roitnin« plačana v gotovini
LJUBLJANA, 12. SEPTEMBRA 1934
LETO 47 — Štev. 37
MOLJU
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnino Stane 58 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92
Kako bomo vračali posojila
(Dopis z Dolenjskega.)
Predzadnji »Domoljub« nam je pojasnil najnovejšo odredbo vlade, iki določa, kako bodo kmetje v 12. oziroma v 13. letih odplačevali svoje dolgove. Prav pametno je »Domoljub« na koncu pristavil: toda kako, kje vzeti denar,
Ali je načrt v razmerah, v kakršnih smo, izvršljiv? Nemogoče! Pomislimo samo tole: Tedaj, ko so ljudje posojila jemali, je veljala pšenica 4 ali celo 4 in pol Din kilogram. Sedaj. ko je treba posojilo vračati, pa dobim za kilogram pšenice le en dinar in 25 par. [Razlika v vrednosti pridelka je okrog tri dinarje v kmetovo škodo. Za lepo tele sem v onih časih dobil 800 Din in več, danes mora |liiti zelo lepo, da vrže 300 Din. Razlika je
| 500 Din v kmetovo škodo. Isto je s senom: Pred nekaj leti sem ga prodajal po 3 Din, letos po 35 par. Oves je veljal še 1. 1931 3 Din kg, letos 75 par. Jajca dobite pri nas 4 za 1 Din, liter mleka pa za 30 par. Zdaj pa še davki. Leta 1931 sem plačal 4500 Din, leta 1933 pa 8500 Dinl
Kaj sledi iz tega površnega preračunavanja? Tole: Dokler bodo imeli kmetovi pridelki tako sramotno nizke cene v primeri z vsem, kar kmet kupuje, bo kmet propadal še dalje. Prezadolžitev kmeta bi pa v glavnem prenehala, če bi se z modrimi naredbami uredile cene kmet. pridelkov in spravile v sklad s cenami potrebščin, ki jih kmet mora kupovati.
Tu fe rana
Zadnjič smo menda dovolj nazorno <lo-azuli, ilu je bila denarna politika našega Inižništva popolnoma pravilna, ko je del rilirankov našega ljudstva vlagala v indu-tri.jo, ka.ili:
I. Ic tako se moremo osvoboditi smrtnega objema tujega kapitala, ila ustvarimo vojo lastno slovensko industrijo, kjer bo ioliil slovenski človek delo in jelo, in
'i. je bilo prihrankov v naših zadrugah puli več, nego je naš kmet potreboval kre-itov, zaradi česar je bilo odvisne naložbe rclia na vsak način nekam plodonosno na-taiti, kajti odkod naj bi naši denarni za-odi sicer dobili dohodke za plačevanje obre-ti vlogam.
Le golo in sramotno hujskanje je tedaj, * ljudje, ki so zavzemali jako visoke po-ožaje in ki prav dobro vedo, kuko je s temi tvarnii, dolže zaradi današnjega težkega fložaja naših denarnih zavodov te zavode same, namesto da bi prijeli — sebe za nos, kur bomo še dokazali.
\ čem obstoje težave naših denarnih zavodov, smo povedali že ponovno in natančno pred več tedni. Zaradi silne gospodarske anze, ki pretresa danes vse stanove, ni mo-B-očo iztirjati kreditov, ki so jih (lajale naše "''anilnice kmetom, obrtnikom, trgovcem in industriji. In če teh kreditov za enkrat ni mogoče iztirjati, potem seveda tudi ni mo-izplačati vlog, ki bi jih marsikdo rad ^'ffiiil. Denar torej ni izgubljen, ampak za "krat le »zmrznjen«, kakor pravimo danes.
Drugače tudi biti ne more, kajti menda 1 m'®v »ikogar, ki bi si upal slovenskemu ''iižništvu očitati le najmanjši madež.
"J ja vloženega ogromno idealnega in po-
žrtvovalnega dela ter iskrene ljubezni do ljudstva, zato se je delalo pri slovenskem zadružništvu vedno nad vse pošteno in vestno. Imeli smo na Slovenskem v povojnih letih nekaj prav hudih in grdih denarnih polomov, kjer so izgubili naši ljudje desetine milijonov, toda ti polomi niso bili v zadružnih vrstah, temveč v vrstah tistih ljudi, ki danes hinavsko zavijajo oči in ki so v prvi vrsti krivi, da je prišlo sploh vse naše gospodarstvo v take stiske, kakršne žal danes preživlja.
V čem pa obstoje današnje težave našega deuarstva, ki potem seveda tako zelo vplivajo na vse gospodarstvo sploh. Vzroka sta prav za prav samo dva, in sicer:
1.	pomanjkanje gotovine,
2.	ubit kredit.
Pomanjkanja gotovine gotovo niso krive naše zadruge, temveč v prvi vrsti in skoro bi lahko rekli edino zgrešena denarna politika naše Narodne banke, ki ima denar za vse, ki se peča z vsem, le za tisto ne skrbi, kar bi bila v prvi vrsti njena naloga, to .ie za redno kroženje denarja. Narodna banka bi morala v prvi vrsti skrbeti za neobhodno potrebno izravnavo zasebnega denarnega trga ter nemudoma priskočiti na pomoč povsod, kjer se pokaže potreba, kajti ona jo javna ustanova, osnovana v ta namen, ne pa sama zase. Toda Narodna banka teh svojih nalog in dolžnosti ni vršila in jih se danes ne vrši vkljub vsem upravičenim in neprestanim pritožbam naših gospodarskih krogov. Naloga in dolžnost vlade bi bila, da bi jo k temu prisilila.
Se več: leto za letom dobivamo nove zakone in odredbe, ki odtegujejo zasebnim
zavodom še nove vsote, vsled česar trpi zasebno denarstvo in z njun seveda tudi zadružništvo ua vedno večjem pomanjkanju gotovine, kar ima uničujoče posledice na v.se gospoda rs t \
Drugi glavni vzrok sedanjih težav našega denarnega trga je ubit kredit. Na eui strani je postopanje naših sodišč n. pr. v konkurznih iu slienih zadevah brezpogojno premalo strog, zaradi česar se silno množi število goljufivih konkurzov. Vsak otrok že danes ve, da je treba trgovcu, industrijeu ali obrtniku le dvakrat, trikrat falirati, pa je bogat. To je čisto navadno goljufauje upnikov, zaradi česar se seveda nikakor ne moremo čuditi, če kredit vedno bolj trpi in če so v cene vseh potrebščin všteti že tudi riziki, ki jih ima danes proizvajalec ali ve-letrgovec. Tu je tudi eden izmed vzrokov j neznosne draginje vseli potrebščin.
Še bolj so pa vplivali na ubitje kredita zakoni o varstvu raznih stanov. 2e dlje časa imamo u. pr. zakon o varstvu kmetov, toda kakor vsaka stvar na svetu, ima tudi ta dva konca. Res je, da je bilo treba v današnji stiski kmetskega stanu nekaj ukreniti v njegovo varstvo, toda .iako dvomimo, de je bila sedanja oblika res najprimernejša. Kmet je nujno potreboval iu še danes potrebuje resnične iu dejanske pomoči, ki bi mu olajšala njegova težka bremena in pomagala priti do pri merilih dohodkov. V teh dveh smereh bi moralo iti skrbstvo zanj, a ! kar se je storilo zanj, je le zgolj zavarova-! nje pred strogimi upniki. Kmetu se resda j zato ni treba trenutno bati, da bi mogli up-
niki nanj preveč pritisniti, toda slovenske-
mu kmetu, ki je zadolžen pri naših zadrugah, ta nevarnost že itak ni nikoli grozila, j zaradi česar jc to varstvo zanj precej brez pomena. Imelo je pa to slabo posledico, da .ie njegov kredit silno trpel iu da mu je danes skoro popolnoma nemogoče dobiti poso jilo, če ga še tako krvavo potrebuje.
Naš kmet .ie postal zadnja leta že pre zadolžen in ti dolgovi so od leta do leta rasli, kajti bremena se niso prav nič zmanjšala, dohodki njegovi so pa strašno padli. Potrebna bi bila na eni strani razdolžitev kmetov, to se pravi, vsaj del dolga in vsaj najpotrebnejšim bi morala prevzeti država iu pa obrestno mero bi bilo treba znižati. Zgodilo se pa ni ne prvo in ne drugo, zato je to vprašanje danes še prav tako pereče, kot je bilo pred par leti.
To so torej vzroki težav našega zadružništva in v tem okviru bi se moralo vršiti tudi njegovo ozdravljenje, kajti brezpogojna dolžnost države je, da zadružništvo res z vsemi silami podpre. Zadružništvo jo v današnji dobi zadnja in edina opora našega kmeta in kdor s nrekrižanimi rokami aH
RAZGLED PO SVETU
Zakaj glad v Ukrajini
O lakoti v sovjetski Ukrajini, vsled katere je minulo leto pomrlo več kot rmiijrrr nStra-Jinskega naroda, smo ie pisali. Kaže pa. da bo to leto glad še hujši. Neki angleški čttrfnph $»riobeuje v tem pogledu dopis poročevalca, ki se je te dni vrnil iz ruske Ukrajine. On piše: } Trideset kilo/uetrov južno od K i je, u sem dežel v vas. ki je od lakote izumrla. Od 50 družin je cMalo samo še 6 oseb. Ljudje so pojedli vse pse iu mačke. Petnajstletni mladenič, ki
ga je bila sama ic*?! in koča, mi je prjpove-I ctovaf, da je njegev '.Ve amrt od lakote pred ! mesecem Pokazal mi je esisseno do koli telo I umrlega očeta, ki je i ik> zakrito s slamo. 2iv-i Ijeuje * Lkfajtni — pravi ia Anglež — je v ' tem letu veliko težje kot lani. Ljudje po vaseh nočejo delati na polju, ker jim btljševiki | poberejo '»•so ietev. To je glav ni vzrok gladu, j Ukrajince^ lahko pomagajo samo druge dr-I zave.
Strašen požar na mor, u
Veliki parobrod Morrr wcastle<, ki je v poletnih mesecih navadno prevažal bogate ameriške izletnike na Kubo in na razne druge otoke v srednjeameriškem zalivu, je v soboto zvečer postal žrtev požara, ki se je na tej luksuzni ladji pojavil nenadoma in iz neznanih razlogov v prvih nočnih urah. Na lierHeviliuii krajih sveta so radiopostaje sprejemale pozno zvečer klice na pomoč SOS (Save Our Souls, to je: reši naše duše), ki jih je goreča ladj« razpošiljala. Toda kaj kmalu so SOS klir.i prenehali, iz česar «e je takoj sklepalo, da je ogenj zajel tudi radioposlajo in da bo vsako reševanje silno težavno, če ne brezuspešno.. Vse ladie, ki so križarile med severno in srednjo Ameriko, kakor ludi vse prekooce-an*ke ladje na evropski progi so dobile nalog, naj takoj hite na pomoč gorečemu parniku. Po aekaj urah šele je prišla na kraj nesreče ladja, ki ji ime še ni znano, in je začela reševati posadko in izletnike. Izgleda, da je nesreča še mnogo bolj strašna, kol se je .sprva
domnevalo, ladja je rešila 50 ljudi. Okri;g gorečega parnika pla\a veliko Število trupel. Radk.jx>-!aja ladje — rešiteljice pravi, da je požar nastal v knjižnici v pamiku in da je plan.en .ajei takoj vse kabine, ki se nahajajo nad knjižnico in okiog nje, tako da so vsi pciniki v svujih kabinah žavi zgoreli, ker jih nikdo ni mogel icšiti. Nekateri so skušali počakati iz gorečih kabin in skozi mala okrogla okenca v morje in je bilo slrašno videti, kako so vsi oldani cd plamenov padali kot goreče baklje v morje, ki jih je požiralo. Na kapeiana je izbruh ognja tako vplival, da ga je zadela srčna kap in da je umrl takoj ob pojavu nesreče. Na parob.odu je nastala vsled tega še večja zmeda, ker je pesadka zgubila glavo in ni vedela, kako reševati polnike in sebe. Na ladji se je nahajalo nad 300 potnikov in ekrog 258 mož por-a:ixe. Tc?no število rešenih še ni znano, menijo pa, da je izgubilo življenje nad 200 ljudi. Požar je baje delo maščevanja.
V Clevelandn sta umrla še sledeča: 55 letni Ignac Knaflič iz Cernika na Dolenjskem ia 56 letni Franc Amhrožič iz Jurjevce pri Ribnici. — V Glenvvood Springs, Colo., so pol.o-pali 71 letnega Jožefa Udovča iz novomeškega okraja. — V Njujork« so Slovcnci po večletnem napornem delu prišli do svojega »Narodnega doma«, kjer najdejo sedaj prostor slovenska društva. — V East St, Louisu, Tli., je umrl Vincencij Vrečnik iz Vranskega pri Ce-lju. — V rudniku Sudbury, Outar., v Kanadi, jc bil ubit pri delu Alojz Gregorič iz Retja pri Loškem potoku. — V Cleveiandu so zatis-nili na veke oči še sledeči rojaki: 54 letni Anton Pucelj iz Stavce vasi pri Žužemberku, 44 letni Josip Pucelj iz Grebena, larc Sv. Cre-gorij na Dolenjskem, in 51 letna Frančiška Evans roj. Koncilja iz Gornjega kota v žu-žemberški fari.
RUSIJA
ITALIJA
s Goreče se pripravljajo na vojno Italijani. Na ineji proti Franciji pridno grade zakope. Iz Amerike dovažajo strelivo. Na naši meji, se razume, da vedno naprej kopljejo in zidajo. Očividci pripovedujejo, da so to poletje pod-minirali na raznih krajih cesto z Marofa pri Idriji proti Žirem (most in »rajde« v Špehovi grapi) in most v Spodnji Idriji. Vrše se pripravljalna dela za znani dve veliki bojni ladji, ki jih je Mussolini tako slovesno oklical. Ena sama taka oklopnica bo stala z vso bojno »premo 3 milijarde dinarjev.
celo škodoželjno gleda na težave, s katerimi se ima to zadružništvo boriti, je škodljivec in sovražnik ljudstva. Se tako gostobesedni zakoni in vsi državni denarni zavodi skupaj nikoli in nikdar ne bodo mogli nadomestiti ogromnih koristi, ki jih ima kmet od svo-Sega kreditnega in drugega zadružništva, zato bi bila dolžnost vseh, ki so v to poklicani in postavljeni, da ravno v teh težkih časih omogočijo še večjo deinz.možnost zadružništvu. Kdor tega ne razume ali teh dolžnosti noče vršiti, ne spada v javno delo.
E.
— Pri nagnenjo k mffičebi, protlnu, »ludko-aečnosti izboljšuje naravna »Fraaz-Jotefova« grea-Sica delovanje želodca in črevesa io trajno pospeii prebavo.
2'
AMERIKA
s Razno. V Cleveiandu sta umrli; 53 lelna Ana Lenče roj. Sulen iz Zužje mlake pri Krškem; 72 letna Ivana Japelj roj. Vidmar iz Črne vasi pri Ljubljani. — V Ely Minn je vsled solnčarice izdihnil Frank Podjed iz Dvorjan na Gorenjskem. — Istotam je nagio-ma umrl John Puželj, doma iz Sodražice. — V Dillonu Montana je odšel v večnost 60-letni John Malešič iz Podklanca v Beli krajini. — V Sudbury Ont. so pokopali 33 letnega Alojzija Grcgoriča iz Retij pri Loškem potoku. — V Buenos Airesu, Argen., je umrl 34 letni Vencel Brezavšck iz Kala pri Kanalu. — V dosmrtno ječo je bil radi umora obsojen Ivan Parkel, doma iz Mirne peči na Dolenjskem. — Za člana šolskega odbora v Ely Minn. je bil izvoljen rojak J, R. Skala. —
BANKA BARUCH
iS, it«€ Uie<j«tie. Pariš
Odpremljo denar v fugrosia ifo
najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu
Vrši vse bančne posle najkulantneje. PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukaora-burgu sprejemajo plačila na naš« čekovne račune: B&G«A:Xl>3064.Mliil>jell(*, FKAACUA: 1117-94 firlfl HOUS DIM: li l«84*!M. Mm«. (.DKSIMtM: J. 5fKU f.wrenteare. ga zahtevo poStjeijao brezplačno našo ček. nakaznic«-
s Smrt katoliškega duhovnika-junaka. Preko Amsterdama je priilo poročilo, da je umrl v Sibiriji paler Alcksej Siertsjaninov, ki je ; skoraj vse življenje preživel v zaporih. Rudi ! prestopa iz pravoslavne v katoliško vero ga je caristični režim kaznoval s triletnim zaporom. Po proglasu verske strpnosti sc je imel vrniti v Pctrograd, kjer je ustanovil prvo župnijo z vzhodnim obredom. Po revoluciji je romal znova v ječo, odkoder so ga končno v 80. letu starosti prepeljali v Tolosk v pregnanstvo. Tu — v severni Sibiriji — je tolažil katoličane, s katerimi je delil usodo. Zdaj pa je konec njegovega trpljenja.
DROBNE NOVICE
Bliža en milijon dclavcev stavka v Zdro-j ženih državah Severne Amerike.
Velike količine skritega streliva je našla bolgarska policija v mestu Čustendil.
Vstop Rusije ▼ DtušIto narodov je zagotovljen.
Posebno varnostno pogodbe, ki naj jamči sedanje stanje v Evropi, skleneta Francija in Rusija.
Do krvavih-bojev zaradi verskih nasprot-stev je zopet prišlo med Hindi in mohamedan-ci v Indigi,
Potopil se je japonski purnik Kajan Maru in z njim 140 potnikov.
Veliki viharji so divjali tc dni v Franciji in na Madjarskem.
Not zakon ca zaščito sedanjega stanja je
izdala bolgarska vlada.
Med državne uradnike jc uvrstila vse pravoslavne duhovnike bolgarska vlada.
Bodečo žico napeljujejo Avstrijci ob vsej meji, da preprečijo beg hillerjevcev iz republike.
Italijanski kralj obišče v kratkem Pariz in druge evropske prcstolice.
Monarhistično propagando razširja v Španiji tajna radijska postaja, ki jc oblast še ni mogla izslediti.
Kruppove tvornice v Nemčiji imajo danes prav toliiko zaposlenih delavcev, kakor pred izbruhom svetovne vojne.
Cesarska palača v mandžurskem Harbiau
je zgorela do tal. Japonci dolže Ruse.
— Pri motnfab prebave, želodčnih bolečinah, Zgagi, slabosti, glavobolu, migljanjn oči, razdraže-mb živcih, oespanju, oslabelosti, nevoljl «2o dela povzroči naravna »Frana Joaeiova« grenčka odprto teto in olajša krvni obtok
Evharistični kongres v Maribora
Dne 7. in 8. septembra 1934 so slavili štajerski Slovenci Kristusa Kralja. Okrog 40.000 se jili j® »bralo v Mariboru, na evharističnem kongresu, da dajo Bogu, kar je Njegovega in d« pred vsem svetom jasno in odločno izjavijo svojo neomajno zvestobo do katoliške Cerkve iu Njenega poglavarja sv. očeta.
Tisoči in tisoči so prihajali od blizu in daleč z vlaki, z vozovi iu peš. Poleg drugih jo pokazali izredno versko vnemo in požrtvovalnost dragi nam rojaki iz Slovenske krajine, ki so pod vodstvom svojih dušnih pastirjev, dekana Jeriča in voditelja Slovencev Klekla, napravili peš 100 km dolgo pot do Maribora ln nazaj domov,
Od 7. na 8. septembra so bile mariborske cerkve odprte vso noč. Poliločnico je opravil ailieniški škof dr. Mileta. Seveda je bila to pot siolnica premajhna za vse vernike. Nočni službi božji je prisostvoval tudi lavantinski vladika dr. Tomažič z vsemi gg. kanoniki iit Številnimi gg. duhovniki.
Glavne slovesnosti so se vršile na praznik dne 8. septembra. Na čelu s križanim Jezusom so prihajale od vseli strani procesije na mariborski glavni trg in to v krasnem redu in ob najlepšem vremenu. Okrog oltarja so se zbrali zastopniki duhovskih in svetnih oblasti in mnogoštevilni katoliški voditelji naroda.
Prevzvišeni knezoškof je blagoslovil zastavo katoliške akcije in nato opravil slovesno služlio božjo pri kateri je prepevala sv. pesmi vsa ogromna množica. Po končani sv. ina^i, med katero je pridigoval knezoškof dr. Toma-iič. je bila slovesna procesija in pohod na grob nepozabnega škofa Martina Slomška. Ko so se verniki poklonili pokojnemu velikemu vzorniku Slovencev, je knezoškof dr. Tomažič podal oddhajajočim množicam, svoj nadpastirski j blagoslov.
Ob priliki velikega mariborskega evhari- j »ličnega kongresa je napisal med drugimi tudi
Kako prijazno je miza pogrnjena
Vse se sveti: noži, vilice, žlice, leske-čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampak potem tisto pomivanje i
V3.1.-M
KAJ STORIT
rv7~ ~v~j
Malo Vi m a na vlažno krpo, pa
malo podrgniti: in vse se zopet svetil
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
bivši narodni poslanec g. Ivan Vesenjak za »Slovenca« lep članek s sledečo vsebino:
Ogromno večino med priglašenci aa evharistični kongres naše lavantinske škofije tvori našo slovansko kmetsko ljudstvo. In to ob se-
fogled na tisočglave množice Lavantincev med službo hožio na Glavnem triu v Mariboru
danji strašni agrarni stiski zelo veliko pomeni. Le tisti, ki zna ceniti, koliko skrbi in trpljenja
tiči v vsakem dinarju, ki ga dobi v roke po-
sebej dandanes naš kmet, zamore presoditi
kolika požrtvovalnost za svoje prepričanje je
v našem ljudstvu.
Čim bolj se poglobimo v življenje in delo našega kmeta, tem bolj spoznavamo, da je ravno on v svojem ustvarjanju in trpljenju najbližji Bogu. Bolj kakor drugi občuti in se zaveda svoje odvisnosti od narave in Boga ravno kmet. Zato tudi doživlja vse to, kar je mistično in neskončno, torej preko časovno in krajevno omejenega našega razuma, veliko bolj globoko in iskreno kakor drugi zemljani.
Tudi z Evharističnim Bogom je kmet v najožji zvezi. On pridela kruh, ki po Odreše-nikovi volji postane Njegovo lastno telo, in kmet pridela vino, ki postane kri Odrešeuiko-va. Zato nikdo ne ravna s kruhom in nikdo ne govori o kruhu in vinu s takšnim spoštovanjem kakor ravno pridelovalec, kmet. »Pazite deca na kruh in vsako njegovo drobtinot Kruh hrani naše telo in posvečen od našega Odrešenika hrani našo dušo,< te besede sem dioslovno često slišal v svoji kmetski rojstni hiši od pokojnih svojih staršev, pa tudi drugod med slovenskim kmetskim ljudstvom.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa nikdo tako odločno in pobožno ne manifestira svojo vere v Evharistijo, kakor ravno naš kmet, ki posebej ob tej priliki tako globokovetrno moli za svoja žitna polja in vinske gore. Ponašajte se in šopirite se s častmi in zunanjim bleskom vi drugi, jaz, slovenski kmet, vadim, spoznavam in priznavam najbolje minljivost
3'

></.)tAOU> P.' <««»« *''-' »-v*«*"-

kaj je novega
Domačega kapitala nam manjka
, i* <■ ,
Kt zadnje« JjuhljKi.-sl««: v«lwjiiiii m> razMaviii slih«.-. J:: .<<■ nrni-an. koliko prihiai-ko* (Kiuao* \ dinarji! nt *!*,*» prebivale« glavni! evivpsjiii emu. MS'.- n*
vlog* \ ".seb vrsiai' ofiiarmi zavod"
pa ..*-!-,	• •	*
•• i- *t< . • mol'*
pi jj-.r«. t	< ■
\j,	. .-.»'i ' Mfll	Jf J ' n	.-	i
bra:-itan*. aetn..v;ii Danka! i« K.C? upati J g«* vije je* cn« "»<«-'-»><
Ji jtaj vidimo — Jngoshii i je j4- sitom, u* zadnje« mestu. fe entgt pri-uivai«* odpad* novih. 8W din?.-)"- B-ai«t« ' e^oslin;,*«. m« toi desetkrat vet eoiit W.<t* dinar j«"-
•k; iiu- *u#ii it ocvm-ik;, a i s;	i.el.iV » lr* '*'.<"
t*' '
jti i"
tu polji
ZAHVALE
Zanvaljujen; prm jsmm* uurv ; '.»«-moljami- a iiuri u«, posianta ?<K« 1> > i-od-jtor* Ke* iii f- pogoreli SUIIH - ■ ani --.i i . x Ima. bufij siii !-rI I'01Si01Jtli>!.» i lUUt-OUd. W
pra- mo pr.paroauL. «y tms It te' *l<"!s' na rope) vasice
Sluuo: i p (wien,i: va> •» eepl lUi-i J-rnw T- »ciitii. . '
Tura Iiomoljutat ijjurdjaiii.
'Si BiJIliSLt t. i BJ J<»	-i.
£(	v uvesti. t- icj nesreči.	u»
*:o. igjtecali MKtt J »is t starem i. usu"-i)ifii "V Ij^tfc «■»	i' •»«* — ; a~
ausut }wmič n se \»n. prisrčB« aan« fcvaljnjen; t«ai !*in. v.**:, vm lurooiii; n l>oBto!jmw< fur^i ■nrisoratMi. but
|xtvrai'
f"ra vrl :;ac" PoIl crad-en.. i --r-
OSEBKE VESTI
C Pjf-s>»>K, BB >t itii. feralj^rii ftvr je
t sepiembrt aopttoi] :; lei in iiosiai pimiiti-zijet ne? .it štiri rasreoe ljudske šok- m d<-vršii.
C keuKiiski nsuif-^ir-k:	7 xtx
se je mudil te dri; % Belcraciii po dr-šavjiiškifc oprevnit.
e 2k siebsefni kEiianiks t	je hi)
uneuovari ur. ItuooM Biiinii.
d 2,« pvarriijaim ueTumeške^k tnamku-
Aeg* sanKistaisa j? %-novii izvoljen c p. Ca-prijac Napast
iioijj btajosfcT ie knetsks roba vxdržaije-Im »» domovino.
DOMAČE KOVICE
il siaiKisi \sega žioveškepa in stoj«- trdno ns evoji zemlji, itjuram svoj pogled kvišku, kjer
dusu še bolj sluti svojega Stvarnika >?ijče-sai ae morem«' mi vsi brez Boga in ničesar ue morete vi drugi stanovi in poklici itrea mene..«, to je ponižna, obenem pa tudi samozavestna šspoved našega kmeta, li te zavesti je razumljiva udeležba slovenskega kme,tskega ljudstva na evharističnom kongresu, pa tudi pri drugih maaiiestacijah, fci imajo verski značaj.
Slovanski kmetski stan, to jc vsa rodbina in družina, žrtvuje največ lu % največjim ve-scdjem, ako ztimore izpod svojega krovu po-filaii člana, ki se posveti oltarju, Posebno slo venska knieteka mati moli ta trpi v svetem hrepenenju, da ji siu postane duhovnik ta io u<- toliko radi tega, da bi mu boljjic godilo
m da hi jedel bolj laliei. ir, ltojj bel kruh kfc-kor ona. temveč \ pn-i vrsti zhU,. de daritvijo sv, maše turistične služi rt,x<i! u- vod v*t> nike r Evhari«ti)i. k Bopa. Slomšek Krek in .legiič. Korošec in Pmžgar. vsi njihovi vrat-riiki ta £vw1e)avTi	tf dejiv«,
Tako slovenska kmetsk« hiši. najbolj čast, F.vharistijo m na tej podlngi p Kila m osmne tndi vir in jamstvo m naš narodni ohsioi M-vsi {w. ki se čutamt, ozke ponosne « «vojin! kBMtakim domom m iščemc tudi se seh<- v tem domu novih moči, s Številnimi mnoiirnm sl»venMfog.i kmetskepa Ijudsiv« „» nwraw.
evharJtetSSDim, kongresi, lavantinske. SlomSkove škofij«, ktenemo	v
vzklikom: »Slava Teln. ovliaHst, \lnd«r!<
«,yfe,fisiv» H vr Hsmmm P majata
j." na. -	ii !• zmtuDtb.
Hnrewa» »»ntrBte • -.imi r„
ir,	.
. tt* pvmif tmntfm-tn mtia!-.l;;B
eif.nu "■ tr-fiiHit* ;:»s 'Uj - 1 .. '
w t. 0t«iMN>H)Kt ti :■ ■ : • tio^eusK*' hulij* klatita
J.(j"
i JU« -
" Hii m. • mfcaj
•:ž5K*> M
jr , , ..j;;. -	rt«' ■ —
. ■■••»'* ?« Ml Hitra tli J
imi- it-	pttmcir:,i< iu vantl
»ian^iiij-*- nucm **■ aiimil! nt -f-j^j -•'i •»o	- . .- m ^
■ <,p-
č i»u. t M-pt-ttit-ra	'"•|r|
iii:- - r	'c "
ur.--'mi. -' -'<.-	Z-.oi!.-!i u M • *•"<-
i; M«-t'-.- ie	fJTt*!? -u !.!,: •
mi ^iiLmmii'
c Zanimrv* izp>Ta. Ot prilit:	u
i-},'--, .h- i minister ii 1»^J«šik -it' .i i ■ 'i ii-ec o-ugiD siedeoe . Mujt ••*«»
» p., a. ifiaut«r-j*' - s:mn eu-n r;u:<i. iitipnus Bokoii prtaem* ' 1« -"iiiii o: naj1- iznoc iz t-sca i«iiošs.!t. ter jug- -io- iui^riii S*«fcoJ nimi neaH-iii di -od titirni j«r u (ti- 21 m-jnmnj »rrt taiolifei lerirvi k je tncriimi •"•mJi-ij ' naš d'-
t Sne latN- «cn»k jt jTOTah- - -i<-en»tvi -^BT&ev «usros8avii! ibo^jefmtn cerrv m ?*".:is3: xro". Bil. -t «rt»c' c Marijmit -—!-»>• c cHsiaaiijK 1 rra o pate m - oostion -svili t autmil. »astrrjev fevaia (»osuoai u
H. I»Hl!'M!« dim.
c ii,-	tarsjii« srrofdB. n
nrečiit trt»o.utn8 Skoda, taten« pwxroiaj< razii delomrzneži vinograaiiilion >■ len. ot nakradene frra»d)e nosijt nt trg al iu Uon branjevKnm. ndreja hano- int.. ot, morim- tam lijer m, trp od 35. septembri naip- istc-asno. ko pobirajo stojmro. zahtevati ur, nepoznani!, prodajalcev dokaze, po možno*: - uradni pon-dile obiine. Za grozd je. dobavliom. »vei dravske hauovine. aadosiujejjo zeiezin-4« ve-zovnire ali potrdila prevozni!, podjetnikov j sumljivo grozdje n« se zapleni u prodi; » \i-j n orodnih okrajih v korist kmetijskega ndhore | za pospeševanje vinogradništva. - ostalit. I okrajih p« \ dobre postavki s« noaiieševanje
t	puinšar^ «ua - ipndK; pj.
t s Blcjsii»	-
'—•; ■ iiii.. :;•"■ s ti."--	2-
u-a-tfi 1 avgtum- e	1.;■;•■■•■• r v„v(i
ue. -ti majfo-K'" i- m Kii- - «< :.'■ r«iU
■vfr-STSr «tvi»rtt»- -rpTf- iSiS-,,"	J
.juos»-1 Na-r^hiti; T»«tnn>-^—i.	1
j4,»- je «»*trtB)	«•• t- :si
t	aersoiJ«- m »»t x - . liji m n.
WJ f t»' «D pSKtf*: -i lejKidf. •-Jt	It*- - . ••.--•-. i- -. .1. v t*.
Ti-i) u pis^rm 1 Vf»:ve^mt^nf . ..iiu;; 11 lourimHsni?«.	>« tnaM.
Ktrcpnt 11 omjet<( ' iiaf.xHr.-i - cr K" ju-»•enima zi ratač vranr
c ^r* »»»litj, mat-nu- u»»irw.i.. k; icn-ruj» ~j4 pT«-jaijh. aasj:j«i oi.ni ., aeit atd
preniviurev j» 2zr«ix!i< ,.ri,'-.i.i mujnn«. cav-cnt iKodiasr; l!f •»« Int. 2»if » rud aestavijMi.* n-.-n»runi •• nt f» t*!min i<anv< c ju r —	- u»)BMi
ot. h iiaiaitert rsntec. r"Hin iiit-i- prtsej ac:ici- fe i-eau prit - * aasfr zattia aMttrii» «w»eJje n —f .f* n^n oa>r«žji. • ue" »Iižm. • ►-.iiMK, «Asr t«h vodcTvrar s(>vesi zaunm- i teo-m h •-.•» rrdatk« kalikcr »ar * - • st'tw«. 1 nroraruj. x netisteri
tuk' as aukttdf n««.« r—r;* H« oi-motkvn Ointei nr<sr«tm. * i l»n. fi «i: 1» s^iar ftapum- «»-••'«".
— Dk> priwai>peaar st pogpMBP šrf Jtifc CEvi neva« raitt narernf »Fr«!-^ K^JtKaČMK t "effilEEU BCvaMJUe ■
zmas« rjsofc-; pritsMt «tv, Mnmtr: r a«' viisrsn, cnaoiBČEH tjt rsir.it siartstefl pojava »Tiwm-tmxb~*<uk>. te zanrsfc«
ir. suk ošstrBsiiM jut<,iauuit<. 5 : lodčneg« cr-rvj. ir wrt'vr pre.Kvr iei n-11 ubiažuH T&iriraisjnos! avorv	__
C Za v« lim m KiiltjarBt d:ES-?er
ka pokadf letet Jtagsasteniju izmec M®^ je nf. p-veir; meatn aEvsfci. E r«"'™« tTEvice* zt ve? kol S& ntiiijas'
č šeiuuor tir ftiivijitaai »	>'
Piumlj j enaknanstečani pesian. n l -*1- r hr3Ws izdat; on\ di«*---nis.. >.'otrw J«^ je no-- dnevail. a«p«Bs*WHS. ke- « 7f " *' ^ dovolj jugosif venflt.'- aactonaln; M '>u y predek tople pandi« vlsam.., Ssmr tf ^ aajr gospodjs. d». bodo moretiinit izpuae v čal: u lastnit j-^ptv.
i I r-U^. j,. nMte	-irTii'! p
nazijrii ** »eeef m»MiHWF MHIBi' ijuiiljansiir- srrtdaješoisSt nad * v* raitrečtr ni; kks dijakinj, dolini jit; |r Mir; b3' srednješolec pa jr \ ^junrian «**•
d P« ni mrifeHi a	J«^
dih ?j»dn«r	f	rf * .„„,,1
Ugodne v-nutkJ. tetin« prene. ■•v!i - •'■'
*
jr iwčel<< nokat- in gtii
Tf i'. v?rm- '
vinogradniki radi rizika, ki je v zvezi z daljam odlaganjem trgatve, s tem delom skoraj pričel"- Kajpada velja to za rane in modre vrste (portugizec). S splošno trgatvijo se bo irotovo še Čakalo, ker v tem okolišu ni navada, da bi se prerano trgalo, saj se večina ondotnih vinogradnikov zaveda gospodarske škode, ki je v zvezi s prerano trgatvijo. — Zo tečem u grozdju nagajajo letos posebno sršeni, ose, muhe in ptice, a tudi tatvine grozdja so na dnevnem redu. Ko bi bili vinogradniki primerno organizirani, bi se dalo potom organizacije poskrbeti tudi za zadostno zaslra-ženje vinogradov ob času zorenja.
d Sodnijska rasprara proti znanemu ra-difevskemu prvaku dr. Pernarjti in tovarišem se je pričela v Zagrebu. So obtoženi, da so širili nedovoljene letake.
Nekaj časa prodaja Trgovski dom Sierstechi r Celju dobro ia trpežno flanelo x* perilo po 1 Diu in za oblak« po 9 Din.
d Cona. gobam je padla? V »Morgen-biattu« piše izvoznik gob Marič, da je zaradi velikih ponudb cena goire m žeto p;id!a. Lan sko leto se je v tujini plačal kilogram gob tudi še po 70 Din, letos »e dobi za kilogram gob le še 20 do 80 Din. Skupno ae je lani prodalo v tujino 200 do 800 tisoč kg gob v vrednosti od 10 do 15 milijonov Din. Vsled padca kupne moči prebivalstva se bo letos prodalo manj gob in po nižji ceni.
d 120.000 vagonov koruie ta, izvoz bo imela letos Jugoslavija po poročilu češkega lasopisja.
d 342.200 oralov vinogradov je oilo lani i Jugoslaviji vina so pa dali 2,850.000 hI.
d Prevot blaga i motornimi kolesi. Minister za trgovino in industrijo je izdal odredbo * dovoljenju prevoza blaga z motornimi kolesi. Dovoljenje za tak prevoz preko občinskih mej se mora dobiti pri pristojnem banu.
d Za 150 dijakov je prostora v novem dijaškem domu kralja Aleksandra v Skopi ju.
d Naša ladja m Avstrijo. Sosedna republika je dobila svojo prvo trgovsko ladjo. Ta je bivši jugoslovanski parnik »Jurko Topič« s 3700 tonami nosnosti. Parnik je bil sedaj prekrščen v »Wien«.
d Sneg je pobelil vrhove kamniških planin in Savinjskih Alp. Slabo znamenje!
d Spomenik v vojni padlim in pogrešanim vojakom so slovesno odkrili ono nedeljo v Gotovljah pri Celju.
d Na vseh ljubljanskih ljudskih šolah je sedaj 117 razredov s 3880 učenkami in učenci, torej 62 otrok manj kakor lansko leto.
d »Hrvatski dom«, lepo poslopje v Sarajevu, kjer dobe zavetišče vsa sarajevska kulturna hrvatska druživa, je blagoslovil dne 2. septembra sam nadškof dr. Ivan Sarič.
PST Patent Stopi Twlst je ona čudovita poprava, ki Vam omogoča obnovo perila na •ivamem stroju z enostavnim šivanjem naprsj '" nazaj neprimerno hltrojo In tople nogo na 'oko. Dobi se povsod po zmerni ceni.
<1 Zgledi vlečejo. Ob otvoritvi novega šolskega leta češke šole v Belgradu je g. upra-^'telj imel zelo lep govor, v katerem je otro polagal na srce, kako naj na temelju
!"#h zapovedi duševno in telesno napredujejo,
d Odmevi izza občinskih volitev v kam-'iiskem okraju. Upravno sodišče je zavrnilo Pntozbo proti občinski mvolitvam, ki so bile < junija v Tuhinju. Clafii komisije so pod prisego potrdili, da ni bilo nobenih nepra-
liah Pritoibo Pr(>ti >zi<lu volitev v Nev-m pa upravno sodišče, sploh ni moglo vzeli Pretres, ker so pritožitelji obupali nad njo
iu je niso niti na ponoven poziv kolkovali. Pritožba proti volitvam v Kamniški Bistrici Ae ni rešena. Ta teden je bilo zaslišanih na sodišču v Kamniku 70 volilcev iz Kamniške Bistrice.
d Najstarejši hrvatski pisani spomenik.
takozvano »Baščansko ploščo« so na prizadevanje krškega škofa dr. SrebrniČa prenesli v zagrebški muzej ter tako ta važen hrvatski spomenik ohranili pred razpadom.
Pri voski prirodoi mineralni vodi ja glavno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: čim več jib ima, več veljal Bedenuki &&rxrilni vrele« jih ima preko 80, poleg težkih kovin, ki so bile v njem ugotovljene lansko leto in katerih nima nobena druga mineralna voda v Jugoslaviji. Zalo pa je Radenski Zdravilni rrele« is sdrarj« tako koristen in tako izbornsga okusa. Primerjaj!« analizo drugih mineralnih vod z Radensko, pa se boste takoj odložili ter odslej vedno in povsod zahtevali izrecno Radenski Zdravilni vrele«. Zahtevajte obširno brošuro o Radenski pri opravi Zdravi!®« Slatina Badeaci.
hrvatskim obrtnikom slabe prede.
Po podatkih zagrebške obrtniške zbornice je znašal dolg 3281 podeželskih obrtnikov 43.1 milijonov Din, dočim so znašale njih zamrzle terjatve po hranilnicah in drugod 25,06 milijonov Din, V Zagrebu dolguje 328 obrtnikov 29.3 milijonov Din, njih zamrzle terjatve pa znašajo 13.89 milijonov Din, Se bolj trpe od zamrzlih terjatev gradbeniki, 69 gradbenikov dolguje 7.8 milijonov, njih zamrzle terjatve pa znašajo 6.03 milijonov Din. Na vsakega gradbenika pride torej 113.144 Din dolga in 91.391 Din zamrzlih terjatev. Skupni dolg 3678 obrtnikov znaša 80.2 milijonov Din, ali na glavo 21.825 Din dolga in 12.580 Din zamrzlih terjatev. Te številke jasno dokazujejo, da zahtevajo obrtniki z vso pravico enako zaščito, kakor jo imajo njih dolžniki, kmetje in denarni zavodi.
d Zgorela je hiša in z njo vred 80 leina Marija Cizej v Gornjih Goršah pri Braslovčah. — Požar je uničil dve gospodarski poslopji v Cirčičah pri Kranju.
d Gorelo je pri Štefinu Solatniku v Po-dovi, pošla Rače pri Mariboru.
d Požar je izbruhnil v tovarni »Štora« v St. Vidu nad Ljubljano. Okrog 100.000 Din škode.
d Strela je udarila v dre cerkvi. Te dni j je divjala nevihta nad Kotorjem in okolico.
Strela je udarila v cerkev v Ravnem Slivnem in bila zelo poškodovana. Druga strela je švignila v hišo božjo v Cilipi, kjer je bilo ravno sveto opravilo. Duhovnik, pri oltarju je dobil lažje poškodbe. Vernikov se je polastil strah, začeli so bežati na prosto in je bilo pri lem nevarno pohojenih več oseb.
d V Bistrici pri Kamniku je utonil 53 letni Šimen Koren, mesarski pomočnik pri Ivanu Podgoršku v Kamniku.
d P1m Kemije j« nenadoma zasul hišo, V ponedeljek, dne 27. avgusta okoli petih zjutraj je začul mlinar in čevljar Martin Bergant iz Kresinvrha pri Tržišču na Dolenjskem št. 27 čudno šumenje uad svojo hišo. Vstal je in šel gledal, kaj vendar pomeni to šumenje zunaj. Opazil je, da se premika z bližnjega hriba veiik plaz zemlje. Takoj, je cdhiicl v hiša budit ženo in otroke, ki so kar v nočnih oble-
za vse prilike naročit« pri
Centralni vinarnl v Ljubljani
kah pohiteli iz hiše in to še ob pravem času, da so rešili življenje, zakaj ta plaz zemlje je nenadoma zasul vso hišo, da se ne vidi iz zemlje. Martin Bergant je ob vse, zakaj rešil je le golo življenje sebi in družini. Plaz se jo odtrgal zaradi velikega naliva.
d Pri gašenju apna je padel v ajtnenieo 12 letni sin gozdnega delavca Korošec Franc v Dramljah pri Celju. V bolnišnici je podlegel opeklinam.
d Zopet so zahtevale smrtno žrtev stene Jalovca. Tam je pri plezanju strmoglavil v prepad abiturijent ■ Marijan Benedik, doma iz StraŽišča pri Kranju.
d Opozarjamo cenjene čitateije, ki bolehajo na boleznih srca, jeter, ledvic, žolžnih in želodčnih kamnih, da uživajo stalno Radenski Zdravilni vrelec, ki je tudi izborna pijača sam zase ali pomežan z vinom.
mvi GROBOVI
d A, kadar mrtvim klenka, tedaj je po-sem grenka. V Podčetrtku je umrl 70 letni trgovec in posestnik Franc Prah. — V Ljubljani so umrli: Veletrgovec Ignacij Vok, kr»-nar Andrej Taškar in Marija Fatur. - Naj počivajo v miru!
d V moški kaznilnici v Mariboru je umri za jetike mladi kanznjenec Terglec, ki je imel na vesti 15 požigov v Polskavi in okolici. Bog mu bodi milostljiv sodnik!
RAZm
d Zadružna šol«. Kot vsako leto, se bo tudi letos sačel zimski tečaj Zadružne šola
15. oktobra. Traja do Velike noči. Zadružna šola je velikega pomena z.a kinetske mladeniče, ki naj bi pomagali pri naših zadrugah. Vsaka zadruga in vsak kraj polrebnje mladih moči, ki razumevajo pomen zadružništva ln se usposobijo s® praktično delo na tem polju. Zadrugam priporočamo, naj sposobne fante jx>dpro po svojih močeh, da se morejo udeležiti tega tečaja. Prošnje je poslati na Zadružno zvezo v Ljubljani. Vsak prosilec mora biti prij>oroeen od kake zadruge. Pojasnila o šoli daje vsakemu ustno ali pismeno Zadružna zveza v Ljubljani, Tyrš.evt» oosts 38 .
d Izletnikom is Holaudije, Belgije tu Nemčije, ki so prišli 31. avgusla v domovino, sporočam, da je gen. direkcija drž. železnic pod št. 61.571, od 27. avgusta 1934 odobrila 50% popust vozne cene od postaje, kjer se nahajajo, do Jesenic. Ker smo pri prihodu plačali celo karto, bomo skušati izposlovali, da se vrnemo brezplačno, v najslabšem slučaju bo pa treba pri povratku plačati le polovico vozne cene. Vsak izletnik mora imeti »Izkaznico«, ki jo je prejel od podpisanega in se ž njo pri postajni blagajni legitimirati. Kdor ni prejel »Izkaznice«, naj mi takoj piše ponjo. Ivan Novak, vodja izleta, Sv. Lenart nad Laškim.
d Gospodinja, se večkral sramuje, k« vidi, kako orna je voda, ki je v nji oprala perilo, mesto da bi bila vesela. Saj je temna voda samo dokaz, kafeo temeljito je očistilo perilo Zlatorog-ovo milo. Obilna, gosta in nežno bela pena, ki jo daje Zlatorog-ovo milo, prehaja namreč pri pranju »kova tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski glas, ki veli: »Le Zl&forog milo da belo perilo k To milo je res dobro in — domače. Priporočamo ga!
d Prijeten in cenen izlet v Dalmacijo, združen / romanjem k starodavnemu svetišču Gospe Sinj-fike v Sinj se pripravlja za roženvensko nedeljo s posebnim vlakom iz Ljubljane. Poleg Sinja ie na sporedu obisk Splita in Sibenika, izlet z ladjo Trogir in trgatev grozdja. V Kaštelu Starem je najet cel vinograd za izletnike. Cena vožnji za tja in nazaj je 275 Din, kdor plača do 15. t. m., ima 25 Din popusta. Podrobna pojas-nila v listu *Po božjem svetu« pošilja zastonj društvo »Varstvo v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 17.
n Konvikt za akademičarke. Z začetkon akademskega leta l><> v uršulinskem zavodu v Ljubljani otvorjc«u konvikt za akademičarke. I.'iele l)odo na razpolago velike, .svetle sobe, po s- l>no studijsko sobo, klavir, kopalnico, teio-va<lnico, bogato knjižnico, velik vrt. Dalje nein-fcko i u francosko konverzaciio. Po dogovoru bo dovoljen tik) i obisk gledal i škili predstav. Cena nizka. Vsa pojasnila daj evodstvo »Komikta sv. Angele« pri uršulinkah v Ljubljani.
d Hraste, otekline, lišaji, kron. hraste itd. Za te bolezni, ki marsikoga mučijo, pa so odporne proti vsakemu zdravljenju, so zelo primerno zdravilo obkladki »Fitonina«. »Fitonin« razkužuje, odiranja srbež. bolečine prenehajo. Steklenica »Fi-tonina« 20 Din v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1/78.
(Rg. pod. št. 1281, 28. julija 1933.) u Kmetijska šola na Grmu pri Novem me-rtu priredi v ponedeljek, dne 1". septembra eno. dnevni tečaj za razbiranje in vlaganje (paketi-ranje) sadja. Te&ij se prične ob 8 zjutraj.
n Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi na zborovanje vinogradnikov dne 23. septembra ob i v gostilni Re-snik. Obravnavale se bodo težnje vinskih produeentov. Govorijo 4-ok Pričakuje
Verniki cerkniške dekanije radi romajo na Brezje. Da se jim taka romanja olajšajo, jim je č. gosj. župnik J. Hafner organiziral že več Upih skupnih romanj na Brezje in Bled. Tudi pred dobriaj tednom so Sli. Slika nam kaže okrog 600 romarjev na blejskem otoku.
Slovenski škof med izseljenci
Amerika v stavki. Kakor pride skoraj pri vseh stavkah v Ameriki do prelivanja krvi, tako se dogaja tudi pri sedanji milijonski stavki tekstilnih delavcev. Zatorej je policija vedno na nogali, da pomirja množice. V te namene 6e oboroži s posebnimi plinskimi maskami in z bombami za sol-zenje.
Novi viharni dogodki se pripravljajo v Španiji. V Madridu ie sploSna stavka tl!
V »Domoljubu« 91110 že poročali, da je obiskal lavantinski škof dr. Ivan Tomažič naše izseljence v Nemčiji, na Holandskein ter v Belgiji. Vladika je Ml sprejet povsod navdušeno ter prisrčno. Oblasti so mu šle na roko, odlični zasebniki so 11111 dali na razpolago avtomobile in naši izseljenci so se udeleževali škofovih pridig nagovorov ter sv. maš polno-številno s spodbudno pobožn ostjo. Skof je čul parkrat iz ust nemških duhovnikov o zvestobi Slovencev katoliški veri, u danost i dušnim pastirjem in v tolikih slučajih požrtvovalnem izpolnjevanj'! verskih dolžnosti. Škofa, ki se je mudil med izseljenci od 15. do 23. avgusta, je spremljal mariborski kanonik g. dr. J. Mirt.
Dne 15. avgusta se je pripeljal vladika iz Kolna v romarsko cerkev v Kevelaeru, kjer se je udeležilo škofove pridige in sv. maše nad 5000 Slovencev in drugih romarjev. Za Kevelaerom je obiskal nadpastir Gladbeck, kjer je bil slovesno sprejet tudi od nemškega prebivalstva in je imel nagovor v slovenskem in nemškem jeziku. V Gladbecku je slavilo Društvo sv. Barbare 25 letnico in je pripel ob tej priliki g. kanonik dr. Mirt 14 jubilantom društva društvena odlikovanja v spomin njihovega 251elnega delovanja v društvu.
Za Gladbeckom je sledil obisk Slovencev v Hambornu ter Meerbecku, kjer so bili slovesni sprejemi, škofove pridige ter maše.
Treba še posebno povdariti, da je izrazil nemški notranji minister svoje veselje nad tem, da obišče škof dr. Iv. Tomažič slovenske delavce v Nemčiji.
Na potovanju po Nemčiji je posetil nadpastir velikega prijatelja vestfalskih Slovencev g. vikarja Tensundeoma v Hoeveln in škofa pl. Galena v MUnstru, v čigar škofijo spada večina vestfalskih Slovencev.
V Hambornu je prelat Voss posebno poudaril, da so slovenski rudarji dobri katoliki in zato priljubljeni ter na dobrem glasu pri nemški duhovščini in prebivalstvu.
Posetu Nemčije sta sledila obiska naših rojakov v Belgiji ter Holandiji, kjer je bil škof gost jugoslovanskega konzula v Heedenu, g.
I. Duponta. Središče naših holandskih izseljencev je v Heerlenu, kjer se je mudil škol 17., 18. in 19. avgusta.
Nedelja, 19. avgusta je bil velik praznik naših rudarjev v Holandiji. Ta dan so sprejeli našega škofa župan mesta Heerlen ter zastopniki državnega rudnika in uradov. Po cerkvenih slovesnostih se je vršil poseben pozdravni sestanek z izseljeniško razstavo.
Popoldne 19. avgusta se je odpeljal škof iz Heerlena v Belgijo v Winterslag, kjer so ga sprejeli naši delavci, ki so raztreseni po raznih belgijskih rudnikih.
V ponedeljek, dne 20. avgusta je obiskal škof delavske kolonije, kjer prebivajo naši izseljenci, ter belgijskega škofa v Roermondii. Bil je tudi v l>elgijski prestolici Briissel ter v več drugih belgijskih mestih.
Zaključek škofovega bivanja v inozemstvu je bil obisk znamenitih pasijonskih iger v Oberamniergau.
Dne 27. avgusta zvečer se je vrnil vladika nazaj v Maribor v prijetni zavesti, da je bil dobrodošel našim ljudem v tujini in mu liodo ostali izseljenci hvaležni za obisk in za duhovne dobrote, katere jim je delil.
DOBRO ČTIVO
k Samouki knjigovez — ali kako se naučim knjige sam vezati. Knjižica ima 24 strani in stane 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pomanjkanje gotovine je zadelo že marsikako obrt in tudi privatniku ni bilo prizanešeno. Za vezavo svojih knjig in če je teh precej, zmeče ljubitelj knjig marsikak dinar. Kdor hoče priti poceni do vezanih knjig, se bo naučil knjige vezati sam. To vam pove in pojasni knjižica, potrebno je, da jo dobro preštudirate, predvsem pa morale parkrat opazovati izučenega knjigoveza pri njegovem delu, da vam bodo nasveti iz knjižice umlji-vejši. V knjižici najdete tudi ncltaj slik, ki pona-zorujejo razne priprave — orodje, ki so samouk« neobhodno potrebne. Opisane so najprej knjigo-veške potrebščine, brez katerih si ne moremo misliti tega obrta, dalje kako pripraviš knjigo za šivanje, kako jo sešiješ in kako zvežeš loplatiš), kako broširaš, vezeš v polplatno, celoplatno ali usnje. To delo je samo na sebi iako zanimivo! veselje in zadovoljstvo pa bo še večje, ko bol imel knjigo, katero si sani zvezal pred seboj.
gtev 37.___iDOMOUUB«, dne 12. septembra 1934.
po DOMOVINI
Že čriček prepeva...
(1'riin kovo pri Liliji.)
Deževni dnevi so za nnini (vsaj trdno upamo) in solnce je zopet priišlo <lo veliave. Liudje sedaj kite spravljati otavo in poljske pridelke, tumor pogleda«. povsod sc sučejo pridne roke, ij jili je kar premalo za toliko delu. Grozdje fe dozoreva. Čriček veselo preoeva iu nam obeta dobro kapljico, če le lic bo več dežju. — |'red nekaj dnevi je preminula Ni.klerjcva mama iz Stare Gore. Kar nenadoma se jc zgrudila m dvorišču in ni več vstala. Sosedje so šli klical domače, ker ni bilo nobenega doma, pa je niso več našli živo. Z žalujočo rodbino iskreno sočuvstviijenri. njej pa nuj sveti večna luč.
Novice. (Metliški kot.)
Pil ne mislite, dn pri nas nič novega uil K j, je novic vsake sorte, kako Metlika vodovod gradi, kako okrog Metlike ob vsakem žegnanjn kaj pogori, kako Metlika svoje trgovske ljudi počasti . in še od borcev« in še marsikaj je zanimivega in lepega. Tudi od klofut bi se kaj poveduti dalo, ki bolj bole tistega, ki jih deli, kol onega, ki jo dobi. I'a to so le bolj ilovice, važne za ožji krog, ki se prav dosti liitro vse razvedo Novica pn, ki naj bi šla kar iin celi deželi, pa je ilovica o vinu v zadružni kleti in u trifarškem žegnanju, ki je bilo zadnjo nedeljo. Saj to že veste vsepovsod, da ima zadruga dobro vino... pn kaj dobro, najboljše! Znkaj bi ga torej ne nastavila (udi ona ua slavnem trifarškem žegnunjii, ker gu ima dovolj in k< r si gu ljudje tudi žele, lil tako se je seveda tudi zgodilo! Pa je bilo nevoščljiv-cev, ki so še sedaj zeleni od jeze. Kaj vse so počeli, dn bi zadrugi onemogočili io n jeno namero. Pa se je dobil mož, ki je vede!, koliko ie lira. Nastavil je gostilno tudi gostilničar »anubič iz črešnjevca in točilo se je zadružno vino — ne zeleno, kot je bil« zelena »fovšijn«, jmič pa črna portugulka. ki jc imela samo eno dabost, da je je bilo premalo, in še belo, ki ga je pn še zn druge kupce nekaj ostalo. Ko je narod presodil, kakšna kapljic« sc toči, jc vse
nagrnilo okoli miz z. zadružnim vinom. Nnj bo to povedano v priporočilo tudi onim drugod, ki Iii si hoteli dobro kapljico privoščiti, <lu naj sc obrnejo na zadružno klet v Metliki, še to pristavljamo, da se nn novo letino ni nič kaj zanašati, ker jo grdo uničujejo sovražniki grozdju, solnce se |ki tudi kar nič noče zavzeti, d« bi letošnjemu vinu rešilo čast »firundrnjs-gnrja« iz prejšnjega stoletju.
Proslava Kdečegn križu
(Jezica pri Ljubljani) V okvirju proslave letošnjega ledna Rdečega križ«, ki se bo slovesno obhajat od l(>. do 22. septembru ]io vsej naši državi, sc bo brala v nedeljo l(>. septembra ob 9 pri sv. Juriju v Stožicah sv. maša za padle borce z« našo svobodo in zedijijenje. Sv. mašo bo daroval rezervni častnik g. prof. Moder Anton. Po službi božji bo duhovščina pred spomenikom na pokopališču opravila molitve za pokojne, nakar zapoje pevski /bor nekaj primernih pesmi, nato pn bo imel spominski govor bivši vojni kurat gosp. Uonnč Frane; potem pa bodo zastopniki organizacij položili vence na spomenik. — K sv. maši odidejo organizacije, zastopniki oblasti in občinstvo v sprevodu, ki se bo formiral pred .jcženskiin gasilnim domom. — 16. sept. zvečer ob S ho v društvenem domu na Jožici akademij« Rdečega križa, pri kateri bo uled drugim govoril podpredsednik ban. Rd. križa prosv. inšpektor v p. g. Josip VVestcr. — Občinski odbor RK na Jezici vabi vse občane, dn se v polnem številu udeleže tako dopoldanske prireditve v Stožicnh kakor tudi večerne akademije.
Razne novice.
(Sv. Jurij pod Kunioni.)
Letina ne bo tako imenitna, kakor nam jo je ohctula lepa pomlad. Največ nam je pokvarilo deževje, ki se k«r ne more ustaviti. Prvo košnjo smo še dobro spravili, z otavo pa je kri/.! Ni je mogoče posušiti. Ozimnega žita smo prav mulo namlatili, fižol nnm jc uničil deloma tnrn.z. delom« rja. Krompir nam gnije nn njivi vsled neprestanega deževja. Tudi korenje in
repa slabo kažeta, ravnotnko zelje. Gorje, če se nam šc ajda. ki lepo ruste, pokaži! Jod«, z. vsemi temi težavami bi sc še nekako prerinili, če bi imeli vsaj nekaj gotovine. Te pa nam obupno munjkn. Cene našim pridelkom so sramotno nizke, poleg tega smo pa od tržišč take oddaljeni, dn ne moremo s svojim blagom nikamor. Pri živini tudi ni nobene prireje. Edino Jakob Gričar je zadnjič prodal vola zu pet jiirjcr. Jc pa tudi tehtal 940 kg. Da bi kaj več takih ckscmplarov imeli v fari, pa bi bilo kmalu krize konec. — 24. avgusta smo imeli strašno neurje. Iilis,ki in grom a o se kar skupaj držali; lilo je kot iz škafa. Struga našega potoku je bila kmalu polna. Silna voda je napravila mnogo škode. Ceste in pota je voda močno poškodovala. — Na Kuinu je bilo letošnje romarske dni lepo. Cerkev sv. Jošta je nanovo preslikana. Dom sv. Jošta smo precej povečali in na novo pokrili, tako da bo drugo leto že na razpolago 50 postelj za prenočišče. Največ zaslug za ta dela ima č. g. Lojze Pavlic, ki mu gre zato vsa hvala. Družba podivjancev je ubila tiste dni financarja iz Radeč. Niso bili ti zločinci domačini, ampak tujci, ki so prišli od drugod sramotit dober sloves našega prebivalstva, katero ogorčeno obsoja taka divjaštva.
Novice.
(Prežganje pri Litiii.)
Dolgotrajno deževje je prineslo zgodnjo jesen. Kar mrzlo je že. Pa upamo, da nuni bo .še solnce poslalo nekaj toplih žarkov. — Pričeli smo pospravljati jesenske poljske pridelke. Mnogo pokošcnc otave nam je segnilo. Krompir sc letos ni dobro obnese!. Več kot polovico ga je segnilo. Bogve, kako bo z ostalim v kleti. Temu je najbrž krivo dolgotrajno deževje spomladi in sedaj. Ajda je sicer krasna, o če ne bo vedro in toplo, ne bo žgancev. — Pričeli smo z razširitvijo ' judskegu doma. Vse hiti in pomaga pri prostovoljnem delu. Ker so fantje večinoma zaposleni pri preložitvi trebeljevslce-ga klanca, so naš« vrl« dekleta prijela za krampe, lopato in samokolnico, ter pridno delajo kot mravlje. Drugi [in zopet vozijo pesek in les. Ta cerkvena dvorana bo — ko bo vse gotovo — res lepa stavba. — Priče! se je zopet šolski pouk. Naši malčki so zopet naložili svoje torbice na mine. Zelo smo veseli, starši in otroci, dn bo tudi nadalje poučeval priljubljeni učitelj g. Stane 1'onikvar. — Gostilno je otvoriln v
Gustav Strniša:
Zemlja rešiteljica
(Nadaljevanie.)
Zvonovi so peli, glasovi so valovili med »latim žitom. Meneej je zakolebal za krsto, i solncu je sijal na nji zlati križ, tenčica okoli njega je vihrala, se vzpenjala in drhtela. Ali ni plul nad krstom ungel smrti in n«el dušo, ki se je že poslovila od telesa?
Janez je stopal omoti jen in tih. Bil je l"jnn od bolečine iu ni se mogel otresti čuv-Klva, da stoji sam nekje sredi valov, da mu noge klecajo, da mora vsak trenutek pusti, a vendarle ne pade in pogumno vztraja.
Kadar je dvignil glavo, je zagledal krsto, «' se je pozibavala in plavala med zalenimi njivami. Enakomerno je odmevala molitev, ta pogreb se mu je zazdel procesija smrti, m zmagoslavno kroži po svetu in si izbira z,'ivc, dokler ne pride do tebe samega in si »e izvoli tudi tebe.
iočusi se je pomikal sprevod proti pokopališču, ki je ležalo na položnem gričku 'jed samim zelenjem. Smrt in življenje sta ™.a tn tako tesno stružena, kakor da bi se »Kino prelivala drug v drugega in se pre-■a.inla.
Ko se je Meneej vračal s pokopališča, L. ^."^'.'vil "a polju. Zdelo se mu je, da "uh Milene še ni poslovil od njega, da še »etino čiije lahko šepelnnje in da se še vedno
Poslavljata.
v...Počasi in zamišljen se ,ie bližal svo.ii J1«!. i.u je hotel prestopiti prag. je priletel Med i\'',ilf sull',iat berač ves raztrgan in ,,..„'• a hlapec je za njim rentačil, da bo že iknli • nepotrebno sodrgo, ki se plazi 011. ni hoče samo krasti. Zn dolginom ,ic "njn! krepki pes Hektor iu sc zaletaval v
berača, ki je plašno pogledal Menceja in potem skočil k njemu in ga zaprosil:
»Pomagaj mi, brani me!«
Meneej se je začudil, znano so mu zado-nele te besede, a vendar ni takoj spoznaj berača. Zavpil je nad psom, ki se je takoj umaknil, čeprav ne vod. Renčeč se je skril za gospodarjev hrbet in z odprtim žrelom čakal, kdaj mu slednji dovoli, da berača lahko napade in podere na tla.
Meneej se je natančneje ozrl v priliajača, ki ga .ie žalostno gledal, in Janez samemu sebi ni mogel verjeti. Pred njim je stal njegov nekdanji tovariš — Pručka.
Trgovec ni niti trenutek okleval, mirno je ponudil nekdanjemu svojemu tovarišu desnico, mu pokazal v hišo in mu prijazno velel:
»Pojdi z menoj, da se okrepčaš! Upam, da sc bo še knj dobilo za naju!«
Nesrečnik se je žalostno nasmehnil in hlastno odšel za gospodarjem v hišo.
Hektor pn je godrnjajoč stopical za gospodarjem in nezaupljivo motril tujega gosta, ki ga je gospodar tako prijazno sprejel.
VI.
Meneej je od vedel Prueko v svojo sobo, kjer gn je posadil na stol, pozvonil služkinji iii .ii naročil, naj prinese za njegovega znanca dobro malico. Potem sc je pričel ogledovati njegovo zunanjost, zmajal je z glavo in odšel v drugo sobo. Kmalu je prinesel nekaj svojega perila in dobro ohranjeno obleko. Položil .ie vse skupaj na stol in ukazal Prueki, naj se preobleče, da bosta ze potom govorila. Odšel je iz sobe.
Ko se je čez nekaj časa vrnil, io sedel Pručka že nn stolu oblečen v Mencejevo obleko, ki mu je bila sicer prekratka, vendar
je bil v nji vsaj toliko dostojen, da je lahko šel med poštene ljudi.
Janez ge je zadovoljno pogledal, poki-mnl in ga takoj nato vprašal:
»No, zdaj pa povej, kaj te je prignalo k meni? In pn, lin tak dan si prišel, danes smo pokopali mojo Mileno.«
Pručka je pokimal, si naložil jedače in odvrnil:
»Vem, da se ti je pripetila ta nesreča, a šele danes sem zvedel za njeno smrt.«
Sklonil je glavo in pričel jesti, vmes je pa počasi pripovedoval:
»Odkar sern šel od vas, nisi ničesar več slišal o meni. Veruj mi, da je bilo bolje tako, kajti nič dobrega bi ne mogel čuti, ker sem bil pravi nepridiprav.
Potem, ko sem odsedel svojo ječo, sem pričel še bolj propadati. Vedno globlje sem zataval v blato življenja. Oče mi jc nekaj časa dajal še potuho, a ne dolgo. Neki dan sem mu izmaknil nekaj denarja in konec je bilo najinega prijateljstva, kajti spoznal je, da mu bom kmalu zrasel čez glavo. Zažugal mi je s policijo in me napodil.
Pričel sem iskati službo, a kdo naj me vzame? Imel sem madež, ki se ga nisem mogel kar mimogrede iznebiti. No, meni nI bilo za delo pač pa za jelo!
Ker ni kazalo drugega, sem se enkrat vtaknil še celo med komedijante. Pri njih sem se naučil pravega vagabundstva in potepanja po svetu. Nekaj časa mi je kar ugajalo, a včasih sem moral preveč trdo delati. Kamor smo se presodili, sem moral zabijati za šolorišča kole, postavljati šotore ter delati druge stvari. Da bi kdaj napredoval, o tem ni bilo govora, kajti vsi smo morali delati, tudi tisti, ki so se ponosno imenovali umetniki.
svoji liiši na P-režganjem trgovka Zinka de Ceooo. Ugledni hiši želimo tudi v tej olirM napredka, ter jo — kot {>ošteno — vsem obiskovalcem prežgnnjskih in sploh litijskih hribov pritx>ročamo.
Izleti.
(Šmartno pri Litiji.)
Doba počitnic je minula. Za naSe organizacije in učence je bila to doba izletov. Bilo |ih je izredno veliko. Najprvo so šla dekleta na Polšnik. Fantje so naredili en izlet v bližnjo okolico, kjer so pekli janca, drug izlet pa v Stično. Ministranti, ki jih je 15, so bili na Preski v času češenj. Dobili so češnjevo drevo, polno zrelih češenj, tako da so se najedli in še polne nahrbtnike so nesli Jomov, Ljudskošolski otroci so napravili dva daljša izleta na Sv. Goro in Strugo. Več pa v bližnjo okolico. Domači dijaki »o napravili prvič tridnevni izlet na Zaplaz, Sv. Križ, Dole, Kuni, kuhali so si med potjo kar sami, vse priprave za kuhanje so namreč imeli s seboj — drugič pa so šli, okrog 20 po številu, kuhat imenitne žgance in še druge dobrote. Možje so pa napravili gospodarsko potovanje čez Zaplaz na Malo Loko, St. Lovrenc, St. Vid, Stično, kjer so si povsod ogledali razne gospodarske naprave. Skoda, da je bilo to ur dan po strašni nevihti in nalivih in mnogi niso mogli na pot, ker so bile vse doline poplavljene z vodo. Na vseh izletih je bilo polno zabave in od povsod so se vračati pojoč in veselih obrazov. Pa se že menijo, kam bi jo mahnili drugo leto. 8omo videli, če bo kaj.
Iz zagrebške torbe.
(Zagreb.)
Pa so jih ukanili enkrat Ljubljančani Zagrebčane, drugič pa Zagrebčani Ljubljančane. Zmaj« so ujeli Ljubljančani — saj veste, onega, ki gu je Belgijec Cosins pripeljal v Prekinil r je. Veliko mrež so Zagrebčani nastavili, pa so jim je ta zmaj le izmuznil v Ljubljano. Pač ni bilo to Zagrebčanom prav! Pa so Ljubljančani postali predrzni. Nato je prišla ona čudna zverina, morski pes ali morski volk! Todaj so Ljubljančani spet napeli mreže, da bi ga odjedli Zagrebčanom. hj, to je bila huda reč! Da bi to morsko zverino odpeljali Ljubljančani! Ne, cel Zagreb se je dvignil! In psa so pripeljali v Zagreb, Ljubljančani si pa zastonj brusijo junaške meče, tla ga IkkIo secirali. Nič ne bo iz tega. Ne damo ga! Tako so se oglasili Zagrebčani. In tako je razsodila oblast, da se zver — mrtva seveda — ne sme iz zdravstvenih razlo-
gov nikamor prevažati. Tako bo ostala v Zagrebu kot spomin slavne zmage. No pa je ta imorski pen neznansko prav prišel. Volesejem bi ostal brez pravega odziva, če ne bi imeli tatu razstavljene te strašne zverine, tako pa jc vse kar drlo, da hi videlo to zverino. — Sveti Rok! Sedaj šele vemo, koliko nam jc ta cerkvica vredna! Sedaj, ko nimamo kam 'k maši. Čeprav ljudje vedo, d« ni službe božič, se jih vseeno ■nabere mnogo, da vsaj presodijo, kako in kaj in vidijo, Če ho že do nedelje kuj. Delo pa počasi le napreduje in v dveh tednih bo že cerkev zopet prosta. — »Naš dom«, zavetišče za dekletu, iki iščejo službe, se je iz Beogradske ulice preselil v Bakačevo. To je ulica, po kateri sc gre z Jelačičevega trga do stolne cerkve. »Naš (ionu je sedaj v Bakačcvi ulici št. 4, II. nadstr. Slovenska dekleta, ki pridejo iskat službe v Zagreb — naj opozorim, da jc dobro službo dobiti težko, zato naj ne hodi dekle, katero si more kako drugače pomagati — tista pa, katera pride, naj se kar v »Naš dom< zateče. Saj najti jc hišo prav lahko.
enkrat.
(Reicče pri šk. Loki.)
Naša gledališka kronika ne beleži še takega navala, kakor je bil pri nedeljski predstavi narodne igre »Izpod Golice«. Prosimo vse, ki so morali slabe volje oditi nazaj, da nam oproste. Kar pa vemo, da bi jo rad še marsikdo videl, zato igro iponovimo v nedeljo 16. .sept. ob T popoldne. Opozarjamo na točnost, zato naj vsak dvigne rezervirane vstopnice vsaj pol ure pred predstavo in pravočasno zasede svoj prostor.
Dobrim srcem.
(Struge.)
V Strugah na Dolenjskem se nahaja dobra pa siromašna družina, ki jc bil« lansko leto radi poplave hudo prizadeta, lako, da še danes nima svoje strehe, ker ne dobi [»odpore toliko, da bi si mogla nabaviti strašno opeko in pokriti streho, sama pa nima sredstev za nabavo opeke. Zidovje, ki je bilo 'postavljeno že v začetku junija. že razpada, tako je nevarnost, da družina, ki je že leto dni brez svoje strehe, za letošnjo zimo še ne bo v svoji hiši, ampak mor« tekati stanovanja drugod. Priporočamo jo dobrim ljudem. Kdor more kaj prispevati, naj da za to revno pa pošteno in dobro družino. Darove sprejema uredništvo .Domoljuba« in »Slovenca«.
RADIO
PROGRAM RADIO LJUBLJANI', od 13. do 20. septembru 1954.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče 12.55 IWi 13 Čas, plošče. - četrtek, 13. septembru- is'p!? Sčc 18.30 Pogovor s poslušalci 18.50 1'loSfo željah 19.10 Ustanovitev Karadžor/evc velil" šole 19.30 Rcvijalni pregled 19.30 Ca,, iS? list 20 Preno« iz Belgrada 22 Čas, poročila, C monika. — Petek, 14. sept.: Onstran Gorjanc, 18.20 Plošče 19 Primorska ura 19.20 Profioj 1, krnske fronte 19.40 Plošče 19.50 Čas, jedilni R
20	Saksofon solo 21 Plošče 21.20 Ženski I,C 22 Čas, poročila 22.15 Tambiiraški orkester Sobota, 15. septembra: 18 Plošče 18.30 Slike j, miru ve 18.50 Radijski orkester 19.10 Lepot- i«! še domovine 19.30 Zabavni felj-toni 19.50 fj. jedilni list 20 Dva harmonikarja 20,4.') Sloveo-ske pesmi 21.15 Radijski orkester 22 čas, po;,,! Čila, plošče. — Nedelja, 16. Septembra: Narod« Iitt ploščah 7.45 Telovadba 8.15 Poročilu 8.25 Vo. kalni zbori 8.55 Versko predavanje 9.15 Preuos cerkvene glasbe 9.45 Venčok narodnih 10 Mi rovno delo Rdečega križa 10.20 Sramcl kvaril ti Prenos od Sv. Janeza ob Boh. jezeru li.ij Radijski orkester 11.40 Otroška ura tli Tm. tev grozdja iu vrenje mošta 16.30 Jurij Kozji — zvočna igra 20 Nftša narodna prosveta 20.K Radijski orkester 21.20 Kreiitzerjcva sonati i A 22 Čas, poročila, mandoiinistični kvartet, -Ponedeljek, 17. septembra: 18 Kralji in kraljice naših planin 18.20 Vesele 18.30 Radijski orkester 19.10 Predavanje 19.30 Glasba kot pedagoški problem 19.50 Čas, jedilni list 20 Zdni. nišku ura 20.30 Prenos opere iz Belgrada. v od moril čas in poročila. — Torek, 18. septembri: IS Ob 100 letnici Erjavčevega rojstva 18.20 P!* šče za otroke 19.30 O rdečem križu 19.5(1 fn jedilni list 20 Predavanje 20.20 Operni dne«
21	Radijski orkester, vmes f s« in poročila Sili Angleške plošče. — Sreda, 19. sept.: 18 Slike« narave 18.20 Kino orgije 18.45 Komorna glasbi 19.10 Ustanovitev artiljer. šole v Belgradu 193 Pot v Jonsko morje 19.50 Čas, jedilni list J Vokalni sol. koncert 20.35 Franck: Kltiviiai variacije 21 Radijski orkester 32 čas, noroft plošče.
V vsako hišo Domoljuba!
Pri teh ljudeh sem se tudi navadil pijančevanja kar ga doslej še nisem poznal. Kadar so kaj zaslužili, smo pili na žive in mrtve, a potem smo spet vlekli dalje svojo bedo in se skušali preriti »kozi življenje.
Pa sem se enkrat gospodarju zameril in namlatil me je v. bičem kakor mlado šoene. Razsrdil som se in še tisto noč. me je zmanjkalo. Da bi se maščeval, sem odpeljal s seboj mladega konja, ki je znal različne umetnije. Cirkuški ljudje mo niso naznanili, sami so me zasledovali in sicer tako dobro iu spretno, da so me dobili že drugi dan, ko sem konja prodajal nekemu mešetarju. Vzeli so mi konja in me spravili s seboj na nek travnik, kjer so me zvečer tako pretepli, da sem obležal bolj mrtev nego živ.
Zjturaj so me dobili usmiljeni ljudje, ki so me spravili v neko bolnišnieo, kjer sem le počasi okreval in spet po.staI stari postopa«- in baraba. Ko sem prišel iz bolnišnice, mi sploh ni dišalo nobeno delo več. Preživljal sem se s tatvino iu kradel sem kakor sraka, vse kar se jc lc dalo spečati. Imel sem dokaj sreče, kajti s policijo se nisem skoro nikoli srečal in vse moje tatvine so bile zapisane na hrbet drugih zločincev, s čimer sem bil pač zadovoljen.
Ves čas pa nisem pozabil na gospodarja in na tebe. Kadar sem se spomnil na vaju, sem zaskrtal z zobmi, kajti prepričan sem bil, da sta bila samo vidva kriva vsa mo.ie nesreče, čeprav sem vedel, da sem kradel In po krivem pričal in da torej nisem ime! prlvlee, da bi še nadalje ostal v službi. Bil ««B strasno zakrknjen in trmast. Tat ima pač o sebi čudno prepričanje, da ni tal, temveč poštenjak ln še zahteva, da bi ga ljudje tudi kot takoga cenili ter občevali z n jim kakor s poštenim možakarjem, ne pa kakor i nezanesljivim človekom pred katerim ni varna nobena reč. 5»
Iz tatu sem se razvil v pravo propalico. Našel sem tovariše, ki so bili pravi izgubljenci. Povabili so me v svojo bratovščino, ki so jo imenovali »rumeni kade«. Odzval sem se in zašel med pravo človeške zveri kakršnih dotlej še nisem poznal, čeprav sem se ze zdavnaj smatral za najslabšega človeka. Med .seboj smo se poznali po rumenih listkih. _
Če človek prepade res ni navadno sam kriv, a ce pade tako globoko in postane zver brez vsake nravnosti in višjega čuvstvova-nja, je toga popolnoma sam kriv in nihče drugi ne. Take ljudi bi bilo treba zapreti v posebni prostor kakor gobavce, da bi no okužili se drugih, ki pridejo z njimi slučajno v dotiko.
Žalostno in strahotno je bilo tisto življenje nas moških, a o ženskah je gnusno govoriti čeprav je vse sama gola resnica. IJobro, da ni bilo mnogo tistih izgubljenk.
1 .sVin!_ nosilj	in kdor je imel
rumeni listek... Pf„j! Bila je prava Sodoma in Gomora, o katerih mora človek govoriti le, da svari pred njima druge, a sicer jc najboljše molčati!
Bivali smo po barakah, po zapuščenih predmestnih kolibah, včasih smo preSl
•snusOn mi' '] Ttva! -smo kmet« v '''"hvalo spustili na streho rdečega petelina.
tvrami smo sploh vse kar smo dobili !
vali	T*" 0dneJsti' smo Poškodo i
vali, samo da smo zadostili svojemu skvar-jenemtt satanskemu nagonu, ki se je tako divje razpasel v naši gnili 'notranjosti
Ko smo enkrat ponoči hoteli izropati
krčmi*'k'ler smoSm° -S<> f.08.'*" v P^dmeftn Kremi kjei smo popivali in se pripravljali
n«. npcni napad. Prišli »so orožni ,, ns
zajel, Nekdo izmed naše Snižbe t ms je X
In potem se je vršila dolga razprava Počasi so ur,šli na dan vsi moji grehi!tudi
stari, na katere sem že popolnoma pozabil Vse sem priznal. Ne vem ali sem sc koal svojih dejanj ali ne, toda naveličan sen, bil vsega, čeprav še teko mlad. saj sem bil šele okoli trideset let star.
.In potem sem bil obsojen. Dobil m štiri leta ječe. Ko sem jo prestal, me j« za-neslo v to kraje ln zdaj sem tukaj.t
Menoej je sedel pri mizi in mirno strmel vanj Kakor prebujen iz zamlšljonostl, j« vprašal Pručko: »Ali si ubijal?c »Ne, ne, človeka še nisem ubil, hvali Uogu! Uboja nimam na vesti in to ml je' veliko tolažbo. Menda je to moja edina rešilna bilka, ki se je oprijemam, da bi se rešil m spet ne padel nazaj. A ne vem, ec lwl° moji sklepi trdni? Kako naj si pomagam, J« ne spet s krajo, nihče mi ne da dela nc jeliu' Spet je utihnil in se ozrl v .Janeza, ki J« zdaj molčal in strme skozi okno proti pokopališču Trenutno je pozabil na človek«, b je sedel zraven njega in na vse okoli sebe.
i *ir??v duh J'e s'>et »oletel na pokopali««
k Mileni, ki je sanjala pod zeleno rušo svoj
smrtni sen.
Pručka je menda ta molk napak tirne I Sc enkrat, se je ozrl v Menoejo. zakašljal i" se dvignil ter trpko dejal:
v »Menda sem ti dovolj povedal? Ti ni« pac. sam nečeš vreči skozi vrata in čakf»> da bom sam šel. Vem, res nisem vreden, <» sedim tukaj. Čudna je usoda, ki me jo vnd« a: -•- - • ■• (la molčim i ii f imaš menda M
i . i^.■ '	j"	»vi. uit;
semkaj. Sicer jo pa bolje, dn molčim i«
pripoved'"«*" - - ___.* i___r.
dovolj,«
Ulj.«
Mcncej se je vzdramil, pogledal Pri"*0 pomilovalno in zamahnii z roko: »Povej vse do konca!"	,
. »Do konca?« jo odjeknilo iz vagabitntis, ki se je spet spustil na stol tako trdo, da zaškripal. Nekam plašno je Prnčltn
Katoliška akcija drugod
KatoliSka akcij« vrši svoje delo — akcija
pomeni" isto li<vl ~ v podrobnoaH po rauiib"državah na razne načine. Cilj je po-vl.>(| isti. ki pa je določil papež l'ij XI., način in"?rcdstva pa so različna. O Katoliški akciji aa Francoskem je podal jasno sliko poletni občni zbor francoske narodne katoliške zve-ze v kateri so združena vsa druživa Katolike akcije. Pariški nad.škof kardinal Ver-(iid jc v cerkvenem govoru v baziliki presv. Krta Jezusovega poudaril, da so h Katoliški atriji poklicani vsi, ki so dobre volje. Predsednik francoske narodne katoliške zveze general Castelnau je podal poročilo o njenem delovanju v preteklem lelu. Naglasi i je kot eno najvažnejših nalog, ki jib morajo vršiti katoličani. obrambo katoliške šele. Francoskim verskim šolam preti velika nevarnost, ako pro-die v parlamentu zakon o edinstveni obvezni laiški — proticerkveni in protibožni — šoli, Krama.onstvo je glavni agitator za take šolo ler s tem izkazuje za smrtnega sovražnika katolicizma. Katoliška akcija mora upreti vse nik' proti temu glavnemu sovražniku. Šolsko fprašanje, tako je poudaril katoliški senator Saijit Maur, opominja katoličane na važnost politike. Ako jo liodo katoličani zanemarjali, Ih«1o iz volitev izšli poslanci, ki bodo delali prulicerkveiio šolske, kulturno in socialno politiko.
V Anglija se je izvršila reorganizacija Katoliške akcije. Angleški školje so pod vodstveni kardinala Bournea izdali pastirsko pi-miio. katerem pobijajo kriva mnenja, ki jih nasprotniki širijo o Katoliški akciji, češ, da ff pod njeno krinko skriva politika. V resnici ]>a je la akcija lnirotvoraega in duhovnega značaj«. Voditi i« morajo duhovniki, v največjem delu pa je odvisna od svetnjakov. Ka-
toliška akcija hoče vse dosedanje delo angleških katoličanov, ki je bilo razdeljeno, zediniti pod skupnim vodstvom ter posamezne akcije spraviti v sklad. Vršila l)o apostolsko delo s širjenjem krščanskega tiska, z dobrimi predavanji, zlasti polom radija; branila bc interese katoliške šole, pobijala razširjanje ue-moralnosti (nepoštenosti), Irudila se bo, da se bo katoliški glas slišal na javnih sestankih in političnih shodih.
V Italiji je treba zabeležiti sestanek treljerednikov sv. Frančiška, ki se je vršil v Modeiii. Navzoč je bil tudi gvastalski škof Zaffrani. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje razmerja 3. reda do Katoliške akcije. Ti dve apostolski društvi, tako se je poudarilo, se ne izključujeta, marveč se vzajemno podpirata. Katoliška akcija ,ie dela 3. reda odvečnega in nepotrebnega, ker ona nima njegovih duhovnih sredstev za notranje duhovno izpopolnjevanje. Tretji red ima za svojo svrho tudi zunanje apostolstvo kakor Katoliška akcija, Vendar pa treljeredniki ne sinejo reči, da jim 3. red daje vse ter da jim je Katoliška akcija nepotrebna. Iz 3. reda naj prihajajo dobro vzgojeni apostoli Katoliške akcije. Pomoč mora biti medsebojna. Tretjeredniki se ne smejo odtegniti delu v društvih Katoliške akcije, marveč morajo v njih sodelovati z istim navdušenjem ko v 3. redu. Gvastalski škof je v svoji pridigi v modetiski katedrali priiperjal 3. red in Katoliško akcijo dvema vojskam«, ki delujeta v vinogradu Gospodovem.
Žareča energija. Največji vir energije, ki ga poznamo, predstavlja sončuo žarenje. Pravzaprav še zdaj nc vemo, kolikšna je množina te moči, V splošnem bi v enem letu otajaln 35 metrov debelo ledno plast.
svojega sobesednlkn, zakašljal in si v zadregi pogladil s prsti svoje zmršone lase: v l)o končat Dobro, pa do konca, če ze mora biti! No, seveda, ce veš nekaj, moraš vedeti pač vse! Povem ti, čeprav bo to za mene slabo. Ko sem bil prost in so se zaprla r.a menoj vrata ječe, sem spet prav tisti trenutek začutil tisto divjo mržujo, ki sem jo vedno gojil do tebe in gospodarja. Iz mesta »*m bil takoj izgnan. Rad bi grizel okoli sebe kakor divja zver ln samo nn to sem mislil, kako se nad kom znosim, bilo mi je prav vseeno, če bi se takoj vrnil v ječo.
!n zvedel sem, da si srečen, da se ti dobro Kodi in da si se poročil z njo, z Mileno.« Pručka je povesil glavo: »Vse to me je peklo kakor najhujši ogenj, »d same zavisti sem zbledel, klel in stiskal Pesti, želel sem te Imeti pred seboj, rad bi te zdrobil na solnčni prnb.
/nova sem se pričel potepati. Zdaj je bilo ,e/-ie, zdaj sem bil policiji znan, vedeli so, da sem pravi nepridiprav, imeli so mojo "'ko, moji prstni odtisi so bili v policijskih
B :tih ,l..l________I • . Tt.l!.::- U : .mn nnfl
r,	1"'" siir tijein. ruuuija. uj ...v.
nit.ro prijela in spet bi prišel v ječo, če bi se količkaj šopiril in rogovilil.
vedel sem, da si ti nekje tukaj. V mestu »a k nisom smel Iti ti, pn sem jo mahnil sem. pel sem knr na dobro vero, meti potjo sem t, I?';" '» ljudje so mi doli. Menda so se me bali, kajti preveč prikupljiv pač nisem.
Milena
zvedel sem, da je te dni umrla gospa
in da ti ji?, zapustila ljubko deklico.
JC.	-----------
''; ;'daj sem se spomnil na poročila v h»mr*skil1, »stili, kjer se večkrat čita, da K, • "clneso staršem otroka bodisi iz ms-^TO«. navadno pa zato, da dobe visoko r»Kodmno. In tisti hip sem sklenil, da tudi
"ad toSoi «USim Pri tebi' samo' da se znosim
Mencej se je zganil, njegove oči so se ostro zapicile v Pručko, ki je nekam negotovo znižal glas in skoro tiho pripomnil kakor sam zase:
»Nekdaj sem tudi jaz ljubil, a manjkalo mi je moči In volje, pa pravega poštenja nisem poznal v življenju. Mnogo je bila kriva napačna vzgoja mojega očeta, ki je mojo mater spravil prezgodaj v grob s svojim hotljivini življenjem. Pri njem nisem nikoli videl nič dobrega, vdaja! se je raznim mamilom in bil je znan pohotnež, ki se je norčeval iz vsega plemenitega in idealnega.
In veš, koga sem ljubil t Mileno! Nihče ui tega nikoli zvedel. Rad sem jo imel, tako mlad sem bil, komaj oseranajstleten. Ljubil sem tisto milino in dobroto, tisto njeno nedolžno, nepokvarjeno dušo, saj sem vedel, da sem bil sam pokvarjen in zloben, zavedal sem se, da nisem bil vreden niti njenega pogleda. A tedaj bi se še lahko ves izpremenil in poboljšal, kajti še sem bil človek, ki po: zna lepoto in čar čiste in poštene duše, saj sem bil še na pol otrok in lahko bi me še kdo dvignil, nikogar ni bilo. Bil sem največ sam kriv, kajti gospodar bi bil morda nastopni drugače, pa sem mu kradel in ga goljufal, kjer sem ga le mogel.
In zvedel sem, da jo Milena umrla. Pre-kesno sem zvedel, že sem se bližal tej vnsi, ko je zvonilo na pokopališču, kjer so jo grobarji spuščali v grob.
Tn tedaj sem menda prvič v življenju jokal und svojim izgubljenim in žalostnim življenjem. Prvič sem čutil vso svojo bedo tako živo, kakor še nikoli ne. In prvič sem se zagabil samemu sebi zavoljo vsega slabega, kar sem zakrivil.
Vendar ni bilo niti to kesanjc pravo in resnično, kajti ti se mi nisi smilil. Vedel sem, da ti je krvavelo sree in ti še krvavi.
ne ves,
da jc vrtnica največja ljubljenka vrtnarjev. Danes jih imajo na svetu 4000 različnih vrst,
da so v angleški grofiji Lancashire nekoč splošno hodili v cokljah oa župana, do zadnje dekle, da; nes jih imajo samo še za vrtnarska dela in pri pranju,
da je v 75 največjih londonskih pošhiih uradih v enein samem mesecu odnešenih 1200 držal in 7S00 jeklenih peres,
da je v vasi Bucks lia Ang4eškein, ki šteje samo dve hiši in 12 prebivalcev, bila letos po 91 letih prvikrat poroka,
da je v Pragi nekdo iznašel napravo, ki se vdela v avtomobil na skritem mestu. Kakor hitro sede na avlo nepoklicana oseba, ki ga hoče ukrasti, prične avto cviliti,
da so I-ondončani veliki prijatelji mesa. Umsko leto na dan 18. decembra so ga pripeljali na trg nad 4000 ton, t. j. štiristo vagonov po deset ton, ali štiri milijone kilogramov;
da v Ameriki učijo vojake rekrute s pomočjo mikrofonov in zvočnikov,
da v sloveči kaznilnici Sing Sing v Ameriki dobivajo kaznjenci tudi sladoled in pomaranče,
da imajo na Angleškem 3000 izprašanih zračnih pilotov in 250 letališč,
da izdelujejo prašek ali puder, s katerim si »dame« polresajo obraze v nič manj kot v 50 različnih barvah,
da v ameriškem filmskem mestu Hollywood imajo vsega, samo pristnih visokih odlikovanjl ki jih rabijo za filmske prizore, nimajo. Zato ponujajo n. pr. za najvišje angleško odlikovanje tako zvani Viktorija križec 50 dolarjev onemu, ki ga posodi za entedensko uporabo.
da je bilo lansko leto v angleških rudnikih 47 smrtnih slučajev, povzročenih po neprevidnih rudarjih. ki so v rovih kadili, kar je najstrožje prepovedano,
da na Angleškem ženske kupijo vsak dan 5000 kosov takozvanega lipstika, s katerim si packajo ushiice,
da bodo na novem parniku Cunard linije, ki ga zdaj gradijo, vsak daii potrebovali 18.000 porcij raznih jedi,
da v londonskih bolnišnicah porabijo na leto okroglo 5 milijonov galonov mleka. GakJn je nekako štiri litre, torej okrog 20 milijonov litrov,
da metodistični duhovnik pri obredu poroke ženski ne izpregovori besede »pokorna«,
vedel sem, da se vse v tebi trga in da strmiš polblazen v strahotni obraz smrti, a nisem čutil za te in ni mi bilo dovolj, da te je usoda tako strašno kaznovala, hotel sem ti odnesti še otroka in te oropati tvojega edinega bogastva, ki ti je od nje ostalo.
Prišel sem v hišo in nemoteno sem dosegel prvo nadstropje, kjer sem našel tvoje dete. Nihče me dotlej ni videl. Nagnil sem se nad otrokom in se preplašen umaknil. Ta mali neznatni črviček jc tako podoben svoji materi, da sem se kar stresel in zbežal iz sobe. kajti misei na Mileno mi je hipoma spodbila moj naklep. Šele zdaj sem se spomnil, kaj bi s tem prestopkom napravil njenemu otroku, ki je nedolžen. In potem sem se zazdel samemu sebi gnusni gob a vet, ki sovraži ljudi zato, ker so zdravi, čeprav niso krivi njegove bolezni.
Stekel sem po stopnicah in nič nisem pazil, da bi me kdo ne videl. V veži sem srečal hlapca, ki me je nahrnlil in vrgel čez prag. Potem se je zaletel vame pes, nakar si ti prišel in ga odpodil ter me povabil semkaj, kjer sem pred četrt ure stal sam, pripravljen na otrokov rop.«
Pručka vzdilme in se zazre v Menceja, ki nič ue govori.
»Zdaj je menda mera polna? Dovolj je kajne in laliko grem. Tegu ti nisem nameraval povedati, upal sem, da se. me usmiliš in mi malo pomoreš za prvo silo. Pa naj mi bo to m skromno pokoro! Odpusti m j! Veruj mi, da mi je zdaj žal! Vem, da so najina pola ne bodo več križala. Sovraštvo je izplahnelo, ko si me sprejel triko toplo in prijateljsko, vesel sem, dn imam šo nekSj dobrega v sebi. Čeprav jo tisto čuvstvo slabotno.«
(Dalje aledl)
Stran 464
»DOMOUUB«, dna 12. septembra 1834.
Štev. 87.
RDEČA NEVARNOST
(Nadaljevanje.)
Izjavil Je, da so možni v tem okviru najrazličnejši kompromisi na vse strani. Nep je naše! industrijo v že opisanem obupnem stanju. Le nekaj male industrije je bilo še v zasebni upravi in ta je edina kolikortoliko obratovala, večina, zlasti težke, je bila v nesposobni državni upravi, kjer je nevzdržno propadala, a precejšen del je bil le socijaliziran in prepuščen v upravo krajevnim oblastem. Zlasti ta je bila pa v popolnem razsulu in je večina tovaren sploh stala. V njej je bila še konec 1. 1921. ohranjena ineada v blagu, ki je pa delavci tudi niso dobivali redno in v zadostni množini, zato so v masah zapuščali tovarne. Spomladi I. 1921. je manjkalo v vseh ruskih tovarnah skoro 1,300.000 delavcev.
Da preseka te nevzdržne razmere, je dala vlada po uvedbi Nepa večino male in srednje industrije »noslavno v zasebni zakup, v svoji upravi je pa obdržala le še največja podjetja, a še njih upravo je popolnoma preuredila. Izvedena je bila dalekosežna decentralizacija. Meseca avgusta leta 1921. so bili preurejeni trusti in vanje zajete vse državne tovarne. Na čelo trustov so bili postavljeni zasebni podjetniki in strokovnjaki z obširnimi pooblastili. Od vrhovnega gospodarskega sveta so bili odvisni le glede prodaje proizvodov, od finančnega komisarijata pa glede financiranja, sicer so bili pa popolnoma samostojni in naj bi se vodili zgolj po zasebno kapitalističnih načelih rentabilnosti. Tako so v tej industriji s komunizmom kratko malo pomedli in uvedli tako zvani »državni kapital i z e m«, ki naj bi obnovil uničeno gospodarstvo.
Mnogo so se trudili za to, da bi pridobili tudi inozemski kapital za nove investicije v Rusiji. Lenin se je od nekdaj navduševal zlasti za elektrifikacijo in bili so pripravljeni izdati inozemcem daleko-sežne koncesije, da bi jo izvedli. Popolnoma so bile namreč propadle še obstoječe ruske elektrarne, katerih proizvodnja je I. 1920. in 1921. znašala le 3% predvojne ruske električne sile. Toda boljševiki so uživali premalo zaupanja v inozemstvu, da bi pridobili njegov kapital, zato je ostal ves njihov trud za enkrat še brezuspešen.
Ni jim tedaj preostajalo drugega, kot postaviti se na lastne noge. Pospešili so zgoraj navedeno organizacijo industrije tako, da je bilo že v začetku 1. 1923. registriranih pri vrhovnem gospodarskem svetu 430 trustov z 1 milijonom delavcev v 4144 podjetjih. Da bi prinesli v gospodarsko proizvodnjo zopet red, so zajeli v truste le ona podjetja, ki so se jih upali postaviti zopet na noge, druga so pa oddali v zasebni zakup ali jih pa kratkomalo zaprli. V posamezne truste so združili vsa podjetja, katerih proizvodnja je bila v medsebojni zvezi ali se je pa dopolnjevala. Da bi jih povezali v še večje gospodarske enote in dosegli s tem uspešnejšo proizvodnjo, so najvažnejše truste združili v sindikate. V začetku 1. 1923. je bilo tako v 18 sindikatih 176 trustov s 1791 tovarnami in nad pol milijona delavci. Tako so se iz dotedanje obupne zmede porajali polagoma začetki tako zvanega »načrtnega gospodarstva«, kar je navdajalo boljševike z velikim pogumom in upi. Res je, da ta organizacija ni bila popolnoma brezuspešna in proizvodnja v najvažnejših sin-dikaliziranih podjetjih (premog, nafta, rude ter kovinska, tekstilna, električna, kemična in usnjarska industrija) je n. pr. n a r a š č a 1 a takole:
Leto
1913
1920
1921
1922
Proizvod v milijonih zlatih rubljev
2554
288
407 501
V % predvojne produkcije
10%
16%
8'
Toda ti skromni uspehi so pokazali, da se tudi nova organizacija ni obnesla tako, kakor so pričakovali. Premogovniki so dajali le neznatno količino premoga in še tega skoro uničeni promet nI mogel prevoziti, zato »o ostajala podjetja po cele tedne in mesece brez pogonskih sredstev. Za silo je delala le t e k s t i 1 n a industrija, dočim sta se pa nahajali kovinska in električna v pravi katastrofi, a tudi velikemu delu druge se ni godilo dosti bolje. To etanje je še poslabšalo pomanjkanje obratnega kapitala. Tovarne so morale prodajati daleč pod svojo lastno proizvajalno ceno, a zato niao mogle nakupovati novih sirovin. Teh je tudi silno primanjkovalo in 1. 1922. je n. pr. tekstilna industrija podelala 21.000 ton volne, na novo jo pa dobavila le 11.000 ton. Trusti so potrebovali silnih kapita-lov od države, a ta jih ni imela, temveč so morali v obliki davkov še njej odrajtovati 17.5% svoje proizvodnje. Glede na to so izbruhnili kmalu tudi spori med trusti in finančnim k o m i s a r i j a t o m. Vse je zabavljalo in sovjeti so skušali napake popravljati, toda padali so v še večje. Osebno vodstvo podjetij in trustov se je umikalo vnovič okornemu ter nesposobnemu b i -r o k r a t i z m u. Vezi trustov so dušile še tista podjetja, ki bi sicer uspevala. Ce je namreč kako podjetje slučajno dobro delalo, so ga kmalu izsesala druga v trustu ter tako ubijala vsako dobro voljo teh, ogromna večina vseh je pa čutila truste le kot škodljivo breme ter jim je zato povsod škodoželjno nagajala. Tako se tudi ta nova organizacija birokratičnih trustov in sindikatov ni obnesla. Proizvodnja se je sicer nekoliko povečevala, a nobenega upanja ni bilo, da bi dosegla kolikor toliko zadovoljivo stopnjo.
Prav nič se pa ni izboljšalo kroženje blaga. Na eni strani je bila državna trgovska organizacija nesposobna vršiti pravočasno izmenjavo blaga (k temu je mnogo pripomoglo tudi obupno stanje prometa), na drugi strani so pa ogromni proizvajalni stroški industrije ter razvrednotenja rublja ceno industrijskih izdelkov tako dvignili, da so bili povprečnemu državljanu nedosegljivi. Kriza je vnovič naraščala, grozil je nov polom in 1. 1923. so bili boljševiki zopet prisileni izvesti dalekosežne pre-osnove. Na X. strankarskem kongresu so sprejeli celo vrsto n o v i h smernic, ki so jih skušali potem tudi izvesti. Najvažnejše so bile:
1.	zrahljati premočno povezanost podjetij v truste in sindikate ter oddati čimveč nadaljnjih nerentabilnih podjetij v zasebni zakup;
2.	poživiti tržni promet blaga, zlasti potom konsum-nih zadrug;
3.	čim bolj zbližati mestno industrijo s kmetiškini trgom;
4.	dovoliti sindikatom, da tndi sami vrše veleprodajo svojih izdelkov.
Toda tudi te odredbe niso ničesar zalegle. Proizvajalni stroški so vedno bolj nadkriljevali vrednost proizvodov, s čemur je izgubljala industrija sploh ves z m i s e 1, ker jc po preprostih trgovskih računih požirala najprej svoje izdelke, nato pa še samo sebe. S tem so seveda silno naraščale cene, ki jih nista zmogla ne kmet in ne delavec. Dočim je plačal n. pr. kmet 1. 1914. za en plug 100 kg pšenice (6 rubljev), je moral dati 1. 1923. zanj 393 kg pšenice (10.8 rublja). Živo življenje je na vsak korak dokazovalo, da vise vsa gospodarska modrovanja marksističnih evangelistov v zraku, ker se razvijajo čisto drugače, nego so si ga oni zamišljali. Tako je bila tudi posledica socializacije ruske industrije ta, da je moral kmet začeti vnovič doma izdelovati tiste potrebščine, ki bi mu jih morala za nizko ceno dobavljati industrija.
V
I „DOMOLJUBUV*
RAZNO
Ameriški gospodarski av«t je silno vznemirjen radi splošne stavke blagovnega delavstva. Baje se delavci oborožujejo , puškami in strojnicami in nameravajo s silo osvojiti tvornice. Pa tudi lastniki fabrik so začeli organizirati posebne obrambne čete.
Velika stavka v Ameriki ni popolna in stavk« 1« del stanovsko združenega delavstva. V veli-kera številu pa se pri. javljajo na delo brezpo-selal. Zaradi tega j« pri-šlo med njimi in stavku-jočimi že do krvavih spo. psdcv.
Bivši dunajski župM S«itz, ki so ga izpustili ii zapora, da se zdravi v zasebni bolnišnici, je zaprosil vlado, da jfa zopet zapre, ker ne more več plačevati stroškov za zdravljenje. Rdeči vodilni »odrugi so pri begu iz Avstriie pustili preostalim premalo denarnih sredstev.
Dunajski podžupan dr. Wlntcr je objavil na avstrijsko vlado odprto pismo, v katerem ostro zahteva, da se vlada sporazume z delavstvom, zlasti 3 starimi socialno demokratičnimi voditelji
Delavski nemiri v Italiji. V Milanu ie prišlo med delavstvom, ki ie hotelo ugovarjati znižanju plač, in policijo ter orož-ništvorn do krvavih spopadov. Policija ie streljala na delavce ter je bilo več delavcev ubitih, mnogo pa ranjenih. Tudi iz drugih italijanskih mest poročajo o podrobnih nemirih.
Čadne reči. Narodne socialiste obešajo in zapiralo tudi v Avstriji zaradi zadnjega upora in umora kanclerja dr. Doll-fussa. Nemec v rajhu mora biti narodni socialist, če ni, ga zapro. Nemcc v Avstriji ne sme biti narodni socialist, sirjr ie zaprt. Težko je Nemcem. Diktature so res čudne in različne, pa vendar druga drugi podobne in silno krhke in kratkotrajne.
Pol milijona ovc bodo zaklali, Iz republike Čile poročajo ameriški listi, da se kmetje pripravljajo na to, da pokoljejo velik del svojih čred samo zalo, <la vzdržijo cene svojim ovcam, Po konferenci v Ot-tawi je Anglija pričela kupovati volno predvsem iz svojih kolonij in domi-njonov, lo je iz Kanade, Južne Afrike in Avstralije. Tako je Južna Amerika izgubila svojega glavnega kupca. V Braziliji so si pomagali do visokih ces kave s lem, da so kavo zažgali, aH pometali v morje. Prav tako so Američani z istim namenom pričeli sežigati bombaž. Zdaj naj bi torej še ovce postale žrtve človeških zablod. Milijoni delovnega ljudstva pa trpe glad!
B-ski:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje) 4.
Ognjeni krst.
Kmalu popoldne dne 26. avgusta 1914 je prišlo povelje, da odrinemo na bojno polje. Odpeljali ca smo se z Ivovskega kolodvora Sele ob 3. Za pravilna imena železniških postaj nc jamčim, vendar bo najbrže točno, da smo se ustavili najprej pri Vinikih. Tu nas je iz zraka pozdravil, hvalu Bogu, earoo z Topotanjem, aeroplan. Tesno sam je bilo mi srcu. Zlasti sta «e mi zdela potrta tovariša Skala in Jaklič, ki sc mu še nad vse ljube »fajfice« ci ljubilo več držati v ustih. Praviio, da je kadilec pri kraju, če se mu tobak upre. Tudi naš France je tedaj pač bolj mislil na smrt in mu gotovo že ua misel ni prišlo, da bo pozneje enkrat kot delni vojni invalid in glavni založnik »dišeče travice« za Radovljico in okolico, še vedno imel opravka s tobakom in tobakarji, pa tudi s svojo ljubljeno ilajlico«.
Naš vlak je brzel dalje po neznani nam zemlji. Ob gričih, bližnjih in daljnih, korakajo razne vrete avstrijske armade, da zavzamejo določena merta. Ob cesti ženejo avstrijski vojaki nokaj ujetih Rusov kot mesar vole s sejma. Neusmiljeno pada bič po ubogi ruski pari, ki milo, » zaman prosi usmiljenja. Najbrže so ujetnike pred našimi očmi tspli tudi zato, da nas zastrašijo z »ujetniikimi dobrotami«.
Ko se je zmračilo, smo izstopili na postaji tižikov. Puške smo napolnili s patroni in nasadili bajcoete. Odločili so, da ima cela I. »marškorapa-raja. stražno službo. Tornistra mi je kaj kmalu ožulila ramo, zato je bil večurni »marš« tistega večera vsaj zame pravi križev pot. In ie to bi rad povedal: Že prej na postaji pri basanju puške so tovariši okrog mene opazili, da sem v vojaških samevali neznansko neroden. Neprestano so se umikali in sc očividno bali, da bo kdo izmed njih že ob srečanju oziroma korakanju z menoj postal invalid ali pa morda celo dušo izdihnil. Mnogo bridkih sem ridi tega preslišal tisti večer zlasti od nekega Belokrasjca, ki je bil po svojem res hudobnemu jeziku gotovo zelo daleč od globoke srčne kulture, ki je lastna dobrim belim rojakom
N« nočnem pohodu smo srečavali begunce, ranjence, trenske vozove, pa tudi našo artiljerijo, ki je zavzemala določena mesta. Okrog ti ponoči smo se ustavili na nekem gričku, menda blizu vasi Kulikov in polegli. Ne vem, če je kdo ?.atisnil oči, zakaj nismo bili brez skrbi in zelo je bilo hladno. Okrog 4 zjutraj smo dobili vsak nekoliko tople lave in nato odkorakali dalje.
Pri II. »švarmu« 1. »kompanije« je bilo od 12 mož kar 5 učiteljev. In sicer sledeči: Jaklič, Skala Sadar, Kovač In moja malenkost.
Najprej smo se pomikali nekoliko navkreber, pustili za seboj par izpraznjenih hiš, zalo pa ssno hiteli po dolini dalje in dalje, bliže in bliže grmenju topov. Popoldne se nam je zdelo, da smo ie kar priče artilerijskega dvoboja. Ustavili smo sc ob vznožju manjšega griča z namenom, da po-vžijemo skromno, vendar vsaj toplo južino. Pa jlejl Nenadoma zaropoče v zraku aeroplan, obkroži Mš položaj in zopet izgine. Tedaj je prišel ukaz, naj nemudoma zapustimo vznožje in se umaknemo v smrekov gozd na vrh kakih 70 m visokega hribčka. Kotli z južino so ostali spodaj.
Kmalu sc je pokazalo, kako prav smo storili, da 6mo se umaknili. Ni trajalo dolgo, ko so Rusi, gotovo opozorjeni po aeroplanu, neusmiljeno zaželi sipati iz topov ogenj in žveplo prav tja, kjer Mtto se bili kake pol ure prej umaknili. Rusi so teren v Galiciji mnogo bolje poznali, kakor naši poveljniki, tudi aktivni. Ta velika napaka se je «a«ti začetkom vojne ne enkrat kruto maščevala nad avstrijsko armado,
Ko se je nekoliko zmračilo, sta po dva in dva Moža za več skupaj šla v dolino po menažo. To, "e preveč prijetno pa tudi ne varno pot sem moral napraviti ludi. jaz in sicer skupaj s tovarlSem Antonom Skalo. Srečno sva se vrnila, čeprav so udarjali topovski streli daleč in blizu naju v zem-■J". Tam v dolini so zagorel« hiše. Užgale so jih "•»ke granate, da nam že bcrlj oteže stališče in pokažejo grozoto prvega večera na bojišču.
Sedli smo okrog visoke, goste smreke in z začudenimi očmi smo gledali vse to. In v tem razpoloženju smo zauživati skromno kosilce, ki nam
je bilo obenem večerja. »Ersacrezervist« Krber mi j« ta večer omenil, da je med grmenjem topov dopolnil ravno 33 let. Leta Kristusove smrtil Kako bujno deluje ob tej številki človeška domišljijal
Že prvi večer ni bil brez žrtev: v bližnjem gozdu je — kakor seni pozneje zvedel — obležal mrtev major Hrašovec, poveljnik prvega »marš-bataljona«. Nisern bil priča njegove smrti, niti ga nisem videl ne prei ne pozneje, razen pri oficirskem obedu v kolodvorski restavraciji v Budimpešti, ko sem si šel kupit časopis.
Deloma med drevesi, deloma po planem smo tisti večer v vrstj drug za drugim šli dalje po kozjih stezicah. Naenkrat sc spotaknem ob korenino in si pošteno izvijam nogo. Nadporočnik ine potrošta: »Šli bomo počasi dalje.« Jaz sem pa le trpel in še precej.-
Ponoči so nas začeli razvrščati ob obronkih nekega gričevja. Moja I. »marškonipanija« .se je skoro neslišno pomikala mimo vodnjaka. Žeja je bila huda in mnogi so pili. Bil sem pri zadnjih. Leže srkam vodo. Niti cele minute ne zamudim in že se moj oddelek toliko oddalji, da ne vem za njim.
Nekaj sto metrov pred nami so bili v okopih Rusi. Tudi ponoči je zelo pogosto' švignila krogla od okopov do okopov v obeh smereh. Celo strojna puška, ki je v mirnem času nikdar nisem videl, ni-ti slišal, še manj pa kaj več spoznal to nevarno orožje, je tisti večer napravila nekaj »poskusov«, pa menda bolj za 6trah in zmedo kot za res. Pa bodi tako ali tako, res je, da kdor se na bojišču ni bil zakopal v zemljo, je bil tudi ponoči v večni nevarnosti, da bo ranj?n ali celo ubit. V bližini je bilo mnogo vojaštva v okopih, neredki so pa strelske jarke šele kopali. Jaz pa' sem se zgubil, Nekje se moram javiti, t e?:? si mislil. Stopim k bližnjemu jarku in žc zavpijejo v nemščini: »Stoj, kdo tu?« Ko sem vso zadevo pojasnil, mi reče navzoči poročnik, naj ostanem do jutra pri njegovi četi. Bili so sami avstrijski Nemci. Odločil je mene in še dva druga, naj gremo kakih dvajset korakov pred strelske jarke, ležemo na tla z napetimi puškami in pazimo, če kaj pride. Rečeno, storjeno. Komaj položimo svoja telesa na določeno mesto, začno od desne strani močno streljati proti nam. Prav mimo glave 60 brenčale krogle. Poročnik začne vpiti: »Naše čete, naše čete!« Streljanje poneha. Pozneje sem zvedel, da j« na dotičnem desnem obronku zavzela prostor II'. »kompanija« našega »maršbataljona«. Mislil« je, da strelja na Ruse, pa je na nas. Poročnik je seveda vse tri poklical v strelski jarek, ker je bilo naše življenje pri takih razmerah res nekoliko prelahkomišljeno tvegano.
Zdaj so pa pričele druge težave, Vzlic odredbi poročnika, me nihče ni hotel sprejeti v izkopani jarek, zato sem šel ob okopih dalje, da poiščem svoje tovariše, V prvih jutranjih urah, ko se še ni danilo, pridem do strelskega jarka spodnještajer-skih Nemcev, ki jih je vodil neki kadet. Ko se mu javim, dovoli, da vstopim v jarek. Odložim puško in tomistro in se spustim med nje. Takih zajcev še nisem videl! Sam jok in stok! »Kaj bo jutri, kaj bo jutri,« drugega nisi čul. Mene so gledali zelo po strani in so me porivali v jarku semtertja, Povsod sem jim bil na poti. Prosil sem jih, naj po-trpijo in jim zabičava!, da sera zunaj jarka v nevarnosti za življenje. Nič ni pomagalo. Ker me niso mogli drugače iztisniti iz svoje sredine, so mi začeli nalaišč s petami stopati na noge, da sem slednjič precej slabe volje in poln obupa zapustil jarek in legel zunaj njega, pa naj pride, kar hoče.
Ko se nekoliko zdani, vzamem puško in tor-nistro in hajdi ob strelskih jarkih dalje. Še danes se čudim, da sem šel. Pa kaj sem holel drugega!
Kmalu zagledam dva aktivna fanta 17. peš-polka. Prosim ju, naj me sprejmeta k sebi v zavetje, kar sta rada storila. Z združenimi močmi smo dopolnili in uredili strelski jarek, kolikor smo pač mogli.
Dne 30. avgusta 1914 nekako ob 6 zjutraj se ie začel artiljerijski dvoboj. Ruski topovi so ostro napadali, tudi avstrijski so pridno odgovarjali, vse preko naših glav. Dvoboj je trajal ves dan in ne vem s kakšnim uspehom. Čez dan je parkrat nad nami brenčal aeroplan, za katerega menda ni nihče vedel, od katere strani je priplaval. Proti večeru je nastal mir. Zraven mene se je stisnil v jarek 5e neki kadet. Pogovarjali smo se iti dremali, zakaj Spati se ni dalo. »Komanda« je za nas slabo skrbela. Tudi zvečer se ni nihče spomnil aH pa nihče upal, da bi nam prinesel v jarek vsaj skodelico kake tople jedi. Zelo nas je mučila žeja, a vode nikjer.	_ (Dalje prih.)
Ne bo treba povečati žitnicc tistemu, ki pregosto seje
mož in žena sla zadovoljna, ker bta si nakupi a vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu — Štermecki, kateri Vora brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradlo, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, lslota, poplipa, kretona, tiskovine in drugega ininufaktnreega blaga.
mm-m
t<MMA-fl<MK Celje it. 1®
Veliki ilustrirani cenik in vzorci zastonj!
NAZNANILA
u Ijsoljencem-teletnikom iz Holandije, Belgija in Nemčije! Direkcija državnih želeanic je sporo čila, da je odobrena 50% znižana voznica za izletnike iz Holandije, Belgije in Nemčije. Ker so ti izletniki plačali ob prihodu na jugoslovanskih železnicah celo v ozn i no, bodo ob povratku dobili brezplačne vozovnice. Te vezovsnice bo izstavila direkcija državnih železnic ter potrebuje sato točne naslove ornih izletnikov, ki se bodo vračali dn« 17. septembra nazaj v navedene dežele. Vsi pri-uadeiti izletniki naij sporoče svoje ime, bivališče is železniško postajo, kjer bodo vstopili, takoj, najkasneje pa do 19. t. ni. zjutraj, ustno ali pismen« izseljenskemu nadzorniku z Ljubljani.
n Kmečka dekleta, ki ae žele izpopolniti v kuhanju, v serviranju, gospodinjstvu, šivanj« in prikrojevanju in v drugih zanje koristnih pred metih, naj se priglasijo do 1. okt. t. 1. za trume-sečni gospodinjski tečaj — na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Šiški pri Ljubljani. Tečaj bo trajal od 2. okt. do 15. dec. 1994. Vpisnina ia ve« teča.i 120 Din; notranje plačajo za vso oslm-bo flOO Din mesečno; zunanje to ljubljanske okolice na d en 8.50 Din. Pojasnila se dobe na imenovani šoli. (Drugi te vrste tečaj se prične 2. jati. 1935.)
Predpotopni slon v južni Italiji. Pri južno-italijanskem krajti P-ignataru so odkrili v swul>-njeni času čeljust predpotopne pošasti. Pripadala je neki vrsti slona In meri 70 cm v dolžino in 50 c in v širino, telita pa dvojni stot. Okli sta rahlo ukrivljeni in merijo 2.75 m v doižino. Že leta 1026 so našli v istepi ozemlju ostank® neke druge starodavne živali.
Dogodek, Mesece in mesece se je Tristan Bernard mučil, da bi odgnal kokoš), ki So e? sosedovega dvorišča prihajale nn njegov" vrt ip mu izpodkopavale najlepše rožf. V«0 prošnjj, vse zamere niso aič zalegle. Nekega dne jja je kupil nekoliko krasnih jajc in hh ražSMivjf PP svojem vrtu na vidna mesta takoj potenji ito kokoši odjadrale iz njegovega vria. Nikoli vt».
ni bil« nobene kokoši
Stran 456
»DOMUlJUBr, dn? 12. septembra iflM
&tev. 37
Navaden avta kot kusiini stroj, Francoz Liri mi Chavaz i? l-iaint-Maurica je vzel glavne dele na^adiiegB kosilnega stroju, jih spretno spojil s svojim starim avtomobilom, katerega uuliku služi hkrati /a oranje iu 'o pogon kose. Plavijo. da se je ta kosilni stroj prav dobro oduie-se' iti nič več ne stane kakor košnja r. konjem. Tako je torej Francu? odprl možnost porabe starega avtomobila, ki za na cesto ie ni več morda uporaben.
Zahtevajte povsod prvovrstno
pšeraf£iio moko
znamke »ITNION« Stari Sivac komisijska zalog«.
Ljubljana. Janežičeva 13. — Zahtevajte ponudbe.
Najdebelejša toča. Najstarejša vest o strahotni toči je iz leta 1W>, a glasi se tako: >Ko smo bili oddaljeni dan hoda od francoskega mesta l.ionn. smo zaslišali ponoči ob papolno-ma jasnem nebu tako grmenje, da smo mislili, da se bliža sodnji dan. Nenadno se je usula toča. 7,rna so bila kakor limone. Kos lodu. ki je priietel z neba, je odtrgal vejo, pori katero smo stali. Toča je ubila to noč mnogo jiastir jev ... Silovita toča je padala tudi S. julija <Wf> v Tu-rinu. Največje zrno je tehtalo h25 gramov, v premeru je vnašalo 11 cm.
Moli Offla^r&ilc Vsa les rtrehaa vrstiea ati prostor vel«! enkrat Din S. Naročniki ..Domoljub«" pleCajo samo polnvieo »ko kupnjeio kmetijske j>o trebščine aH prodajajo svoje pridelke ali IšSejo nosi'" ozirom« obrtniki pomočniku* ali vaienrev in narobe	
TrpuM M 6 stanovanjsko sobo vzamem v najem V postov pridem kraji v goreniskem notieieljn. kjer še ni sliine trgovine- ali ne prehude konkui ence.10'adevne ponudbe 7, natančnim opisom krajevnih razmer in lege nai se po-š.jejo na oglasni oddelek Domoljuba ood »Novo leto. št 10 350	Inpvsi Mtepiifef išče zavarova niča proti nroviziji in mesečni plači. — Ponudbe na unravo lista noil složekc št. 10010.
	gtrturas V9°b v»t: rSflTElM jopi(.e_ ,,„. loverje šale. čepice, nog«v:ce itd., najsolki-sif.je in jKiceni fiJetiin« industrij« Oilka Zajec,. firoblje—Dnrniale.
Fsiestfi aipRsfej gospodi! rsko pos! opje. vinograd, gozd, polje, pašniki okrog t> ha Ciena 12 5C0Din V« ure od banov, nesle Blaž Kancilja, K*i 25 p. Do-brnije-3'rehnje	|jnrf;ffi(iV-za roiijiian MBHnfl <kan«r dobra oblačil«. A freske r. Sv. Petra cest« 14
	Vzifei zsiisM brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deže i 1 Dopise i. znamko 7.» odgovor nasloviti n«-. Persson Ljubljana, poštni predal 307.
Sžsnkti v bo'l);" ku avsnav hinjn sprejmem. Pepcs Erjavec. Viimarje 40. Št. Vid nad Ljubljano	
tečbi »ilB~ Naslov v upravi Domoljuba pori St, 10.253.	gib pin.-gavski piani-s'™» nec, licencovan, naprodaj. Meglif .lože, Lom štev. 12, p. Tržit.
Mimisiii mi 1. vrtom '/«ure od postaje Domžale iiajiro-daj proti golovini. Osna Din 21.000- - . Naslov v upravi »Domoljub«* pod St. i 0.533.	mmw mlftricniče r,o n« razpolago v Rokodelskem domu. Komensfcoga nI. št. 12, v LjliMjurn.
	Sflnlnt >>sn,s čebele BUPSOI bre, aaiovja in meda. Iz panjev preselim čebele sam — Franc Markelj čebelar, Vrhnika.
rrsoB« ti)ni(,0 Jože{ Zaje, Zg. Zadobrova p. Dev. Mar. v Polju.	
, vseh plemen, najboljših vrel imam . 1 naprodaj. Z oddajo pričnsm wi8ot-kom oktobrn. Alojzij Podobnikar. drevesnffsr Bobrova pri Ljubljani.
Franjo Neubauer:
Iz ljubezni
Dve ste ženi slabo spali,
prebudili se ir sanj. Kregati ste se začeli, ker zleteli dve čebeli rjuiraj v napačen ste panj.
Stali ste pred čebelnjakom in kričali na ves gina.. Ena bila je hripava. druga, v lice je krvava, v roki šop stiskala las.
Kar čebel, srditih, besnih v vsako se zažene roj. Tolkle ste okrog i rokam«
divji ni prenehal boj.
&eie. ko od pikov bile vse zatekle so oči. da se videli več niste,
iz ljubezni ae je čiste tok ustavil besedi.
In obupno zajokali ste nasprotnici tacaš. Obljubavali ste sveto, da z ljubeznijo si vneto več ne skočite v obraz.
Sosed, ki je vse to giedat, muzal se je in smejal. Potlej, — zopet iz ljubezni —, slopil je med ženi .jezni, vsaki kos satovja dat.
Dn čebelic je ljultezen ves zanetila prepir. Zdaj pa sladko je satov i
src ustavilo valovje in vrnilo dragi mir!
Kaj še! — Konec ni resničen Grdo jo je skupil mož! Ni satii nobena vzela! Vpiti vsaka je začela: »Ti se norčeval ne boš k
Slogo ženi ste sklenili, zapodili se v moža, in suvAli ga in bili, brke sle mu populili! •-Zdaj se ta povest konča!
Ftge, laške in kriško brinje
dobite najceneje pri SEVER & KONP. MuMISlM
štibernrk (v Ljubljani na policiji); -Gospodje, ali so mogoče našli steklenico žganja, kaiero som pozabil v tram«ajn ?«
Policijski komisar: -Ste.kleniee ne. pač »B smo radi pijanosti zaprli onega. Vi jc steklenico nascl.i
Podpisana preklicnjem žaljive besede. . katere sem izrekla o g. Andrejo Pater-nostru, in ne mu zahvaljujem, rta je odstopi! od tožbe Zajelše. dne 11. sept. 1034.	Greti Skofic
kapiar: »Tako, in imaš puško, Scdai mi no-vej. kako jo boš uporabljala
Rcfkrnl; »Povejte mi,' gospod ka,plar. ali je res, kar so mi povedali starejši vojaki. <U čim bolj trrto pritisnem na petelina. ir.m <JaljP hn neslo kroglo?«	'
Ribji dež Prečudno. a vendar je r„. . da kdaj padajo ribe kakor dež <.biako"11»°" to ui n itak čudež Znanstveno jt dokazana '« J(. v letu MH) padal 71 krat rit,j, det ««!', ga 27 kral na Evropo. Vrv, zapisek o ril,i dežju čitatt«.. v letu )555. e napisa' ta : 'e» škof iz Uptsale. In piše, de niso jiadale u obl ko« samo ribe. iimrve* tudi iabe, miši, (:n. kamenje. Zadnji ribji dež je padal let, JJ v North Carohni * Severni Ameriki t yjjj. Atlantskega oceana. Vo strašnen, dežju so a»«i po mlakah mnogo rib, od kaieriii ^ nekatn še živele. Ribji dež povzročajo tuln vikarji, ki dvigajo iz tuurja ribe, pa jih z dežjem jpajj,. jo ua zemljo.
Itet@ im tiiiSlS^
Hrm Xl.k(M -	Emtmsk* |», %
Sto tatvin vsak dan. Tekom enajstih ecm. cev	let« »e je » ameriški CiiieKgi p^
lilo TV175 tal-m avtomobilov, kai j«>ijieiit d« M- vsak dan ukradenih pribil /.no sil aviijaa. bi lov. (W teb pa jih je policija dobila ninj, po večini seieoe op len jenih,	Na t- j«!
čili je ostak* v rokah latov Troti e vioankihr; prejšnje letu v istem či su je itiln zadaje šg! znatno večje., namreč skoraj "ikki
vilo
&|MMtg Ker «e je moj atn s feolew ni .KtHssrtt-®Pffi"SIB« w širijo sovnriise preti cestarju, k n je bil prva postat Kcenir: na ijube izjavlja® h sem dobila pri r, eni ven denar, kar ta je seM na pošto	Marije (Unsv. Pokkvi - Podati
Tulipan. 1 tihpau so prinesli v E«ropo Tet. ki. V Ameriko je prišla tu evetliea zuaiuo isv lieje. Prvi <-v« je opazil sloveči Konrad Beran 1. i*<y> na vrtu liekep« uujrebiirškep iBes'"»6«. Nekaj desetletij kasneje je bil ta iep, cvri h razširjen i»o <wtali Evrt^ii. poseiiuo n« Ni». zemskem. Kvdi naglega širjenja ir velik* km je nastala v !". stoletju »a Nizozemskera ceis katastrofa: radi konkurence je bilo nničfnk mnogo trpovfikih hiš je pa še dam* Nizok«-
znana kol dež«ja cvetja, jioselim tnhpu«.
"" Pmm uttht za ifvčno bolmi
Tako nenadno isjpremenibo v prav za prav kratkem času - že
v raelc^j fedLnllt
povzroči samo naše preizkušeno
redilno eredstvo. toiM« in pc^iiim prasto pošljemo vsem, ki se obrnejo rte nas, obširno impravo o te®
redilnem aredstra. število onili, ki so pocluSalš naše nasvete in m na ta način reši11 svoje bolezni, je izredno veliko.
Pišite «c danes nn spodaj navedeni naslov;
Poštoo zbiralno mesto;
Erssi	iWiii S. S.,
Michselklrefcpiate »8. Abt. 124.
Ir.-liinti-Ii: D». Gregorij Pečjak
V
Urednik-. Jo?« KoSčei
Za Jw<Sos!ovttusko tiskarno-. Karel M