Danes velik razpis 4 * — ilustRovAn čmuŽmsM tebrciK i/hAjA v dctutcK III. leto V Ljubljani, 2. julija 1931 štev. 27 Neznanka v tramvaju NupisaJ VV. Reese ,;Dober dan, gospod doktor! Ali imate dve minuti časa?“ ..Tri. če želite, gospod Bregar. Kje vraga pa ste se tako dolgo pot i-kali ?“ ,.Dobrega pol leta sem se klatil po svetu," je odgovoril do I go la s i. prav tako plahi kakor kratkovidni slikar in si popravil orjaške rožene naočnike na svojem orlovskem nosu. ..Torej se moram srečnemu naključju zahvaliti. da vas vidim?“ „Če naj bom pošten: ni naključje. Že tri dni stanujem baš vam nasproti in pravkar sem prežal na vas. Moram govoriti z vami! Morate mi pomagati! Bodite mi prijatelj, gospod doktor!" Doktor Ervin Majer je nekam nakremžil obraz in nehote pomislil na svojo listnico. .,V trenutni zadregi, če prav razumem?" ,,Da. in še več kakor samo v zadregi. Kar nesrečen sem„.“ „Danes me morate že oprostiti — na smrt bolan pacijent me čaka." ..Morate mi pomagati, gospod doktor!" Slikar se ni dal odgnati. „Koliko bi radi?" je kislo vprašal doktor. .,1 udi sam nimam mnogo — gospodinjstvo je draga reč! Saj veste, da sem se pred šestimi tedni oženil?" ..Še sanjalo se mi ni! Moje naknadne iskrene častitke! Toda gospod doktor ste v zmoti! Ne prosi in vas denarja. Stvar je taka, da sem se zaljubil v neko damo, ki stanuje v tej hiši." ..Aha. odkar tu stanujete?" Se nadaljuje na str. 406 DOMA (FOTO STAK) TEŽir^ TEDMA V Dornarhu \ Švici so našli pred neko hišo novorojenčka, čigar matere gosposka navzlic vnetemu iskanju ni mogla izslediti. Pokrajinska vlada solotluirilskega kantona je tedaj sklenila nekaj človeško lepega: zavzela se je za sirotnegu najdenčka, ga z žrebom prisodila neki občini, mu dala ime jako uglednega bivšega solothurnskega župana Urša Viktorja VVengija in na fo ime naložila na hranilno knjižico 500 frankov (5.550 Din). Preprosta zgodba, prav zato v današnjih trdih časih tem bolj vredna zabeležite. * Na ženskem kongresu angleške delavske stranke v lilackpoolu so govornice med drugim zahtevale, da se ukinejo avbe pri krščeuicah. češ da je to ostanek iz dob suženjstva. Tildi to utegne biti tolažba! V Severni Karolini v Ameriki izhaja list ,,Wilkes Journal'1, ki prinaša jako resno tole vest: Profesor T. K. Story je imel v petek na nekem banketu govor, v katerem je napovedal, da smo do leta 2029. varni pred gospodarskimi krizami. Po njegovem so bile v tem stoletju najini jše gospodarske krize I. 1903, 1912. 1921 in 1930. Številčna vsota teh letnic pa znaša 15. In ker je 15 nesrečna številka, prinese nesrečo, t. j. gospodarsko krizo, v vseh tistih letih, ki so v zvezi s to trinajstko. Ker pa prihodnjih 98 let ni več letnice. ki bi dala številko 15. smo zastran gospodarske krize dobri do I. 2029. Lepa tolažba. Samo ko bi učeni gospod profesor še povedal, kako sc temu pravi, kar preživlja vesoljni svet v letu Gospodovem 1931? Gospodarska kriza seveda ne, ker v tej letnici ni tri najsi kc... Brazilska vlada hoče letos uničiti 45.000 ton kave. češ da je... prepoceni. 5000 ton so je že pogreznili v morje. filmski ljudje so na glasu, da so precej svobodnih nazorov, tudi nemoralo jim dosti očitajo. Igralec, ki ni bil vsaj trikrat poročen iu ločen, skoraj nima pravice do naslova .zvezdnik1. Zato je tem bolj pretresljiva tragična usoda vdove Kupu ja Picka. ki jo pred nekaj tedni umrl. V nedeljo so jo dobili mrtvo. Na mizi je pustila listek z besedami: ..Ne morem več živeti brez mojega dragega moža, ki sem ga tako ljubila." Zastrupila se je z veronalom. V njenih rokah so našli same slike njenega pokojnega moža... Neznanka Nadaljevanje j .»Narobe: preselil sem se šele potem, ko šeni zvedel, i doma že spali in da bi lahko prišla v svojo sobo. ne da bi srečala mater. Pokrajino, k jer so zdaj vozili, je poznata. Vedela je, da ni več daleč od doma. Tako se je zamislila v to, da se je zbudila šele, ko je avto sunkoma obstal pred hišo. Njena želja se ni izpolnila, zakaj komaj so odprli vrata, že se je na stopnicah prikazala notarka. Ležala je že, ko pa je začula avto, se je na naglo oblekla in prihitela v vežo. „K je si bila luko dolgo. Zora?" je vprašala začudeno. ..Daleč," je odvrnila Zora. „ln mimogrede smo se zamudili še v Ljubljani. Zakaj vprašuješ?" „1 voj mož je bil tu." Izgovorila je besede, ki se jih je Zora tako bala. Toda premagala se j c*. „Tako?“ Začudeno jo je pogledala. Nobena črta na njenem obrazu ni izdajala, da je to začudenji' samo hlinjeno in da je prav dobro vedela to, kar je pravkar čula. ..Komaj pred dobro uro se je odpeljal. Vse dotlej te je čakal. Mislila sem, da se prej vrnete, in sem mu prigovarjala. naj počaka, toda vus ni bilo..." ,.Kako da je že danes prišel?" „Kaj nisi vedela, da pride!’ Keke! mi je, da ti je brzojavil.1' ..Brzojavil:' Ah, saj res. Ta trenutek so ji zadrhtele ustnice in prebledela je, toda notarka tega ni opazila. Potem sc- je spet zavedla. ..Seveda sem dobila brzojavko. Toda razumela sem jo, kakor da pride šele jutri. Zato ga tudi nisem čakala. Če bi bila ve dela...“ Izgovorila se je. Mali ji je verjela. Težak kamen se ji je zvalil s srca. ..In prosil me je, naj ti sporočim, da se kmalu vrni, pa sem mu rekla, da moraš ostati nekaj časa pri nas. ker te tako dolgo ni bilo. Nekako sem ga pregovorila.1 „Prav si naredila.” je odvrnila Zora. ..Prav nič rada se ne bi vrnila. Preveč dolgčas je tam in...“ Toliko da se ni izdala. Zagrizla se je v ustnice, cla jo je zabolelo. ..