397. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša t v Ljubljani v upravniStvu mesc-čno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5'—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. ■— Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, nedelja dne 2. februarja 1918. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. II. Tripelententa. (Trosporazum.) stal. armada rezerva ob vojni Rus. 1,200.000 3,300.000 4,500.000 Fran. 600.000 1,500.000 2,100.000 Angl. 257.000 543.000 800.000 Skup. 2,057.000 5,343.000 7,400.000 Poleg (ega ima vsaka država svojo črno vojsko in sicer: Rusija 5.200.000, Francija 1,000.000, Anglija 1.700.000, V slučaju vojne laliko postavi torej Rusija 9,900.000, Francija 3.100.000, Anglija 2,500.000 vojaštva. Skupno vse tri okoli 15,000.000. Na suhem torej prevladuje tri-r pelententa trozvezo za 3 miljone vojaštva. Seveda to število samo ne Odločuje, kajti treba je vpoštevati, kakšna je armada, kako je oborožena, kje je razpostavljena itd. Število samo še ne zmaguje, vendar ruski miljoni ponosno gledajo izza vzhodne meje Evrope. Pomorska sila. I. Trozveza. A’ Nem. Avstr. Italija sk. Mod. oklopnice 28 9 7 44 Stare oklopnice 9 3 5 17 Križ. I. vrste 13 8 7 28 Križ. II. vrste 6 5 3 14 Križ. III. vrste 32 — 13 45 Monitorji 47 4 13 64 Torpedi 209 27 127 354 Moštvo: Nemčija 35.500, Avstrija 12.800, Italija 29.941. Skupaj 78.340. Kakor vidimo, je najmočnejša na morju Nemčija, ki je zadnja leta svoje brodovje znatno pomnožila. II. Tripelententa. Angl. Franc. Rus. sk. Mod. oklopnice 39 13 11 63 Stare oklopnice 23 10 6 39 Križ. I. vrste 53 15 6 74 Križ. 11. vrste 34 12 — 46 Križ. III. vrste 34 21 2 57 Monitorji — 14 8 22 Torpedi 353 221 198 772 ‘Moštvo: Anglija 126.400, Francija 30.600, Rusija 60.000. Skupaj 21 7.000. Na morju je torej angleška sila še mnogo močnejša nego nemška in prekaša celo silo trozveze. Podatki, ki jih tu navajamo so iz časa pred balkansko vojno — torej pred štirimi meseci. Med tem so države izprevidele, da nastaja resen čas in so svoje bojne sile pomnožile, tako da so danes na vsaki strani številke še višje. Pri tem je treba pomisliti, da je moč vsake armade odvisna od njenega orožja in od municije. O tem seveda nimamo podatkov. Na bojno polje stopata danes tudi avtomobil in zrakoplov. Bodoča vojna bi se vršila na zemlji, na vodi In v zraku — tudi ziak so države primerno zavarovale in so svoje zrakoplove oborožile z uničujočimi bombami. Pri pomorskem boju igrajo važno ulogo mine. V statistiko ladjevja pa še niso prišteti dridnavti, ki so jih zadnja leta stavile države s tako naglico. Za vsemi četami in orožjem pa stoji glavna sila vsake vojne, to je denar — in pisalo se je že pred časom, da je tudi v tem oziru tripelent-enfa mnogo močnejša, kajti tripelententa ima denar, trozveza pa nima denarja. Sicer pa so pred kratkim časopisi dokazali, da bi evropska vojna v kratkem času porabila dnevno toliko denarja, da bi bile kmalu vse blagajne prazne — sledil bi torej evropski bankerot. Amerika bi se smejala In nekateri pišejo — da bi si tudi rumena nevarnost zopet opomogla. Ali bo strah pred takimi posledicami zadržal Evropo pred nepremišljenim bojem, ki bi divjal lahko več let predno bi se zopet uredilo ravnotežje v Evropi? Številke, ki smo jih navedli jasno govore, kako izgleda Evropa v znamenju orožja. Danes zvečer „Slavčevtt pustni korzo v „Unionu“. Glavna posojilnica. Skoraj bosta minuli dve leti, odkar se je razglasil konkurz o imetju »Glavne posojilnice«. Nebroj upnikov željno pričakuje in povprašuje, kedaj in kako se bo konkurz končal, da dobe vsaj delno plačilo. Spričo ogromne izgube, ki se je pokazala v denarnem poslovanju »Glavne posojilnice«, se člani seveda boje za svojo gospodarsko eksistenco, muči jih negotovost, koliko bodo upniki od njih zahtevali in koliko bo moral vsak plačati. Likvidacijski odbor »Glavne« ima nalogo zbirati prispevke za poplačilo upnikov »Glavne«, ki bodo le z malim delom pokriti iz kenkurza. Dokler pa konkurz ni končan, likvidacijski odbor ne more preračunati natančne vsote. Upniki »Glavne« silijo na to, da se konkurz čim preje konča, ker je to nele v interesu njih samih temveč tudi v korist članov. S konkurznim postopanjem se končna ureditev samo zavlačuje in neizmerno podraži, ker vsak hip nastane nova pravda, ki je združena s stroški. Upniški in likvidacijski odbor torej sporazumno delata na to, da se konkurz »Glavne« čimpreje konča. Tega cilja pa ni moči tako hitro doseči, kakor bi nekateri nestrpni upniki želeli. Ob vladajoči denarni krizi je Izterjavanje terjatev »Glavne posojilnice« sila težavno. Gotovina se ne dob! kar na cesti, in tako gredo zemljišča na prisilno prodajo. Koliko se pri taki prisilni prodaji dobi, je vsakomur znano; saj je še dobro, če se dobi kupec, ki plača zahtevani dve tretjini cenilne vrednosti za kmetsko posestvo, /lasti pa ni kupcev za večja posestva. Pri izterjavanju vknjiže-nih terjatev je torej treba previdnosti. Če naj se terjatve izterjajo za vsako ceno. potem nastane spet škoda upnikom in članom »Glavne«, ker se delež, ki ga bodo morali plačati člani ob vsaki delni ali popolni izgubi ene ali druge terjatve »Glavne«, za vsotO te izgube zviša. Toliko pa se že danes da s sigurnostjo presoditi, da upniki nikdar ne bodo prišli do popolnega plačila svojih terjatev, tem manj če se bo gospodarska in denarna kriza tako naprej razvijala, kakor se je doslej. Skoraj izključno je misliti na kako izdatno državno pri-pomoč. Člani »Glavne posojilnice« naj torej računajo s tem, da se bodo rešili edinole s samopomočjo! Likvidacijski odbor ravna v interesu upnikov in članov ---Glavne«, ko namerava v najkrajšem času poskusiti z upniki »Glavne« poravnavo na primeren procentualen del njihovih terjatev. Pravde radi neobstoja članstva, ki so vzbujale po vsem Slovenskem živahno zanimanje, so domalega končane. Po razsodbah, ki jih je izdalo vrhovno