V sredo in sabolo izhaja in velja: za celo leto . . 5 for. — kr. za pol leta • • 2 „ 70 „ aa Setert leta . l „ 40 „ Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . . 3 „ . 20 „ za Četert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno vereto se plačuje : 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več. pismenke plačujejo po prostorne Za vsak list mora biti kolek ('štompelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Št 38. V Celovcu v sredo 24. maja 1865. Tečaj I. Nemec za Slovane. Znano je že gotovo vsem bravcem, da je imelo veliko Poljakov iz Poznanskega hudo pravdo. Pili so obdolženi in toženi, da so se poljske vstaje udele¬ ževali. Zavolj te pravde pa je ne davno nastal v Pru¬ skem deržavnem zboru znamenit pogovor. Dva poznan- ska poslanca sta namreč ministra pravosodja vprašala, zakaj da po vladni naredbi pervosedniki poljske narod¬ nosti ne morejo postati sodniki niti na Poznanskem, niti na zahodnem Pruskem. Minister je odgovoril, da tako zahteva ,,občna deržavna korist“. O tem je potem na¬ stalo pomenkovanje, izkterega povzamemo tehtni govor poslanca dr. Lowe-a. Govoril je takole: „ Gospodje moji! Pri tacih vprašanjih se znajdejo poslanci nemške narodnosti v kaj čudnem stanju. Iz ene strani se nam nalagajo dolžnosti , naj gledamo na korist naše narod¬ nosti in nemškega življa v velikem poznanskem voj¬ vodstvu ; iz drage (strani) pa stojimo pred obličjem maj¬ hnega števila poljskih zastopnikov, kterim ne moremo naravnost v oči pogledati, ker se jim kratijo pravice, ktere jim gredo po božji in človeški postavi. Mi ne bomo z vojsko, žandarji in s policijsko upravo velikega vojvodstva ponemčili; ako se pa po tem načinu res tu nemčari, je to po mojih mislih grozno velika krivica. Menim pa tudi, da je vlada storila, kar je koli mogla, da si ohrani poljsko stranko; pa dozdeva se mi tudi, da se ne meri povsod z enako mero. Jaz vas spominjam velike pravde, ki je bila pred deržavno sodnijo; spo¬ minjam vas tudi tega, da eden od naših najizverstnej- ših članov, kterega žalibože danes tu ne vidimo, Bonin, ni hotel takrat, ko še niso pravde nastavili, na Po¬ znanskem obsednega stana oklicati, ker so mu po nje¬ govem prepričanju zanj manjkali vsi razlogi, in ker brez potrebe ni hotel poznanskim prebivavcem meščan¬ skih in drugih pravic jemati. Ali, gospoda moja! vladaje f >a vendar obsedni stan oklicala, da se po nekem vladnem istu prebivavcem ubrani, udeleževati se vstaje: potem pa so nastavili pravdo zarad velike izdaje, so zaperli na sto ljudi ter jih podvergli zatožbi. Toda po pervem zaslišanju pred posebno sodbo in pred istimi deržavnimi odvetniki, ki so jih bili zatožili, morali so jih večidel zopet izpustiti; ostalim pa se ni moglo nič dokazati. Sramote so nam zarudela lica, ko smo morali slišati, da se ima za veliko izdajo proti Pruski to, da je kteri- koii prebivavec poljske narodnosti iz poznanskega voj¬ vodstva za orožje prijel zoper Rusko. Da, gospoda moja! jaz terdim na vsa usta, da vla¬ da samanekako brani nemrenje v poznanski vojvodini. Mi vemo, da se samo v deržavi, kjer viada popolna pra¬ va in nepogojna svoboda, zamorejo razvijati različne narodnosti; zato pa tudi zaveržem vsako birokratično tlačenje ter mislim, da je to v prekletstvo in pogubo tlačiteliu samemu, ker tlačen ali stiskan nima mini in pokoja, pa tudi