»OBLJUBLJAM. . .*/ GOG: S.A	M O	T	A ,/ EDI:
ZADNJE KAPLJE (Slika). /	ATA: N ,A PREJ?/
VAJENCI PIŠEJO ./V 35 S.	T	N I	K	(Vrhovni stan
Naše enote.)/ O PAZ O VAS J A .	/	PO	£	L O V A p J E
KRDEL A./ ZA BORCE BISTRE GLAV E ... / NA PLATNICAH: UREDNIK IMA BJ S'Ej) O. Z A.'"
•	SMEH..	DHOB	I Z’./	'M,
MLADI
GLASILO ZVEZE
BORCEV in STRAŽARK
MLADI P L A |E N IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU-, LIST UREJUJE EDI STOK, IZDAJATELJ: JOŽE SIAK /ZA VRHOV* NI STAN ZVEZE SORČEV IN §THAZARK/. UREDNIŠTVO IN UPRA.--VA: ZVEZA. BOR0fV IN STRAŽARK, VRHOVNI STAN /MLADI PLAMEN/, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA. CESTA 22/1. - LIST STANE
ZA VSE LETO DIN 18,,- POSAMEZNA^ ŠTEVILKA DIN. 2.-. ZA AVSTRIJO: 2.40 S, 2A CSR: 15.- KC. -^ROKOPISOV NE VBACA-MO.
LLOIilJJliiLLlLL:
Jaka N., na J. Jejhata, kako si hud! Zakaj tako neredno izdajamo Mladi plamen, se jeziš,' Nu, Če ga čitaš s polovico toliko vneme, s kolikršno nas zmerjaš za prazen nič, potem si res fant in pol. Prmejštefecn, da res! Vprašam''Te pa tudi, ali si že kedaj kaj napisal za Ml. pl.? Nič! Saj sem šele iz letega Tvojega pisma zvedel, da šivi nekje na obličju zemlje .neki Jaka Godrnjač. Ha, ali se Ti je povesil nos, kaj? No, pa le ž i v i vseeno?
Gog. Od Tebe pričakujem še.	,
Frenk. Tvoje pismo sem priobčil nekoliko skrajšano. Konec se mi je ždel za lase privlečen. Saj ne boš zameril!	;
Roža S., v L. Aha,Lastavka je zagostolela. Mislil sem že, da so se že vse. preselile na jug, ko je že "tako hladno... Ivu, pa se je vendarle ena oglasila, čeprav samo za to, da nas malo ozmerja. Zakaj Ml. ..pl. ca Stražarke nič ne piše, vprašuješ vsa ogorčena. I, kako, naj^vendar fantje .pišemo za dekleta., le to mi povej, prežlahtna Roža! Same dekleta se zmezite in pošljite kaj! Se radi bomo. priobčili. Iz nič pa ni nic. Kjer ni. nic, tam Še vojska ne Vzame. i v i l
Tiskarski škrat se je prikradel celo v predala Ml. pl, V 9, številki, na strani 90., zgoraj, je, tovariša. Toneta imenoval n a č e I n i k a V.S,.Z„B;,S., ko je vendar nič manj kot starešina.
Edi.
I
\
.Obljubljam..."
Oktober je mesec tistih, ki so položili obljubo. Obljubil si in obljuba je Borcu .prisega. Položitev obljube ni zgolj obred, nekaj, kar je potrebno, da postaneš član.-Ko si vrgel vejico na ogenj, si obljubil, da "bo boš vedno in povsod uveljavljal borčevski zakon, da boš v vseh prilikah tak. kakor zahteva zakon, da boš vedno delal tako, kakor si povedal z obljubo. Obljuba je radi ■ tvojega življenja. Hočemo tvojega Članstva, hočemo tebe, človeka, ki naj bi bil po zakonu ves drugačen, nego je ostali svet.