sodišče na Dunaju, je član vsakdo, kdor je podpisal pristopnico, plačal ali si dal odtegniti opravilni delež ter bil vpisan v register zadružnikov. Noben član si ni bil v svesti, ko je pristopil ali pri »Glavni posojilnici« najel posojilo, kakšno zavezo s tem prevzame. »Glavna posojilnica« je zadruga z neomejeno zavezo. Zadružni zakon iz leta 1873 določa, da jamči za vse plačilne obveznosti take zadruge vsak član z vsem svojim premoženjem. To bi se še dalo prenesti. Toda nesrečna zakonodaja iz leta 1873, ko se je, kakor vobče znano, izvršil strahoviti dunajski borzni krah. je sprejela v zakon tudi določilo, da sme vsak upnik zadruge z neomejeno zavezo svojo nepokrito terjatev eksekucijskim norom izterjati od enega ali drugega člana, ki se mu zdi premožnejši, oz. od kogar upa najprej dobiti denar. Pri sedaj nameravani reviziji zadružnega zakona se bo ta naravnost kruta in z gospodarskega in obče človeškega stališča naravnost nerazumljiva določba ;z-ločila. Veliko zaslugo si bodo pridobili zastopniki ljudstva v državnem zboru, če bodo dosegli, da ta izločitev veljaj tudi za vse tiste zadruge z neomejeno zavezo, pri katerih kon-kurzno postopanje še ni končano. Namen konkurznega postopanja je, pridobiti vsakemu upniku sorazmerno plačilo in sicer iz premoženja, ki ga ie imela »Glavna« ob otvoritvi konkurza. V konkurznem postopanju torej prispevki’ članov ne pridejo v poštev. Te prispevke članov ureiuje repartijisko (razdelitveno) postopanje, ki ga ima opravljati in dovršiti likvidacijski odbor. Izgubo, ki se pokaže upnikom v konkurznem postopanju, morajo pokriti člani po razmerju števila svojih deležev in brez ozira na svoje premoženjsko stanje. Ta čas si seveda upniki »Glavne« lahko poiščejo enega ali drugega člana in iz njega izčrpajo vse, kar ima. To ni pravično in utegne uničiti ravno tiste člane, ki bi lahko pripomogli, da pridejo v«i upniki vsaj do delnega plačila Namen zadružnega zakona ni, enemu upniku dati polno pokritje, drugemu pa nič, ampak nasprotno vsem enakomerno. Zato bo tudi za upnike »Glavne« najboljše, če se zadovoljijo, da se repdlticijsko postopanje mirno izvrši. »Glavna posojilnica ima po dosedanjih ugotovitvah okoli 500 članov in približno 1200 upnikov. Deficit je velikanski, nepokrita vsota vseh terjatev ie tolika, da se ne pokrije premoženje vseh članov, ako vse in vsakega posebej poženo upniki od hiše in od ognjišča, vržejo na cesto in prepuste njega, ženo in otroke naj-hujši revščini. Do tega ne sme priti! Člani »Glavne« niso zakrivili njenega in svoiega obupnega položaja. Kar bodo plačali, bodo plačali zato. ker je upravni svet »Glavne« gospodaril z denarjem, kakor da bi ga iz zemlie kopal. Upravni svetniki so sicer solidarno odgovorni za vso po lahkomi-šljenosti prizadeto škodo, a kaj pomaga to, ako se ne more izterjati? Člani se bodo torej pokorili za nepravilnosti in protizakonito postopanje nivših upravnih svetnikov ^Glavne«. Vsak človeški čut in vsaka človeška postava pa izključuje, da bi se kd'> pokoril po nedolžnem. Zato upravičeno tipamo, da se bodo upniki »Glavne« odrekli svoji dvomliivi pravici do izterjanja svojih terjatev eksekucijskim potom in da ne bodo preganjali že itak hudo prizadetih članov, katerih kredit silno trni. V tem slučaju je mogoče, da pridejo vsi upniki do sorazmerno dosti višjega pokritja kakor sicer. Če se upošteva premoženje vseh članov »Glavne«, se mora priti do zaključka, da bo razdelitev po ključu števila deležev neizvedljiva. To uvidevajo tudi pametnejši člani, ki so pripravljeni žrtvovati v prid gmotno slabšim članom večji del svojega premoženja, seveda le pod pogojem, da se s tem izpuste iz vseh daljnih obveznosti. Vsak član bo moral pokazati dobro voljo in prispevati po svojih močeh. Likvidacijski odbor opaža, kako nekateri Člani na vse mogoče načine skušajo, prenesti svoje premoženje na bližnje in daljne sorodnike ali se ga na kak drug način iznebiti. Vse to se bo izpodbijalo, dotični bodo pa tudi zapadli kazni, ker je prejasen in preprozoren očitni namen, oškodovati upnike »Glavne posojilnice«. Z ozirom tia dejstvo, da se je vest o Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časti obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke „D A N“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18*— Četrt leta . K 4’50 Pol leta . K 9-— En mesec . K 1‘50 V upravništvu prejeman na mesec K P20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20-— Četrt leta . K 5-— Pol leta . K 10'— En mesec . K 1‘70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Lisi se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Evropske armade v številkah. Ako se v bližnjih dneh ne poravnajo nasprotstva med državami — preti Evropi velika vojna z vsemi svojimi grozotami. V tej vojni bi stopilo na bojno polje vse, kar je doslej izumil človeški duh na poti svojega napredka. Ta- vojna bi odločila, kdo bo bodoči gospodar Evrope in sveta. Evropsko ravnotežje bi se nagnilo, v groznem prevratu bi zgrmele vse sile v medsebojni boj. Tu bi vsaka država hotela rešiti sebe in Jz splošne zmešnjave odnesti čim več dobička. Naravno je, da bi vsaka država postavila v boj vse svoje čete In vso svojo moč, kar je premore na suhem in na morju. Zato podajamo tu številke, v katerih se kaže evropska bojna sila — in sicer trozvezo posebej in tripel-entento posebej, da se pokaže v kakem razmerju sta si danes obe nasprotni skupini. I. Trozveza. Stal. armada rezerva ob vojni Nem. 620.000 3,380.000 4,000.000 Avstr. 387.000 1,413.000 1,800.000 Ital. 225.000 300.000 525.000 Skup. 1,232.000 5,343.000 6,326.000 Poleg tega ima vsaka država tudi svojo črno vojsko in sicer: Nem-čiia 2,000.000 — Avstrija 1,660.000 — Italija 1.200.000, t. j. skupno 4,800.000. V slučaju vojne lahko postavi torej Nemčija 6,000.000, Avstrija 3,460.000 (po novem brambnem zakonu zraste to število nad 4,000.000), Italija 1,725.000 vojaštva. Vse skupaj pa okoU 11 milijonov. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Tisto, kar je bil nataknil enooki rokovnjač na suličino ost, je bila glava trikota, kralja Argotskega.« Ragastan je prebledel. Srce ga je bolelo gledati takšno grozoto. In vendar je stal že mnogokrat v bitkah, kjer niso poklali malo ljudi. Prijel je Manfreda za roko: mladi mož je bil ostal pri njem. »Pol dvanajstih je ura«, mu je dejal »Pojdiva, zadnji čas je.« Manfred je zmajal z glavo. »Ostanem,« je dejal. »Toda Dvor Čudežev napadejo 7se sile velikega profosa...« »Baš zato ostanem.« »Torej ste res njihov človek? In ste v resnici rokovnjač?« S tesnobo je čakal odgovora. ,>Rokovnjač nisem,« je odgovoril Manfred mirno, »toda vzgojen sem med temi nesrečneži; njih oči mi niso kazale nikdar drugega kakor smehljaje, in njih nasilne roke so se zaradi mene naučile božanja, ko sem bil otrok ...« .»Govorite! Povejte še kaj!« je reke; Ragastan. Skoro bi bil rekel: »Povej!« »Nesrečneži so«, je nadaljeval mladi mož, »in ljubim jih, kakor so ljubili oni mene. Potrebujejo me nocoj. /ko bo treba, rad poginem z njimi... Hvala vam, gospod, za vaše priiazno obvestilo ... Hvaležen sem \v~ dvakrat, ako je mogoče... od tod pa ne grem...« »Če ie tako, potem ostanem tudi jaz/< je dejal Ragastan. Manfred je zavriskal veselja. »Ako imamo zase vaš meč, smo oteti,« je dejal. In poklical je Lantiieja. »Evo ti, brate, velikodušnega moža, ki sem ti tolikokrat pripovedoval o njem...« Lantnč je s hvaležnim občudovanjem pogledal viteza in mu pomolil roko. »Gospod,« je dejal, »junak ste. Vam se imam zahvaliti, da moj brat še živi...« »Vaš brat?« je vzkliknil Ragastan z živim zanimanjem. »l>a, tako imenujeva z Manfredom drug drugega, čeprav nisva iste krvi ■— kakor kaže vsa verjetnost.« Z naglim pogledom je Ragastan pomeril in presodil Lantnčja, to je, moža. ki ga je naslikal Trikot, da je zmožen vsakaterega zločina. Ir. vtis, ki ga je zadobil od tega pogleda, je bil tak, da je Trikot nesramno lagal. S kakšnim namenom neki? Ob zadniil. Lantnejevih besedah oa ga ie izpreletelo. »Vi pravite, kakor kaže, je dejal; oprostite mojo radovednost in pripišite jo samo simpatiji, s katero me navdajatp obadva...« »To besedo rabim,« je odgovoril Lantnč. »ker niti jaz, niti Manfred ne veva. kje nama je izvir... Oba naju je vzgojila neka ciganka z Dvora Čudežev — to je vse, kar nama je znano o najinem detinstvu.« Ragastan je prebledel kakor vosek, in njegov pogled je obvisel na Manfredu s strastno radovednostjo. »Pa kai je s tisto ciganko?« je vprašal, bolj zato, da skrije svojo zmedenost. »Med nami živi...« »Ali bi jo mogel videti... in govoriti z njo?« »To se razume,« je dejal Manfred začuden. »Toda, gospod, ali mi niste rekli, da nas o polnoči napadejo?« »Da, da,« je dejal Ragastan. Otrl si je znoj, ki mu je vrel po licu. ter se iztrgal šiloma iz svojih misli - »Prav imate,« je povzel s trdnim glasom. »Pobrigajmo se za obrambo.« Manfred je mignil z roko nekaterim poveljnikom, spoštovanim zaradi svoje srčnosti in hladnokrvnosti, da so pristopili k njemu. Vršilo se je posvetovanje. Ragastan se je videl v čudnem položaju. Obdan od rokovnjačev, klatežev .in obešeirakov, je čutil neoo-oisno zadrego ob misli, da bo moral potegniti meč za te ljudi. A ta zadrega )e izginila popolnoma. kakor hitro se je ozrl na Manfreda. Če bi bil ta mladi mož njegov sin! In z grozo se je spomnil besed Franca I. Namen pohoda je bil pred vsem, polastiti se Manfreda in Lantneia. In zjutraj zarana naj bi obesili Manfreda pri Trahoarskem Križu! In če bi bil Manfred res njegov sin! Val krvi je udaril Ragastanu v sence. V tem trenotku bi se bil spopadel sam s celo armado, samo da reši mladega moža. Nič več ni čutil rokovnjačev in vlačug okrog sebe. Videl je samo svojega sinu — svojega morebitnega sinu! In sklenil je, da rajši zapali Pariz, kakor da bi pustil Manfreda v roke kralja in velikega profosa. Velel si je, da hoče ostati miren ter pozabiti vse drugo na svetu in misliti samo še na to, kako bi se najbolje ubranili. Njegov ostri pogled je hipoma objel ves Dvor Čudežev. Tri uličice so se iztekale vanj. Vse tri so bile zabarikadirane. »Ali imate kaj orožja?« je pra- šal. »Kakih tri sto arkebuz in približno enako število pištol.« »Pa streljiva?« »V izobilju!« »In strelcev?« »Vsi ti ljudje so vajeni streljati z arkebuzo.« »Kaj pa lahko delajo ženske?« »Kar koli bo treba.« Dobro«, je rekel Ragastan nato. »Dvesto mož v to ulico« (pokazal je ulico Sv. Odrešenika). »Sto mož tja-le« (pokazal je uličico Montorgč). »Sto mož pred to ulico« (ulico Siromakov) ... »Za vsako skupino strelcev postavite kakih dvajset ženskih s streljivom, a tako, da bodo zakrite. Nabijale bodo možkim izstreljene arkebuze...« Vsako teh Ragastanovi'- navodil je bilo izvršeno v naslednjem trenotku. In ravno ta hip se je zasliš-.io, da bije pri Sv. Evstahiju polnoči. »In zdaj.« je nadaljeval Ragastan, »postavite za vsako četo arke-buzirjev sto mož, oboroženih s pištolami, da lahko posežejo v boj, ako bi se morali arkebuzirji umekniti.« Tudi to novo odredbo so izvšili. rokovnjači v dveh minutah. »In naposled,« je zaključil Ragastan, »naj se zbere vse vaše razpoložljive sile tu, na sredi trga... To bo nekakšna rezerva, ki pritisne proti najbolj ogroženi točki.« Vitez je bil podal v teh besedah edini načrt, ki je nudil vsaj malo upanja v zmago. Tega so se zavedali zbrani poveljniki in odobrili tujčeve predloge brez prerekanja. (Dalje.) polomu »Glavne posojilnice« taicoj zanesla v zadnjo najrevnejšo kočo zadnc najrevnejše gorske vasice na Slovenskem, je izključeno, da hi se kdo mogel izgovarjati, da ni vedel, čemu člani »Glavne« odprodajajo ali na kak drug način odtujujejo svoje premoženje. Torej pamet! Le z združenimi močmi bo mogoče preprečiti uničenje gospodarskih eksistenc in kaznovanje radi nepravilnih dejanj. V tem slučaju bodo prispevale s podporami korporacije, dežela in upamo tudi država. Likvidacijski odbor pošlje v kratkem poziv na vse člane, naj se odzovejo, koliko in na kakšen način lahko prispevajo zlepa. Tudi tu bo veljajo geslo: kdor hitro da, dvakrat da! Če pa se bo razetgnilo odplačilo na dolgo vrsto let, potem se potnnože stroški izterjavanja in bilo bi s takim postopanjem le malo pomagano upnikom in članom, če se člani ne bodo zavedali svojih dolžnosti, utegne priti neizogibna posledica, da bo večina za njih gospodarstvo težko prizadeta in dotičnim bo potem težko kaj pomagala njih dvomljiva regresna pravica poiskati od svojih članov povračilo teva. kar so sami preveč plačali. Obračamo se torej na upnike »Glavne posojilnice« in med temi v prvi vrsti na najbolj prizadete posojilnice, da omogočijo poravnavo s člani »Glavne«, obračamo pa se tudi 'do članov, da trezno premislijo resni položaj in omogočijo mirno in pametno poravnavo. Likvidacijski odbor. Pred pohodom. VELEVLASTI IN ODPOVED PREMIRJA. Dunaj, 31. januarja. V poučenih krogih so mnenja, da bodo velevlasti zahtevale natančnejšega pojasnila od »Balkanske zveze« radi odpovedi premirja ter vprašale, bi li ne bili zavezniki pripravljeni začeti pogajanja na podlagi novih pogajanj, različnih od prvih. So mnenja, da je Bolgarska le radi tega prekinila premirje. da ustrahuje Turke in jih prisili do novih, večjih kompenzacij. Kljub temu imajo malo upanja, da bi bil mir ohranjen. Berlin, 31. januarja. Tu so s turško noto zadovoljni. Istotako odobravajo postpgnje sir Edvard Greva. ki hoče s pomočjo angleških poslanikov pregovoriti zaveznike k delni popustljivosti. Vprašanje pa je, li bodo zavezniki za kaj tacega dostopni. SPOR RADI ODRINA. London, 31. januarja. O noti Porte se bode vnadaljnem razprav-lalo le v poslaniški remiji in, če se doseže sporazum med velevlastmi, bodri le te odločile nadaljno akcijo. Zastopniki tripelentente (Anglija, Francija in Rusija) izjavljajo, da ie zahteva zaveznikov po popolni prodaji Odrina Boglarski, popolnoma upravičena. Temu pa nasprotujejo poslaniki trozveze, češ, da je dovolj, če dobodo Bolgari samo del Odrina. Spor je torej postal med obema deloma popolnoma jasen. Počakajmo, kako preneha. (Opomba ured.) POSLANIK JOVANOVIČ SODI UGODNO. Dunaj, 31. januarja. Srbski poslanik na Dunaju, Jovanovič, je izrazil nado, da ostane mir ohranjen, kajti Turčija zasileduje korak zavlačevanja in — pomalega popuščanja. Polagoma bode odstopila tudi drugi del Odrina. Bolgarija je v verskih vprašanjih tolerantna in bode varovala i turške verske svetinje. Če pa bi si bile obe državi v Odrinu tako neposredne sosede, bil bi to povod vednih prepirov med obema. Turška ne more niti v najskrajnejši ofenzivi vreči Bolgarijo preko Odri-na. Jovanovič se nadeja, da uvidi Turčija nesposobnost, nadaljevati vojsko. VENIZELOS NA POTOVANJU. London. 31. januarja. Grški delegat, ministrski predsednik Venize-los, se ustavi na svojem povratku v Atene, najpreje na Dunaju koder bode razpravljal z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom, potem pa v Belemgradu, koder bode govoril z ministr. predsednikom Pasičem TURSKI DELEGATJE OSTANEJO V LONDONU. Carigrad, 31. januarja. Turški ministrski svet je sklenil, da turški delegatje ne smejo preje ostaviti Londona, predno ne odide od tam zadnji delegat »Balk. Zveze«. Nadalje je odposlala Turčija svojim poslanikom noto. ki naj jo le ti izroče velevlastim. Turčija pravi v tej noti, da je storila vse. kar je smela storiti za časten mir in ugled otomanskega naroda. Neuspehe in nadaljne spopade zavrača odločno, na zaveznike. VTIS V BOLGARIJI. Sofija, 31. januarja. Tu se smatra turška nota kot nezadovoljujoča, vendar je splošen nje utis še dokaj ugoden. Mislijo, da bode Turčija še nadalje popustila in da nadaljna pogajanja niso popolnoma izključena. OB CATALDŽI. Carigrad, 31. januarja. V turški armadi pred Čataldžo je opažati opasno gibanje, katerega povzročitelji so, ne vojaki, pač pa nezadovoljni častniki, pristaši umorjenega Nazim paše. Enver hej ie storil napako, da ni šel pred Čataldžo. Bal se je, da ga Nazimovi pristaši ne ubijejo. TURSKA NOTA VELEVLASTIM. Odgovor otomanske vlade na kolektivno noto velevlastim, ima sledečo vsebino: Niže podpisani minister zunanjih zadev je vzel na-znanje kolektivno noto, katero so mu izročili poslaniki velevlasti Av-stro-Ogrske. Anglije. Francije, Rusije, Nemčije in Italije, dne 17. januarja, Otomanska vlada ne zamuja priznavati, da odgovarja sklep miru zahtevam najširše javnosti. Zato je radevolje (?) pripravljena donesti k temu, kar ji je mogoče in preprečiti nadaljno krvolitje, katero gotovo ni izzvala ona. Velevlasti so si prizadevale, pregovoriti Turčijo, da odstopi zaveznikom Odrin, ter prepusti vprašanje Egejskih otokov njihovi odločitvi. Cesarska vlada se smatra poklicano, povdarjati. da je prinesla dovolj dokazov svoje u-stregljivosti. Ker pa je Odrin mesto, ki je z otomansko narodnostjo nerazdruž-Ijivo spojeno, je že sama vest o nameravani odstopitvi vzbudila tolikšen vihar odpora v narodu, da je morala prejšnja vlada podati demi-sijo. Kljub temu se hoče otomanska vlada ukloniti ti želji velevlasti ter odstopiti oni del Odrina, ki leži na desnem bregu Marice, dočim si hoče pridržati levi breg s svojimi moha-danskimi grobišči, mošejami in drugimi svetnjami. Ohranitev tega dela mesta pa je za otom-vlado neob-hodno potrebna, če si noče nakopati silnih in nevarnih viharjev v državi. V kolikor se tiče Egejskih otokov, si dovoljuje otomanska vlada pripomniti, da potrebuje pred Dardanelami ležeči za obrambo glavnega mesta države, one pa, ki leže ob obali Azije, je smatrati kot neločljivo posest, 'turškega azijskega dela. Le te so tudi za obrambo te obali Turčiji neobhodno potrebne. Odstop vsakega teh otokov bi bil istopo-memben z ustvaritvijo novih agitacijskih ognjišč, katerili posledice bi bile v kratkem čutne tudi po bližjem kontinentu. Posledice bi bile večni spori, kot svoj čas v Mace-doniji. Evropa, bi bila torej postavljena pred nove zamotljaje. Ne glede pa na nedoumljive posledice, ki bi nastale vsled tega v cesarstvu samem, bi pač ne odgovarjalo težnjam velesil po ojačenju in povzdigu cesarstva. Vsled tega je pripravljena Porta pritrditi, da določijo velevlasti temu otočju meje, ki bi upoštevale že označene zahteve, ter zajamčile nedotakljivost Dardanel, kar smatra Porta kot najvišji interes Evrope. Cesarska vlada je prepričana, da bodo velevlasti v duhu pravičnosti in poštenosti pač pripravljene priznati žrtve, katere je Porta že doprinesla. Prepričano je tudi, da smatrajo velevlasti kot upravičeno, če zavrne nadaljne tirjatve. ki bi jih morda še stavile zaveznice. Z velikim zadovoljstvom jemlje Porta tudi na znanje blagohotne dispozicije velesil in njih obljubo, turški vladi pomagati moralno in materijelno, da bode v položaju, škode vojske zopet izravnati in naravne vire države zopet oživeti. K temu pa je neobhodno potrebno, da priznajo velevlasti Turčiji pravico, v popolni svobodi izpeliati avtonomni carinski tarif, sklepati moderne trgovske zveze in podvreči vse tuje podanike davčnemu pravu, kateremu so podvrženi turški podložniki. Med tem pa privolijo velevlasti v 4% povišanje carine. Istotako smatra Porta kot potrebno, da se opuste tuje poštne uprave pod pogojem, ki bi se lahko v tem smislu določile, da ostanejo kupčiji in prometu vse garancije, ki so potrebne za točno, hitro in varno poštno poslovanje, za-sigurane. Nadalje je Porta mnenja, da bodo velesile tudi pripravljene privoliti v odpravo kapitulacije v Turčiji. Tozadevno naj bi se v svrho skupnega študija postavili primerni načrti, na katerih podlagi bi bilo možno to doseči. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina" t Slovenska zemlja. Pragersko. Tukajšnji Nemci in posilinemci si hočejo poleg že obstoječih bojnih društev ustanoviti tudi nemški — »Feucrvvehr«. V to svrho so sklicali v nedeljo 26. januarja, shod, h kateremu so izmed več enakih bližnjih društev povabili celo brzojavno tudi Mariboržane. Toda njihovemu povabilu sc nikdo ni odzval. Pač pa se je udeležil tega shoda trgovec Starašina iz Cirkovc, ki živi izključno od slovenskih grošev, toda prav rad pohaja med pragerskimi nem-čurji. Navzlic temu, da obstojata prav blizu dve gasilni društvi in sicer v Spodnji Poljskavi, ki je tudi rado »deutsch«. in v Sjkolah. ki pa je slovensko, hočejo imeti Še bolj »strainmdeutscb« na Pragerskem. Govorijo, da jim k 40.000 K, ki jih rabijo, podari veliko južna železnica in dežela. Cc bodo pa toliko na-bcračili, je še vprašanje. Sicer pa imajo v svojega nemškega načelnika, ki je zmirom njihov nemški zaščitnik. veliko zaupanja. Ravno temu gospodu bi prav iz srca želeli, da se spomni 8. septembra leta 1911. in nadučitelja Strcckerja. Imamo še danes v rokah nekovo pismo, rokopis, katerega obelodanjenja bi si pač imenovani gospod nekoliko prestrašil. Torej: »Ruhe im Hause Oster-reich...« Slovensko gledališče v Mariboru V nedeljo dne 9. svečana zvečer se uprizori po daljšem času zopet ena narodna drama »Čarovnica pri jezeru«. V naslovni vlogi Jelice nastopi obče znana članica ljubljanskega gledališča ga. Avgusta Danilova. To je že druga predstava z gostom v letošnji sezoni. Dramatično društvo se ni strašilo ne truda ne stroškov, da nudi slavnemu občinstvu nekaj res dobrega, kar ni prav lahko mogoče, ker se gosta sploh težko dobi, zato pa tudi po vsi pravici pričakujemo, da bodo narodni krogi predstavo posetili v večjem številu kakor navadno. Dejanje sc vrši v 17. veku ob Savici in Bohinjskem jezeru in naše glasbeno društvo nas bo s prikladnimi komadi vpeljalo v čarobni kraj Prešernovega »Krsta pri Savici«. S to predstavo upamo, da bomo zadovoljili tudi kritika in njegovega kumpana v »Dnevu« enega s tem, da bode videl na našem odru zopet narodno dramo, za katero se tako navdušuje, ki ie pa žali bože ni spisal Slovenec, ker nam je pozabil navesti naslov, na katerega naj se obrnemo za pristne narodne igre; dru-zega, ker bode videl, na našem odru zopet nove moči, ki bodo sedaj že nastopile malo bolj sigurno, kakor zadnjič, ko se jim je godilo menda tako kakor njemu, ko je bil prvič na odru, ako je sploh kedaj bil tam? Obenem bi pa obema nasvetovali, da se namažeta z žavbo potrpežljivosti, prišlo bo počasi vse na vrsto. Ako imata kake posebne želje, vesta kam se imata obrniti, dramatično društvo jih bo gotovo rado upoštevalo, ako bodo izvedljive. Sicer pa mi prav nič ne simpatiziramo z »Razburjenim levom« in se niti malo ne razburjamo, iz skušnje vemo, da ie lahko kritizirati, mnogo težje pa delati in da delo med nami Slo-venci še nikoli ni rodilo priznanja. To opažamo letos zlasti pri obisku predstav, ki kljub vsemu trudu zaostaja za lanskimi. Enemu so cene previsoke, ker morda pričakuje, da bode društvo gosta plačalo iz svoje prazne blagajne, drugemu se igra preveč dram. tretjemu zopet preveč burk. tako da res ne vemo, ali ne bi kazalo igrati eno leto same drame, drugo same burke in tretje same »Rokovnjače«, »Legionarje« in »Desetega brata«; morda bi bil tako vsak posameznik vsaj tri leta v svojem elementu. Večina narodne inteligence bi pa seveda potem vsaj upravičeno hodila v nemško gledališče, kar sicer sedaj tudi dela, ker za naše dramatično društvo popolnoma zadostuje, ako pride enkrat ali dvakrat na leto k predstavi, vsaj dobiva društvo deželno, mestno in še druge podpore kar na tisoče in ima 600 a pardon 60 članov in še ti nimajo nič od dramatičnega društva, kakor pravico zahajati k predstavam, med tem ko dobivajo pri drugih društvih vsako leto zlato uro ali vsaj srebrno verižico. Pikre so te besede ali žalibože resnične in upravičene. Ob enem pa za letos tudi prve in zadnje. V par mesecih bo občni zbor in takrat bodo na razpolago vsa mastno plačana mesta v odboru in intendanci. samo dvomimo, da jih bodo hoteli nezadovoljneži in kritikastri prevzeti, kajti v dramatičnem društvu je treba delati ne samo po dnevi, ampak pozno v noč in povrhu nositi še denarne stroške za to delo, kar najbolj občutijo in vedo oni, ki to delo bližje poznajo. Zato se bomo vsi oddahnili, ako nas prej ko mogoče pošljete v penzijon! Da boste pa vsi prepričani da smo sc korenito poboljšali, ker na stara leta postane človek bolj mehak in pristopen, se bomo šli 23. svečana zopet enkrat »Rokovnjače«. Morda bojo mladi vojaki, ki pa ne bodo nikdar vojaki, ker pri nas še ni vpeljana ženska vojaška dolžnost, privabili v gledališče vse, kar narodno čuti, še celo one, ki letos našega gledališča od znotraj še niti niso videli, (dvomim, da bo res, opomba stavca). Ako vam pa to tudi še ne zadostuje, bomo še z večjo igro, ki jo že skrbno pripravljamo in smo jo morali ravno zaradi obsežnosti predpriprav za en teden preložiti, skušali zopet doseči izgubljeno milost, kajti 2. sušca zvečer vam pokažemo veliko zgodovinsko igro »Benliur«. Ta igra po opremi in vsebini prav nič ne zaostaja za igro »V znamenju križa«, ki je edina zbudila enkrat pozornost vsega narodnega občinstva od blizu in daleč in štirikrat napolnila hišo. Nekateri ve-ščaki so še celo mnenja, da »Ben-hur« nadkriljuje »V znamenju križa« ali je pa njihova trditev upravičena, bo pokazala igra sama in pa poset. Ker je ravno predpust pred durmi, si bomo privoščili predno zopet nadaljujemo naporno delo, tudi nekaj veselja, da vsaj za par uric pozbimo za muke. ki tlačijo nas in kritike ter se na pustni torek, dne 4. svečana ob zvokih orkestra »Glasbenega društva« pošteno naplesali. Kdor ne zna plesati, bo moral skrbeti, da se s krofi in drugimi takimi rečmi poslovi od tega šmen-tanega pusta, ki nam je prinesel tako hude kritike. Trdno smo pa že danes prepričani, da nam bo pustni torek enkrat izjemoma prinesel pohvalo najbolj črnogledih kritikov, seveda smo pa tudi uverjeni, da ne ostane nobeden doma za pečjo, to tem bolj, ker bo za ta večer vstopnina za najlepši fotelj veljala še manj kot ponavadi čisto navdno stojišče, namreč samo 80 v. Tedaj le pridite, da bomo vsaj enkrat skupaj Židane volje, ker naš blagajnik je le takrat Židane volje, kadar so stroški kake prireditve pokriti. Skrbite tedaj, da ne^bo on edini ta večer črno gledal. Žal vam ne bode! Dnevni pregled. Danes smo priložili listu čeke poštne hranilnice, katere naj naši cenjeni naročniki izpolnilo. Ali res primanjkuje vžigalic Družbe sv. C. M. Trgovec z dežele nam piše, da je že pred mesecem naročil vžigalice (1 zaboj), pri tukajšnjem založniku, pa jih ni dobil. Odgovorili so mu, da jih primanjkuje. Trgovec je zopet naročil, pa zopet tak odgovor. Baje se čaka na podraženje. To bi bilo menda malo umestno nasproti razprodajalcem in malim trgovcem, ki so bili vedno glavna opora založnika in družbe. Potovanje slovenskih učiteljev na jug. Ker je pred dvema letoma od Slov. Šolske Matice nameravano potovanje na jug zaradi grozeče kolere moralo izostati, namerava imenovano društvo prirediti to potovanje v letošnjih glavnih počitnicah, in sicer približno v času od 24. avgusta do 8. septembra. Upati je, da bodo gg. učitelji in učiteljice, ki imajo v tem času še deloma šolo, dobili od pristojnih oblasti dopust. Program potovanja je isti, kakor je bil svoječasno razglašen v »Učiteljskem Tovarišu« in »Popotniku«, namreč: Trst, Pulj, Mali Lošinj, Za-der, Šibenik. Spljet, Hvar (Lesina), Vis, Komisa, Gruž, Dubrovnik, Kotor, Novigrad, Mostar. Sarajevo, Jajce, Banjaluka, Zagreb. — Stroški za osebo bodo približno 200 K (vožnja, hrana in prenočišče). Potovanje se vrši le, če se oglasi najmanj 30 udeležencev: ki vpošlejo Slovenski Šolsik Matici na račun do konca mainika 1913 po 100 K, ostalo pa v mesečnih obrokih. Kdor se oglasi, dobi vplačani denar le tedaj nazaj, če bi se potovanje sploh ne moglo izvršiti. Slov. šolska Matica. Deželni šolski svet je dovolil okrajnemu šolskemu nadzorniku Majerju polletni dopust. V važnejših zadevah ga nadomestuje g. deželni šolski nadzornik Hubad, v mestnem svetu pa g. Režek. Iz šolske službe. Dopust se je dovolil učiteljici Vidi Šorn na Viču, narnestuje jo praktikantinja Ema Toplikar, učitelja Božidarja Govekarja pri D. M. v Polju, ki se mu je dovolil dopust, nadomešča začasna učiteljica Roza Jeraj. Vsled bolezni na dopustu se nahajajočo učiteljico Ivanko Preširen na Slavini namešča suplentinia Marija Komar. Iz poštne službe. Imenovani so: asistent Ivan Svetina za poštarja v Žitovnici; aspirant Stanko Palčič za poštnega oficijanta v Opatiji; poštne aspirantinje za oficijantinje: Milka Gregorič, Tržič, Olga Slano-vic. Lovrana, Ana Vidali, Cirknica, Prestavljeni sta poštni oficijantinji Pavla Roth iz Cirknice v Kamnik in Josipina Rakovec iz Kamnika v, Ljubljano. Iz službe sta izstopili oficijantinji Elda Lončarjeva in V. Vončina. Stalno vpokojeni sta po- štarica Ivana Kapelle v Žirovnici in poštna oficijantinja E. Kodermatz-ova, začasno pa poštni oficijantinji Ivana Bernardis in Ivana Pečnik. Iz državnostavbne službe. Inženir Avrelij Kobal je dodeljen okr. glavarstvu v Novem Mestu. Zaročil se je g. Janko Florjančič, poštni uradnik na Bledu 2, z gospodično Franico Peternelovo. Čestitamo! Ljudsko knjižnico v Mariboru (Narodni dom) ie obiskovalo v mesecu prosincu 1913 142 čitateliev, ki so si izposodili 422 knjig. Knjižnica ima češki oddelek in oddelek za mladino ter oskrbuje tudi knjižnico »Mariborskega Sokola«. Nabavila si je vsa nova dela leposlovnega in znanstvenega značaja ter šteje v. celem nad 2000 knjig. Knjige si iz-posojuje lahko brez izjeme vsak. Kupi si izkaznico za 20 v in dobi nanjo 12 knjig; izposojujejo se vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do pol 11. ure dopoldne. Drobiž iz štajerske. Maribor-ska kadetnica se ne opusti. Tozadevna posredovanja pri vojnem ministrstvu so dogna'a, da ministrstvo na opustitev niti ne misli. Kvečjemu, da se preosnevi dosedanja c. kr. infant. kadetnica« v c. kr. višjo vojaško realko«. — Iz Celja. Tukajšnji mestni urad ima pod svojo oskrbo 121etnega Leop. Schodlna. Te dni se je javil in povedal, da ga je neki zlikovec zvabil, da je pobegnil od doma. Hotel mu je dati pouka v tatinstvu. ter ga že dalje časa vzdževal. Fant je videti dobro vzgojen ter napravlja ugoden vtis. Z doma je pobegnil, ker ga očem — fant je nezakonski — vedno pretepa in ž njim slabo ravna. Pobegnil je baje že večkrat. Poslati ga nameravajo nazai domu. Kaj pa bode potem? — Teharje pri Celju. V Slancih bivajoči posestnik Lojze Vahterič, zet posetn. Stojana, ravna z Ie tem nad vse grdo. Hrana ki mu jo da. je zelo slaba. Zadnjič pa mu je še grozil s sekiro tako. da ga ie moral Stojan naznaniti orožnikom. — Mariborski državni most. Z vso gotovostjo se trdi. da bo otvoritev novega dravskega mostu že meseca mainika. Do tedaj bo tudi že stavba »Theresienhof« vsaj na zunaj gotova. Teža novega mostu je tako ogromna, da se je cela stavba baje za 20 cm pogreznila- — Na ljutomerski nem-š k i š o 1 i so ustanovili »Lehrjun-genhort«, v katerem se vceplja ob nedeljah vajencem slovenske narodnosti, ki se uče pri nernškutar-skih trgovcih in obrtnikih — nem-škonacionalni duh. Dobro bi bilo. v te nove razmere nekoliko temeljito posvetiti, če ne bode nastal iz teh nedeljskih poukov zopet nov naraščaj, štajercijanskega duha Iz Št. Vida na Dolenjskem se nam piše, da nekatere osebe hočejo izzivati Slovence s tetn. da govorijo nemški. Večkrat se to sliši tudi na našem poštnem uradu, posebno se to dogaia takrat, ko stopi med nje kak zaveden Slovenec. Ker se pa nas s tern žali, zato mi dotične osebe prosimo, da naj to opuste. Ako se pa protivijo naši žel"' bomo drugič kai več govorili. Žalostno ie. da si vsak dovoljuje žaliti naš narod naj je kor it ar ali slomškar... K nesreči v Vrbovcu. Kakor je že »Dan« poročal, se je zgodila 27. januarja v Vrbovcu grozna nesreča vsled eksplodiranja dinamitne patro-ne. Žrtev te nesreče je postal posestnikov sin J. Kaplan, katerega je pri tem čisto razmesarilo. Kakor se sedai poroča, ie zahtevala nesreča še dve drugi žrtvi. Dva otroka, trileten deček in štiriletna deklica, ki sta se v času katastrofe igrala v bližini hiše, kjer se je pripetila eksplozija. sta bila težko poškodovana. Predvčerajšnjem sta vsled zadob-ljenih ran umrla. Požar. Pred kratkim je izbruhnil ogenj pri posestniku Francetu Pretnarju v Podholmu pri Gornjih Gorjah. ^ Ogenj se je kmalu razširi! in je uničil hišo in gospodarska poslopja s slamo, krmo in z poljedelskim orodjem vred. Živino se je posrečilo rešiti. Skupna škoda znaša 10.000 K. Kaj je bilo vzrok nastalega požara, se doslej še ne ve. Spriden sin. Te dni je nastal med nekim posestnikovim sinom v Logu, v brdskem okraju, in med njegovo sestro prepir, ki se je kmalu razvil v pretep. Ko je prišla mati obeh k’ ruvaj očima se. da bi oba razdražila, jo je sin vrgel na tla in jo je tako pretepel s pestmi in z nogami, da je uboga žena zadobila več znatnih poškodb. Surovi sin se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Tatvine sladkorja. V Tešinu ob Labi so prišli na parniku št. 6 na sled velikim tatvinam sladkorja. Zaprli so kapitana in 21 brodnikov. Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v restavracijo ,Tivoli'; tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna :: v i n a po zmernih cenah. :: \I je vedn0 brezplačno na razpolago za w Uw vS dllit :: veselice, shode, predavanja itd. :: Hotelske sobe ’=°lak0 nlzkX'vcdno nar“; ^ . - -i ..<>**■ 7a obilen obisk se priporoča Alex. Heger. Ljubijsna. —Ljudje povprašujejo, če je vse to res, kar sc o Maicrju piše. Res je res. Če bi se o njem hotelo vse napisati, kar je 011 že zagrešil, postale bi bukve debele, kakor sveto pismo. Dr. Prašek št. 3. — Naravoslovci se pečajo z vprašanjem, kakšno kožo imata c. kr. okr. šolski nadzornik Maier in Muki. Pravijo, da spadata že dav-Hcj med debelokožce »primae clas-sis«. Dr. Prašek št. 4. — Prečastiti gospod Luka nika-icor ne more preboleti udarca, ki mu ga je zadala nad vse srčkana Al-binca. Pri odhodu sc je še precej držal; par solz debelih kot lešnik po-rosilo mu je tolsta lica, takoj nato pa je že začel škiliti po nadomestku. Toda nekateri udarci ali rane se šele kasneje »razbole«. Drugi dan po Albinčinem odhodu je naš ljubeznivi Luka že taval ves pobit in skesan, prav kakor tisti maček, ki ga naš Jenko tako lepo opisuje v svoji pe-semci »Naš maček je ljubco imel«; vendar do danes se Luka še ni obesil. kakor Jenkov maček, pač pa si je izposloval svojim bolečinam primeren dopust in odšel — pa ne po lurško vodo v Lurd. kakor hodijo krčmarji na Bizeljsko po vino. temveč, kakor govore zlobni jeziki, odšel je po naročilu prevzvišenega knezoškofa v nek klošter k ekser-cicijam. -i- Predavanje v »Ruskem kru-žku«. V petek je predaval v »Ruskem kružku dr. Ivan Lah o »Glavnih tipih ruske literature v XIX. stol.« Očrtal je razvoj ruske literature od zač. XVIII. veka — od Puškina do Tolstega. Pokazal je kratek razvoj Rusije v boju z Evropo. Danes stoji Evropa in gleda na Rusijo, kakor je v zač. XIX. stol. gledala Rusija na Evropo. Ruska literatura se jo razvijala pod evropskimi upli- vi — dokler ni našla samo sebe. Ruski realisti so podali ruskega človeka, kakor je v resnici. Vsi tipi 19. stoletja pa nosijo na sebi nekaj oblo-movskega. — Prihodnje predavanje se vrši v petek: Oblomov in oblo-inovščina (jubilej Gončarova). Predavanja v ruskem kružku so dostopna članom in po njih vpeljanim gostom. — Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice v Ljubljani, Wol-fova ulica 1U./I. se je izposodilo meseca januarja 1913 1075 strankam 3041 -knjig. Povprečno na dan 98. Za 1319 knjig več kot meseca januarja 1. 1912 in za 871 knjig več kot meseca decembra 1. 1912. Knjižnica je odprta za občinstvo vsak delavnik od 4.-8. ure popoldne ter ob praznikih in nedeljah od 9.—12. ure ‘dopoldne. V zadnjem času je knjižnica nakupila veliko število novih knjig. Tudi ruski pisatelji so zastopani kakor: Gogolj, Čehov, Puškin, Gonarov. Leskov in Danijevskij in to v originalu. Knjižnica je nabavila potne romane Fr. Gerstackerja, zgodovinsko politične John Retalif-fa, romane Ganghoferja in Anzen-gruberja, poleg teh še veliko število drugih pisateljev. Knjižnica je dostopna vsakomur. Izkaznica in vpisnina z katalogom vred stane 90 vinarjev in za vsako knjigo pristojbina 5 vinarjev. Zahvaljuje se knjižnica tem potom vsem g. darovalcem. ki so poklonili kako knjigo in želi. da bi našli mnogo posnemovalcev. Knjižnica tudi kupuje antikva-rično knige; posebno slovenske leposlovne. — Nič ne pomaga, brez dobre kavne primesi kava ni dobra. V vsakem oziru najboljša je, kakor je vsakemu že dobro znano, Kolinska kavna primes z znamko »Sokol« ki je obenem tudi pristno domače blago. Slovenske gospodinje jo najraje kupujejo. — Opozarjamo na današnji »Ve-Llki pustni korzo« pevskega društva »Slavec«, o katerem smo poročali že vse podrobnosti, katere ne zahtevajo stroge tajnosti. Vsa druga presenečenja pa bodo imeli cenjeni obiskovalci na maškaradi sami. Sodelujeta 'dve godbi. Začetek ob pol 8 uri. Blagajna se otvori ob pol 7. zvečer. — Valčkov večer priredi v pon-rdeljek 3. t. m. v hotelu Union v veliki dvorani člani »Slovenske Filharmonije, pod vodstvom gosp. kapelnika Hrazdira. — Začetek ob 8. uri zve-|čer, vstopnina 1 K 20 vin. — Na obilno udeležbo vabijo člani. — Kam pa danes? Smer proti Viču. V gostilni Jakoba Travna na Glincah pri Viču se vrši danes velika plesna veselica. Popoldne v hotelu »Tivoli« koncert. Dobra jed in pijača. Vstop prost. — Na pustni torek cel dan veselica pri Ruskem carju. Več jutri. — Loterijske številke: Dunaj 27, 80, 58, 7, 19. — Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri še izborni spored. Posebno je omeniti film »Cesar Viljem na lovu na jelene«, ki je velezanimiv. Spored ima ima tudi bogatih dobrih komičnih slik. V torek »Črna krinka«, prve vrste učinkovitost. — Novo. Danes je nastopila v kavarni »Central« prve vrste hrvaške salonsko damske kapele »Graničar«. Kapela je delovala že dalje časa na Francoskem, Nemškem in raznih drugih krajih. Gospodu kavar-narju se je posrečilo dobiti to krasno kapelo in jo hoče tudi dalje časa obdržati, zato se slavno občinstvo opozarja, da si ogleda to noviteto, ker v naših krajih tega še ni bilo. Trst. »Lega Nazionale« v Trstu, italijanska šolska družba, je imela zad-noj nedeljo občni zbor. Na občnem zboru ie vladalo veliko navdušenje med italijanskimi nacionalci, ki se strašno ogrevajo za to raznarodovalno družbo. Kakor je iz blagajniškega poročila razvidno, žrtvujejo Italijani v Trstu vsako leto najmanj 200.000 kron za »Lego«, ki ustanavlja šole ne samo za italijanske otroke, ampak predvsem za slovenske. katere hoče potom teh šol poitalijančiti. »Lega« torej nima drugega namena, kakor pa gori navedenega. Veliko slovenskih otrok se je že poitalijančilo v teh šolah. Zavedne slovenske stariše Italijani seveda ne dobijo na svoje limanice, ampak samo nezavedne, ki niso narodni — socialne demokrate naprimer. Znan nam je slučaj, ko je rekel eden izmed voditeljev slov. socialne demokracije v Trstu, da on pod nobenimi pogoji ne da otroke v slovenske šole. ker smatra to za zločin. Taki ljudje se vsedejo na limanice »Legi«. Pa temu se ni čuditi, saj so glasovali socialisti v trž. mestnem svetu za »Lego« in proti Ciril-Meto-dovi družbi. Sicer pa bomo tudi na tem polju napredovali in šli pri tem preko onih nenarodnih voditeljev te »mednarodne« stranke, zakaj slovenski proletariat se približuje idejam, ki jih propagira nova struja — narodno-socialistična. Jug. socialno demokratična stranka pogori in dvigne se Jugoslovanska narodno socialna. To bo triumf, to bo zmaga nad škodljivci in izdajalci našega slovenskega proletarskega naroda. — Kakor smo citirali v začetku, Italijani navdušeno agitirajo za »Lego«. Še intenzivneje pa se moramo poprijeti dela mi za našo Ciril-Meto-dovo družbo. Kdor res čuti narodno kdor čuti potrebo po slovenskih šolah, ta naj se trudi in dela. ker le na ta način bomo prišli naprej in dosegli, po čemer hrepenimo. »Angeli miru beži!« Kakor je razivdno iz velikih letakov, ki jih je razdala »Šentjakobska Čitalnica« v Trstu med občinstvo, se vrši danes v nedeljo »druga predpustna otroška veselica«. Lansko leto ni bila ta otroška veselica nič drugega, kot otroški ples, kjer so se vzbujale v mladih otroških srcih razne strasti. —^ I'a ples je deloma kritizirala tržaška »Edinost« in »Jutro«, a tudi »Dan« je že grajal tak izrodek. — No, napredovali smo toliko, da bo danes v nedeljo namesto plesa otroška veselica z novimi amerikanski-mi in francoskimi igrami, kar je za Trst novost. — Zabavo bo vodil gospod Josip Bizjak, ki vidi v mlade duše in dobro ve, kaj potrebujejo mlada srca. — Sicer pa se hočemo prepričati, če bo to res samo nedolžna otroška zabava, kakor pišejo na ietakih. O stvari bomo še izpre-govorili — po »zabavi«. Ponarejalca denarja. Zaradi ponarejanja denarja so zaprla predvčerajšnjim 321etnega ključavničarja Bevilaciua ter 271etnega vlivarja Jaschi. Fabricirala C0 cd ss JG3 m O GL. j,Liker Medicin?*- ■■^Tn idruviTnib tovroSobenik,Šiška pri ljubljeni "TJ O co CD JD c/> CD O ŠL mmm u a> 9x4» $3 MM * CD "S a«««« m Svarilo! Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLQR1AN“ v Ljubljani. Mednarodno spedioijsko podjetje R. RANZINGER, Liubljana. TTestan.o vijen.o 1876. Telefon, štev. ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. piiv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni prometna vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in sklad;šče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Radi inventure prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse drugo blago 5 Rili n n Sr Kah nasl Priporoča svojo veliko zalogo Rlaze in razno-1 vrnita omna