neprenehoma na to gleda, kako da bi se tlačivca znebil. Jaz hočem, gospodje! da na Poznan¬ skem pravica kraljuje, in to ravno je tudi v korist pru¬ skemu kraljestvu. Zato pa tudi zametujem vsakošno vladno nemčarenje, ker je to ne bo do zaželenega konca pripe¬ ljalo, marveč jo še sramoti brez potrebe. Zahtevam pa, naj se občine ali srenje svobodno in same oskerblju- jejo, in naj se napravijo samostojne občinske učilnice, a vse to tudi v poznanski vojvodini. Kedar se bo to dogotovilo, onda bomo, stavim glavo za to, zmagali in tudi v poznanskem vojvodstvu pomirili obedve narodnosti. (Splošno ploskanje). Deržavni zbor. Pretečeni teden je bilo spet kaj živo v zbornici. Posvetovali so se namreč poslanci o novi kupčij s ki pogodbi, ki jo je vlada na podlagi svobodne kupčije osnovala. Kakor smo že prej enkrat omenili, nastala bode gotovo prej ali slej svobodna kupčija povsod, te¬ daj tudi pri nas, ali zdajci jo vpeljati, dozdeva se te večini prebivavcev, zlasti tistim, ki jih posebno zadeva, zdaj še veliko prezgodaj in tudi jako nevarno. Manjka namreč denarja, železnic, pripravnih šol. Delo in voznina ie, draga. Pomanjkanje je semtertje že zdaj veliko, na blagostanje ni več misliti, —kaj pa bode še le potem? Tudi v drugih deržavah niso svobodne kupčije na vrat na nos vpeljali, dk, nektere izmed njih, da so tudi svo¬ bodno vladane, varujejo še vedno domačo obertnijo in domače pridelke in izdelke. Akoravno je svobodna kupčija cilj in konec svobodnih in izobraženih ljudstev, ni vsaj začasno na nji ugledati nikakoršnega dobička, tim več pa zgube in še slabšega stanja. Vendar pa je vlada na vso moč tiščala, naj se njen predlog sprejme in odobri. Od zbornice se je s konca mislilo in govo¬ rilo , da ga bode z večino zavergla. Ali namah so se bili poslanci premislili, in najnovejše sporočilo nam pove, da je vlada zmagala in je bil njen predlog v saboto z večino glasov sprejet. Ker velja nova pogodba za 12 let, ne bodo smeli zdaj obertniki in sploh izdelovavci rok križem deržati, da ne nastane še veča nadloga in rev¬ ščina! Pri posvetovanju pa so si bili že v odbora na¬ sprotnih misli. Večina je predložila, naj se vladin pred¬ log odobri, manjšina pa, naj se zaverže. V tem smislu se je tudi potem v zbornici govorilo, na obe plati do¬ bro in določno. Omenjamo pa tukaj samo nekaj malega, kar so nekteri nasprotniki pogodbe rekli. Vaser je povdarjal, Avstrija naj se derži samostojne kupčijske po¬ litike. Nova pogodba bode berž ko ne ukončala železno obertnijo na notrajno-avstrijanskem. S in d le r meni, da ni svobodna kupčija za nas, ker se nam tudi v druzih rečeh svoboda krati, čudno, avstrijanska ljud¬ stva niso še za druge svobodne naprave godna, za svo¬ bodno kupčijo pa! če nam unih ne privoščijo, naj pa še to obderže. Herbst pa je rešetal nadrobno, kakšen dobiček bode, kakšna pa zguba. Pruski se je preveč obljubilo, ona nam pa malo malo dobrega za to obeta, itd. Vendar pa ni vse to nič zdalo. Zmagala je vlada,.,, kakor je bilo že zgorej povedano. Nimamo pa še kup- j čijskega ministra, pa tudi ne vesoljnega zbora vseh av» ¥ strijanskih ljudstev! — Naj povemo tukaj še to, daje zastran zbornice zdaj spet vse tiho; nasproti pa se žene glas, da misli vitez Frank ministerski sedež zapustiti, g. Burger pa da gre za ces. poslanca — v Floren- cijo. To naznanjamo, pa nismo porok, da je tudi res. Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. 0 V Celovcu. — Minuli teden ste bile tukaj dve sodnijski obravnavi. Perva je bila z magistratnim urad¬ nikom g. Jož. Majerjem in njegovimi pomagavoi, K. Hareisom , nja ženo in Jož. Vute-oin. Bili so obdol¬ ženi, da so za več sto gld. službinih pisem mestni go¬ sposki ukradli in branjevcem razprodali. Obravnava je dokazala, da so tatvine krivi. Bili so tedaj obsojeni': M., ki je bil vsega največ kriv, na dve leti, H. na štiri mesece, nja žena na štiri tedne v težko ječo, V. pa na 14 dni v zapor. Druga je bila zg. Krasni¬ kom, sovrednikom „Alpenblatter“ in g. Cistlerjem, vrednikom „Celovčanke l ‘. Tožil ju je g. Sle ih e rt, vrednik „Draupošte“ zavolj razžalitve poštenja po ne¬ kem naznanilu, ki ga je g. Kr. v „Celovčanki zoper Sl. natisniti dal. Ker sta si bila oba gospoda poprej dobra in prijazna, imamo do take tožbe in obravnave tolikanj večo zamerzo, ker se pri enacih tožbah tudi omikani večidel obnašajo, kakor — stare babe, ki vse na dan izlečejo, tudi take reči, po kterih se še le pra¬ vo žaljenje in potem sovraštvo začenja. Dosti je tedaj, da samo sodbo naznanimo. Toženca sta bila za nedol¬ žna spoznana, tožnik pa obsojen, da plača vse stroške. Obernil pa se je koj na višo sodnijo. — Somanji dan v pondeljek ni bil dober. Malo robe, še manj pa kup¬ ca. Vse kaže in toži, da ni denarja med ljudstvom. — One dni je dodelal v tukajšnji kapucinski cerkvi orgle do¬ bro znani ljubljanski orglar g. Malihovski. Ker nam bo v teh rečeh izveden prijatel več o tem delu prihodnjič enkrat pisal, rečemo danes samo to, da je novo delo vse hvale vredno in se je g. M. spet pra¬ vega mojstra skazal, kar naj mu bo v vsestransko pri- poročbo. — Vreme je zdaj lepo in tudi dež je še precej pomočil; ali kaže se pa tudi, da je žito v rasti zelo zastalo in da tudi zelo rumeni. la Borovljan. K. (Rauberkomando). Stara klepetulja “L aibacherica 11 sije vendar spet hudo perste spekla. Segala je po dobrem imenu in slovesu Korošcev inFurlancev, pa se je osmodila. Sama je bila prisiljena preklicati tisto gerdo laž, da so šli vojščaki iz Ljubljane v Teržič na „rauberkomando“, češ, ker se ondi potepuhi in tatje iz bližnje Koroške in Furlanije klatijo in ljudem strah in grozo delajo. Borovški okraj je najbliži pri Teržiču in se vleče skorej 5 milj tik kranjske meje; torej je morala ta gerda, vesoljnemu svetu naznanjena novica najbolj boleti in ostrašiti nas prebivavce Borovškega okraja, ki smo Kranjcem naj¬ bliži sosedje. Poznamo Seljane, Podgorjance, Plajber- žane in Rutarje, — poznamo jih vse in vemo, da se jim posebno naše dni prav terda in huda godi; pa ve¬ mo tudi, da so pošteni in delavni ljudje, ki si svoj terd kruhek s svojimi kervavimi žulji, ne pa s tatvino in krivico, služijo. Pa to strašno napako in gerdobijo nosijo na sebi, da so Slovenci in zraven še prav dobri in vneti Slovenci. Ravno to je pa morebiti tudi tista reč, ktera je znanega Slovenožertnika pa častne¬ ga mestjana v Idriji tako razkačila m oslepila, daje poslal „rauberkomando“ v Teržič nad sosednj e Sloven¬ ce na Koroškem. Tako strast človeka omoti in oslepi! Mi Slovenci Borovškega okraja zoper tako gerdo in KO — ostudno natolcevanje in eernjenje slovesno protestira¬ mo in na podlagi uradnih pisem naznanjamo, da med potepuhi, ki gredo čez Ljubelj po „šubu“, jih