Škoda." je rekla potem brezbrižno in skusila obrniti pogovor na druge reči. Marko ji je spal v naročju. To ji je bil najboljši izgovor, da je lahko želela materi lahko noč in odšla v spalnico. Malčka ni hoteh* prebuditi. Kar oblečenega ga je položila v posteljico. Čelni dan je že tekel, kar je bila doma. Soboia je bila in čakali sta Vinka, ki je obljubil. da pride na obisk. Kregar ji je pisal, da jo je iskal in da se mu zdi prav čudno, ker je ni bilo. Ko je prečitala njegovo pismo, ga je raztrgala in mu odgovorila tako, kakor je rekla materi. Marko se je bil že popolnoma navadil Zorinega doma. Z notarjem sta postala najboljša prijatelja in kar ločiti se nista mogla. Malček se je vsako opoldne in vsak večer peljal s šoferjem v trg. Pred liišo, kjer je imel notar pisarno. sta počakala in Marko TVORNICA CIKORIJE OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! je zatrobil s hupo. Notar je prišel in peljali so se domov. Zora se je izpremenila. Nekaj kakor upanje jo je prešlo. In tudi Verina družba je dosti pomagala. Ker Vinko ni dobil dopusta, sta poroko preložila za štirinajst dni. Veri je bilo to skoraj všeč, saj je imela še polne roke dela s pripravljanjem. Šivilja ji ni o pravem času naprav ila obleke in marsikaj še ni bilo gotovo. Zora ji je pri delu pomagala. Popoldne sta sedeli na vrtu. Proti večeru je že šlo in pogovarjali sta se. Tedaj so se odprla vrtna vrata. Vinko je prišel. Vera mu je skočila naproti. Objel jo je in pritisnil k sebi. Zoro je zbodlo v srce in nehote ji je ušel vzdih. Marko se je prestrašen obrnil k njej: ..Mamica, kaj ti je?“ ..Nič. dragec," mu je rekla tiho. Potem je vstala in pozdravila Vinka. Vera je vsa žarela od sreče. Ko je za trenutek obvisel njen pogled na Zorinem obra- zu, ji je bilo žal, da ni pred njo prikrila svojega veselja. ..Zora, zdaj bova morda zvedeli kaj novega," je dejala v zadregi, da bi jo premotila. Vinko je opazil njeno zadrego. toda napravil se je, kakor no bi bil ničesar videl. „Da,“ je rekel, „izvedel sem nekaj reči, ki bi vas utegnile zanimati." Prisedel je. ..Najprej vam moram povedati. da sem včeraj poizvedoval za slugom, ki ste mi o njem pravili. Bil sem na njegovem domu, toda povedali so mi, da se ni vrnil..." Zoro so zadele te besede kakor udarec s kolom. Upanje, ki je nanj gradila vse, se je podiralo. ..Ni sc vrnil?" je zajecljala. Vinko je odkimal. „Vprašal sem njegovega očeta. Povedal mi je, da so ga pogrešili prav takrat kakor poročnika. Eden izmed vojakov, ki je bil v isti četi, mu je to povedal.1 ..Ko bi mogli dobiti tega vojaka. .,Poiskal sem ga." je naglo odvrnil Vinko. ..Takoj zvečer, ko sem se vrnil v Ljubljano, sem šel k njemu, in od njega sem zvedel nekaj zanimivih podrobnosti. Pred vsem takih, ki se tičejo vašega moža. Ne vem, ali vam smem povedati..." ..Povejte." ga je poprosila. ..Dobro, čujte." je nadal jeval. , ..Po njegovih besedah prav dobro vem. da je bil vaš mož kriv tistega poraza. Ali iz nerodnosti, ali nalašč, ne morem reči. Ljudje šepečejo, da nalašč." Zoro je zabolelo srce. Takega moža ima... S prstom morajo kazati ljudje za njim. In morda tildi za njo kažejo. ..Čul sem." je nadaljeval Vinko. ,.da je bila njegova krivda, da niso rešili ranjencev. med katerimi je bil tudi poročnik. Tovariši so hoteli tako narediti, pa je rekel, da je za to še dovol j časa. V tem so Rusi spet napadli in umakniti se je moral s svojo četo. Razpis „Romanovih“ nagrad Vsak naš naročnik ima pravico do njih! — Nikakega žrebanja, zato tudi nikakih pritožb. — Danes zastonj, jutri za denar! S široko gesto razgrinja danes »Roman" svoje nagrade: dolgo vrsto knjig vam poklanja v dar, le izbrati vam jili je treba in seči po njili: sami lepi, zanimivi romani, povesti in novele domačih in tujih pisateljev, zraven pa poučne strokovne knjige, učbeniki in priročniki: česa hočete še več? Že drugič stopa ,.Roman" pred slovensko javnost s književnimi darili, to pot kar s 50 knjigami. Prepričani smo, da bomo s to veliko izbero ustregli vsakemu posamezniku iz širokega kroga naših prija- teljev. kdo izmed vas si ne bi želel popolnoma zastonj dobiti v svojo knjižnico prelepega Murgerje-vega romanu „Lu Boheme", ali mogočnih Bulvverjevih »Poslednjih dni Pompejev", duhovite Levstikove »Višnjeve repatice", napetega Ga-boriaujevega »Zločina v Orcivalu" in klasične Tolstove »Kreutzerjeve sonate"? In koga ne zanima ustroj človeškega telesa, njegov »Skelet", »Mišičje', »Živčevje' in »Čutila", kakor jih je popisal naš vseučiliški profesor dr. Plečnik? In Skalickovo »Kletarstvo", Rusova »Slovenska zemlja" ali pa Sičeve »Kmečke hiše na Gorenjskem"? Oglejte si najprej seznam vseh teh knjig, ki ga priobčujemo spodaj. podčrtujte si tiste, ki bi jih radi imeli, oglejte si cene, po katerih se te knjige prodajajo v vseh knjigarnah, potem pa preberite pogoje, pod katerimi lahko dobite eno ali več teh knjig čisto zastonj. Ti pogoji so malenkostni ip jih boste vsi lahko izpolnili. Knjige v pričujočem seznamu so urejene po cenah. Vse knjige so broširane. Katere knjige lahko dobite zastonj I. Romani, povesti i. dr. 1. Areibašev, Sanin, roman . . . Din 51) 2. Krafft, V oklopnjaku okoli sveta, roman I. in II. del..............,,40 3. Murger, La Bohčinc, roman . . ,, 36, 4. Wilde, Slika Doriana Graya, roman............................,,36, 5. Dostoievskij, Zapiski iz mrtveua doma, roman, 1. del .... ,,36. 6. Dostoievskij, Zapiski iz mrtvega doma, roman, II. del .... ,, 30, 7. Govekar, Svitanje, zgod. roman ,, 35, 8. Zevacco, Kraljevi vitez, roman, I. in II. del....................,,35 9. BonrroiiKs, Tarzan, sin opice, roman, I. del.......................... 32, 10. Bourrougs, Tarzan svet, roman, II. del 32, 11. Bourrougs, Tarzanove živali, roman, III. del.................... 12. Bourrougs, Tarzanov sin, roman, IV. del ,,32 13. BourrouKs, Tarzanova mladost v džungli, roman, V. del . . ,, 32, 14. Dostoevskij, Idi jot. roman, I. del.....................................32. 15. Dostoievskij, ldijot, roman II. del................................. 32 16. Dostojevski), ldijot, roman lil. del..................................32, 32.- 17. Dostoievskij, ldijot, roman, IV. del..............................Din 32 18. Hamsun, Glad, roman .... ,, 32. 