, je našla oba otroka mrtva, zadušena od plina.
—	Varšava, Poljsko. — Policija v Lvovu je te dni razkrila neko zaroto, ki je vohunila proti državi. Zaprli so 29 glavnih voditeljev zarote. Predsednik zarotniške organizacije je bil sovjetski častnik, Zie-linsk. Svoj glavni stan pa so imeli v palači grofa Ledohow-skega na rusko-poljski meji.
—	Šanghaj, Kitajsko. — Velikanski požar je izbruhnil j v tem mestu dne 26. sept. Zgo- j dovina na Kitajskem ne pozna tako strašnega ognja, kot je bil ta izbruh. Uničenih je bilo 2.000 hiš, med njimi tudi več t tovarn na glavni ulici. Brez strehe se nahaja nad 7,000 oseb.
—	Chicago, 111. — Pet novih sodnikov bo nastavljenih v Chicagi na kriminalni sodni-ji. Zločince hočejo kolikor mogoče hitro spraviti na pravo mesto, da pa to omogočijo, sp potrebuje več sodnikov, potem bo pa tudi ta posel šel hitro izpod rok.
-o-
GIL IŠČE NOVIH ČASNIKARJEV. — BRANI KATOLIČANE.
Mexico Citv, Meksika. — Kakor hitro je bil Emilio Gil izvoljen za začasnega predsednika Meksike, se je takoj zavzel, da se pripravi za novi urad, katerega ima nastopiti šele 1. decembra. NaroČil si je tujezemskih časnikarjev in jim naročil, kako se imajo ravnati v njegovi službi.
Zavzel se je tudi za versko vprašanje, v prid katoličanov v Meksiki. Naročil je že tiskovine, katere bodo zagovarjala! katoliška vprašanja. Izjavil se je tudi, da cerkev naj sama razpolaga z cerkvenim pre-ženjem in posvetne krajevne oblasti naj se ne vtikajo v te zadeve. Če je to res!
-o-
ŠPANSKA TRDNJAVA ZLETELA V ZRAK. — 54 MRTVIH.
Melilla, Morocco. — V noči 26. sept. se je pripetila grozna razstrelba v španski trdnjavi Cabrerizas Bajas. Rešilna pomoč se je takoj odpravila na pot in se bližala razvalinam, po katerih so se valili črni oblaki dima. V razvalinah so našli 54 mrtvecev, in ranjenih v trdnjavi in okolici je MI9 nad 200 oseb.
Razstrelba se je prigodila zvečer, ko so ljudje ravno odhajali iz gledališča. Nebo jo zažarilo, kakor od solnčne zarje. Sledil je močan sunek, da se je zemlja stresla. Neki moški ki se je nahajal eno miljo in pol od prostora razstrel-be, je bil ubit le od zračnega pritiska.
Kako je razstrelba nastala, še ni znano, smatra se pa, da zločina tu vmes ni bilo.
Iz neodresene domovine.
V TOLMINU NA GORIŠKEM JE PREMINUL MONSIGNOR IVAN ROJEČ. — SLOVE NSKI LIST "EDINOST" V TRSTU USTAVLJEN OD ITALIJANSKIH OBLASTI — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Msgr. Ivan Roječ umrl.
Grob se vrsti za grobom; komaj eden zaraste, že se odpre drugi. Najboljši možje, utrujeni od dela, zapuščajo naš red.
Ne le Tolmin, ampak vso našo deželo je pretresla bridka vest, da je v nedeljo popoldne, 2. sept., nenadoma umrl g. tolminski dekan, zadet od srčne kapi. Blagi pokojnik je bolehal že od lanske kvaternice. Pri veličastnem, euharističnem kongresu v Tolminu' je čutil prvi močni napad. Letos sredi januarja je bil primoran leči. — Zdravil ga je z vso skrbjo spretni zdravnik dr. Serjun iz Tolmina. Le njemu in izredno skrbni postrežbi se imamo zahvaliti, da je monsignor živel še pol leta po nastopivši krizi. Bolnik je navidezno okreval, a upanja na popolno ozdravljenje ni bilo več. Vkljub težki bolezni je bil še redno na nogah in je celo maševal na Veliki Šmaren. Neumorno je vršil uradne posle, se zanimal za tekoče dogodke in se celo namenil, da bo na usodni dan obiskal g. župnika v Volčah. V nedeljo pod večer okrog 5. ure je napisal še tri krstne liste in izredno dobro razpoložen šel na dvorišče. Mahoma je zavpil in se nagnil. Smrt je nastopila ob pol 6. trenutne vsled srčne kapi.
Kakor hitro so zvedeli Tol-minci o nenadni smrti, so z izredno ljubeznijo in odkritim sočutjem hiteli v župnišče,kjer so našli blagega g. dekana — mrtvega.
Rojen je bil 1866. 1. 26. marca pri Sv. Justu v Trstu, kjer je bil njegov oče kot mehanik zaposlen v ladjedelnici. Ko se je družina preselila v Sovod-nje, je pokojni študiral gimnazijo in semenišče v Gorici. S pridnostjo in nadarjenostjo si je prisvojil bogato izobrazbo, ki jo je posvečal v korist izročenih duš in delovnega ljudstva. Kaplanoval je v Solkanu, pastiroval kot kurat v Biljah. osem let je bil župnik v Mirnu in od 18. aprila 1915 je postal iekan v Tolminu. — Neprecenljive so zasluge, ki jih ima '}lagi pokojnik za dušno pa-3tirstvo. Dolgi veki bodo občudovali njegovo socialno delav-lost: Mirenski grad in Čevljarska zadruga sta v glavnem njegovo delo. Koliko je storil za begunce in Tolmince — vedo povedati le tisti,ki so čutili njegovo neizmerno ljubezen in skrb.
Pogreb msgr. Rojca je bil veličasten. Na tisoče ljudi se je zbralo iz vseh krajev dežele, da izkažejo zadnjo čast zaslužnemu možu. Pogreb je vodil msgr. Tajplao iz Gorice v spremstvu petdesetorice duhovnikov, med katerimi smo opazili več kanonikov, - skoro vse dekane in razne druge od-ličnjake duhovskega stanu.. Številno so bili zastopani razni uradi in organizacije. Dekan kobariški je imel pretresljiv
spominski govor v cerkvi, tolminski in mirenski pevci so zapeli v srce segajoče žalostinke. Bil je pogreb kot ga je požrtvovalni naš voditelj in delavec zaslužil. — Bodi večen mu spomin!
-o-
List "Edinost" ustavljen.
Iz Trsta poročajo, da so italijanske oblasti za stalno ustavile slovenski dnevnik ''Edinost", ki je dolgo let izhajal v Trstu. Vzrok grešit ve proti Italiji je, kakor se omenja ta, da je list napisal daljšo p osmrtnico Msgr. Rojcu, ki je te dni v Tolminu umrl. Omenil je nekatere šikane, ki jiii je moral vrli pokojnik prenesti zgolj rudi tega, ker je bil zaveden Slovenec. To je bilo italijanskim oblastem dovolj, da s<> zatrli dnevnik "Edinost". Tako se nadaljuje križev pot našega naroda v zasedenem ozemlju.
—--(>--
Za enotne italijanske naselbine na Krasu
se ogreva tržaški "Piccolo" in meni, da bi bili v ta namen najbolj pripravni Furlani. List misli, da bi se tako dvignilo kmetijstvo iii pospešila asimilacija. "Piccolova" želja je nesmisel. Furlani obdelujejo krasno bogato in plodno zemljo v ravnini, na Krasu pa dela čudeže na kamniti zemlji slovenski kmet. Furlani bodo "Piccolovo" ponudbo ogorčeno odklonili. Saj niso na glavo padli, da bi šli z lepe grude na kamen! Tn Furlani naj bi pospeševali asimilacijo, ko tako sovražijo Italijane! Ob tej priliki se spominjamo, kako so v vojnem času nekateri avstrijski in madžarski listi opisovali Kras in njegovo prebivalstvo, občudovali žila-vost in delavnost slovenskega kmeta in izjavljali, da ne poznajo drugega rodu, ki bi vztrajal in delal na kraški zemlji.