gre 8 /i 0 proti jugu in le 2 /in jih pride iz južnih dežel čez Lju¬ belj na Koroško. To morajo c. k. oblastnije tudi na Kranjskem vedeti in ni lepo in prav, da uradni list tako abotno in tje v en dan piše in sosednjo deželo černi. Ij}si!»ya»e. 15. maja. X. Dragi „Slovenec“! Vem, da težko pričakuješ iz naše bele Ljubljane sporo¬ čila o toliko važnem in tako željno pričakovanem per- vem Matičnem zboru. Zato se podvizujem, da ti navdan od radosti tega za Ljubljano in Slovenijo histo¬ rično pomenljivega čina ali dogodka nekoliko verstic napišem. Ako se v tem popisu na tanko v stvar ne spuščam, vedi, da mi radost in veselje tega danes še ne dopuščata. V teh bornih in neugodnih časih nam vsaka kapljica narodnega veselja, kar ga vžijemo, več velja, nego celi toki veselic v ugodnejših dobah. Zato mi ne štej v pregreho, ako z besedo tu ali tam previ¬ soko sežem, ako to ali ono prezrem in pozabim, ako ti le bolj zunajnosti popišem, nego obravnavo zbora. To hočem pozneje enkrat na drobno in obširneje po¬ pisati. Že v predvečer zbornega dneva so „matičarji“ iz različnih strani v Ljubljano prihajali. Najbolj so šta- jarski bratje pozornost na - se vlekli. Saj veš, da smo v Ljubljani radovedni bili videti in slišati njih. Vzrok te radovednosti mora tebi, dragi „Slovenec“, dobro znan biti; ni mi ga treba posebej omenjati. Da se je že ta večer živo pomenkovalo o prihodnjem dne¬ vu, to si že sam zdaj lahko misliš. Povem ti samo, da se je že takrat prav po parlamentarično izid zbora — kar se namreč pravil tiče — toliko kakor za¬ gotovil. Ko pa je v jutru 11. maja solnce svoje žarke nad Ljubljano razlilo, vervelo je že po njenih ulicah vedno več gostov. Privažalo se je čim dalje tim več druž¬ benikov Matičnih iz bližnje okolice. V „zvezdi“, v či- tavnici in po kavanah so se slovenski narodnjaki zbi¬ rali in pozdravljali. Ne morem ti popisati, kako radost¬ no čutje človeku serce spreleta, kadar vidi, kako se prej po licu neznani rodoljubi osebno spoznavajo, ka¬ ko se berž tako po domače in prijazno pogovarjajo podobni bratom, ki se niso že delj časa videli. Zares, izobraživna moč narodnosti, njena blaga sila, človečan¬ ski nje poklic se v ničem drugem bolj ne razodeva, nego v priprosti, odkritoserčni, bratinski ljubezni. Poglejmo v preteklost! Kako so deželne meje nas Slovence po duhu in čut ju prej ločile! Bili smo si tuji, ako smo prav bili ene kervi, sinovi iste matere Slove¬ nije. Kako serčno pa se dan današnji odkrivajo serca sercem, kako prijateljsko desnica desnico prijema ! Kdor se narodnosti ustavlja, ta se gotovo človečanski omiki, ta se božji zapovedi ljubezni ustavlja. Ob osmih zjutraj se je po programi pela sv. maša v stolni cerkvi, ktero je pontificiral prečastiti g. prošt Kos. Bogoslovcev in čitavnicarjev združeno petje, ka- koršno v edini Ljubljani slišiš, je po veličanski cerkvi donelo ter serca k Bogu poviševalo. Kar se umetnosti tiče, se to petje mora izverstno imenovati; izurjenost in oglajenost pevčevskih gerl je čudovita. Ali eno nam je kalilo pobožnost, namreč tisti deset—• do dvajsetkrat ponovljeni „Kyrie“. Ta se meni nikakor ne vidi po duhu slovenskega petja, kakoršno se nam je za ta dan vsaj obetalo. Naš kmet bi pevce pomiloval, češ, da ne vedo več besed; mi pa, ki slovensko petje radi in že A — 151 — delj časa premišljujemo, vemo za gotovo, da Slovenec