19. Kmetova, V metežu, roman . . ,, 32 20. Bulvver, Poslednji dnevi Pompejev, roman, I. del............. 32, 21. Bulvver, Poslednji dnevi Pompejev, roman. II. del .... „ 26, 22. Levstik, Višnjeva repatica, roman, L in II. del..................... 30, 23. Gaboriau, Akt št. 113, kriminalni roman...............................,,26. 24. Gaboriau. Zločin v Orcivalu, kriminalni roman.................. 25. Golar. Slovenske balade in romance ...................................„24 26. Golar, Bratje in sestre, novele ,, 24 27. Meško, Listki, novele .... „20 28. Murnik, Na Bledu, roman . . „ 16 29. Tolstoj, Kreutzedjeva sonata, roman................................... 30. Goncourt, Renče Mauperin, roman ................................... 16. 31. Larisch, Razkrinkani Habsburžani ................................... 32. Grceu, Za milioni, kriminalni roman................................... 33. Zeyer, Gompači in Koniurasaki, roman ................................... 34. Albreht, Ranjena gruda, povest 35. Azov-Teffi, Humoreske .... 25.- 36. Waldova, Vera, roman .... Din 12 37. Garšin, Nadežda Nikolajevna, roman .....................................„10. 38. Mčrimče, Verne duše v vicah, povest ................................10. 39. Feigel, Domače živali, humoreske .....................................„10. 40. Milčinski, Fridolin Žolna, humoreske. I. del..................... 8. 41. Milčinski, Fridolin Žolna, humoreske, II. del...........................„ 8. 42. Puškin, Pikova dama, novela . ,, 5. 2. Strokovne in poučne knjige 16.- 15.— 14.— 43. Skalick.v, Kletarstvo 44. Plečnik, Rcpetltorij anatomije L: Skelet .... „ 24.— 45. Plečnik, Rcpetltorij anatomije 11.: Mišičje . . . 46. Plečnik, Repetitorij anatomije 111.: Drobje . . . 47. Plečnik, Rcpetltorij anatomije IV.: Obtočila 48. Plečnik, Repetitorij anatomije V.: Živčevje . . „ 36.— 49. Plečnik, Repetitorij anatomije VI.: Čutila 0 50. Dr. Rus, Slovenska zemlja . . „ 24.— Vse te knjige smo pripravili za darila naročnikom „Romana“. Za uslugo ne zahtevamo nič nelnogo-čega — zahtevamo le naročnino za „Roman“ za »se leto naprej, ali pa vsaj za pol leta. Vsak list stremi po tem, da njegovi naročniki redno plačujejo naročnino, po možnosti za vse leto naprej. S tem nam prihranite pogoste opomine, izdatke za položnice in poštnino, ki niso majhni, in obenem razbremenite že itak dovolj zaposleno upravo. Da uvedemo ta sistem vscletne-ga in polletnega abonmana tudi pri našem tedniku, smo razpisali pričujoče nagrade. Vsak naš naročnik, ki nam nakaže naročnino za vse leto naprej (80 Din), ima pravico, da si izbere iz gornjega seznama brezplačno za 10 Din knjig. ki mu jih pošljemo prosto poštnine na dom. Vsakdo, kdor nam pošlje naročnino za pol leta naprej (40 Pod katerimi pogoji vam damo knjige zastonj ubonmumt, brezplačno Ijev imate Din), pa ni lahko izbere knjig za 15 Din. Knjige pošljemo šele po prej e ni u d e n a r j a. Tisti naši naročniki, ki so naročnino ilo koncu letu že poravnali, preden je bil objavljen ta razpis, to je pred 2. julijem 1931, morajo takisto poslati 40 Din, odnosno 80 Din, če hočejo dobiti knjige zastonj; v tem primeru jim bomo šteli vpo-slani znesek na račun naročnine za prihodnje leto. Kdor te vsote sam ne zmore, se lahko dogovori s katerim svojim prijateljem,-da z združenimi močmi zbereta potrebni znesek. potem pa si knjige sporazumno razdelita med seboj. Isto velja tudi za tiste naročnike, ki so doslej mesečno plačevali naročnino (8 Din) ali četrtletno (20 Din): če ne morete sami utrpeti vsote 40 ali 80 Din, potrkajte pri tistih, ki ste jim doslej ..Roman" iz prijaznosti posojali; zdaj naj se vam oni izkažejo hvaležne in naj prispevajo k vašemu pa boste lahko dobili knjigo. Takih prijate-vsi, zato v lastnem interesu storite po tem nasvetu. Kdor je dolžan naročnino za prosto četrtletje, mora obenem poravnati zaostanek, drugače nima pravice do nagrad. Ako si kdo želi knjig, ki presegajo vrednost 50 Din odnosno 13 Din. mora razliko doplačali. Kdor naroči knjig v manjši vrednosti kakor mn jih gre, nima pravice, zahtevati od »Romana" razliko. -Naročniki imajo pravico do knjig, nikakor pa ne do denarja. Skrajni rok za izrabo teh ugodnosti je 15. avgust t. I. Vendar priporočamo, da se čim prej poslu-žite ugodne prilike, dokler so vse knjige še v zalogi in na razpolago. Izrecno nagla.šamo, da se knjige dobe \ k n j i g a r u a h samo po navedenih knjigotrških cenah. (Preberite navodila na str. 411!) Kako naročite knjige, da jih dobite zastonj Postopek pri naročilih je zelo enostaven. En primer naj vam to pojasni. Recimo, da hočete Vi, gospa X. V., poslati vseletno naročnino. S tem dobite pravico do 30 Din nagrad v knjigah. Kadi l>i n. pr. Tol-stovo ..Kreutzerjevo sonato" (knjigotrška cena Din Ih) in Zeyerjev roman „Gompači in Komurasaki" (Din 14); to da ravno K) Din. V tem primem nakažete po položnici 80 Din za vseletni abpnman. na hrbet Ko so potem spet zavzeli stare postojanke..." ...Moj Bog," je vzdihnila Zora. Te besede, ki jih je mo-vala čuti, so zbudile v njej spomine na vse, kaj- je potlačila in pregnala iz svoje duše. Spet se je spomnila dni obupa in čakanja, dni, ko je morala pristati na Kregarjevo prošnjo. da postane njegova žena, na vse, vse... ,,Pove j te, kaj ste še zvedeli''" je rekla tiho z ubitim glasom. Močna je liotela biti in zatreti v sebi vse slabosti, ki so jo tiščale kakor skala. ..Takrat niso dobili nobenega ranjenca več živega. Rdeči so napravili z njimi, kakor je bila njihova navada." ..Moj Bog. ranjenega so umorili in 011 mu 11 i hotel pomagati! I11 potem se je vrnil k meni in mi prisegel, da... O. Vera!...“ /aihtela je. Pomirite se, gospa," je rekel Vinko sočutno. Pogled na nesrečno ženo. ki je drhtela v nemi grozi in obupu, je tudi njega prevzel. ..Poslušajte me. saj še ni vsega konec. Poslušajte me..." ..