-o-
Nemške nasilnosti na Koroškem.
Dne 19. avgusta je bila v Ro-žu prireditev z igro povsem nedolžne vsebine. Heimatšiclerji so bili pokoncu. Dve uri pred pričetkom predstave so odpeljali z doma igralko, ki je imela glavno ulogo. Z motornim kolesom so drveli ž njo po deželi okoli. Dekle je prosilo, jokalo, protestiralo, vse zaman. Omenjeni dan je bil v Hodišah "materinski dan". Najprej je bil govor domačega župnika, nato je sledila igra "Lurška pastirica". Z zlobnežem, ki je hotel preprečiti prireditev, bodo Slovenci primerno obračunali. Govorijo o avtonomiji in nemški širokogrudnosti 11a Koroškem. Tačas pa se vršijo nasilnosti na nasilnosti.
Wilfan petdesetletnik.
v četrtek, 30. avgusta, je slovenski tržaški poslanec dr. Wilfan obhajal petdesetletnico svojega življenja.
AjflERIKANSKl SLOVENEC
Sobota, 29. septembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
prtI fo najstarejši SIotmiU lUt
v Ameriki. Uftsaovljen leta 1891.
ofrdc^tor
rmk dsn nunp ned«U. ©a-
in dnroT po prastiikm.
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
IxdsJa in
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov aredni&tvm in apravw: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Talafoii: CANAL 0008
Raročohart
Za celb Mb Za pol lets
_$5.00
. 2.5a
Za. Chicago, Ifsnsdn In Evropo:
Zh celo leto __$6.00
Za pol lets_— 3.00
Issued daEy, except Sunday, Mon. day and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year -----------
.$5.00 - 2.50
For half a year--------------
Chicago, Canada and Europe:
•"or one year ----------------------$6.00
.'or half a year -------------------3.00
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znaci,
do kadaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem vadb pomagate listo.
DOPlftl Talnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredilitn> TtaJ am In pol pred dnevom, ko izide iist.—Za zadnjo številko v tednu jt čas docctrtfca dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov
uredzafetvo ne vrača.
šuje. Delavska federacija države New York je to izrecno poudarjala, ko ga je pred leti ponovno indorsirala, z besedami:
"Guverner Smith je izpolnil vse obljube, ki jih je napravil organiziranemu delavstvu v svojem volilnem programu. On je človek, ki veruje v svetost volilnih obljub in je to dokazal s svojim delovanjem."
Zato so izjave Al Smitha v prid delavstvu, kijih je podal v svojem sprejemnem govoru, obljube moža, ki se bo kot predsednik boril do zadnjega za njihovo uresničenje. Ves rekord Al Smitha govori za to. Organizirano delavstvo države New-York ga dobro pozna in je točno zasledovalo njegovo dolgoletno javno delovanje. Zato ga s polnim prepričanjem in navdušenjem priporočuje sodelavcem sirom Združenih držav v izvolitev.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chkagq, UMnois. undsr the Apt of March 3, 1879._____
Gov. A] Smith in delavstvo.
• "VB*
Delavska federacija države New York je v svoji letošnji konvenciji koncem avgusta enoglasno sprejela resolucijo, s ka-t:ro federacija obeta gov. Al Smithu odkrito in energično podporo organiziranega delavstva države New York za njegovo izvolitev predsednikom Združenih držav in pozivlje vse orga-nzirane in neorganizirane delavce v državi New York in v drugih državah, da se prizadevajo za izvolitev tega moža, ki se je izkazal kot "prvoboritelj svobode, enakosti in pravice za vse ljudstvo."
V vtemeljevanju te resolucije se poudarjajo velike zaslugi Al Smitha najprej kot člana newyorske legislature in potem kot guvernerja za ustvaritev in upravljanje zakonov v korist dobrobiti, varnosti, zdravju in izobraževanju delavcev. Naglasa se, da je Smith tekom svojega petindvajsetletnega javnega delovanja podal dokaz o brezprimerni zakonodajni in cksekutivni sposobnosti s tem, da je neprestano imel vedno pred očmi najboljše interese vsega ljudstva.
Istega dne je predsednik ameriške delavske federacije, William Green, pred isto konvencijo izrazil v imenu vsega organiziranega delavstva svoje simpatije za guvernerja Smitha. Rekel je med drugim:
"Zavedam se, da ste imeli srečo imeti za guvernerja te velike države moža, ki je bil v simpatiji z vašim programom so-cijalnih pravičnosti in ki je pomagal uresničiti sprejem velikega dela zakonov, ki ste jih predlagali . . .
"Ameriška delavska federacija kot taka mora biti sicer izvenstranalca v tej kampanji, ali jaz sem prepričan, da govor, s katerim je guverner Smith sprejel nominacijo, in njegovo poudarjanje zlorabe sodnih odredb (injunctions) je napravilo globok vtis v v3eh industrijalnih državah.
"Svrha ameriške delavske federacije je, da seznani svoje člane s sprejemnimi govori kandidatov, z njihovim dosedanjim delovanjem v zadevah, ki se tičejo delavstva, in da potem prepušča odločitev politični zavednosti delavcev in delavk Amerike.
"Jaz sem prepričan, da, ko pojdejo na volišče, bodo oni podpirali one, ki so njih podpirali, ko je bilo treba."
Delavska federacija države New Jersey je tudi navdušeno indorsirala kandidaturo Al Smitha.
Organizirano delavstvo države New York je vedno podpiralo Al Smitha in že meseca marca je bil izvršilni odbor new-yorske državne delavske federacije priporočal nominacijo Smitha za predsednika Združenih držav. Ob tej priliki je delavska federacija države New York izdala opis dosedanjega delovanja Al Smitha na polju delavske zakonodaje in izvrševanja delavskih zakonov.
Treba čitati to poročilo organiziranega delavstva, da človek zadobi pojem o neprestani borbi Al Smitha za napredne socijalne zakone. Upravičeno trdi poročilo v svojem uvodu:
"Simpatije Alfreda E. Smitha za delavce, ki si služijo svoj kruh bodisi na polju, v tovarni, v delavnici ali na ulici, so dobro znane in iz njih izvira velik del človeške aakonodaje tekom 25 let njegovega javnega delovanja. Kaj je on dosegel na socijalnem polju, je najti skoraj v vseh poročilih konvencij organiziranih delavcev države New York tekom dvajsetih let. Odkar je postal poslanec 1. 1903, je bil vedno v bojni liniji toliko za poraz nazadnjaških in zatiralnih ukrepov, kolikor za pospeševanje naprednih in človeških ukrepov."
Morda največja pohvala, ki se more napraviti poštenemu
"SURPRISE PARTY" V PO-
ČAST REV. SLAJETU V COLLINWOODU.
Collinwood, O.
Mi Slovenci smo že po naravi uljuden in vesel narod, marsikateri tujec se je že laskavo izrazil o naših šegah in navadah. Kot mi Slovenci imamo svoje šege in navade, enako tudi drugi narodi imajo nekaj, kar je nam mnogokrat neznano. Ravno Amerikanci imajo nekaj, za kar mi Slovenci nismo vedeli preje, dokler nismo prišli v deželo, in to je povsod tako priljubljeni "Surprise party".
Kar se mene tiče, se mi ne dopade nobena stvar tako, kot ravno Surprise party, ko se ta-korekoč kakšnega prijatelja ali znanca preseneti, da mu kar kri zastane po žilah, to je nekaj izvanrednega.
V nedeljo, dne 15. septembra, smo imeli pri nas v Collin-woodu en tak "špas" in sicer je bil prirejen v počast Father Slajetu za njegovo požrtvovalno delo ob tem času, ko je bilo na župniji največ dela in so precej časa vse župnijske posle vodili sami.
Stvar je namreč ta, naš rojak in vedno delavni faran Fr. Drašler je dobil glavni dobitek na našem bazarju, to je Chevrolet avto. Takoj, ko je izvedel za svojo srečo, se je izrazil, da ga proda in daruje $200.00 za cerkev, kar je tudi storil in Iržal obljubo.