pri petju tudi hoče primerne pesmi slišati, ne zgolih glasov. Slovenci v cerkvi poje tudi radi z Bogom go¬ vorijo, kar je ravno namen in bistvenost molitve, h kteri cerkveno petje pripada. Ako je omenjeno petje drugim narodom po godu, nam ni treba tega posnemati, ker je zoper našo naravnost, zoper naš narodni čutljej. Po maši se je velika množica matičarjev in gleda v- cev proti mestni hiši jela pomikati. Množica se za ne¬ koliko časa pred hišo ustavi, kakor da bi si hotela odah- niti in za sejo pripraviti se, in kratko časa potem, hajd! v mestno zbornico, ktero je ljubljanski župan, ljubljeni g. dr. H. E. Costa, blagovoljno Matici ta dan za zbor prepustil. Ni dolgo terpelo, da so bili vsi sedeži, ki se po sredi sobane na okrog vlečejo, posedeni in je bil ves prostor za stolovi napolnjen. Na enkrat glasno govor¬ jenje utihne, ko pervosednikov namestnik, g. dr. L. Vončina stopi na pervosedniški vzvišeni oder ter z zvoncem znamenje zborovega začetka da. Med tem se vsedejo na sredi sobane, kjer je bila od sedežev ogra¬ jena, udje odborovega odseka, gg. dr. J. Bleiweis, dr. H. E. Costa in dr. J. Zupanec. Meni je pri tem pogledu prišel bečki deržavni zbor poslancev na misel. Temu je bil naš zbor jako podo¬ ben, se ve da mutatis mutandis t. j. z zadevnimi pre¬ menami. Kakor tam sedijo ministri pod pervosedniškim odrom, tako so naši Matični ministri bili proti zboru, posebno proti „opoziciji“ obernjeni, ki je na desni strani sedela. Glavne osebe te »štajarske opozicije“ so bili: gg. dr. Prelog, dr. Vošnjak, dr. Srnec, Žuža Ivan, ki so iz Maribora in Celja prišli. Na levi strani pervosednikovi, zadi za imenovanimi tremi odborniki, 1 'e sedela „ministerska stranka 4 *, ktere glavar je bil g. juka S vet ec. „Centrum“ ali sredina, med ograjo in durmi, je bil na pol „ministersk“, na pol „opozicijsk“. V tej sredini je stalo nekoliko „mladih“ Slovencev, pa tudi v resnici „ starih 44 Slovencev, kakor n. p. visoko častiti, parlamentarično izurjeni gosp. dekan Burgar iz Žmartna pri Litiji. — O čem in kako se je go¬ vorilo, o tem pozneje enkrat; tako tudi o obedu, „besedi u in večerji. Iz KočevsU ega 5. maj a. L. L. (Kupčija.Refor- matoryandRefugeUnion. Nekteredrobtinice). Pripovedujejo: Ko je Kolumb Ameriko našel, naletel je ondi že Kočevarja. — Nočem pričkati se, je li ta govorica resnica ali ne, toliko pak vendar kaže, da ga ni kraja ni kota, kterega Kočevar ne iztakne s svojo robo. Po štajerskih hribih in nemških vaseh, po Dunaju in Varšavi ponuja Kočevar pomoranče in limone in drugo južno sadje. Svoje dni bili so pa Kočevarji premožni, nekteri sila bogati ljudje, a sedaj peša kupčija; tako zvana „Gewerbefreiheit“ jim je po malih krajih in va¬ seh ves dobiček pobrala. Prevelika množica Kočevar¬ jev, kajti vsak moški misli, da mora „auf den hondel 44 ; visoki davki; nerodovitna ali da prav govorim, tu in sem tudi nekoliko zanemarjena zemlja;_ neogibljivi luk- sus, ki se je že v vsako najmanjšo vas pritepel: to so poglavitni vzroki žalostnega ubožanja povsod po Ko¬ čevskem. Marsikteri, ki je poprej še le o duhovem domu hodil, vernil se je že sedaj domu zdihovaje, da ni nič; drugi pa, ki so svoje dni prehodili vso Nemčijo in Poljsko, sedeli so celo zimo za pečjo ali pa kupče¬ vali s prešiči, kožami in so bohe v Belak vozili, kjer jim je pa še letos ogerska cenejša slanina