\e. ne, dovolj mi je. Vem. kaj mi hočete reči, o predobro vem..." Omotica se je je lotevala. /. vsem naporom svoje volje sc je morala upirati, da se ni zgrudila nezavestna. In kakor iz daljavi' je čula Vinkove besed e: ..Poslušajte me! Ko so se v rnili, so zbrali trupla. Dveh niso našli, poročnikovega in položnice ali po dopisnici pa nam sporočite, da želite omenjeni knjigi. Če pa bi radi Arcibašev roman „Sanin“, ki stane 50 Din, morate doplačati še razliko 20 Din in pošljete skupno 100 Din: s tem imate plačano enoletno naročnino za „Ro-man‘‘, obenem pa ste dobili za 20Din „Sanina“, ki stane drugače 50 Din. Ako bi se vam teh 20 Din škoda ..delo, ali bi jih težko utrpeli, pa se dogovorite s prijateljico, ki je do zdaj zastonj brala vaš „Roman“, da tudi ona prispeva, denimo, s 40 Din naročnine na Vaše ali svoje ime; s tem ste dobili pravico do 45 Din nagrad in vam manjka za „Sanina“ le še 5 Din, ki jih pošljete obenem s naročnino, torej skupno 80 + 40 + 5 = 125 Din. Na podoben način lahko kombinirate za vse dražje knjige, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti. Vsa morebitna dodatna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno v upravi ,.|{omana“, Ljubljana, Breg K). še enega. Sluge ni bilo nikjer !“ Široko je odprla oči: „kaj pravite?" Skočila je k njemu in ga pograbila za rame. „Povejte še enkrat! Ali me ne varajo ušesa? Ali ste res rekli, da njega ni bilo med mrtvimi? Ali je to res?" ..Da. tako sem čul." je prikimal. ..Vojak, ki mi je to pravil. je sam vse videl. Dobro je poznal poročnika. Zaklel se mi je, da govori resnic.o.“ „Če je to res...“ Oči so se ji mrzlično zasvetile in vsa je drhtela. ..Moj Bog, da bi bilo res!“ In potem se ji je spet zmračil obraz. „Toda, zakaj se potem ni vrnil ?” Vinko je skomignil z ramo. ..Ostane nam samo še tolažba. tla so ga rdeči v jeli in da se še ni mogel vrniti’ Dosti je še takih. Vsak mesec se vračajo in pripovedujejo, kako težak in nevaren ji' beg iz Rusije. Morda pride dan, ko se vrne tudi on..." Kako malo verjetne so bile te besede' in vendar so ji spet vrnile vero v usodo, ki jo Pri boleznih želodca, črevesja 111 presnavljanju privede uporaba naravne ..Franc Josefove“ grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim -novem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz josefova" voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. „Franz Josefova" grenčica se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih I rgovinah. je zdaj tako kruto tepla. Dala mu je roko. ,.11 vala vam, hvala...“ Nič drugega ni mogla reči. Solze upanja so jo oblile. Zdaj je vsaj vedela, kako je bilo v resnici, nič več ni blodila v negotovosti, ki jo je prej mučila bolj kakor vse drugo. „Pa to še ni vse, kar sem zvedel.” ji je rekel. ,.() njem, o Branku?" ga je hlastno vprašala. Odkimal je. „Ne, o njem nisem mogel zvedeti ničesar več. Šele predvčerajšnjim sem utegnil dati oglase v liste in doslej sta se oglasila samo dva, ki pa nista nič vedela. Morda pride še kdo. Kar sem zvedel, je o vašem možu. Stvari, ki bodo zanj... hm... nerodno bo. če se razve, da je z njimi v zvezi. Zgodilo se je pred nekaj dnevi v Ljubljani." .,Povejte, govorite, vse moram vedeti." je tedaj vročično vzkliknila Zora. Premagala je samo sebe. vil uši la boj v svoji duši. Vinko je hotel začeti, tedaj pa je prišla notarka, ki je šele zdaj zagledala novega gosta. K 11 o i 11 d v a j s e t o p o -g I a v j e ČUDNE VESTI Vinkova odkritja so Zoro pošteno presenetila, saj so prišla tako naglo, tako nepričakovano. da se sprva niti zavedla ni. kako važna in odločilna so. To presenečenje je komaj prikrila pred materjo in le malo je manjkalo, cla se ni izdala. Najrajši bi bila zapustila družbo in na samem vse še enkrat premislila in pretehtala. Zato ji mati ni mogla bolj ustreči, ko ji je povedala, da se je Marko pravkar zbudil in da jo kliče. šla je v spalnico. Sinček je bil res že buden in je sedel na posteljici. Ko je odprla vrata in jo je zagledal, je zlezel na tla in pohitel k njej: „Mamiea!“ „Kaj je, dušica? Ali si dobro spančkal?“ Zvedavo jo je pogledal in veselo prikimal. Potem se ji je obesil na roko. ..Mamica, ali greva ven? ' Oblekla ga je in šla z njim v drugi konec vrta, kjer ni bilo nikogar. Marko, igraj se malo.“ S seboj je imela knjigo, ki jo je mimogrede vzela v salonu. Odprla jo je in se zagledala vanjo, toda čitala ni. Pač, čitala je, silila se je z branjem. od vrste do vrste so ji hitele oči, toda njene misli so bile čisto drugje. Vse novice, ki jih je bila pravkar zvedela. so jo prevzele. Začela se je zavedati, da je njena dolžnost. da stori vse. kar je v njeni moči. in razkrije podlo sleparijo, ki jo je nad njo in njenim zaročencem zagrešil njen sedanji mož, Kregar. Kako je bila Vinku hvaležna! Kako je zavidala Veri. da bo dobila takega moža! In kaj naj zdaj stori? Ali se po vsem tem še more in sme vrniti na svoj dom. ki je tudi njegov? Ali mu sme sploh še priti pred oči. ne da bi se morala od sramu pred samo seboj vdreti v tla? Srce ji je velelo, ne, toda razum ji je ukazoval, da mora to storiti. da se mora vrniti v samotno graščino, kjer je preživela že toliko žalostnih dni. Prav zato. da pazi nanj. da ga nadzoruje in poskusi razkrinkati. Kot njegova žena bo to laglje storila. Spomnila se je, kaj je Vinku obljubila. Da poišče dnevnik svojega moža. Izredno ugodna prilika! S številko je sklenil „Komun" prvo polletje tekočega letnika in obenem 90. številko, odkar obstoji. To priliko hoče „lloman“ porabiti za to, da omogoči svojim novim in dosedanjim naročnikom izredno poceni nabavo vseli doseda-njih številk, v katerih je do zdaj izšlo 9 kompletnih romanov. Naši d o s e d a nji naročniki, ki so že poravnali naročnino za minulo drugo četrtletje, dobe vseh 90 številk za 1(10'— Din namestu za 180"— dinarjev, kolikor bi jili stale, če bi iioteli kupiti vsako številko posebej. Če žele „Roman“ od I. štev. 1. letnika pa do 8. štev. letošnjega letnika, t. j. do takrat, ko se je začel roman „Srce v okovih" (skupno "2 številk), pa jih dobe za 82 Din. Novi naročniki pa dobe vseh 90 številk za I20-— Din, v čemer je že všteta tudi naročnina do konca septembra t. I. To ugodnost pa imajo novi naročniki samo tedaj, če se naroče najkasneje do "it. julija t. 1. Denar je treba poslati naprej. Za tiste dosedanje in nove naročnike, ki ne žele vseh dosedanjih 90 številk, smo pripravili posebne zbirke ..Romanovih" številk s kompletnimi romani. Tudi za te zbirke je treba poslati denar naprej. Cene veljajo za dosedanje naročnike; novi naročniki morajo poslati 20 Din več, zato pa bodo imeli s tem plačano tudi naročnino do "50. 