Takoj tisti večer so se zbrali skupaj Mr. in Mrs. Ivančič, Mr. Rakar, Mr. Žulich in drugi in so se posvetovali, kako bi bilo mogoče kupiti od Mr. Drašler-ia avto, da bi ga podarili Father Slajetu. Rečeno in storjeno. Takoj drugi dan so požrtvovalne žene šle okoli faranov, da nabero potrebno svoto za avto. Vso zadevo je vodila Mrs. Ivančič s pomočjo Mr. Rakar-ja, Mrs. Pust, Mrs. Narobe, Mrs. Hribar, Mrs. Grdina Jr. in drugih. Farani so se raaevo-lje odzvali v ta namen in v par dneh so navdušene nabiralke nabrale svoto $600.00.
Treba je bilo misliti, kako Fathra presenetiti, da bi na njega naredilo boljši vtis. Prilika se je ponudila, ko so imela dekleta Marijine družbe malo vrtno veselico in odpeljali so
malo na zrak v razvedrilo in zabavo.
Med tem časom so pa naše žene pridno pripravljale doma za večerno iznenadenje. Ob 8. uri zvečer so prišli naši izletniki domov skupno s Fathrom. Kot običajno so Father malo hoteli posedeti na verandi, predno se podajo k počitku. Vse je bilo v normalnem tiru in cerkvena dvorana je bila zavita v temo. Kar naenkrat prideta k njima Rev. Kozak, sedanji pomočnik pri naši fari, in Frank Drašler, omenivši, da se je nekaj nepričakovanega pripetilo v pritličju cerkve, da je pomoč od strani Rev. Slajeta nujno potrebna. Vsi trije se z veliko naglico napotijo v pritličje cerkve. Pa glej čudo, nenadoma nastane svetloba in mnogoštevilna množica zakriči "Živio Father Slaje, še mnogo let!" "Kaj pa je to, jaz vas ne razumem," je bil Fathrov odgovor. V stranski sobi pa je cerkveni pevski zbor zapel "O slavljenec današnji, pozdravljen bodi nam tisočkrat!" Nato je stoloravnatelj John Toma-žič razložil pomen dotičnega večera. Omenil je, da je nocoj-šna prireditev prirejena Vam v počast, dragi Father! Naši farani vedo, koliko dobrega ste storili že za to faro, zato so hoteli Vas nekoliko presenečiti na današnji večer. Omenil je tudi v svojem govoru, da danes mora človek imeti štiri noge ali pa vsaj štiri kolesa, ako hoče kam priti, zatoraj Vam podajam ključe od Chevrolet Coupe, ki so ga Vam Vaši zvesti in udani farani kupili. Več minut burno odobravanje.
Nato so Father Slaje vstali in vsled velikega presenečenja jim ni šla beseda gladko iz ust. Niti najmanj nisem pričakoval od Vas takega daru, še manj pa sem ga zaslužil; naj-iskrenejša zahvala Vam vsem; zagotavljam Vam, da bom še vedno delal za faro in vsa svoja dela in moči bom posvetil za napredek Vaše fare. Burno o-dobravanje.
Nadalje je govoril Mr. John Žulich, ki je omenil, kako lep govor so imeli Father Slaje pri nedeljski osmi maši, kak lep red vlada na nebeškem vsemir-ju; solnce, zvezde, luna, vse tako lepo urejeno, vse gre ved-
Ali ni za tem eden, ki vse to vodi? Kako lepo so nam vse to razložili. Mislil sem si, učen mož ste, a nekaj pa se bote morali le še učiti. Chevrolet pa le še ne znate "ronat". Buren smeh. Dragi mi farani, vsako podjetje ima poleg delavcev tudi voditelja; tako ima tudi naša fara izvrstnega voditelja; dolžnost naša je, da gremo v vseh ozirih Father Slajetu na roko. (Občinstvo mu je pritrjevalo.)
Za njim so govorili Father Kozak; v komičnem tonu so nam povedali, kako so Father Slajeta cel teden mučili z vprašanjem, kdaj mislijo kupiti avto in kakšnega, a so Slaje bolj žalostno odgovorili, da letos ne, ni novaca, mogoče drugo leto, pa še takrat ne novega. Vsi so jim odobravali, ker niso nič izdali o nameravanem darilu od strani faranov.
Nato je cerkveni pevski zbor zapel par prav mičnih pesmi, za kar so pevci želi odobravanje. Govorili so tudi Mr. Trček, Mrs.Glinšek, Mrs. Hribar, Mrs. Smrekar, sestra pokojnega Rev. Smrekarja, Mr. Drašler. Vsi govorniki so se laskavo izrazili o delovanju Rev. Slajeta. Pozvana je bila k besedi Mrs. Grdina Jr. "Bom pa rajši eno zapela, samo angleška bo," se je izrazila. Marsikateri ni še vedel, kaj zmore Mrs. Grdina z njenim lepim in močnim glasom. Malo jih je, ki bi imele tak glas, — se je govorilo po dvorani. Občinstvo ji je burno aplavdiralo.
Predsednik dram. društva "Adrija" je govoril, da mi SLovenci prav radi prezremo naše delavne može, dokler jih imamo med seboj, ko pa gre j o od nas, potem jih znamo ceniti, mogoče celo spomenike postavljamo po njih smrti njim v čast, a kadar so pa med nami, jih ne vidimo. Father Slaje so vedno delaven in dosti dobrega so že storili za našo faro v verskem oziru, v spovednici in na kulturnem polju. Zategadelj jih ljubi vsak faran in nefaran, povsod so priljubljeni; bodimo j jim vedno naklonjeni in še dosti dobrega se bo še storilo za našo faro z njih pomočjo.
Pozvan je bil k besedi naš organist Mr. Rakar. "Jaz bom pa rajši skupno z zborom zapel tisto, da bojo Father bolj pazili, kako voziti: "Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš, vozil bi rad, pa voziti ne znaš." Vsi se zaženo v smeh.
Po končanem petju se je stoloravnatelj prav lepo zahvalil za tako veliko udeležbo in tak lep mir, ki je vladal skozi cel večer, sedaj se pa naj zabava vsak po svoje, ker program no-cojšnega večera je končan. Vsi navzoči so, pred odhodom se poslovili od Fathra in videti je bilo, da so vsi bili zelo zadovoljni, ker se je posrečilo nam presenetiti Fathra v polni meri.
Značilno pa je to, da so vso zadevo večinoma imele ženske v rokah in vseeno se ni nič izvedelo preje. Vsa čast jim, pa še naj kdo reče, da ne znajo
tatelji, prosim oprostite; prihodnjih bom gledal, da naredim bolj ob kratkem.
Končno pa pozdrav vsem naročnikom in bralcem Amer. Slovenca!
Frank Kovačič.
Z i
TRGATEV PRI SV. JURIJU.
So. Chicago, III.
Jesenski dnevi so nastopili. Hladni so, skoro mrzli. Marsi-kteri se jih veseli, posebno tisti, ki imajo doma sušo. Da bo veselje še večje, se za sedaj omeni samo to, da se naše pevsko društvo "Zarja" pripravlja, da priredi veliko vinsko trgatev dne 14. oktobra. Vabljeni ste na to zabavo vsi Southchikaža-ni. Pa tudi Chikažanom prav toplo priporočamo naše letošnje pridelke, naj si jih pridejo ogledat. In če se jim posreči, tudi lahko kaj odnesejo.
Tajnik.
-o-
NOVICE IZ BARBERTONA.
Barberton, Ohio.
Dne 8. sept. sta napravile slovesne obljube in postale sestre reda sv. Dominika; Miss Mary Možek, sedaj sestra M. Dolorosa, od družine Možek iz osme ceste. Miss Sophia Ger-bec, sedaj sestra M. Lorita, od družine Gerbec iz Chisnell Street. Slovesnost se je vršila v cerkvi sv. Bernarda v Akron, Ohio. V tem mestu ima ta red tudi svoj samostan in šolo. Prve obljube pa sta napravili Josephine Rataj od družine Rataj, z 7th Street, in Veronika Lintol od družine Lintol z West Streeta. Dosti ljudi iz ,)n'" naše fare je bilo navzočih v cerkvi ob tej priliki. Kot novinka je šla pred kratkim v ta samostan tudi hčerka družino Joseph Hiti iz Mulberry Str.