lepo zgubo naklonila. Vzlasti barantači s suknom in drugim obla¬ čilnim blagom si ne morejo nič opomoči; bolje se godi onem, ki teržujejo z južnim blagom. Zato tudi pravijo, da bode kupčija s časom prav nehala in da bodo sedaj gosposki Kočevarji morebiti zopet nataknili bele hlače in suknje svojih očakov iz onih preblaženih časov, ko še niso poznali zlate kupčije. — Kakošne razstave si ljudje po svetu izmišljujejo, priča pismo, ki je dospelo, ni davnej tega, iz Londona na neko šolsko predstoj- ništvo kočevsko. Meseca maja (velikega travna) bode nam¬ reč, kakor pravi program, družba „Reformatory and Re- fuge Union 44 v Londonu razstavo napravila vsega tega, kar se izdeluje v ubožnih šolah, delavšnicah , kaznovavni- cah in pokorivnicah vsega vseta. Pa ne samo to, kar se izdeluje, bi radi imeli v tej razstavi, ampak radi bi videli tudi, kako se izdeluje, tedaj pozivajo, naj jim imenovani zavodi pošljejo kaznjence in pokorjence v razstavo! Izborna dela dobijo nalašč kovano svetinjo. Raz¬ stavo bodo slovesno odperli: tisoč otrok iz raznih usta- vov bode neki pelo. Francoski pisano pismo družbi- nega tajnika vabi k prav obilnej udeležbi, češ, da imajo šole sedaj priložnost pokazati vsemu svetu, kaj premore vsaka. Berž ko ne dospela so taka pisma tudi na druge učilnice na Slovenskem. Če bi aarila delili za pridno nemškutarenje po šolah, menimo za terdno, da marsiktera šola prejme veliko svetinjo. — Kočevska davkarija je razposlala pred nekaj tedni mnogo listov, s kterimi je tirjala zaostale davke. Med lirjanimi je bilo mnogo tacih, pri kterih se je še le v uraduiji po¬ kazalo, da so že plačali davke; ti so bili tedaj , tako rekoč, le pritirani v mesto, da so ondi pogledali, ko¬ liko je ura in da so se uradniki prepričali, da nimajo od njih nič več tirjati. Veliko je pa bilo tudi tacih, ki imajo po 8 in še več ur hoda v mesto, in med temi so bili tudi taki, ki so morali priti — poslušajte — zavoljo dveh krajcarjev! — Tako si pripovedujejo ljudje. Dva krajcarja iztirja uradnija, tri pa potrosi za papir, černilo itd. Ni tedaj čuda, da ne pridemo na zeleno trato. Kaj si pa ljudje mislijo, ko vidijo, da urad¬ niki sami ne vedo, pri čem da so? Preveč je uradnikov, drug je drugemu na poti! — Kar je „Slovenec" pisal o prodaji slovenskih knjig, je zalibog! gola resnica in pritegnem mu tudi jaz od konca do kraja. Da se ta stvar nič kaj noče predru¬ gačiti, je res žalostno. Kakor beremo, „Čitalnice“ drugi zvezek dobiva se zopet le po čitavnicah, Slovenska Vila je menda le v Ljubljani na prodaj itd. Res da je tukaj na Kočevskem sploh nemško, vendar bi se mar¬ siktera knjižica v mestu spečala, da bi imel kdo slov. knjige v prodaji, kajti domoljubnih duš se tudi pri nas ne manjka. Tako pa vse zastaja. Kdo bi pač za vsako knjižico, ki velja kacih 20 — 30 krajcarjev , nalašč pisaril v Ljubljano!? Nekteri naših založnikov in tis¬ karjev tirjajo od nas res preveč domoljubja! če je dovoljeno, le eno bi zastran te zadeve še rad vprašal: Kako je vendar to, da oni gospodje, ki Slovencem tako radi očitajo zanikarnost, knjige rajši po kotih puščajo, da splesnujejo, kakor pa da bi jih po manjši ceni pro¬ dajali in s tem ljudstvo omikali? Morebiti se tudi to godi iz golega — domoljubja? V listih 21. in 22. je nekdo v „Slovencu“ nekaj spregovoril o kranjski zgodovinski družbi ter zahteval, naj