9. t. I. 1. z bilk a NEZAKONSKA MATI, povest iz, današnjih dni; ZLATI DEMON, roman z ameriškega severa; in KONZULOVA SKRIVNOST, kriminalni roman: vsi trije romani skupaj (26 številk „Romana“, nad 420 velikih strani) stanejo s poštnino vred samo DIN 30'—. 2. z h i l' k a V OBJEMU TEME, povest iz naših krajev: in TIGER, pustolovski roman: oba romana skupaj (21 številk ..Romana", nad 330 velikih str.) s poštnino vred samo Din 25’— 3. z b i i' k a SIROTA z MILIJONI in nadaljevanje pod naslovom BREZ VESTI (44 številk ..Romana", nad 700 str.) s poštnino vred samo DIN 30-— 4. z b i r k a SKRIVNOST VOTLE IGLE. kriminalni roman, ŽENA Z VEČNO MLADOSTJO, fantastična povest, in DVA MESECA MED ČIKASKIMI BANDITI, zapiski francoskega novinarja (29 številk „Romana‘, nad 460 velikih strani). Vse troje skupaj s poštnino vred samo DIN 35'—. Posezite po tej ugodni priliki! Pišite po položnico! Naš naslov'je: ..Roman", Ljubljana. Breg št. 10. ki ga on tako ljubosumno skriva pred vsakomer. Če bi bila njegova vsebina tako nedolžna, tega ne bi bil delal. Spet ji je stopil pred oči njegov obraz, ko je takrat nepričakovano stopila predenj. Da, dnevnik mora dobiti v roke in morda odkrije pri teni še kaj drugega, kar bi ji kdaj utegnilo prav priti. Vsaka malenkost se ji je zdela važna. In kaj potem? To vprašanje se ji je zasekalo tisti mah. Kam naj se potem obrne? Domov? Ne, ne bi je razumeli in morda je celo ne bi marali. Nasmehniti se je morala pri misli, kakšen obraz bi naredila oče in mati, če bi se nc*~ kega dne pripeljala s sinom in jima povedala, da noče več ostati pri možu. Kaj bi ji rekla? Kaj bi rekli drugi? Ne, domov ne sme. Izginiti mora — a kam? ..Mamica, kdaj se peljemo spet z avtom t ja, kjer smo bili zadnjič?" ,.Ne vem,'" se je nasmehnila. Potem pa se je nenadoma zresnila in nova misel jo je obšla. Rešitev vprašanja, ki si ga je bila prej zastavila. Tja pojde takrat, k Veri, gotovo ji ne bo pokazala vrat. Tn ko se vse poleže, se vrne domov. ..Mamica, igraj se z mano!" „Da bi se s teboj igrala? Pridi k meni.1' Ko je malo nato Vera, ki jo je že iskala, tiho stopila izza grmovja, je za trenutek postala. Pričakovala je. da dobi Zoro nek je vso razjoka no, zda j pa jo je našla zadovol jno in veselo. Mlada mati se je igrala s svojim sinkom in niti opazila ni sestrične, ki jo je opazovala. Šele čez dolgo se je obrnila in jo zagledala: ..Vera, zakaj se nisi oglasila ?“ Sestrična se je zasmejala. .,Nisem vaju hotela motiti. Preveč lepo vaju je bilo gledali. Vidiš, talca bi morala zmeraj biti. Zora.“ ..Saj bi bila...*' Tedaj jo je Vera prijela za roko. „Nič ne- mara j, Zora. Vse 1)0 še dobro. Pridi rajši k nam. Vsi te že težko čakamo." ..Nekaj sem mislila... Kam naj grem, če ne bom mogla ali hotela več ostati pri možu? Domov se ne morem vrniti... Nalašč ni hotela namigniti, da je mislila nanjo, toda Vela je sama rekla: „Kam bi hodila! Na najin novi dom. l am boš imela mir, nihče ne bo vedel zate in tudi Marko bo rad tam. Saj si ga videla, kako mu je bilo zadnjič všeč.“ • „In rnislis, da bo Vinko... „Če in 11 bo prav? Seveda mu bo, noričiea. Kaj se le tako bojiš? Vesel bo, če t i bo lahko pomagal." „Ali mu lx)š rekla? Toda zdaj še ne. Za nekaj časa se še vrnem v graščino. Kadar bo prišel moj čas, ti sporočim. In upam, da pride kmalu..." Vera se je skoraj ustrašila, ko ji je pogledala v obraz, tako je bil trd in negiben. Prijela jo je za roko, poklicala Marka, ki se je še zmera j igral v pesku, in ju odvedla v senčnico, kamor je bil med tem prišel tudi že notar. ..Kje si bila tako dolgo, Zora?" je bilo prvo notarkino vprašanje, ko se je mlada mati spet vrnila k mizi. „Saj si lahko misliš," je odvrnila Zora in pokazala na Marka. ..Ali ti z menoj nisi imela nič dela, ko sem bila njegovih let?“ Notarka se je zasmejala. ,.1’rav imaš. In še koliko sem ga imela!" Hotela je že začeti pripovedovati. tedaj pa se je oglasil notar in vprašal Vinka, kaj je novega v Ljubljani. ..Nekaj prav zanimivih reči." je dejal Vinko. ,.Značilnih za sedanje čase. Ne mine skoraj mesec brez škandala, samo potlačijo jih menda vse. Pred nekaj tedni se je nekaj zgodilo, le nihče ne ve nič gotovega. Vendar šušljajo, da bo dvignilo dosti prahu, če se razve, ker je prizadetih nekaj višjih glav,- pred vsem povojni dobičkarji." O božjasti Božjust j e bolezen osredn jega živčnega sistema. Obstoji v tem, da nastopi \ presledkih luida nezavest, združena s krči, ki stresajo vse telo. Bolnik nenadoma pade na tla, dostikrat si celo razgrne jezik, ne sliši in ne čuti nič, dostikrat spusti seč, pena mu pride na ustnice, potem pa se počasi zave in se sploh ne zaveda, kaj je bilo z njim. Časih mine ta napad v pol minute ali še prej, časih pa traja več ur in je po njem bolnik ves zbit in kuže znake zmešanosti. Ljudi, o katerih vemo, da bolehajo na božjasti, ne smemo nikdar pustiti samih na prometne ulice. Utegne se zgoditi, da jih bolezen napade nenadoma sredi ulice, in nesreča je v takem primeru skoraj neizogibna. Da se božjastniki iz istega razloga ne sinejo kopati, je umevno samo po sebi. Božjast lahko nastopi že v zgor (luji mladosti, navadno pa se pokaže pozneje. Najbolj pogosta je pri otrocih pijancev. Dostikrat je njen vzrok tudi kaka nevarna runu nu