Ker smo majhna družina, je potrebno, da je trdno naše jedro. Krog apostolov moramo biti, sami s seboj morami propagirati svoje, ideje; boriti se moramo zanje. Dan sedanjega rodu se nagiba k zatonu. Toda ko je razsulo krog nas, smo mi zaključena, popolna celota;, zrno nove setve. LTaprej po obljubi do svojega poslanstva !
Haj bo nezadovoljstvo v nas. nezadovoljstvo z vsem, kar je. Haj tyo v nas neutešljiva želja,, nedokončano koprnenje: Povzpeti se do boljšega, popolnejše-. £a. TTe bodimp zadovoljni s svojimi uspehi. Doseči moramo več. Ne bodimo zadovoljni s tem, kar nas obkroža.' Ali ni v nas mladih sile dovolj, da ustvarimo tudi vse krog sebe lepše, pravičnejše?	/
i _ v He izgovarjajmo torej brezmiselno borčevske ipbljube! Čaka nas velik čas. Moramo biti kos velikim nalogam. Po obljubi, postanimo zmožni velikih dejanj!
i	•	L	j	*	.
^	_	mi	t
G O G :
Ta spis je namenjen starejšim Borcem, zlasti tistim, ki hočejo postati vodniki krdel in enot. Pa tudi drugi ga bodo z uspehom čita-li, saj je poljudno napisan. Tovariš Gog je bil za ta prispevek nagrajen z darilom, ki smo ga obljubili zadnjič. Pričakujemo, da nam bo poslal še kak prispevek iz du-šeslovnega področja. (Uredništvo.)
Samcta? 0, le te ne! Le samote ne! Ko je p; ■»eaadar v samoti tak strašen dolgčas!
Pa še z resnejšim ugovorom mi pride morda kdo na dan: Človek je vendar družabno bitje, za sožitje z drugimi ljudmi ustvarjen in ne da bi sameval. Saj Je le družba tista, ki napravi človeka vedrega, ki mu razjasni obraz in mu vžge veselje do življenja. In pa:
V	družbi si človek kleše značaj. V neprijetnostih se uči zatajevanja samega sebe, v prenašanju napak drugih potrpežljivosti in strpijivosti, z doprinašanjem žrtev za druge in za skupnost - nesebičnosti in ljubezni do bližnjega...
Nič ne tajim in celo trdim^ da človek, ki bi živel sam zase, ne bi bil niti ves človek. Toda človek vendar ne more vsega božjega dne preživeti v družbi!	In	ure	samote - to bi ti rad pokazal - ni -
iakor niso dolgčas, temveč - če jih znaš prav porabiti
—	zlati čas za obogatenje tvoje duševnosti, kar pomeni sate vsaj toliko, kot družba za klesanje tvojega značaja.
Današnji človek se le redkokdaj ali pa nir-ioli ne zamisli sam vase. Kako tudi! Saj mu v tem vr-vezn življenja niti časa ne preostaja za to. Kvečjemu tr toliko prisluhne svoji duševnosti, v kolikor se mu
Oglaša njegova vest, to jer da presodi svoja. dela.,, so jLi nravno dobra ali zla,, in še to le, če še ni moral-np popolnoma propal,. in pa samo tedaj,, ko je treba, stopiti v spovednico.. In vendar je slehernemu človeku njegovo naj večje bogastvo.. Po svoji duševnosti - in le po njej - je človek vzvišen nad ostalim stvarstvom.. Bres'-duševnosti bi človek ne bil nič drugega nego - živaX. Brez duševnosti namreč., ki je nad živalsko dušo.. Govorimo namreč tudi o živalski in celo o rastlinski duši*-Svet celokupne duševnosti in človekove duševnosti bi na kratko tako--le opredelili^
Rastlinska duša je zgolj vegetativna, to se pravi, da r>živčevje1' rastline ureja le njeno rast, presnavljanje hrane v listih in kvečjemu še brani rastlino pred zunanjimi sovražniki. (Nekatere rastline nču-tijo15; če se jih dotaknemo, zapro cvet l.t.d.)
živalska duša je dokaj višja in popolnejša. Žival gleda, posluša, voha, občuti bolečino, mraz in vro čino i.t.d. Tudi takozvano nagonsko dušo ima žival. Zival':stremipo samoohranitvi: išče si hrane, in po ohranitvi rodu: - se plodi,
V	vsem naštetem je človeška duša sicer podobna rastlinski in živalski. Vendar pa je med njimi nepremostljiv prepad. Ze pri predstavah, najenostavnejšem doživljanju, je živalski duši začrtana m§ja: do tu in nič dalje* Mislimo si na pr. trikotnik! Žival gleda in. vidi prvo, drugo in tretjo stranico, trikotnika kot takega ne vidi. Ali pesem! Sliši prvi, drugi in vsak naslednji ton do zadnjega - pesmi ne sliši. Trikotnik, pesem i.t.d. so takozvane višjerodne predstave in teh je zmožna le človeška duševnost.. Tembolj moremo trditi to o mišljenju, čuvstvovanju in stremlenju..
Mišljenje. Imeti moramo predstavo kake stvari in kake njene lastnosti. Potem - in le tako - lahko o dotični stvari zatrdimo (ali zanikamo), da je (ali da ni) taka in taka. Tako se gradi mišljenje na predsteo-vah. Pa človečka duševnost gradi še naprej. Iz goIoOi: dveh trditev sklepa na tretjo in tako dalje.
Poleg tega si človek lahko tudi "nepristno" Ka,£ predstavlja in "nepristno” kaj misli.. To se pravi, spo*-
-	10.57 -
minjati se^stvari in dogodkov, ki jih že damo nimamo vež pred očmi.
To, o čemer je bil dosedaj govor, je človekovo umsko doživljanje. Doživlja pa človek tudi nagonsko. Tu-s-em spadata - že omenjena - čuvstvovanje in strem-lenje. Med tema najdemo zopet isto razmerje, kot prej med predstaljanjem in mišljenjem. Primeri: Nekdo občuduje lepo sliko(čuvstvovanje) in bi jo rad imel (strem-lenje), onemu zadiši dobra jed (čuvstvovanje) in si jo gre kupit (stremlenje), tretji mrzi svojega bližnjega in kuje črne^naklepe zoper njega i.t.d.
Kar žival tovrstnega"doživlja", je zgolj nagon, slepi nagon po samoohranitvi in ohranitvi rodu.
Kaj sem hotel s tem novega povedati? Dejal sem: Ure, ki se v njih zamisliš sam vase, so zlati čas za ©bogatenje tvoje duševnosti. Tu pa sem ti hotel dati navodilo za razmišljanje o svoji lastni duševnosti. Se-~veda le v kratkih besedah. Toda razmišljaj v tem prave1.:, naprej - ni ti treba za to učenih knjig - in boš prišel »dovspoznanja, da dušeslovje ni suha znanost, remveč ne• Xzčrpno bogastvo samih čudovitosti.
In zlati sad., ki ga boš ime], od tega razmišljal ja? Zlasti se boš osvobodil in dvignil nad materijo, ki 'Se zdaj oklepa in vleče navzdol. Zavedel se boš svojega bogastva^- svoje duševnosti - in postal boš v resnici umski, človek. To bo temelj tvojemu umskemu gledanju in motrenju sveta in pojavov na njem, in tako se bo počasi gradila, tvoja duševnost od stopnje do stopnje, vedno više in vi Še.	.	.
In še to. Gledaš in strmiš nad stvarstvom, -cvetlicami na polju, pticami pod nebom - in v tem najeden motiv , da hvališ in slaviš Boga, stvarnika vsega. TSoliko bolj boš našel v občudovanju svoje lastne duševnosti motiv, da hvališ in slaviš Boga, Njega, ki je vstvaril tebe samega!