V stari kraj je odšla iz našega mesta Mrs. Alojzija Žu-
St. na W. 19th St. Betz St. in James St. na W. 21st St. West St. in Frederick St. na W. 23rd St. Chisnell Ave. in Mt. Pleasant Ave. na W. 22nd St. Frederick ct. na W. 23rd St.
Naše mesto bo vprašalo vo-lilce pri letošnih volitvah, ako dovolijo da se mesto zadolži oz. izda bonde za 36 tisoč dolarjev. To svoto mesto potrebuje, da izboljša svoj ognje-gasni department (Fire t Department). Treba je noveja o-rodja in drugo. Ta svota, ako se dovoli bo seveda povišala davek (tax) in sicer za 0.151 mills to je 15 centov več za vsakih tisoč dolarjev davčne vrednosti na posestvu.
Društvo sv. Martina, št. 44. KSKJ. se pripravlja na obha-janje 2o lctnice obstanka društva. V to svrho priredi to društvo banket G. oktobra zvečer za svoje članstvo. To društvo je najstarejše v našem mestu. Ustanovljeno je bilo
sept. 1903.
Anton Okoiish.
-o-
RAZNO IZ CHICAGE.
Chicago, III. Dobro nam je zadnje dni pokazala svoje zobe prijazna starka zima. >"a način, nad vse slovesen, -j nam je predstavila kot obiskovalka, ki L o ostala pri nas v goste h najman; za pol leta. Nismo sicer tegr. gosta posebno veseli, toda, ker -^i pomagati ne mon mo, ga moramo sprejeti s kislim ali pa s prijaznim obrazom, je vseeno. Vendar pa je malo piv ;; daj 'a in solnce, I:i im.' toliko moči, je za enkrat še od pililo njene kremplje in ksikor vse kaže, bomo imeli še pruv lepe dneve, zlasti, če se -;me verjeti naši m ur adn i m \ re m e ns k 1;n prerokom. Neko znamenit >s.t pa nam je prinesel ta prvi dan pec	j zime, namreč prvi sneg v sep-
Poročila sta se 8. sept. An-jiembru. Padal je sicer samo ton Gradishar z Center Str. in j dve minuti, a sneg je pa Frances Ujčič, z Mulberry
o a m<> c<
državniku, je ta. da ne le obeta mnogo pred volitvami, marveč da smatra te svoje obljube kot svečano obvezne in da jih izvr Rev. Slajeta njegovi prijatelji no svojo pot brez prenehanja.
Street.
V	Citizen Hospital se nahaja Mrs. John Krašovec iz Shannon Ave.
V	kratkem je naša fara dobila te le nove člane: Mr. in mieii. Mrs. Joseph Shega, hčerka.. Jutri, Mr. in Mrs. Paul Valenčič,; UVede v fantek, Mr. in Mrs. Joseph Kunstek, hčerka. Mr. in Mrs. Paul Podlipec. hčerka.
Vsi državljani, kateri hočejo voliti meseca novembra se morajo najprvo registirati ne-jjahk glede na to, ako so se že regi-stirali za primarne volitve letos. Registracijski dnevi so: oktober 4., 11., 19. in 20. Volilne koče bodo odprte te dneve od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne in od 4. ure do 9. zvečer.
V	kratkem si bo naše meslo nabavilo nove napise ulic in cest. Nekatere ulice in ceste dobe ob tej priliki tudi drugo ime. Imena teh ulic in cest na katerih žive Slovenci in katera dobe nova imena so: Columbia Ave novo; Columbus Ave. Bolivar rd., Cornell St.. High St. se bo imenovalo Woo-ster rd. Mulberry St. na W. 14th St. Center St. na W. 15th
le
bil. — Skoraj sto let že Chicago stoji, pa niso še videli v temptembru snega, a mi, ki zdaj živimo, smo tako srečni.
vako smo ponosni
bi o t
v nedeljo našem n normalni zimski c; soboto zvečer toi boste šli spat, pom ure zli eno uro nazaj : čin bomo tedaj (.o not
:a to, k a, j l tudi kaj
zjutraj, se .tu zonet
Danes, \ i, predno k ni te svoje j : na ta imen o uro
o i
ženske molčati. Moj dopis se je! St. Melvin St. na W. 16th Sf. "precej" zavlekel, cenjeni či-'Moore St. na W. 17th St. Rose
dolgo spali. To bo lušno, ka.i ? Sv. maše bodo v naši cerkvi sv. Štefana v nedeljo po novem, torej po zimskem času.
Za bližajočo se sezoi j se naša društva na vso moč pripravljajo za svoje prireditve. Izgleda, ' da bo letošnjo zimo v naši šol.-ki dvorani kaj živahno življenje. Kot prvi bo nastopil naš dramatični klub "Ilirija", in sicer jutri, v nedeljo zvečer. Brez dvoma se bo postavil, kakor se naš dram. klub vedno postavi, in izredno lepa igra "Razvalina življenja", ki nam jo bo vprizoril, je vredna gro-ša, ki ga bomo morali plačati za njo. Vsi Chicažani torej na svidenje jutri zvečer v šolski dvorani.
miHiiiiiiiinniiiiii^
Mtl
• _ e
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Citateljem "Amerikanskega Slovenca" sem obljubil, da ko se vrnem nazaj v naš good old U. S. A., da jim bom opisal moje vtise, ki sem jih dobil o tem in onem doma v lepi naši stari domovini. Obljuba dela dolg in tako ga je naredila Čitateljem moja obljuba glede tega. Ne kaže torej drugega, kakor da dano obljubo izpolnim. — Priobčevati te drobtine s potovanja bi bil začel že davno, pa prostor v listu mi do danes tega ni dopuščal. Treba je pač po-streči najprvo drugim in domači pridemo g takimi stvarmi na vrsto le, kadar je prilika. Obenem bo to opisovanje precej
go in je zato prav, da je prišlo na vrsto v podlistku, da ga^bote lahko čitali v vsaki številki od začetka do konca.
Opisal bom to in ono po raznih virih in informacijah, ki sem jih dobil na ta ali oni način. Posnel bom tu in tam po raznih virih, povedal, kaj sem sam videl, kaj pravijo drugi itd. Bodo to torej nekake pomešane drobtine, zato naj bo tudi naslov temu opisovanju "Drobtine s potovanja v domovino in nazaj".
Predno začnem z opisovanjem, naj pripomnim, da imam kot človek za vsako stvar svoj posebni okus. So gotove stvari, ki se bodo meni dopadle, pa se vam, dragi čitEftelji, morda ne bodo. Zato, ko bote čitali kaj takega, ki se morda vašemu mišljenju ne bo dopadlo, tedaj se spomnite na to-le pripombo, da vsak človek ima svoj posebni okus, da se enemu dopade to, kar se vam ne, drugemu zopet to in ono.
Da pa bo cenjeno čitateljstvo bolje poznalo geografsko in politično sliko naše
stare domovine, bo prav, da najprvo podam geografsko in politično sliko jugoslovanske države. O tem podaja g. Ant. Me-lik, ki je priznan kot merodajen geograf, to-le sliko pod naslovom "Jugoslavija":
Balkanski polotok, njega lega, meje, ime in svetovni položaj.
Velika večina ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pripada po svoji legi Balkanskemu polotoku, zavzemajoč njega osrednji ter severozapadni del. Manjši obrobni del Jugoslavije na vsej severni meji sega še v Vzhodne Alpe in Panonsko ali Srednjedonavsko nižavje, tedaj v ozemlje, ki ga prištevamo k srednji Evropi.
Balkanski polotok, obsegajoč okroglo 500,000 kvA km površine, se nahaja po svoji velikosti med južnoevropskimi polotoki na drugem mestu. Obdajajo ga štiri večja morja, Jadransko, Jonsko, Egejsko, v slovanskih jezikih Belo morje imenovano, te*
Črno morje; med slednjima dvema posreduje malo Marmarsko morje z morskima ožinama Bospor, ki je na najožjem mestu le 666 m išrok, in Dardanele, stari Heles-pont, ki imajo v najtesnejšem delu le 1300 metrov širine. Sestoji iz širokega severnega dela, trapezu podobnega trupa, ki je pravi Balkanski polotok, in iz ozkega izredno razčlenjenega podaljška na jugozapaclu. ta slednji, Grški polotok imenovani del, lahko smatramo vzpričo posebne prirode in zgodovine kot samostojen del polotoka. * Od vseh evropskih polotokov je Balkanski najbolj členovit, to je, ima najbolj razvito obalo, veliko množino zalivov, otokov in malih polotokov. V tem oziru se predvsem odlikujejo obale Egejskega morja ter ves Grški polotok in vzhodna obala Jadranskega morja. Za obliko polotoka v velikem sta najznačilnejša SolunsTri zaliv, kjer sega Egejsko morje najgloblje v polotok, in Medovski zaliv, kjer je zapadna obala najgloblje upognjena, prehajajoč iz
severozapadne v meridijonalno smer.
Izmed vseh južnoevropskih polotokov kaže Balkanski geografsko najmanj enotno iice. Zlasti je značilno zanj, da v nasprotju z Apeninskim in Pirenejskim nima izrazite naravne meje, ki bi ga ločila od evropskega trupa. Taka izrazita naravna meja bi bila visoko gorovje, kakor so Alpe za Apeninski ali Pireneji za Pirenejski polotok. Namesto tega imamo na severnem robu polotoka dolnjo Donavo in Savo. tekoči v jako širokih strugah od zapada proti vzhodu; ti dve reki ki ločita v srednjem delu ravno Panonsko kotlino od gričevja na jugu, se smatrata kot meja med Balkanskim polotokom ter evropskim trupom. Sicer je ta meja v veliki meri geografsko u-temeljena, kaže pa vendarle v ostalem delu, n. pr. v Vlaško-bolgarski ravnini, značaj umetne ločnice. Zlasti se to vidi pri Do-brudži, ki leži južno od Donave, pa jo je vendar težko ločiti od ostalega rumunske-ga nižavja.
«
Sobota, 29. septembra 1928.
AME3IKANSK1 3LQVEWJ5C
Stran
g<*><>0<><>00<>000<>00000000000000000000000000000000000000 Slovenska Ženska Zveza.
— Ustanovljen« 19. dec. 1926. Inkorporirana 14 dec., 1927
GLAVNI ODBOR ZA 192S, 1928 in 1930:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan,
Wisconsin.
Podprcdscdnica: Mrs. Mary Glavan, 1372 Eaglesmere Ave., Collin-
wood, Ohio.
Tajnica: Mr*. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St., Chicago, 111.
NADZORNICE:
Mrs. Mary Vidmar, 770 X. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Mrs. Margaret Kitonia, 307 Grove Street, Milwaukee, Wis. Mrs, Rose Smole, ISox 114, Bradley, III.
PROSVETNI ODSEK:
Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice. Mrs. Mary Puhe'c, 608 Glover Street, Detroit, Mich. Mrs. Dorothy Dermei, 236 Myers Street, Stcelton, Pa.
PUBLIKACIJSKI ODSEK:
Mrs. Fanny Jazbec, urednica Glasila. 2249 W. 22nd St., Chicago, III. Mrs. Pauline Osolinc, Box 4V2. Forest City, Pa. 0, Mrs. Mary Plantan, Box 287, West Linn, Ore.
g	SVETOVALKE:
0 Mrs Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Mrs. Frances Žagar, 231 Center Str., Barberton, Ohio. Mrs. Matilda Robcrtz, (><>7 Jackson Street, Evcleth, Minn. Mrs. Bara Kramer, 470 Kansas Street. San Francisco, Calif. Mrs. Mary Darovec, 19114 Shawnee Ave., Xottingham, Ohio.
VODITELJICA MLADINSKEGA ODDELKA:
Mrs. Helen Zakrajšek, 2228 West 22nd Street, Chicago, III. Uradno Glasilo: Amerikanski Slovenec.
Katoliške Slovenke. Pristopajte k Slovenski Ženski Zvezi, ki je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pristopnina je 50c, mesečni prispevek pa samo 25c. Sprejemajo se članice od 16. do 55. leta, v Mladinski Oddelek p; deklicc ki dokončajo osemrazredno šolo.
( as'.no za vsako naselbino je. iineti podružnico S. Ž. Z. v svoji sredi. Ako >e pri Vas še ni, ustanovite jo. Osem novih članic zadostuje.
V.a vsa pojasnila tfh-dc ustanovitve in poslovanja podružnic se •brnite n:i praise !:»ieo Mrs. Marie Prisland, 1G34 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa pošljite in: . Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nds Street, Chicago, 111. d si o it na.ip« /.neje do 25. v .\kc,:a meseca. Vse dopise, namenjene za Glasilo Z.e/c. pa poš jite direktno na list Amerikanski Sloveenc, 1849 A*. 22nri Street, Chicago, lit.
dOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooooo ooooo oooooooooooooooo
FINANČNO POROČILO SLOV. ŽENSKE ZVEZE ZA MESEC
AVGUST 1928.
Stov.	Mesec.;
	1..................$ 16.75
	2................... 10.00
................... 7.00
!.................. 8.00
>................... 12.75
i)................... 5.50
7................... 10.25
................... G.75
t'................... 6.25
Jo................... 60.50
1	1................... 14.00
1	2................. 10.75
i:;................... 9.75
Dohodki:
Cianar.: Knjižico
$1.00 6.50
$1.20
;j.50 :i.50
2.00
.60
Skui)aj: $16.75 10.0(1 7.00 9.00 19.25 6.70 10.25 6.75 6.25 64.00 17.50 10.75 12.35
Članic 67 76 28 32 51 22 41 27 25 221 56 43 39
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
14.25 17.25 17.75 5.25 3.50 16.00 11.00 4.25 4.50
.50 , 2.00 2.50
2.00 6.00 .50 9.00
.60 .75
1.20 1.80 .30 2.70
15.35 19.25 21.00 5.25 3.50 19.20 18.80 5.05 16.20
83 68 71 21 14 64 44
17
18
Skupaj ........$281.00 $39.00 $9.15
Preostanek v blagajni meseca julija..........
$329.15 1128 2881.26
Skupaj ....................................................$3210.41
Stroški:
Knjižice (pravila) ............................................$127.50
Tiskovine .......................................................... 7.50 $ 135.00
Preostanek v blagajni dne 31. avgusta........................$3075.41
Razdelba skladov:
Sklad za pogrebne stroške ............................................$1616.00
Stroškovni sklad ............................................................... 1459.41
Skupaj kot zgoraj ..................................................$3075.41
Julia Gottlieb, gl. tajnica, o-
POLITIČNI KOTIČEK.
Piše Marie Prisland.
Kedaj je več samohvale, ke-daj več graje in prerekanja kot ravno za časa volitev. Ena stranka hvali sebe in pobija drugo. Kandidati se kregajo vse vprek, iščejo pike na drugih in povzdigujejo sebe do neba. Brskajo po vseh kotih in iščejo grehe svojih nasprotnikov, kot da so sami poosebljena značajnost. Ljudstvo ves ta "ringelšpil" z zanimanjem gleda in ko pride čas' volitev naredi svojo sodbo, ki pač marsikaterega razočara. In prav je tako. Ljudski glas naj odloča.
Človeku pa je, ko posluša vse to prerekanje in gleda to drvenje za uradi, da ne ve komu bi prav verjel, zanašati se mora samo na svojo sodbo. Veliko ljudi je, ki so bili varani v kandidatu za katerega so sc potegovali in zato ne gredo nič več na volišče, kar pa ni prav. Ce ste od enega kandidata preveč pričakovali in ste bili razočarani, bodite drugikrat
bolj previdni komu zaupate. Da je v^č strank je dobro, ker ena drugo žigosajo in predba-civajo vse storjene in nestorje-ne grehe, ter ne pozabijo prav ničesar. Iz tega si volivci lahko napravijo svojo sodbo, ke-do je več kriv oziroma kedo ima manj grehov, ker pač nobeden ni brez njih. Nespametno je seveda misliti da je ta ali oni kandidat že sposoben za svGje mesto, ker pripada tej ali oni stranki. Naj stranka ne odločuje ampak oseba. Zadnje čase tudi stari Amerikanci opuščajo navado voliti kot rečeno "straight ticket" ampak si izbirajo najboljše kandidate izmed političnih strank. Tako je pač pravilno. Našim članicam ki bodo volile v jeseni priporočam, da se naj dobro informirajo o poštenju in delovanju kandidatov. Če je že kateri izmed teh imel kak urad do sedaj prepričajte se, ali ga je vestno u-pravljal. Če pa še ni imel no-
benega političnega urada, pa se informirajte o njegovem značaju in njegovi sposobnosti. Izberite si toraj najboljše kandidate. V slučaju pa, da v vašem okrožju kandidira kak Slovenec za urad, je pa vaša narodna dolžnost da zanj glasujete in ne samo glasujete ampak tudi agitirate.
-K)-
ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 1, V SHEBOYGAN, WIS.
Ker je naša Zveza bila u-stanovljena za izobrazbo žene, in ker je naša dolžnost da se posebno pobrigamo za naša dekleta, sem imela v mislih da bi pri podružnici začele s gospodinjskim tečajem, kjer bi se zlasti mlajše članice učile v kuhinjskih stroki in drugih stvareh potrebnih dobri gospodinji. Ker pa podružnica nima zato pripravnega prostora in ne potrebne posode, sem se obrnila na tukajšni šolski svet ki ima v oskrbi večerne šole da nam pride na pomoč. Obljubili so, da bi začeli poučevati gospodinjski tečaj, če se prijavi vsaj petnajst učenk.
Toraj matere, članice Ženske Zveze in druge! Porabite to priliko in pošljite svoje hčerke v to večerno šolo. Ne stane vas nič, koristi bo pa velike. Vse drugo se naše hčerke že naučijo, a kuhanje kar je za žensko najbolj potrebno pa mora biti na prvem mestu. Nekatera dekleta ki delajo po dnevi nimajo prilike se učiti vsega tega, zato upam da bodo porabile to priliko in prišle prav vse. Seveda pa ni ta razred samo za članice Zveze ali samo za mlada dekleta. Naj pride vsaka katero zanima ta tečaj.
Vpisa van je je v ponedeljek zvečer 1. okt. v Longfellow šoli. Šola se pa začne v torek 2. oktobra. Pridite toraj v velikem številu da ne bodo šolske oblasti rekle, da se za nekaj poganjam, potem je pa zanimanje samo pri nekaterih.
Marie Prisland.
IZ URADA PODRUŽNICE
ŠT. 20 S.Ž.Z.
Joliet, 111.
S tem naznanjam vsem članicam naše podružnice št. 20, da se bo vršila naša prihodnja mesečna seja 4. oktobra pop. ob 2. uri na domu sosestre Mrs. Mary Šetina, 1013 Chicago St.
Vabljene ste vse članice, da pridete na sejo. Po tej seji ne bomo imele več seje po hišah, ampak v šoli. O tem se vam bo več naznanilo pozneje.
Prosim naše sosestre, da bi agitirale za nove članice. Meseca septembra je pristopilo 28 novih članic. Če bi pristopilo vsak mesec toliko število, potem bi imele upanje, da dobimo nagrado $25.00.
Torej, vabim še enkrat na sejo vse članice, pa tudi tiste, ki še niste članice, da pridete in (pristopite k naši podružnici.
Sesterski pozdrav,
Anna Pluth, tajnica. -o-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
K. M., South Chicago, 111.— Vaš dopis smo prejeli in ga bomo takoj objavili, kakor hitro nam sporočite Vaše polno ime in naslov. Dopisniki lahko rabijo, kakoršenkoli primeren podpis želijo pod svojimi dopisi. Toda uredništvu pa morajo dati svoje polno pravo ime in naslov. Uredništvo obdrži to v svoji uredniški tajnosti in imena dopisnikov ne izdaja. Zato samo začetne črke kot podpis pod Vašim dopisom ne zadostujejo. Uredništvo mora znati od koga in od kje prejme dopis.
-o-
.SAMO 200.000 LEJEV JE PONEVERIL.
Na Dunaj je pribežal vodja postnega urada v Saveni v Romuniji po imenu Dimitrij Ududec. Zbežal je od doma, potem ko je, kot ga dolži romunsko oblastvo, poneveril 300.000 lejev. Dunajska policija ga je aretirala in našla pri njem 218 dolarjev, 230 šilingov ter veliko denarnih naka-
zil. Ududec je priznal, da je poneveril denar, da pa je poneveril samo v višini 200.000 lejev.	iht-.^S
^inwduindawiiiiiiiaitiiiiiubiautiiwbibiiniinikoouiiaiiiivg
! 4Vz% obresti
| plačuje na denarne vloge
I PRUDENTIAL I BANK
(Zakrajšek & Češark) 455 W. 42nd Street, New York, N. Y.
To je sedaj državna | (State) banka ter ima | $175,000 glavnice in re-| zerve. O njeni zanesljivo- | 1 sti toraj ne more biti dvo- 1
3	S
| ma. — Poslužujte se je! §
=____3
»&iniHii[iigiiiJiiiDiJiujiniJUuiia;in)nuiiimnmiuJnaiU[Hifififr»
PRIPOROČILO IN NAZNANILO.
Rojakom v Clevelandu, in državi Ohio naznanjamo, da se med njimi mudi naš potovalni zastopnik Mr. John Krama-rich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Amer. Slovenca", oglase, prodajati naše knjige, plošče in sploh vse, kar v zvezi z našim podjetjem. Mr. Kramarich je naudušen kato-ilški mož, ki se trudi, da bi čim bolj razširil katoliški dnevnik po naših naselbinah. Vsem našim prijateljem naročnikom ga najtopleje. priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški list A. S.
Uprava Ame. Slovenca.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom ae priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 1221.
LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place. Chicago. L\L
URADNO NAZNANILO
REGISTRACIJE
ki se vrše pred vsakimi
«
Predsedniškimi volitvami
Pazite na ameriško zastavo, ki bo razobešena pred vhodom volilnih prostorov!
CHICAGE, CHICAGO HEIGHTS, CICERO IN SUMMITA:
(VSI, KI SPADATE V DELOKROG ODBORA VOLILNIH KOMISARJEV)
VOLILCI
AKO SE NE BOTE REGISTRIRALI NE BOTE VOLILI
pri predsedniških volitvah dne 6. novembra 1928
REGISTRACIJSKI IN REVIZIJSKI DNEVI:
Prvi dan registracije bo sobota 29. septembra. Volilne koče so odprte od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Drugi in zadnji dan registracije bo v torek 9. oktobra. Volilni prostori bodo odprti od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Revizijski večer bo v soboto dne 13. oktobra. Volilni prostori bodo odprti od 6. ure zvečer do 10. ure zvečer.
ODOBRENO PO:
Edmund K.. Jarecki, okrajni sodnik
DATIRANO V CHICAGO, ILL INOIS, 28. SEPTEMBRA, A. D. 1928.
T¥J¥
FRED. V. MAGUIRE FRANK W. BARBER HARRY A. LIPSKY
Volilni komisarji.
JOHN S. RUSCH, glav. klerk. CHARLES C. CASE, pravdnik.
t
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Sobota, 29. septembra 1928.
T
oooooooooooooooooooo
oooooooooooooooooooo
Zena z zaprtimi očmi
Pierre l'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Sušnik.
>OCOO OOC 0000000<H><X><>0<X><)<><)<XK>C<)<>0<><>C^^
Neke sobote jo je srečal Ludovik ob vznožju obrežnih pečin; nabirala je školjke.
"To bo mogoče za galeba?"
"Da, davi so leteli drugi zelo visoko po nebu. Moj se je obupno prizadeval, da bi odle-tel tudi on k morju in v svobodo. Tedaj se mi je zasmilil in sem prišla sem, da poiščem zanj školjk, ki jih je tako rad. . . Tmam jih že polno košarico. .
Ludovik je odprl košarico:
"To ste nabrali le sami?"
' Dobra sem z nekim starim mornarjem, ki prebiva v smeri proti "Krešam". Pomaga mi iskati vse, kar je treba. Glejte. . danes mi je podaril te "lupine".
"In jaz sem vzrok vseh teh sitnosti!"
"To, kar sem vam rekla, sem govorila večkrat mojemu bratu, ki je bil tudi velik lovec. . ."
"Ah. vaš brat je bil lovec?"
Marija se je zavedla, da se je pravkar spet spustila predaleč, in v hipu jo jc < blila rdečica.
Ludovik jo je motril. Enostavno in skromno oblečena, je bila Marija Durand videti res lepa tu na obrežju morja, ko sta ji oživljala svež zrak in raz-vnetost obraz in je polno večerno solnce uži-galo bledo zlato njenih divnih las. . .
Ampak kar je vzbujalo Ludoviku radovednost bolj in bolj, je bilo dejstvo, da je zaslutil za tem elegantnim videzom in mladostno svežino, ki jo ima toliko deklet iz preprostega ljudstva, vsak dan bolj jasno — globoko omiko združeno s prirojeno nežnostjo. ki jo imajo lahko duše v vseh social-nil slojih.
iN bil glasbenik in vendar je bil občutil minulo nedeljo, kaj odkriva igranje mladenke zalotene pri klavirju. . . In spomnil se je na ta ali oni pogovor, ko so nenadani bliski razsvetljevali skrivnost cele prošlosti.
Tako sta korakala tistega večera drug poleg drugega. . .
Marija pazeča na školjke. . ., Ludovik na Marijo.
Srečala ju je nekoliko zbegana angleška družina. Tisti, ki je bil po izgledu oče, je vprašal po angleško, kje je vila "Victor Hugo". Ludovik Hughe je napravil izmikajočo kretnjo, češ da ne razume. Marija Durand je oklevala. . a ker je bilo pojasnilo lahko, je odgovorila v nekaj hitrih besedah. . .
Angleži so smatrali Ludovika in Marijo za mlad zakonski par in so se jima toplo zahvalili kot gospodu in gospej.
Ludovik Hughe je bil očividno prijetno dir-njen:
"Gospod in gospa. . . To je čisto ljubko. . . Torej vi govorite tudi angleški. . ?"
"Oh, veste. . ., posli znajo danes po malem vse jezike."
"Se razume, — za vas ni nič pomembno. Vi ste odlični kot kaka dama iz visoke družbe. . . Znate celo vrsto stvari. . . Igrate čudovito na klavir. . Pojete. . . Govorite angleški.. Ste mili. . ., Ste mili. . ., pobožni. ., rahločutni. . . Ampak vse to za vas ne obstoja. . ."
"Sem le uboga Marica Durand, ki vas prosi dovoljenja, da vas lahko pusti samega in gre pripravit mizo. . '
"Vedno isti konec: ne sprejmem!. . ."
Ludovik Hughe gleda na mladenko z očmi, ki ne skrivajo več ljubezni.
"Veste-li, Marija, da mi vsak dan storite kaj dobrega?"
"Trudim se, da vršim kar najbolje svojo službo."
"Nikar se zopet ne izmikajte! Ne gre za vašo službo temveč za vaš zgled. Če je kaka duša visoka, dviga vse okoli sebe. . . Marija, vaša duša je visoka!. . ."
"Gospod Ludovik, rada bi odšla!. .
"Ste-li sedaj malo manj nesrečni pri nas ?"
"Pa saj se ne pritožujem."
"Vi se ne boste nikoli pritoževali."
'.Gospod Ludovik, Melanija ne bo zadovoljna !"
"Ko bi vedeli kako malo se zato zmenim! Navsezadnje pa, če se bojite, vas pustim oditi .. . Torej na svidenje, Marija! No . . recite mi: na svidenje. . . Prožim vam roko. . . To pač ni nič hudega!. . In v prisotnosti neba in zemlje! . . ."
Melanija ne bo zadovoljna!. . . Kako zelo se Marija moti. Ta večer Melanija poskakuje od veselja! Ko se je vrnil Celestin s kolodvora s praznim avtom, ga je kuharica, kot vedno na preži, vprašala, kaj je naredil s svojim "opičkom", kot se je po domače izražala. Celestin je odgovoril, da je "opiček", prišedši na obrežje, pokazal naenkrat silno željo, da bi se pred večerjo še nasrkal svežega zraka. . . To ga je prijelo kar tako nenadoma. In tako se je voz vrnil prazen v vilo.
"No, jaz sem se nečesa domislila!. . . Kje je sobarica ?. . ."
V nekaj trenotkih je preletela Melanija vso vilo in ugotovila odsotnost Marije.
"Stavim, da sta skupaj. . . Stavim!. . . Gotova sem, dala bi si odsekati glavo!"
Vila ima razgledni stolp in — zopet ljubeznivost gospoda Mathatiasa — celo star mornariški daljnogled, s katerim gledajo najemniki za zabavo, kako plovejo v daljavi ladje.
Melanija zleze takoj na teraso. In res opazi že brez daljnogleda Ludovika Hughe, kako stopa na obrežju počasi ob strani sobarice. Celestin, ki mu je žal, da je preveč povedal, sledi počasi. . ., nerad.
"Ah, moj stari Celestin, torej res ne moreš držati svojega zlodjevega jezika! Nocoj te bo zopet prijemala žena!. . ."
Kuharica je čedalje bolj razvneta:
"Tokrat pa mora priti to gospodinji pod nos!"
Melanija stopi doli po gospo Hughe, ki je zatopljena s silnim zanimanjem v podlistek svojega pariškega časopisa.
"Gospa, morebiti ste v skrbeh za gospoda Ludovika, ki se še ni vrnil. . ."
"Ne. nič nisem v skrbeh. . videla sem, da je prišel Celestin. . "
"A Celestin je bil sam !"
"Domnevam, da se je hotel moj sin malo sprehoditi po obrežju, morda se kopati. . ."
"Gospa vedno domneva!. . ."
"Vsekakor se ni primerila nobena nezgoda ?"
"Nobena nezgoda? Da in. . . ne."
"Kaj hočete reči?. . . Govorite!. . . Tak govorite vendar!. . "
"Ljubše bi mi bilo, da gospa vidi. . ."
"Kaj da vidim ?"
"Pojdite z menoj!"
"Kam?"
"Na razgledni stolp. . ."
"Kakšna prevara je zopet to?"
"No. . ., boste že videli!. . . Samo podvizajte!. . Utegnili bi zamuditi predstavo. . . Vam bom pa pomagala. . ."
Gospa Hughe ne mara stopnic na razgledni stolp, ki se majejo in upirajo njenim starim nogam Toda spričo Melanijinega siljenja in vseeno nekoliko v skrbeh, gre za njo... In komaj sta prispeli na vrh, že ji pokaže Melanija z maščevalnim prstom kraj na obrežju, kjer govori Ludovik Huhge z Marijo Durand?"
"To sta onadva?"
"Kaj ne bosta!"
"Resnično."
NOVI REKORDI AVE MARIJE.
Lemont, 111.
Za nove rekorde je veliko povpraševanje in vsi nestrpno pričakujejo, kdaj bodo izšli. Na upravo Ave Marije pride vsaki dan več pisem, zakaj se rekordi ne razpošljejo.. Povedati moramo: Potrpite — nimamo jih še in sami smo skoro nestrpni. Kakor hitro izidejo, jih takoj začnemo razpošiljati. Naročajte jih vseeno, ko pridejo, jih dobite. Krivi nismo mi. Kompanija nam je obljubila, da izidejo že v začetku septembra. Uprava je dobila od vsake vrste en rekord na po-skušnjo. Priznati moramo, da so se rekordi krasno posrečili.
Zdeli se vam bodo lepši, kakor pričakujete. Še nekaj dni potrpite, vas prosi
Ave Maria.
-o-
Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti ▼ "Amerikanskem Slovencu!"
DENAR ZA VAS.
Prislužite si cul $16.00 nnprej na teflon brez truda . Xi "Real Estate" ali ponujanje in prodaianie od hiše do liiše. Posebno zanimivo za ženske in za lastnike bis. Za podrobno-sti pišite ali pokličite A. W. Becker. 307 X. Michigan Ave., Room 522.
SOBO ZA ENO OSEBO iščem v najem v bližini slov. cerkve v Chicago.
Ponudbe na upravnistvo A.S. pod F. B.	s,t,si'


PISANO POLJE
iooooooooo-ooo J M Trunk ooc-ooooo-oooo
Dvomljiva pomembnost.
Glede ohranitve narodnega čustvovanja v Ameriki so mnenja pač različna. Napačno je, ako .se naravnost sili v angle-
ščino, ker baje mladina sloven- ' e od bajo killoli5ke strani
škofu dr. Marušiču se vest de-mantira.
i Tudi tako mešanje spričuje o vsi mizeriji politike. Kaj naj si gotovi elementi mislijo, ako
5c
75r
Dve NOVI Victor plošči
ar■•"vcfff^
KI ste PRAVKAR PRISPELI V RAZPRODAJO.
81454	— OB TRGATVI, 1. In 2. de!..................................
Zlasti tistim, ki so doma iz vinorodnih krajev bo ta plošča oživila spomin na prijetne jesenske čase, ko so trgali grozdje in na veselje in zabavo, ki je s tem v zvezi. Plošča nam predočuje živi prizor iz pravega vinogradniškega življenja.
81455	— HOLZHACKER KORAČNICA
KRANJSKA KORAČNICA, igra trio na dtre.. Nekaj posebnega. Oba dela sta proiz-vajana na citre in njih milodoneči toni bodo brezclvomno vsakomur ugajali.
DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO
PRIPOROČAMO.
Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom.......................$1.
Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem ir>. or salami.................... 1.
Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika ..........I
Nagajivka, mazurka — Coklarji, šarr.arijanka, orkester................"„"..
Vesela Gorenika, polka — Kcrajža velja, polka, orkester..............
Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, rmežna slika s petjem
Radi ketla v keho — Raubar na ffause, smešna slika s petjem.......
Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester." !
Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem............
V krčmi, I. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem................... "Z" !
France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester..........................
Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester..................]
Nocoj je lastna noč — Njega ni, petje z orkestrom............Z."'".Z" !
Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom
Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester ... Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko Mlatiči — .se ena, poje kvartet Adriie
Studentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrijc " Domače veselja, veseli prizor s pet,—Vesela polka, har. in kitare .
Za vse druge plošče nam pišite po cenik.
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ; ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) ra-i čunamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete da-| riar naprej in si prihranite te stroške.
| Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost!
MATH KREMESEC
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St.	Phone: Canal 6319.	Chicago, 111.
G8923 68924 78406
79483
79484 80183 801.34 S0331
80332
80333 S0334 £0481 80482
80526
80527 81204 81250 81413 31414
ski ne razume. Angleško govoreča društva so morda dobra za kako jednoto, a dvomljive vrednosti za slovensko splo^-nost, ker se sama potopijo v am eri k a nsk < > iYi or j e.
Št* bolj dvomljivo pa je, ako se sili v ospredje razne zabave. Ali jo se premalo tega kvariji-vega duha med mladino? Wko društvo S" javno hvali, da je od ]. maja napravilo ze tri veselice. Ilaje je to—pomembno. Za koga?
:?r f A
Hrvaški politikami.
Da Hrvatje z dr. Korošcem niso zadovoljni, je umevno, in kdor pozna količkaj razmere in mišljenje, se niti ne čudi, ako se nasprotje kaže celo v najvišjih cerkvenih krogih. — Polhika je politika.
Amerikanski Hrvatje nimajo nobenega dr. Korošca, nit", kakega Srba ali "cincara". Lepo so med seboj. Pa piše Prole-taree: "Puniša Račk', ki je streljal na Stipico Radiča, je prizadejal silne boje trtli med amerikanskimi Hrvati. Hrvatska bratska zajednic.i s-1 .še izrekla za Radičevo partijo hrvaških mužikov. katerim nače-Ijuje zdaj Maček, naši drugo-vi komunisti pa so sicer za neodvisno Hrvatsko, toda proti Mačku in Puniši l.r okrvavljenem beogradskem režimu, Čc bi vi vedeli, ksiko s» kregaio Se hujše, kot je streljanje preiti toči."
Hrvatom so skozi stob lja politikarili večinoma tujci, n> čuda, da je sedanja, politika pod vsako kritiko.
vori proti katoliški stranki v dvomljivem tonu o katoliški morali? Bratje Hrvati imajo baje vsepovsodi polno zagrizenih sovražnikov, ki pretijo uničiti ves hrvaški narod. Ako je tako, si jih precejšnje število »tudi sami naredijo.
Njih pravi sovražnik čaka skril za plotom.
-o-
ZRAKOPLOV SE PONESREČIL.
Cimmaron, Kans. — Sonny Davis, dijak iz višje šole je te dni v Cimmaronu je bil ubit in dve drugi osebi težko poškodovani. ko je zrakoplov, v katerem so se vozili padel na zemljo. Bud Hoffman si je zlomil vrat. M. T.. Ware, iz Lowel, Mich., kateri je vozil, je dobil zelo težke poškodbe.
Sicer
pa
C';o (r orii.ijvo.
ali je	dozdevni ai'r< n! hi	•vaških
cerkv	nih kro."o\ preii	lr. ivo-
ra,- - u	tudi i:-: ''lit. X; " v.	s ■ ne-
kaj i?	"Kaiolirkega Tif	
a m d a	k iz Sega še i h- si	dt, da
je lo	a front r,adš!:.»;"a	Šari« a.
Y>aj	o nadškofu Baues	"ju in
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih parnikih:
PARIS. 12. okt., 2. nov. FRANCE, 5. okt., 26. okt. ILE DE FRANCE, 19. okL, 16. novembra.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pocblTŠčenega agenta ali
/£ŠJrerv&k Jane
i ^JL	N. Michigan
fa
igan
Avenue, Chicago, 111.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotoprafienih potrebščin. 23 5S West 22nd Street
vogal Leavitt cesti CHICAGO, II;L.
Obiščite Chfcažani
Veliko otvoritveno
Priporočamo
da rednd hranite pri nas, mi pa bomo imeli na skrbi, da bodo vase vloge obrestonosne ter varne in da vam bodo pomagale za vas.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.	Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PA VLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1314 South Throop Street	Chicago, Illinois
8e priporoča Slovencem ob čara pogrvbov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za slučaje, kakor ženitovanja. krste »fl pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue m 1053 — E. 62nd St, ...	Cleveland, Ohio.
. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849
Dram, kluba "Ilirija"
i
1 v nedeljo, dne 30. septembra 1928
V ŠOLSKI DVORANI, 22nd & LINCOLN ST S. Vstopnina za odrastle 50c, za otroke 25c.
Točno ob 7:30 zvečer
se prične vprizarjanje znamenite igre
"Razvalina življenja"
ljudske drame v treh dejanjih.
NASTOPAJOČE OSEBE:
Urh Kante,, žganjarnar ..............................Nick Mencinger
Lenčka, njegova hči ..................................Miss Mici Koporc
Tona, njegova rej en k a ..............................Miss Pauline Grill
Martin, kmet, sosed ............................................Jože Fajfar
Ferjan, kmet, sosed ........................................Peter Vidmar
Sirk, kmet .......................................................John Gradišar
Mica Slana, potovka ....................................Miss Ana Medic
Oderni mojster............Fr. Kobal
Godi se na deželi.
Prireditev se vrši v korist odra v šolski dvorani in za potrebščine na njem. — Iz tega razloga in pa ker je to ena izmed najlepših slovenskih iger, vljudno vabimo vse rojake, da nas obiščejo ta dan v šolski dvoranL
ODBOR D. K. "ILIRIJA".