glavi. Bolezen časih sama izgine,, posebno pri ženskah v prehodnih letih. Samo stroga vzdržnost po predpisani dijeti lahko to bolezen olajša. Tudi nekatera zdravila pomagajo toliko, da postane bolezen znosnejša in napadi bolj poredki. •rčfifSsMii Jm JM Terpentinovo milo idealno in hitro očisti Vaše perilo! v Na vsak način se mora bolnik, ki trpi za božjastjo, vzdrževati alkoholnih pijač, prav tako tudi nikotina in kave. Dijeta obstoji iz lahke hrane brez dražilnih primesi (dosti sočivja, mlečne jedi, kur najmanj mesu, in pred vsem čim manj soli). Med zdravili so se baje najbolj obnesli bromovi preparati in bolniki jili morajo jemati leta in leta brez prestanka vsak dan. Zanimivo je, da je mnogo veliki h ljudi, ki so odločevali v svetovni zgodovini, bolehalo za božjastjo. Najvažnejši med njimi so bili Mohamed, Nupoleo,n in pruski kralj Friderik Veliki. Vsi ti so bili veliki misleci in prav ta neumornost živcev jo pri nekaterih povzročila lo bolezen, pri drugih, ki jim je bila prirojena, pa jo je stopnjevala. Z a preprostega človeka je pogled na božjustniku neprijeten, posebno ker ne ve, kako naj mu pomore. In res tudi ni mogoče dosti pomagati. Ivlino, kar lahko storiš, je to, da preneseš bolnika na kak prostor, kjer se pri morebitnem zopetnem padcu ne more poškodovati ali pa da mu vsaj pod glavo položiš kak mehak predmet, du se ne pobije. Pri (ežkili napadih moraš poklicati zdravnika, pred vsem takrat, kadar se bolnik zagrize v jezik. Ničesar mu ne smeš dati piti, saj ne more požirati in če bi imi prišla tekočina v sapnik, bi se še zadtišjl. Božjasti podobna je histerija, toda treba jo je dobro ločiti. Najbolj jasen znak za razlikovanje je pri njej to, da se nikdar ne pokažejo pene na ustih in du bolnik ne pušča seči. Tudi ne vgrizne se nikdar \ jezik in ne pade tako naglo, da bi se mogel raniti. Vsako močno razburjenje vpliva na božjustniku, zato je treba paziti, du bolnika ne razdražiš. Ocvrte miši I’ o t r e b š č i n e : 4 dkg surovega masla, masti, ali margarine, nekoliko soli. -! celi jajci uIi/rumenjaka, I jedilna žlica sladkorja, 'A kg moke, 'A I mleka, I zavojček Dr. Oetker-jevega pecilnega praška. I’ r i p r a v a : Surovo maslo ali mast se pomeša \ skledi: polagoma dodajaj jajci ali rumenjaka, sladkor, sol. moko, mleko in pecilni prašek. Testo se deva po žlicah v vročo mast in ocvre, du postune zlatorumeno. Miši potresi še vroče s sladkorjem, ki mu je primešanega nekoliko cimetu ali Dr. Oetker-jevega vnnilinovegn sladkorja. EL Zvestoba Kurnik si hoče kupiti psu. Stoji precl pasjico in si ogleduje ščene, Ui mu ga ponujajo. ,,Ali pu je pes tudi /vesti'" vpraša nato. ..Mislim, du,“ mu odvrne prodajalec. »Trikrat sem gu že prodal in trikrat je prišel nazaj." Kduj nuj potem dela? »Obtoženec, kako ste mogli biti tako predrzni, da ste opolnoči vlomili pri tem gospodu in gu oropali?" »Čujte, gospod sodnik, ko sem bil zadnjič tu, ste hoteli vedeti, kako sem mogel biti tuko predrzen, da sem ob belem dnevu' napadel nekega gospoda na ulici. Kdaj naj potem sploh delam?" Ne da se ujeti Zdravnik tolaži vdovo. »Ne smete obupati, gospa. Vrniti se morate v življenje, da se raztresete. Mordu se boste lahko spet poročili." »Gospod doktor, ali naj to smatram za snubitev?" »Druga gospa, zdravnik res predpisuje‘zdravila, toda sam jih nikdar ne jemlje." Zakonski prepir Ona, »Vse, kar jev hiši, je moje: pohištvo, obleka — vse! In kaj si ti imel, preden si me vzel?" On: »Mir." Zanesljivo IVIaks je posodil klobasarju tisočak, todu izgubil je pobotnico. Obupano pove to svojemu prijatelju: »Kuj naj storim? Če mi zdaj dolg utaji?" »Ne bo tako nevarno. Piši mu, naj ti takoj vrne oba tisočaku, ki si mu jih posodil." »Suj je bilo samo tisoč!" „Nu, to ti bo tudi on odgovoril, in imel boš pismo namestil pobotnice." Varčni šef »Kolikokrat sem vam že rekel, da varčujte s papirjem. In zdaj ste spet za teh par besed vzeli čisto novo polo. Raztrgajte in napišite še enkrat na pol pole!" Vrnil mu je Giril in Metod lllučai: sta brata in se imata zelo rada. Stanujeta daleč narazen in nekega dne piše Giril Metodu. »Izvrstno se mi godi!" Nič drugega. In na pismo ne prilepi niti znamke, da mora Metod plačati globo. Nekaj dni nato dobi Ciril po pošti velik zaboj. Brez poštnine. Plačati mora štiri kovače kazni. Odpre zaboj in v njem dobi velik kamen. In zraven listek: »Ta kamen se mi je odvalil od srcu, ko sem prebral tvoje pismo." O, te tašče! »Možiček, povej mi, ali si ti izrezal iz dnevnika članek ,Kuko dosežem sto let?‘ “ „Da.“ »Zakaj pu?“ »Nisem hotel, da bi gu tvoja mati dobila v roke." Zlobno Prvo dejanje lilma je pri kraju. Ko zagore luči, se obrne neka gospa k gospodu, ki sedi za njo, in mn reče: »INe razumem, kako ste me mogli \ temi božati po vratu." Gospod odvrne: »Odkrito povem: zdaj pri luči tudi ju/, ne razumem." »Ali mi ne bi odstopili enega črva?" »Prav žal, imam samo enega. Pol, če hočete!" Domača hrana Gospod Smi rek zaide s svojo boljšo polovico, zajetno, že starejšo damo, v bar. balet. Tisoč lepih nožič. Smirek je navdušen. »lini," zamrmra, »meni se kar sline cede." »Sline se ti lahko cede," odvrne njegova boljša polovica, »jedel boš pa doma." Skrben mož Ituvnutelj jetnišnice: »Smuk, zdaj ste odpuščeni iz ječe. Vušu prva pot bo seveda domov k družini, kaj ne?" Smuk: »Da, samo prej bom moral še kje kaj suniti, du ne pridem domov praznih rok." Vsak po svoje »Ženi sem podaril za god biserno ogrlico. Kaj praviš na to?" »Nič posebnega. 