Uganka^ Dva obročka, dve osti, v Sredi vijak. Kqij .je to?
Z/adnje kaplje. Treba bo še lo-3
nec ožeti.
ata
Naprej:
I
Hej!
Mi nismo sinovi dušečih megla, mi smo sinovi viharjev, drvečih rušečih, pojočih, zasnovo setev orjočih!
Naša so srca razvneta, rdeča kot prapori naši, vsa mlada kot jutranja rosa, udarna kot brušena kosa.
Hej !
Mi se v krdela zbiramo, rdeče razvijamo prapore, mladostne kresove užigamo, v življenje si pot utiramo.
Pred nami zapreke drobe' se in kadar gremo v korak, zemlja se trese.
Hej !
k.13 ste^starci naglušni, slepci škiljavi, nasladni ljudje, sinovi teme, ljudje domišljavi?
Mi pa gremo naprej,
po svojih poteh, po poteh svobodnih,
o,b zvoku rogov in bobnov, ob hrupu bojnem...
Hej!
Mi smo'bojevniki ljudstva!
V	desno meč, v levo plamenico.
Mi hočemo svobodo, pravico!
Meč Gospodov in Gedeonov!
Vajenci pi sej o.
j* ;	, Vajenci, so reveži, to je znana reč.
?an za	morajo	požirati	krivice
in ponižanja. Naukov čujejo mnogo, dobrih le malo. Dobri nauki so včasi podprti s kletvijo in tepežem. Pomočniki' so ponavadi vestni biriči svojih gospodarjev. Mislijo si: ’!Le dajmo jih, pobe^ Saj smo tudi rai morali prestati to šolo, preden smo postali gospodje."
Eden od vajencev nam je poslal naslednje pismo. Čita se kot mična pripovest. Zato ga priobčujemo;* Dečko je prejel z a ;nagrad'o lepo knjige. (Uredništvo.)
Sedem ura je odbila. Vsi smo že zbrani v delavnici	krog mojstra,	ki nam	nakazuje	delo.
i	’’Ti,^Miha,	boš delal vrata	Mavričevi	stavbi,
ti, Cene, pa boš popravljal vrtno ograjo pri Ogrinovi vili’1.	1
Tako se vrstijo ukazi pomočnikom in nam, vajencem. Karla in mene je odpravil pritrjevat balkonsko ograjo na neko stavbo.
;Solnee naju je žgalo pri težkem delu in ure so leno lezle proti poldnevu,. Spominjala sva se svojih žalostnih dni v delavnici. Crne Stene, še bolj Črn ~ strop, grdo besede in	odurne	kletve. To je naša	delavnica.	.	; ‘
Približno opoldne sva končala in se’ vrnila • proti delavnici. Tovarniške-sirene so turobno naznanjale opoldanski‘počitek. Srečavala sva delavce. Obrazi so jim bili znojni in utrujeni.
Dospela sva v delavnico. Lačna, kakor sva -bila, sva hlastno segla v začrnelo omaro v kotu. Tam sva imela spravljeno svoje borno kosilo, Vj dva ga bila prinesla zjutraj s seboj.
Pod Karlovimi zobmi je krepko zaškripalo. Pogledal je in se nakremžil. ITamesto kruha je imel v roki kos lesa. V delavnici se je razlegel glasen in razposajen krohot, Karlu pa so se zalesketale solze v o-ceh.
Uvidel šem položaj in sem ponudil tovarišu polovico svojega kosila.
Edo je Karlu to storil, nisva preiskovala. Morda objestni pomočniki za šalo, morda pa je storil to kdo od vajencev iz potrebe. Kdo bi vedel? Karel je še otrok in je še-le malo časa v naši delavnici. Revež še ne sluti, da bo moral prestati še mnogo podobnih surovosti preden bo njegova učni doba končana.
Frehk.
-0O0-
r V L S! Nin
VRHOVNI §_T_A_N_^
Šotori : Ker bomo nabavili šotore dru gačne izdelave, prodamo deset šotorov, ki smo jih lani kupili. Šotori so iz kotenine; osnovna ploskev meri 2X2 metra, višina je 1.50 m. Tip je strešni z ob-, stransko pokončno steno,30 cm visoko. Zapora spredaj je najnovejše vrste. Šotori so zelo pripraiTii za potovanja in manjša taborenja. Cena Din 300.-. K šotoru spadata tudi dve vrvici za napenjanje z napenjalci.
Če ni drugače, damo tudi na obroke.
NAŠE ENOTE.
Ljubljana. Z maršem na Vrhniko so
-	108 -
bile naše- tekne končane. Prvo mesto med krdeli so si priborili Izvidniki s 112.32%, drugo Tvorci s 109-58 tretjo Kovači s 93*207", četrto Pionirji z 91*60%, peto Mladci z 58.43% in Šesto Minerji z 0%. Posamezniki so zasedli sledeča mesta: 1.. Bajec Ivan, 2. Jagodič Vojteh, 3- Mahnič Lojzek, 4. Miiller Viktor, 5• Mirtič Adolf,
6.	Jelačin Bogomil, 7- Hauptman Feliks i.t.d.
Dne 26, septembra se je vršil družinski večer,, ki je dobro uspel. Imeli smo tudi razstavo in srečolov..
Dne 13- septembra se je vršil zboi' enote, ki je
izvolil sledeči odbor: r
*
Odbor enote:	Vodniki krdel:
Starešina: Milan Jelačin,	Pionirji: Jože Slak,
Vodnik: Pepe Mirtič,	Tvorci: Pepe Mirtič^
Vodniear Slava Lipoglavšek,	Mladci: P. France Acko,
Tajnik: Jože Rakovec,	Lastavke: Slava Lipoglav-
felagajnik: Feliks Hauptman*	šek,
Širitelj: France Culjkar. Minerji: Niko Lovrenčič,
Izvidniki: Jože Slak, Vijolice: Stana Rakovec, Kovači: Stane Raztresen.
Sedaj smo že prešli na zimsko delo. Začeli smo . z družinskimi večeri, z delom pri svojem stroju, poživili smo fotografsko sekcijo. Mislimo tudi na smuško sekcijo i.t.d. Imamo svoj sxro;j: cirkularko, sveder in smirkovo ploščo., Vse skupaj žene motor s 1/4 konjske sile. Vsa krdela bomo opremili z lekarnami in drugim orodjem. Vsako krdelo naj bi imelo svij kotel. Štiri krdela ga že imajo.
Lilija ob vodi se je ozrla proti nebu in je videla daleč na nebesnem svodu mogočni mesec. Zardela je in povesila glavo od sramu. In tedaj je videla, da leži bledi mesec tresoč se pr-1 njenih nogah-.-.-
7, opazovanjem se vežba zmožnost hitrega razumo-vanja in razlaganja malih stvari, ki so za življenje
a.n izkušenost neraalega pomena„ Bistrost v opazovanju je velikega pomena za samostojno življenje. Borcu ne sme nič uiti, stvar, gib, še tako neznaten, v bližini ali daljavi. Smisle pojavov je treba iskati in si jih dobro zapomniti. Vprašati se je treba: zakaj se je to 'ali ono zgodilo?, kdo je to napravil?, kaj je tega namen? Opazuje se z očesom, ušesom in vohom. Prav tako'
*ti povedo posamezni deli obraza in telesa sploh, hoja, gibi, nošnja, pisava i„t;d. o značaju njihovega last-nika.
Oko. Ono prav posebno mnogo pove. Opazuj gibljivost in smer pogledov! Zaspan i \ utrujen pogled brez "telesnega vzroka: človek, duševno len, nedostatek misli, Hiter in živ pogled brez telesne nuje: človek živega duha. Oster pogled: energično mišlenje in ravnanje. Miren, nežen pogled: mehkočutnost. Bežeč pogled: pomanjkanje vztrajnosti, lahkomiselnost Negotov pogled: ^bojazljiv, sramežljiv ali pa nepošten človek. Vprašujoč .pogled izpod trepalnic: nestalna narava, V daljavo ali tt nebo uprt pogled: idealist, za notranjost živeč človek, umetniška narava. Hitro mežikanje: pozornost.
Poševne brazde pri korenu nosa: znamenje bolesti, jeze, napornega premišljevanja ali pa silne volje.
Jiroko odprto oko: odprta narava, dober družabnik. Zaspano viseče trepalnice: neodločen človek, človek brez idealov.
Vodoravne brazde pri široko odprtih očeh: znamenje presenečenja, izredna pozornost. Vodoravne brazde pri zaspano visečih trepalnicah: Človek slabe duševne sprejemlivosti.
Zelo svetle oči: občutljivi, čutni ljudje. Oči suhega bleska: hladne narave. Oko otrok in žensk je svetlejše od moških.
(Sledi.)
- Ho -
Poslovanje krdela.
Krdelo je delovna edinica. Zato mora voditi točen pregled o svojem delu in svojem članstvu. Krdelo v6di sledeče knjige in razvide:
1.	Imenik elanov. Uvede naj se isti formular, kot ga ima”predpisanega ljubljanska enota. Kdor izstopi ali je izključen se podčrta rdeče v rubriko "odhod’’ pa se vpiše dan izstopa (izključitve;. V opombo"‘v^e zabeleži, kje je član delal obljubo l.t.d.
2- Vložni zapisnik. Vanj se vpišejo okrožnice, ki pridejo od enote, razni predmeti ' krdelnega arhiva, dopisi med krdelom in Stanom (pozivi na sestanek, opravičila i.t.d,)„
3.Clanarinska knjiga. Iz članarinske knjige je raz vidno, kdo in kedaj je plačal članarino„
4. Blagajniška knjiga. V njej imamo pregled o prejemkih, izdatkih in stanju krdelne blagajne,
5„ Ivrdelnj saplsnik, vanj se vpišejo vsi sestanki, izleti, nastopi in drugi dogodki,.
6. Disciplinski zapisnik,, Vanj se. vpišejo ve a kazni, ki so dojetele tega ali onega člana krdela,
7. Zapisnik dela. Preparacija, v katero se ; ■ • pisuje, kaj in komu je bilo kaj naloženo 'in kako sc bile naloge izvršene.
G. Mapa za arhiv. Vanjo se vlože vsi dopisi priročke; igre, formularji za krdelna poročila enoti, seznami i.t.d.
Vse to se vloži v mapo, veliko XJ>0 cm. Namestnik vodnika pa skrbi, da vlada v mapah vedno red,.
-oOo-
Pri Vrhovnem stanu dobite pele za imenik, vložni zapisnik, članarinsko in blagajniško knjigo« Pole za imenik in vložni zapisnik stanejo po $0 par, člana-rinska in blagajniška knjiga pa staneta po Din 4.-	—
!	Za	krdelni zapisnik je najbolj primeren večji,
trdno vezan zvezek. Za disciplinski in delovni zapisnik je dober manjši zvezek.
Za Borce bislre q[ave1
Po s etni ca
EDVARD 0. KINKL
TfFJl
Ta fant ni kar tako.
Pri Borcih nekaj velja. Ugani, kaj je!
- o 0 o -
Enota je imela tekr^e. Posamezna krdela sd se odlikovala v različnih panogah športa panog’
2l
Pionirji
Planinci
Kovači
Mladci
Minerji
Izvidniki
e k	m	e,!		
				></j
£	(D	a>'	i	•H t>
	•r-j	•o	cn	
o M	ri	rt ci		>
	N	>		
■P	(D	d	-p	o
	i—1	rH	CD	X
S	Ph	Ph	. 3	co
d
ir>
M
O
M
co
11					
	22				
		?4			
			41		
				74	
					06
toliko točk.
ve, kje je bil izid tekep objavljen.
in vsako je odneslo v doti Sni kolikor kaže število. Rešitev po-
H_A_L $_J_ Za pravilno rešitev obeh gornjih ugank razpisujemo kot nagrado len j igo: Stare angleške pesmi o (Prevei Cfriša Koritnik.) Knjiga je vezajna v platno in nosi zlat napiš.
Rešitev treba ppslati do 20. oktobra in sicer p i s m en 6_. Pri "Tekmi" je treba poleg rešitve povedati tudi/'kako se haloga reši. Kdor bo izžreban, bo dobil knjigo po pošti^ na dom'. Ne pozabite navesti’ svojega naslpva!
Pošljite ham ug. nalnih .in borčevskih. B< ko in svojo ^alo. Naši snoyi.	.
k in smešnic! Toda ie irci moramo imeti svojo estanki in izleti dajo
ongi-
ugan-
mnogo
Za smeh.
Proti koncu kolonije v Mrtuljku je prišla obiskat borčevski tabor imenitna gospa. Vprašala je tega in onega, kako mu ugaja v koloniji in drugo. In tako^ je prišla tudi do rejenega Mihca, ki so mu lica kar žarela od zdravja.
"Ti pa gotovo nisi iz Ljubljane?", ga je pobarala preimenitna gospa.
"0, pač , je odgovoril hudomušni Mihec. "Vsaj večidel sem iz Ljubljane’’.
"Kako to, večidel?i:
"Prav enostavno, gnadliva gospa. V Ljubljani sem tehtal zadnji dan pred kolonijo 32 kg, sedaj jih pa tehtam 39. Torej sem vendarle večidel Ljubljančan, ali
Drobiž.
'i . Vrhovni stan Z.B.S. poroča naknadno, da se vrši v nedeljo, 4. oktobra v Celju skupščina Zvez?. Enotam so bili razposlani pozivi.
- o 0 o ~
V	zadnji Številki razpisane nagrade veljajo tudi za prihodnjo številko. Dopise je poslati najkasneje do 20. oktobra t.l. na uredništvo Ml. pl.
To pot sta dobila nagrado tovariša Jože Rakovec (Gog) in France Culjkar (Frenk), oba iz ljubljanske
enote.
- o 0 o -
':CL0VEČANSTV0,:, Tako se imenuje knjiga, ki jo je te dni izdala Krekova knjižnica. To je zbirka socialnih novel najbolšth sodobnih poljskih pisateljev, priporočamo jo vsem.
EMOTE!
■ .'s ' ' v,:»' :«	•	.Vi'i • V.V v- :•	<	1	t
.v'V '-	V, .	i”y	y	. 1	• '' V
■ ■ *’■' *vlri»: 'tiFi	‘';T'	4	.'jvv	':	’’'	'•' ■ ' ’ ''t1''#* V.*/ firt'- •" .-l • .v i J'
Naročajte šotore, rute, priročke, štambilje, tiskovine, knjige in vse potrebščine preko Vrhovnega stana
Z. B.S.
Šotori (za 4 osebe) .	.	.	Din	1-20*—
Rute . . .	. „	15 —
•	Pri ročka za I. izpit . .	.	.	„	10'—
Priročka za fotografski izpit	.	„	8’—
Znaki, članski . . . .	.	.	„	4'—
,	Fotografije (borčevske) .	.	•„	4'—
Vrhovni stan Z. B. S.
Čitajte!	Agitirajte!
Obravnajte vsebino našega lista
GLASILO DELAVSKE MLADINE
Za tuzemstvo letno Din 32'—. Za Italijo celoletno 15 — lir. Za Ameriko 1 Dolar. Za vse ostale države 5 švic. frankov.
Uprava: Miklošičeva e. 22/1., Ljubljana.