so njena sporočila itd. slovenska. Družbin odbor dosihdob še ni nič, vsaj očitno nič, omenil o oni tirjatvi, kar je, kaj pak, dosti izgovorno znamenje, da se ne meni za tako „bedarijo“, kakor je omenjeni sestavek in da ostane vse — pri starem. Pa tudi Slovencev se še nihče in oglasil, ali se vjema z mislimi onega se¬ stavka ali ne? To pa ne sme nikogar osupniti, kajti čitavnice, matice itd. dade skerbi na kupe iu belijo glave. Pa je tudi menda ono zahtevanje za marsikte- — 152 — rega Slovenca še prenapeto? Za božjo voljo! ali nis¬ mo v tako kratkem času že veliko dosegli? Vsaj sme¬ mo že po slovenski — skakati, igrati, plesati, po slo¬ venski peti in govoriti! Herz, was rvillst du noch mehr? Kdo bo še po slovenski zgodovinaril! ? Ptuje dežele. St*rbsfea. Piše se, da bodo Serbi petdesetletnico v spomin osvobodenja od turškega jarma kaj sijajno obhajali. Tudi se pričakuje, da bodo ta dan o današ¬ njih turških zadevah ktero rekli , kajti ne zdi se jim prav, da se v je po volji turške vlade toliko tisoč mahomedanskih Oerkesov na mejah serbske kneževine naselilo. Ti so zanje kaj nevarni. Kaj bo pa miroljubna serbska vlada zdaj rekla, če bi se od vojske kaj spom¬ nilo, je težko ugibovati. Govore tudi, da bode serbski, knez pri tej priložnosti černogorskega kneza za nasled¬ nika oklical. — Sardinska. V Fiorenciji, zdajnem velikem me¬ stu, so Danteov spomin kaj slovesno obhajali. Tudi kralj seje slovesnosti udeleževal. Vse je cikalo posebno na politične zadeve. Više oblastnije so se že večidel tje preselile.— Garibaldi neki misli zdaj vsa imenitniša italijanska mesta obiskati; zakaj, zvedelo se bo kmalo. — Od daljnih pogovorov s papeževo vlado ni zdaj nič čuti. Pravijo pa, da kralj na vso moč tišči, da se kaj dogotovi. — Lamarmora je bil neki v Rimu, Cial- dini pa na Španskem. Eni pravijo, da je šel tje snu¬ bit kralj evično za kraljeviča H u m b e rt a, drugi pa, da se bolje sprijaznijo. Francoska. Napoleonu se je dozdaj na Algir- skem „v novi Franciji" prav dobro godilo. Povsod, kjer se je prikazal, sprejet je bil z nepopisljivim veseljem; vsaj tako naznanjajo časniki. Mohamodanski Arabci so mu odpirali svoje shodnice — mošeje — in vedel se je on, kakor njih drugi prerok. Arabci pa bodo kmalo v djanju pokazali,^ali je bilo to na vse strani resnično, ne pa hinavsko. Se celo jedila so mu takšna priprav¬ ljali, kakoršna so bila v navadi za časa Rimljanov Lu- kula in Cezara. Tudi je počil glas , da si ravno zdaj prizadeva, v južni Ameriki novo česarstvo ustanoviti in ga — ubogajme dati Orlejanskemu kraljeviču, ki pa še vedno francoskega čaka! Amerika. Od zedinjenih deržav govorimo radi in večkrat. Vzrokov je več, izmed kterih gotovo ni naj¬ manjši tudi ta, da je veliko naših rojakov, Slovencev, že delj časa tam , in da se jih zmirej več od nas tje preseluje. Večletna strašna vojska je bila zdaj sicer končana, ali kaj in kako bo zanaprej, zlasti kar je bil miroljubni pervosednik Linkoln tako grozovito umor¬ jen, to je mnogim čudna zastavica. Veliko novic od tam je, ki so vesele, veliko pa tudi, ki nas s strahom navdajajo. Daje vlada koj po vojski zaukazala 400.000 mož domu poslati in nič več novincev ne nabirati, s čim si bode na leto 730,000 000 gld, prihranila; da ne bo nikjer obsednega stana, nikjer vojaških sodnij in kervavih sodeb in zatiranja svobodnih tiskarskih postav, — to je gotovo veselo pa tudi čudno za nas, ki ame- rikanske zadeve le preradi po naših merimo. Druga pa je, kaj bo z mehikanskim cesarstvom , ki ga Ameri- kanci ne spoznajo in že neki vojake nabirajo, ki naj bi ga ukončali. Napoleon bo tu berž ko ne najprej po¬ žiral grenke in treba bo iz Afrike hitro domu. — Tudi jugovskemu pervosedniku se nič dobrega ne obeta. Na njegovo glavo je postavljenih 100.000 tolarjev. Zvedelo se je, da je tudi on umora kriv. Johnson pa je mož, s kterim, kakor se kaže, ne bo dobro, češenj zobati! — Razne novice* * Iz Bovške doline se nam piše, da se je bilo proti koncu meseca marca na planinah veliko plazov vderlo , ki so mnogo strahu in škode napravili. Tako sta šla 27. marca dva človeka v goro, drobnico kermit. Oba je grozovit plaz pobrisal in vsmertil. Eden izmed nju je bil že bolj prileten, oče petero otrok in kmalo spod snega izvlečen , drugi pa je bil 19 let star in po skerbnem iskanju še le čez 4 tedne najden. — Kar je sneg skopnel, ni bilo še do meseca maja nič dežja. Suša je velika, travniki so vsi rujavi, živina lačna, klaje pa ni dobiti. Morebiti pa vendar v kratkem pohleven dež zemljo zopet oživi. —■ Teržaško-belaška železnica daje tukajšnjim prebivavcem veliko upanje. Vse pri¬ čakuje, da bode šla po Soški dolini, kjer jo spet bolj natanko merijo in dokazujejo, da se da tod lože, bliže, stanovitneje in bolji kup narediti, kot pa čez Pon- tabel, kjer bi jo zlasti Videmčani raje imeli. — * V Gorici bode v kratkem na svitlo prišla sloven¬ ska „zemljopisna začetnica 1 ' zlasti za gimnazije in re¬ alke, ktero je spisal in založil goriški prof. g. I. E. Jesenko. Od tega verlega gospoda imamo še mar¬ sikaj pričakovati, če mu Bog zdravje ohrani,^— Pri¬ poročamo ga tudi „slov. matici/' v podporo.. Še dru¬ go delo, piše „Umni gosp." se v Gorici spisuje, in nadja se, da bo to začetek nove dobe ne le na Gori¬ škem, temuč na Slovenskem sploh. Bog daj srečo! — Nadalje piše „U. g.“, da je na goriški gimnaziji usta¬ novljena nova izredna učna služba z navadno letno plačo 945 gld., in da je zdaj za slovenščino razpisana. To je zares vesela novica, ki jo bodo goto¬ vo vsi Slovenci z radostjo sprejeli. Naj bi se skorej tudi drugod tako. naredilo! —- „U. G.“ tudi piše, da je goriška zastavljavnica hvalevredno poskerbela, da dobe zastavni list zraven laškega tudi slovenski na¬ pis. Tako tiskane bukvice tudi hranilnica upnikom namestu pobotnic daje. Obe napravi zaslužite občno pohvalo in da se njun izgled posnema! — Njeg. Ve¬ ličanstvo je podarilo ogerski akademiji 15.000 gld. Da bi se tudi naših slovenskih naprav kak velikodu¬ šen dobrotnik spomniti hotel! — God in praznik sv. Janeza Nepomucenskega so letos spet kaj slovesno v Pragi obhajali. — »Danica" svetuje kranjskim izseljen¬ cem, naj se derže kolikor mogoče, skupej in naj usta¬ nove lastno naselbino, ki naj jo imenujejo „novo Slo¬ venijo". To je lepo, pa bo tudi koristilo na vse strani! — Cesarja, Napoleon in Maks, sta bila neki oni dan v veliki smertni nevarnosti. Nič prida se jima ne obeta! Duhovske zadeve. G. Franc Bergant, mestni kaplan v Kamniku, gre za farnega oskerbnika na Vojsko in g. Janez Z a- g o r j a n, novoposvečenec, za kaplana v Dragatuš. Loterija. Gradec: 14. 79. 15. 84. 30. Izdatelj in odgovorni Trednik; J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.