'Pudi jaz. sem dal zadnjič svoji nekaj za vrat." »Tudi ogrlico?" »Ne, kos mila." Nepričakovan učinek Gospod župnik sreča na cesti Pepeta in 11111 reče: »Veseli me, da je moja pridiga tudi na vas dobro delovala. Ko sem govoril o pobijanju gnezdišč greha in nemorale, se vam je razjasnil ob raz." „Du,“ pritrdi Pepe, »spomnil sem se takrat, kje sem zadnjič pozabil klobuk." Za besedo je zgrabil »Od jeze bi škripala z zobmi." »Janezek, prinesi mami zobe. V kozarcu na nočni omarici so." Urejuje Boris Rihieršič Hollywood — mesto senzacij Pripoveduje II e in ric li George Heinrich George je spet v Berlinu. Dopisnikom listov, ki so ga naprosili, naj pove kuj o llolly-woodu, je odkril tole: I lolLy\vood je nevarno mesto, pravi, ne da hi bilo morda tam obilo roparjev, tatov, morilcev, ali drugih ljudi take vrste, ne, ti so samo v filmih, !lollywood je nevarno mesto, ker preveč dti na senzacije. Če človek ne pazi,, kaj govori, se mu lahko zgodi, da vsak dan čitu svoje ime z debelimi črkami natiskano v listih. Američani so strahovito radovedni. Vse hočejo vedeti. Kje človek stanuje, s kakšnim avtom se vozi na delo, kakšne hlače obleče, če je dež, — vse. Paul Morgan, ki igra skupaj z menoj v filmu „Okovi“ ima take senzacije zelo rod. Vesel je, če listi o njem dosti pišejo — in o njem zmeraj lahko dosti pišejo, V življenju in v filmu je enak. Najbolj sem ga polomil pri pre-inijeri „Truder Hornu". To je bil dogctdek! Vse kur v llollywoodn ..leze ino grede" je prišlo. X avtom sploh ni bilo mogoče priti do kina. Ko smo so peš prerinili tja, sem nenadoma stal pred mikrofonom in eden izmed spremljevalcev mi je šepnil na uho: ..Povejte nekaj besed v radio. Vsa Amerika posluša." Bil sem v zadregi, a vendar sem se opogumil in rekel nemški: „Pra\ veseli me. da lahko povem vam vsem nekaj besed..." Hotel sem še nadaljevati, takrat pa me spremljevalec potegne za rokav: ..Angleško, angleško!" „Snj ne znam,” ga zavrnem. Potem zberem vse besede kar sem jih pobral v Ameriki in rečem jecljajo: .,1 ain so happv... Kako sem srečen!" Težak kamen se mi je zvalil s srca. Naglo sem izginil pri vhodu, vesel, da sem se končno iznebil nadležne množice. Toda delal sem račun brez Amerike. Ko sem stopil v dvorano, jo bilo tisoče oči uprtih vame. Kar prestrašil sem se. Odkod me vsi ti ljudje poznajo? Saj vendar v Ameriki nisem tako popularen! Bilo mi je uganka. Sedel sem na svoje mesto in hotel \ miru premisliti, kui bi utegnilo biti. Ali sem morda napravil kako neumnost, ki so jo listi rnz-kričnli? Saj se vendar nisem z nikomer družil, nič. Nenadoma pa me nekaj premoti v razmišljanju. „Halo, halo," zakliče glas, „here Adolphe Menjou. I um very glad to see tliis vvonderful picture. Good nigtit." Preden sem besede čisto razumel, sem zagledal na platnu veliko sliko Adolfa Menjouja z ženo in malo nato so se odprla vrata v dvorano in vsi pogledi so se uprli tja: Adolf Menjou z ženo je stopil v dvorano. Zdaj sem vedel, zakaj so me vsi tako gledali. Čuli so moje besede: „1 am so huppv", ki sem jih izgovoril tako boječe. In prav vesel sem bil, da je bilo že vsega konec. Filmski jubilej Pred petindvajsetimi leti si je kupil C arl Laenunle, današnji ravnatelj in lastnik družbe Universnl Pictures, ki je ena največjih filmskih družb in razširjena po vsem svetu, v Čikagu majhen kino in tako postavil temelje tej veliki družbi. ('ari l.aemmle se je rodil leta 1867 na Wiirtemberškem in odpotoval v mladih letih z nekim znan- cem v Ameriko. Kakor vsein drugim izseljencem, se je tudi njemu v začetku zelo slabo godilo. Komaj je zaslužil za življenje, vse je poskusil. toda nič mu ni hotelo uspeti. V Čikagu je odprl majhno trgovino za obleko, pa tudi to mu ni vrglo dobička, ki ga je pričakoval. Nekaj hiš dalje se je nahajal majhen kino in l.aemmle je videl, da je privabljal dosti ljudi. Seveda ga je to podjetje zanimalo in začel se je bn-viti z mislijo, da tudi on naredi kaj takega. Prodal je trgovino in kupil 24. februarja 1006 svoj prvi kino. Nenadni uspeh je bil izvrsten; le nekaj je bilo. Maloštevilne družbe, ki so takrat že delale filme, so se združile v kartel in ta je prodajal filme po tako visokih cenah, da je bilo podjetnikom prav težko kuj zu-služiti. Ta kartel je poskušal spraviti pod svojo oblast vse lastnike kinov in se ni strašil nobenih sred štev. Zato je l.aemmle začel premišljati, kako bi sam napravil tako družbo, in res je leta 1909 ustanovil družbo ,,International Motion Pictures", ki je izdelala prvi njegov .film pod naslovom „Hiawatha“. Film je bil komaj- SOI) čevljev dolg, za atelje pa je služila klet neke stare pivovarne. Takrat so poznali samo kratke filme, ki so imeli komaj 2, pozneje 5 dejanja, toda kmalu so začeli izdelovati tudi daljše. Laemmle je naredil film. ki je polnil kine večer za večerom pod naslovom ..Trgovina z dušami". Ta film, ki ga je režiral Loane Tucker, je stal za takratne razmere ogromno vsoto 5690 dolarjev — več ko 500.000 dinarjev! Vsi ljudje so majali z glavo nad tako lahkomiselnostjo. Film so začeli igrati na Broadwayu in prinesel je, česar nihče ne bi verjel, l.uemmlu skoraj 500.000 dolarjev. Tako je Laemmle odprl pot velikemu filmu. Carl l.aemmle pa je bil tudi začetnik drugih reči, ki služijo filmski industriji. Kaj kmalu je spoznal, da gre občinstvo večkrat v kino. če napravi nekatere igralce znane in jih uspešno propagira. Prvi je ustvaril naslov „star“ ali filmski ..zvezdnik". Pod njegovim vodstvom so odkrili dosti velikih igralcev, ki so še zdaj znani. Med njimi so bili: Mary Pick-ford. Laura La plante, Reginald Dennv, Rudolf Valentino, Glenn Trvon, Murv Philbin, Norman Ker-ry, Lon Chaney, George Siegman in še dosti drugih. Tri leta nato je kupil Laemmle v kalifornijski dolini San Fernando ogromno zemljišče. Sklenil je združiti vse svoje ateljeje v tem kraju, predvsem zato, da je brez dolgih potovanj lahko delal filme v študijih in v naravi. Ustanovil je celo mesto, ki se imenuje po njegovi družbi Universal Citv. Tu so nastali filmi, ki so potem osvojili svet. Tu ,so napravili 1,Notredamskega grlica", „Fantom pariške opere", „Showboat", „Broad-wav“, ..Kralj jazza" in nedavno „Na zapadu nič novega". Imeni „Universal“ in Carl T.aemm-le sta danes znani po vsem svetu in ni ga kraja, kjer ne bi igrali filmov, ki so v zvezi s tema dvema imenoma. Navzlic tem velikanskim uspehom, ki jih je dosegel Carl Laemmle, ali „Stric Carl", kakor mu pravijo prijatelji, je še zmeraj mali skromni možiček — prav tak kakor je bil pred petindvajsetimi leti, ko je v Čikagu odprl svoj prvi kino. Čudoviti kabinet Napisal P a ul M o r g a u Paul Morgan, ki je pravkar dodelal film „Mesto čudežev" in igra zduj v najnovejšem Metrovcin filmu ..Casanovu proti volji" z Bu-strom Keatonom, nam je poslal kratek popis enega izmed kotičkov Elitni Kino Malica Telefon 2124 „Maroko“ prvi ameriški film Marlene Dietrich. Ljubavni ekspres filmska komedija. ..Markiza Poinpadour" zgodovinski film z Anny Ahiers. Metrovih ateljejev, o katerem se kaj malo sliši. V ogromnih Metrovili študijih v Mollywoodti vidite razne stvari, ki se jim boste čudili: ogromna skladišča pohištva, delavnice arhitektov, hišo, polno oblek, dvorano žarnic, žarbmetov, filmskih kanier, zvočnih apdratur, laboratorije, garaže z avtomobili vseh vrst, skladišča z vozili od starega veka do najnovejšega časa — človek se prime za glavo, ko pomisli, odkod je vse to prišlo, in pred vsem — koliko je moralo stati. Ko sem videl vse oddelke od ravnateljeve pisarne in glasbenih registratur do dvoran, kjer razmnožujejo manuskripte in kjer delajo prevajalci, sem prišel v oddelek, „o katerem naša šolska znanost še ne sanja" v „research-departinent“. O njem vam moram nekaj povedati. Voditeljica tega oddelka, dražestna gospodična Natalie Bucknell, ki govori menda vse jezike sveta, me je sprejela v veliki sobani, do stropa polni omar in predalov. V teh predalih ni nič manj in nič več kakor ves svet, urejen po črkah. Če hoče n. pr. vodja krojaškega oddelka zvedeti, kakšne prepas-nike nosijo dekleta na Dunaju, ali če bi ključavničar rad napravil ključavnico po vzorcu feničanske šatulje za šminkanje, mizar korzi-ško mizo in če se arhitektu zahoče pročelja arene v 'Badnu pri Dunaju — v „researcli-departmentu“ dobi do pičice vse v nekaj minutah. Da preizkusim Miss Bucknell, sem jo izpraševal o vseli mogočih abotnih stvareh. In gospodična Natalie je malo premislila, odprla predal in trenutek nato sem že imel odgovor. Zvedeti sem hotel, kako je oblečen poštar \ Rejkjaviku, kakšno obliko je imela kopalna kad, v kateri je bil umorjen francoski revolucijonar Marat, kakšne ostroge je nosil avstrijski huzarski čast-nik leta 1910., kakšno je bilo egipčansko veslo i/. časov Ramzesa 11. Nisem našel besed, ko mi je 1 ju-beznjiva gospodična predložila vse odgovore v besedi in slikah. Ogledal sem si nekaj map, kjer je spravljena vsa modrost sveta. V oddelku „Dunaj“ sem našel n. pr. etikete najbolj znanih vrst vijva, je dilne liste skoraj vseh večjih dunajskih gostiln, lepake, tramvajske vozne listke, fotografije vseli mogočih uniform, slike vseh javnih poslopij. portrete znamenitih osebnosti, reprodukcije zastav, grbov, hišnih številk, poštnih nabiralnikov, svetiljk — kar groza me je obšla! Prav vse je v tem oddelku. Če hočeš zvedeti, kakšne uniforme nosijo stražniki v Avstraliji, kakšna je bila Dioklecijanova palača v Splitu — Miss Bucknell ti vse to pove. Ali hočete še česa več? FILMSKA VPRAŠANJA I. Kaj je bil nekoč Reginald De nny? J. Kaj je bila Grace Moore? \ Kaj je bila Greta Garbo? 4-. Kaj je bil Lewis Stone? 3. Kaj je bil Maurice Clievalier? Rešitve teli vprašanj sprejemamo šest dni po izidu lista. Za nagrade razpi.suj.emo 2« VELIKIH 'ULMSKIH FOTOGRAFIJ, ki jih razdelimo med deset reševalcev. Rešitve i/, 25. številke so: I. Rene ( luir: 2. Hermann Thimig in Renate Miiller: \ Pri MGMu: +. Natalie Mooihead; 5. Vampir ali okrajšano vamp. Nagrade dobe: 5 slik: Milko Vrhovec, Ljubljana. •t slike: Danica Razpotnik. Maribor. ■5 slike: Ivan Relke. Ptuj. 2 sliki: Rinaldo Milan. Jesenice. Po eno sliko: Ivan F resi, Kutina; Kla Zupetova, Jesenice; Zvonko Smodej, Dol pri Ljubljani: Mira Zupan. Ljubljana; Rozi Brečko, Ljubljana; Ivan Lasnik, Cu.štanj. Foto aparate in potrebščine dobite v največji izbiri v »» Drogeriji „ ‘1 Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevale cenik! O KllfEH vsdi v\b* fio najSefiatu/se KLIiARNA IT-DEU l)U»iytMA PAl»UUIWOVAl5 ■ n Blagovna znamka »Svetla glava4' se ]e obnesla. — Med tisoči znamk, ki ae priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki Jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena le postal znak nepozaben. „Znamka Oetker" iamčl za najboljšo kvaliteto po nalnižlih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-iev pecilni prašek Dr. Oetker-iev vanlllnov prašek Dr. Oetker-iev prašek za pudinge Itd. tako inočno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,(prosv1tlJenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne ledi. Marsikatera ura se le prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartell, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-ievl fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo mani vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne In močnate ledi. pudinge In spenjeno smetano, kakuo In čal, šartljo, torte In pecivo, Jajčni konjak. Zavolček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega Izbranesa vanlllnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se daita 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja. tedai se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašalo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljlh, finih in r.ajfinel-šili močnatih Jedi, šartljev. peciva, tort i. t. d. Za vsako obltelj so nalvečle važnosti, ker najdejo po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svo-lega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker Je. kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-Jevo knjigo dobite za9tonl pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnut na tovarno DR. OETKER. MARIBOR. Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani