Cilasiilo Sotialisti^^^^^ delovnega ljudstva za Podrarje št. 7 PTUJ, dne 22. februarja 1963 CENA 20 riN »Tednfkc Irhaja pod tem skrajSa- alm imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormož — Izdaja •Tednik, časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptu]. — Odgovorni ured- aik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 1.S6 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne v^račamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din. Letnik XVI. PMm\ in PManke! v nesve- tovanje učiiteljev, vendar je bi- la udeležba zelo slaba, saj so se ga udeležiili le učitelji iz osnov- nih šol »Franca Osojnika« Ptuj, I>arnava, Markovci, Cirkovci, Lovrenc, Juršinci, Majišperk in Ciirkulane. Z vseh ostalih šol se učitelji posvetovanja niso ude- ležili, čeprav so se obravnavala taka vprašanja,, ki so velikega pomena za nadaljnje delo orga- nizacije Zveze mladih na osnov- nih šolah. Tak odnos do orga- nizacije Zveze mladine s strani učiteljskih kolektivov je nepra- vilen in škodljiv tako za ugled učiteljev kakor za samo delo mladine na šolah. Kljub temu, da je bil odziv slato, so bili spre- jeti mnogi zaključki, ki jih bo potrebno takoj izvesti. Učitelji so sprejeli naslednje siklepe: — S pripravami za sprejem pionirjev v Zvezo mladine je potrebno pričeti takoj. Med pri- pravami je potrebno z mladino obdelati predvsem naslednja vprašanja; zgodovino mladin- skega gibanja pri nas, program- ska načela in statut Zveze mla- dine Jugoslavije in aktualne naloge Zveze mladine Jugosla- vije. V času priprav je potreb- no po možnosti organizirati razgovore pionirjev z brigadir- ji, skojevci, borci itd. — Sprejemi marajo biti v po- častitev »Dneva mladosti« in to za učence sedmega razreda, ne glede na starost, in za učence nižjih razredov, ki so dopolnili 14. leto starosti in imajo moral- ne in drusp kvalite^te. ki lih mo- rajo imeti člani Zveze mladine Sprejemi morajo biti svečani, povaibiti pa je potrebno starše, predsitavnike šolskega odbora, krajevnih družbeno političnih organizacij itd. — V pionirski organizaciji se pionirje vse premalo naivaja na samostojnost in da so v mnogih primeriih samo formalno izvo- ljena pionirska vodstva, ki ne delajo salmos^tojno, temveč sa- mo po iniciativi učiteljev .8 ta- ko prakso se bi morailo preki- niti in navajati pionirje na sa- mostojnost, tako da ne bomo imeli primerov kot do sedaj, da večletni načelnik pionirsike- ga odreda ni sposoben prevzeti vodstvene funkcije v aktivu Zveze mladine. — Stiki med šolskimi in vaš- kimi aktivi morajo biti tesnej- ša, šolska mladina pa naj sode- luje na vseh tistih akcijah va- škega aktiva, ki so za to starost- no dobo primerne. — Pionirja, ki bodo sprejeti v Zvezo mladine, morajo imeti do konca šolskega leta svojo kon- ferenco, na kateri je pvotrebno izvoliti vodstvo in prevzeti vse posle od vodstva mladine, ki odhaja iz šole na nadaljnje šo- lanje v šole II. stopnje. Vsi ti sklepi so obvezni za vse šole, tudi za tiste, ki se posve- tovanja niso udeležile, v. uči- telji teh šol pa bo imel občinski komite ZMS še poseben razgo- vor. zaf Zanimivo predavanje Prejšnji petek je bilo v pro- storih osnovne šole Ormož zani- mivo predavanje z razpravo o osnutku občinskega statuta, ka- tere se je udeležilo nad 90 pro- svetnih delavcev občine. Izčrpno je predaval predsednik občine Matija Pajnkihar. Učitelji so se predvsem zanimali za šolstvo. Osnutek statuta namreč določa ukinitev naturalnega nagrajeva- Bja prosvetnih delavcev v občini in formiranja obveznih skladov v šolah kot samostojnih ustano- vah. Osnutek nadalje postavlja učitelja na mesto političnega de- lavca na svojem območju, ki je poleg ostalih političnih množič- nih organizacij odgovoren za razgledanost prebivalcev. Na- men predavanja je bil, da se prosvetni delavec temeljito se- znani z ' jločili osnutka statuta, da bodo pomagali pri razlagi osnutka v času javnih razprav. Važno je, da bodo učitelji pra- vočasno seznanili učence višjih razredov osnovnih šol o pomenu in vlogi statuta v občini. Poklicno usmerjanje mladine Veliko sdcrb pri izbiri pokli- ca posvečajo predvsem poklic- ne »vetovailnlce, saj ao določi- le mesec marec za široko pro- pagando usmerjanja naše mla- dine v raene poklice. Solsika obveaaiost se naglo približuje h konou. Treba se bo odločiti in po pravi poti kreniti v življenje. Ker se dobro zave- damo, da je izbira poklica za slehernega človeka najvažnejša za prihodnost bodočega proizva- j«ilca, je tudi družba prevzela skrb, da pomaga mladini na poti v življenje. V naši socialiistični skupnosti je nešiteto možnosti za lepo bo- dočnost mladine; treba je samo upoštevati vse muke in telesne siposobnosti doraščajočega dr- žavljana, ki bo pravilno razumel družbene potrebe. Kdo nuj pomaga mladini? Kdo pa naj pomaga mladini pri tako važni odločitvi? Pred- vsem 90 tu starši in šola, ki spremljata mladega človeka od nežne mladosti. Starši, skupno s šolo so prvi in najvažnejši sve- tovalci. Na sedežih občin pa imajo tudi poklicne svetovalce- psihologe, ki na znanstveni na- čin ugotavljajo strokovno spo- sobnost za razne poklice. Mlad človek se hitro navduši za razne poklice, vendar je še vedno pre- mlad in neizkušen, da bi si pra- vilno izbral poklic. Starši, skrb- niki in družba pa so dolžni, da doraišftajočemu proizvajalcu po- magajo na življenjski poti. Na- ša sikupnost si predvsem priza- deva, da bi bila socialistična družba na visoki strokovni in kulturni ravni, saj so naloge piroizvajalca razširjene tudi na samoupravljanje v proizvodnji in na družbeno upravljanje V upravi družbenih služb, kar pa zahteva iiroko razgledanost bo- dočega polnoletnega državljana. Stremeti moramo za tem, da se naša mladina tudi po končani osemletki šola in izobražuje. Možnosti za Šolanje v JLA Predvsem želimo seznaniti starše inmladdno, kakšne so mož- nosti nadaljnje izobrazbe v raz- nih šolah JLA. Svetle tradicije Jugoslovans^ke armade moramo hraniti in jih izpopolnjevati tudi v dobi miinj in graditve. Vojaške šole, ki zahtevajo Itončano osemletko, so pri nas pestre in nudijo zelo široko po- klicno izbiro. Na razpolago je kar 16 podoficirskih šol: artile- rijska, PA artilerijska, inženir- ska, tankovska, ABH šola, šola za zveze, prometna, sanitetna, tehniška šola za zveze, tehniška šola, letals'ko meh. šola, letalska šola za zveze, mornariška šola, mornarjško-tehniška šola in vo- jaško glasbena šola. V tem pestrem seznamu Sol bo laihko vs^akdo našel tisto področ- je dela, ki ga naj^bolj veseli. Prednost v teh šolah je tudi v tem, da je mladinec v času šola- nja popolnoma oskrbljen in da sočasno odsluži svoj vojaški ix>k. Pouk se bo začel 1. septembra 1963 in tiraja 3 leta, na vojaško glasbeni šoli pa 4 leta. Zadnji rok prijave je 1, ma- rec 1963. Kandidati, ki še obisku- jejo 8. razred, priložijo prošnji overovljen prepis ocen iz prvega polletja osmega razreda in pre- pis spričevala 7. razreda. Natančna pojasnila boste do- bili pri odseku za narodno obrambo Obč. LO Ptuj. Kulturno središče- Miklavž Miklavž pri Ormožu postajo iz dneva v dan pomembnejše kul- turno središče za prebivalr>° kra- ja in sosednjih vasi. Ta po- membnost se predvsem odraža v kulturno-prosvetni in idejno- politični aktivnosti občanov. Da bi čimbolj smotrno izkoristili prosti zimski čas, kakor je dejal upravitelj osnovne šole Miklavž Vlado Ožbalt, so ustanovili ve- černo politično šolo, šolo za od- rasle, gospodinjski tečaj s prire- ditvami raznih odrskih del pa bodo razvedrili prebivalstvo. Oddelek mladinske politične šole pri Miklavžu obiskuje 27 mladink in mladincev, katerim bo šola dala ustrezno politično znanje in jasno perspektivo o našem gospodarskem razvoju. Politična šola bo dala mladin- skim aktivistom nove poglede in stališča, na osnovi katerih bodo lažje razumeli našo družbeno stvarnost. Pouk večerne politič- ne šole je dvakrat tedensko, dočim obiskuje šolo za odrasle trikrat tedensko 14 slušateljev. Zelo pomemben je predvsem za mlajša dekleta gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 14 deklet. Tečaj bo trajal 20 dni in bo ob- s ^al 10-dnevno predavanje o stanovanjski kulturi, nreostali čas pa bo namenjen za predava- nja o sodobni orehrani in za praktično kuhanje. Gledališka skupina se pripravlja na znano igro »Globoko so korenine«. Kot smo izvedeli, nameravajo pri Miklavžu sodobno urediti ki- no dvorano, ki služi tudi za odr- ska dela. Dvorano bodo ozvočili, postavili nove peči, večja okna in dosedanje ozko kino platno zamenjali s kinemaskopskim. V ta namen so prispevali sredstva krajevna organizacija SZDL Mi- klavž, ObLO Ormož, lovci in pionirski odred iz Miklavža in občinski odbor SZDL občine Or- mož ter nekateri posamezniki. Za preureditev že imajo zbranih 300 tišoč dinarjev. Menijo, da bodo nekateri prebivalci poma- gali s prostovoljnim delom. V kraju imajo pevski zbor, s prvim marcem 1.1. pa dobijo zo- bozdravnika, ki bo ordiniral dvakrat tedensko. Prvič v ifodevini Ptuj« »rj« bul dozc\ sneg po ptu.iskih ulicah. PoiMietek: Kosi V Narapljah pripravljafo gradnjo kulturnega domti Društva in organizacije v Na- rapljah pripravljajo gradnjo kul- turnega doma. V ta namen so že določile pripravljalni odbor in zbrale že tudi nekaj obvez za pri- spevke Clanl raznih organizacij so se obvezali sodelovati s prosto- voljnim delom, največ pa raz- pravljajo in v skrbeh so zaradi finančnih sredstev, ki bodo po- trebna. Kulturno delo in sploh delova- nje organizacij je v kraju zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Edini, ki ga imajo, je v šoli in ki ga sicer šola rada odstopi. Mlada dramska skupina v Na- rapljah sedaj pripravlja priredi- tev za dan žena In bo v ta namen uprizorila partizansko igro. Na kul turno prosvetnem polju je v tem kraju zelo agllna tovari.^ica Smo- letova, ki sedaj tudi pripravlja igro za dan žena Dopisnikom v zadnjem času prejemamo za- pet več nepodpisanih pisem pri- ložnostnih dopisnikov. Tako nam je poslal nekdo »iz Prlekije« za- nlmvi sestavek ki bi ga zelo radi objavili, pa ni bil podpisan. Pi- smo bo romalo v koš, v kolikor se ne bo javil dopisnik s svojim polnim naslovom. Uredništvo PTTJ. DNT: 2? F^■RP^AP.T^ TEDMK Stran 3 Korenine pusrnih obiCatcv I, sako leto nanovo, ko gleda- I mo prikaz pustnih običajev in likov v Ptuju, se pomak- nemo v tolmačenju njihovega iz- vora v sivo pradavnino. Danes samo še zunanja preobleka, po- nekje na videz le šaljiv prizor, jirani v sebi polno prastarih pr- vin čarodejne moči pustnega ča- sa, oziroma predhodnega zimsko- pomladanskega časa. Zato so za etnologa prav pustni običaji s svojimi značilnimi in številnimi elementi nekdanjih obredij, boga- ta zakladnica za primerjalni štu- dij različnih kultur. Sicer so se prastari običaji do danes skrčili že samo na posamezne like, ki se pojavljajo ob pustnem času. Ni slučajno, da so se ti običaji in li- ki najbolj ohranili na Ptujskem polju. Vsi vemo, da so običaji po- gojeni glede ohranjenosti v moč- ni tradiciji, to je v trdnem in stalnem občestvu. Trdne in s pre- bivalstvom močne vasi Ptujskega polja so prav idealne za ohrani- tev in točno predajanje tradicije. Človek in višja sila Blaginja prirodnega človeka je bila vedno zelo odvisna od naklonjenosti višjih sil, ki so po njegovem verovanju, vladale v zraku. Vsem svojim širnim žitnim poljem, je moral vedno znova izprositi in zagoto- viti uspešno rast in rodovitnost. Odločilno vlogo za to so imeli predvsem običaji ob izganjanju zime in klicanju pomladi, ki je prinesla naravi življenje in bujno rast. Kurent je v teh obredih vse- kakor osrednja pojava in pred- stavlja demona, ki preganja zi- mo. I.sto vlogo imajo v prvotnem smislu tudi druge pustne živali: riise, medvedi, piceki, kokotiči, koklje itd. Podobne živali v tej ali oni obliki poznajo skoraj vse indoevropske kulture. Sorodniki našega kurenta so bolgarski ku- keri in rumunski »cuciji«. Njiho- va oprema ima iste sestavne ele- mente: pošastna živalska maska, kožuh, palica in zvonci. Pričarana rodovitnost K obredom, ki čarajo rodovit- nost pa spadajo »pustni ora- či« in »pustni plesači«. Na pustni torek v jutro priplešejo ob spremstvu muzikantov po trije pari »plesačev« pred gospodinjo, ki jim v zameno nadevlje polno torbo pustnih dobrot. Pustni ora- či zavijejo tudi k vsaki hiši na dvor, kjer zaorjejo simbolično brazdo, ki bo polju prinesla do- bro letino. Obenem prepevajo sta- re pesmi, ki jih med letom pojejo pri delu: »Smo orači ravno vsta- li, rano pred zoroj . . .« Obredno oranje ima poleg čaranja rodovit- nosti tudi obrambni pomen. Iz- orane brazde veljajo za svete brazde, ki jih zli duhovi nika- kor ne morejo prestopiti. Letos bodo poleg »oračev« iz Markovec in »oračev« iz Lancove vasi, po- kazali svoj pustni običaj »plesači« iz Pobrežja pri Vidmu. Gostija s plohom Pustnemu oranju je v marsi- čem podobno in po namenu zelo sorodno vlačen.ie pust- ne klade ali ploha. Ta običaj nam Vsako leto nazorno prikaže fol- klorna skupina iz Cirkovec, kjer se je običaj najbolj popolno ohra- iiil. Kadar se ne omoži nobeno dekle v vasi, morajo na pustni torek dekleta za kazen vleči ploh skozi vas. To sramotilno dejanje, opravijo po navadi fantje, pre- oblečeni v dekleta. Ploh simbo- predstavlja drevo, z njim pa vse čarodejne moči pomladi, ki naj v prihodnjem letu pričara dekletu ženina, z njim pa rodo- vitnost v zakonu. Isti pomen ima tudi prekmursko borovo gostiiva- nje. Dobrepoljske mačkare Fri letošnjem prikazu pustnih običajev v Ptuju, bomo ime- li priložnost seznaniti se z originalnimi liki »dobrepoljskih mačkar«. Minula vojna je stare ohranjene običaje tudi na Dolenj- skem precej prizadela. Vendar je splošno zanimanje za stare obi- čaje in njih vrednos.t zbudila pri domačinih izredno zavzetost, da so obudili nekdanjo tradicijo svo- jih »mačkar«. V lanskem letu jih je celo inštitut za slovensko na- rodopisje posnel za dokumentarni film. Pustni običaji dobrepoljskih »mačkar« vsebujejo naslednje pri- zore: pustno kmečko ohcet, obhod jajčarskih parov z »grbci«, spre- vod »kurenta« v dolenjski »šaj- trgi«, »babji mlin« in prizor kako »babo žagajo«. V Dobrepolju e>o- znajo »ta lepe« in »ta grde« mač- kare. Med slednje spadajo »grb- ci«. Ime grbci je postalo verjetno iz grdci. Grbci imajo v sebi so- rodne elemente kot naši kurenti, čeprav je njihova vloga že bolj bleda. V glavnem spremljajo spre- vod kmečke »ohceti« in »jajčar- ske pare«, da jim krčijo pot. Z gorjačo podijo preveč radovedno mladež. Obraz jim zakriva žival- ska maska z rilčastim nosom in rogovi, v roki vihtijo palico obito z ježevo kožo, odeti so v kožuh, okrog pasu pa jim zvonijo »bu- rovži« — kozji zvonci. Pod kožu- hom imajo kosmate hlače ali hla- če našjte s kosmato kožo. Na gla- vi pa imajo poveznjen klobuk, okrašen s puranovim perjem. Da tudi »grbci« hranijo v sebi mno- go čarodejne simbolike, dokazuje navada, da se stari ljudje na- stavljajo pod dotik njihove je- ževke, ki naj jim v prihodnjem letu zagotovi zdravje. Grbci so brez »štime« kot naši kurenti. Iz sebe pustijo le kak pridušen momljajoč glas. »Ta lepe...« Jajčarski pari spadajo med »ta lepe« mačkare. Navse- zgodaj se napotijo od hiše do hiše in pobirajo jajca. Zgodi I se, da najdejo ponekod vrata tu- ■ di zaklenjena. Tedaj je dolžnost grbca, da jim poišče drugo pot. Vdre v hišo skozi okno ali zad- nja vrata. Ob vsem tem je seve- da precej splošne zabave. Po iz- I ročilu nastopajo pri mačkarah le ■ moški. 7.enske figure tudi pred- stavljajo moški s prirejeno pre- obleko. Moški pri jajčarskem pa- ru je oblečen »v rajthozne« in škornje, čez hlače ima robačo, okrog vratu »pasico« — šal v ži- vih barvah, na glavi pa »kastur« na »en ali dva petelinca«. V »ka- stur« ima vdelane lase iz prediva ali krep papirja v pisanih bar- vah. Ženski par ima »spodreca- no kiklo«, »fertah« in kučemajko ter ruto na »štučko« zavezano. Tretja mačkara s palico v roki je nekak glasnik, da opozori go- spodinjo, naj pripravi jajca. Tudi jajčarski pari so nemi, uide jim le kak mrmrajoč glas. »Kmečko ohcet« Mnogo pustnega veselja nudi »kmečka ohcet« s svojim šaljivim prizvokom. Spre- vod vodi »komandant« v unifor- mi, ki pretirano resno koraka v ospredju. Za njim gresta »gespud« z »bukvami« in mežnar s kuhal- nico. Spremlja jih še »mskontar«, ki igra na harmoniko same sta- rinske viže, predvsem polke. Sle- dita ženin in nevesta v belih oblekah s »pušeljci« v rokah, ne- vestino glavo krasi »poročni kran- celj«. Za poročnim parom slede svatovci, tovariš in tovarišica in »ta stara dva« z otrokom v zibki. Te zadnje figure so zelo komične v svojem ponašanju. Sprevod krene k vaški luži, kjer se izvrši obred poroke. Tedaj ima »gespud« približno tak nagovor: »Vidva se čta vzet? Lepo. Ampak ti ženin, ne pozabi, da tvoja mlada ne bo zmiraj mlada in tako lepa. Tudi debela bo še in suha, pa zdela- na, da nič kako. Ti jo boš pa mo- ral ljubiti, kakršna pač bo. Pre- ljuba nevesta, tebi pa to povem, ljubi svojega moža in mu Bodi pokorna. Vidva moreta še dosti prigospodariti: otrok, blaga in sveta. Vajina miza je lahko zmi- raj polna. Sedaj vprašam najprej tebe, ljubi ženin, ali češ vzet to zraven stoječo nevesto?« Ženin prikima. »In še tebe, nevesta: Ali češ tukaj zraven stoječega ženi- na?« (Nevesta seveda prikima.) Nato jim s štolo ovije roke in trči z njunima glavama skupaj in pravi: »Domine kvatre, ker čta, pa se vzemita!« Obenem še zamahne I s kuhalnico pred njimi. Grbec pa zažene ob tla glinast pisker, ki ga ves čas nosi na prekli nataknje- nega za spredovom. S tem je obred zaključen. Pisar z debelo bukvo pa zbira podpise prič za poroko med gledalci. Po konča- nem obredu vsi nerodno zaraja- jo. Kurent na vozu Za zaključek poročnega spre- voda vozijo »kurenta« v »šajtrgi«. Kurent je vedno zelo debel pustni dobrodušen de- mon. Napravijo mu meh iz žak- Ijevine ali domačega platna, ga oblečejo in sproti tlačijo s slamo, nato na njem zašijejo obleko. Dolenjski kurent je postal nema figura, je samo dobrodušen uži- valec dobrot. Ohcet je danes samo prikaz ve- selega značaja, vendar so le rahli sledovi prastarih obredij pri skle- panju zveze dveh mladih. En iz- med takih etnoloških elementov je to, da se poroka odvija poleg vode, kar kaže na nekdaj živa darovanja vodi po poroki. V zad- njem času vlečejo s seboj tudi Kurentovo hčer in njegovega ze- ta. Hči je obilna in zelo velika. Napravijo jo tako, da stopita sku- paj dva fanta, za tilnikoma pa ju zakobali tretji fant. Vso trojico pokrijejo s široko belo haljo, ki jo v obilnih telesnih oblinah ob- drže obroči. Njena maska je do- brodušna, skoraj bedasta. Ob njej stopa neznaten možic z masko betežnega izraza z lojtrcami, da lahko poljubi svojo obilno ženo. Sicer pa je ta figura novejšega izvora. Kaže najbrž na nekdanje- ga kurenta, ki so ga nekoč tudi sestavljali iz dveh fantov. Babji mlin Mnogo pristne pustne šaljivo- sti in obenem simboličnega prenosa kaže komični prizor z »babjim mlinom«, v katerem pomlajajo starejše žene spet v mlada dekleta. Na videz samo hu- ntiorističen prikaz vsebuje značil- ne poteze čarodejnih moči pust- nega časa. »Babji mlin« sestavijo iz vozila, na katerem napravijo nastavek v obliki velikega zaboja, ki ga prekrijejo z raznimi napisi. Prednja in zadnja stran sta za- strti z zaveso. Ob strani je mlin- sko kolo, ki ga na drugi strani vrti napovedovalec. Ta vabi med navzočimi: »Heja, heja, možje le sem! Za dva groša zmeljemo vaše stare ženske v mlade. Heja, heja, ženske le sem! Za dva groša bo- ste iz mlina stopile spet mlade in luštne, da bodo vaši stari kar sline požirali! Heja, le hitro, se splača, prav zares. Heja, heja, le sem, le sem, možje, še to vam povem, samo po tihem, da za šti- ri groše lahko vaše ženske zame- njate za dve mladi. Čudo, pre- čudno! Prilika je, prilika, le hi- tro!« S takimi besedami začenja napovedovalec svojo ponudbo. Mora biti velik šaljivec in prizor je zares zabaven in duhovit. Med- tem zbašejo starejšo ženo v mlin, ki grozno zaklopoče, da letijo iz njega stare cunje in žaganje. Kar naenkrat stopi na drugem koncu ven mlado dekle! Na ta račun je okoli mlina zelo razgibano in ži- vahno prerivanje za mlada dekle- ta. Pomlajevanje Med ostaline različnih obredij izganjanja zime — smrti spada prizor, ko »babo ža- firajo«, O tem običaju naše ljud- stvo že od nekdaj mnogo govori. V Dobrepoljah je ohranjeni pri- zor le hudomušnega značaja, kjer prikazujejo, da bodo iz 50-letne žene dobili dve po 25 let. Pri tem prizoru imata glavno besedo Ža- garja, ki razdirata debele na ra- čun stare ženske pod žago: »Na, vidite, ta stara pa za noben de- nar ni hotela v babji mlin, pa ji je dal njen stari po grbi, sedaj mu jo bomo pa prežagali na dva dela! Tako je!« Pri prikazu pustnih običajev le- tos bodo zopet naši gostje tudi »laufarji« iz Cerknega. Tako bo- mo ponovno lahko uživali ob po- gledu na značilne in izrazite maske »laufarije«, ki je tudi edin- stven slovenski pustni običaj. Ohranil nam je do danes šemsko izročilo lepega koščka slovenske zemlje. Največja posebnost so le- sene poslikane maske. V prvi sve- tovni vojni je laufarija sicer za- mrla, vendar so jo na pobudo In- štituta za slovensko narodopisje zopet oživili prizadevni domačini. Običaj vsebuje obhod različnih li- kov, katerih osrednja pojava je »Pust«. Odet je ves v mah, da se komaj premika. Na glavi ima po- krivalo, prav tako iz mahu in dva rogova. Čez obraz ima leseno ma- sko z dvema čekanoma. V roki nosi simbol pomladi, večno zele- ni smrekov vrh. Pusta obkrožajo pri njegovem pohodu ostali liki: »ta bršljanast«, ves v bršljano- vem listju, »ta terjasta dva«. zavita v ter, ki sta ga dobila pri tkalcih in si ga našila po obleki IZ domačega platna m po roglja- tem pokrivalu. Oba imata divjo masko in palice v roki, s kateri- mi grozijo vsem preveč radoved- nim gledalcem. Sledijo »ta lo- parjast« v beli obleki z grdo lar- fo in loparjem, »ta kožuhast« v kožuhu in s košem na rami, »ta ličnaten« v plašču iz lipovega lič- ja, kakršnega so nekdaj nosili pa- stirji ob deževnih dneh po cerk- ljanskem hribovju. Sledijo še »ta hrastav«, »ta žimnast«, »ta slam-, nast«, ki so vsi zelo komične fi- gure in skrbijo vsi za dobro raz- položenje gledalcev. Te laufarje spremljajo »ta star dic« v starin- ski goriški meščanski noši, ki jo sestavljajo širokokrajni klobuk, beli suknjič, žametni telovnik, kratke irhovke, bele nogavice in nizki šolni. V rokah ima »bot«, s katerim bo pokončal »Pusta« po obsodbi. Za par »dicu« je »ta sta- ra baba« v belem krilu in bukovi suknji, z zidano avbo na glavi in s škornji na nogah. Okrog pasu pa ji visijo pisani »cof 11«. Z metlo pometa pred »Pustom«, da mu utira pot. Drugi spremljevalni par sta še »gospod in gospa« v stari meščanski noši. Edini laufar brez lesene maske je »lament«, v ovč- jem kožuhu, z rogovi na glavi in s kosmato larfo iz telečje kože na obrazu. Lmjfarija iz Cerknega Iaufarija« iz Cerknega je po- membna zato, ker so v njej ohranjene različne prvine prastarih obredij ob smrti Pusta kot predstavnika zime. Višek ob- hoda laufarjev je smrtna obsodba Pusta. Oznani mu jo sodnik s sledečimi utemeljitvami: »No, Pust, vseh norcev patron. norec vseh norcev, pa si le prišel pra- vici v roke. Le približaj se! Ni- kar ne oklevaj! Dosti je tvojih norčij! Tako je, vidiš, sedaj boš pa polagal račun za vse, kar si to zimo nagodil in nakuhal. Le poglej naokrog, koliko ljudi je prišlo skupaj in vsi te tožijo in zahtevajo, da te obsodimo in so- dniško kaznujemo z najhujšo ka- znijo, kar jih je. Nikar se ne delaj neumnega, saj dobro veš, kaj imaš vse nad seboj! No, da ne boš dejal, da smo te po krivem obsodili, ti bom povedal vse, kaj za ene neum- nosti si uganjal. Sedaj pa začnimo: Najprej po- glejmo, kako zimo si nam letos pripravil. Lanska je bila še kar mila, za kar ti ni očitati, zato si pa letos začel zgodaj z mrazom in snegom, da naši ubogi ljudje niso mogli spraviti vseh pridel- (Nadaljevanje na 4. strani) »Grbec«, spremljev alec ohcetnega sprevoda Skupina laufarjev iz Cerknega »Grbec« z živalsko masko in gorjačo. Njegova glavna naloga je krčenje poti »t a lepim mačkaram« »Kmečka ohcet« gre po vasi. Svatje v značilnih kapah »na pete- lin ce« Pustni demon dobrepoljskih mačkar — »kurent« v vozu Stran ) TEDHiiC PTTJ, DNE ?? rrr-Kr r-nTA i963 OraeiisLawteore vasi Večkratni nastop oračenr iz Lancove vaad pri Ptuju na ptuj- skih folklormh in kamevaiskih prireditvah je ostal brez komen- tarja o bistvu oMčaja, pokaza- n^a ob pui^u v tem delu Drantr- skega polja. Po mnenju organi- zatorjev folklornih skupon je treba raztolmačiti, kakšne val orače, ali Haloze ali Drav- sko polje, je težko reči. Težko je tudi najti zapiske iz časov nastajanja vasi na Dravskem polju, o takratnem kulturnem bogastvu prebivalstva, o njiho- vih običajih in šegah. Pomembni običaji z Dravsidpira in kaže za njihovo ohranitev vse razumevanje. Enajstčlanska skupina oračev Nekdaj enajstčlansko skupino oračev iz Lanco^'e va^i po rili: tnje kurenti, pokajr, sest konijfl)6ev in jajičataca. Vsa eo bili mcški. Tudi jaijčacica je bil mašad, ablečen v žeissko. Kuren- ta 90 baih Ttarveizatn na i^oiptrno oračev in 90 le z njo nastopali. Na njihov^i kafKifri so biili pra- \'a gowe(ji ro©ovi. Imeli so do štiiri z^'once in torbo. Prva so prišli k hiši od oračev iz Lan- cove vasi kurenti Za dobre že- lje in obisk so dobili od gospo- diinj denar. Potem se je ustavil •pri hiša. pokar in za njim so se ptripeljali na dvorišče oračL Za- nje in za pokarja je dobila jaj- čarica jajca ali klobaso, vsi sku- paj pa so dobili marsikje pri.gri- zek ali pijačo. Danes je v tej skupini le de- set oseb, ker na^stopata dva ku- renta, eden je na čelu, drugi pa pri plugu. Pokar ima do 4 metre dolg bič. S seboj ima vsaj dva rezervna ročaja, privezana na plugu, in več rezervnih žmicev. Pokar mora biti močan in spre- ten, sicer ni pravega pokanja. Konjiči oračev iz Lancove vasi so že nekdaj imeli in še sedaj imajo posebno lepa pokrivala. Umetne cvetice na visokih klo- bukih so iz lepih svatovskih pu- šeljčkov, barvaisti traki pa iz ženinovega in nevestinega pu- šeljčka. Več jih je na klobuku, več je ta vreden in seveda tudi lepši. Vsak »konjiček« si je mo- ral dokaj prizadevati, da je do- bil od svojih sorodnikov in znancev, ki so bili na gostijah, te dragocene spominčke. Vsake- ga konjiča krasi tudi več lepih svilenih robcev, privezanih čez ramo, okrog vratu in čez pas. Te rute so si vedno siposojali. Prej so imeli obute škornje in vanje zataknjene hlače. Cez spodnje oblačilo so imeli belo srajco, čez njo pa telovnik s svetlimi gumbi. Sedaj imajo hlače in srajco iz domačega platna. Danes samo dva kurenta Veseli konjiči Ko pridejo konjiči-orači k hi- ši, prime eden izmed kurentov za plug in sodeluje pri oranju, potem pa zopet pusti konjiče in odhiti z drugim kurentom k na- slednji hiši. Včasih kurenta tek- mujeta, kdo bo prvi pri hiši in ni čudno, če je treba marsikje skočiti kar čez ograjo. Po ora- nju in petjra narodnih, fantov- skih pesmi, pose je jajčarica po zoranem in z grabljicami malo poravna. Za oranje in setev do- bi potem 3 do 8 jajc in še mo- goče povrh klobaso pri sorodni- kilh oračev ter vsi skupaj pri^gri- zek in pijačo. Obiskali so več vasi Tako je potekalo oranje na pustno nedeljo po Zg. Pristavi, Doklecaih, v ponedeljek po Lov- rencu, Apačah, Selah, T^ovcih in Berislavcih, v torek pa po Tržcu, Jurovcih, Viidmu in Po- brežju ter nazadnje po Lancovi va-si. S tem ni bilo konec pusto- vanja v Lancovi vasi. V torek popoldne so bili orači že doma. Fantje in dekleta so se našemili v "^.'ate z žp-ninom in ne^^ejato in SdD obiiiicova.".! ob .«;alah in buricah vise hiše v vasi, plesali po dvori- ščih, saj so jim igrali našemlje- ni godci. Delitev denarja med kurenti in jiajc ter klobas med drugimii je bilo v ponedeljek. Cvrtje so si sicer privoščili tudi med pot- jo pri znancih, kjer so spravili zbrane dobrote, da jdh ni bilo po- trebno nositi s seboj. Včasih je ostalo nekaj dobrot za več dni po puistu, včasih pa je pošlo vse med obračunom. Ohranili so običaj Nekdaj so bili najboljši orači Blaž Malek, Ivan Svenšek, Mar- tin Sirovnik, Blaž Pišak, Ivan Plajnšek (pri njem so se obla- čili) in drugi. Sedaj pa še nasto- pajo: kot jajčarica Miha Kolet- nik. kot pokar Mirko Vaupotič, kot konjiči Pečnikova Hanzek in Tonček, Kirbišev Tinek in Selinškov Videk, kot kurenta pa Djočenov Lojz in Lackov Lud- vik. Orači iz Lancove vasi sedaj ne hodijo več po vaiseh, pač pa se vsako leto priprafvijo na prire- ditve v Ptuju, kjer so radi na ratapoitaigo javnosti, ki jih zek> občuduje, le žal da mnogi ne ve- do za njihovo zgodovino in po- men za nefedanije slovenske pustne običaje v tem delu ptuj- ske občine. Po opisu oračev s Ptujskega polja, objavljenem v tej šte- vilki, lahko vsakdo ugotovi raz- liko med posameznimi liki med njdmi in orači z Dravsikega po- lja. TalTO si marsikdo lažje tol- mači bistvo kurentov in oračev iz Lancove vasi in iz druigih va- si. Kot kaže, jo ob ptujskih pri- reditvah vedno v^ folklornih skupin, pa tudi karnevalskih skupin, tako da imajo gledalci vsako leto dovolj razvedrila in zabave z gledanjem posameznih likov, ki obujajo spomine na minule čase in silijo k smehu .zaradi svoje sodobne šegavosti. To je tudi namen ptujskih pri- reditev. V. J. Fokač iz Lancove vasi Orači iz Lancove vasi med foto reporterji NAJZANIMIVEJŠA MASKA V MARKOVCIK tN OKailCI JE LE KURENT v Markovcih sem šele dve le- ti. Takoj po prihodu so me pri- jaitedji seznanili z vsemi zanimi- vositmi svojega kraja. Posebno navdušeno so mi pripovedovali o pustnih običajih. Pokazali so mi kurentovo obleko — kapo, kožuh in zvonce. Vse to sem si dobro ogledal. Na pust sem se oblekel v kurenta. Zanimiv kurent Opisal boirfi enega izmed mar- kovških folklornih likov, ki jih prav gotovo v pustnih dneh sre- čate v naših vaseh — to je ku- rent, ki je najzanimivejši pustni lik. Oblečen je v ovčji kožuh. Okrog pasu ima verigo, na kale- ro so pri.peti kravji zvonci. Ko- žuh mu sega skoraj do okovanih čevljev. Na nogah nosi zeleno ali r^eče volnene nogavice. Na glavi ima kurentovo kaipo, nare- jeno iz usnjia in kožuha, z očmi, s posebnim nosom in dolgim je- zikom. Ušesi sta iz velikih pu- ranjih peres. Zobje so bili iz be- lega fižola, nabranega na vrvici. Ob strani ima kapa dva roga, speta z žico m z- nje vise pisani trakovi iz papirja. V roki nosi kurent palico, na njej pa trak ježeve kože. Temu kurentovemu orožju pravimo ježevka ali je- ževica. Pred njimi zbežimo ... Skupina kurentov teče po va- si, meže ježev^ko tudi do 10 me- trov v zrak in jo znova pobira. Zvonci jim pn tem lepo zvon- kljajo. Pred njim beži staio in mlado. V znak miroljubnosti pa kurent, posebno starejšim, po- nuja v pozdrav desnico. Potem so pred njim varni. Z dekleti pa je dnigačc. Njih kurenh malo poježkajo, jim stiskajo roke v pozdrav in jih zopet zapuste, ker beže dalje po vasi. Lop je ta običaj. Lepa je tudi kurentova maska. Naj se le ob- drže vsi ti običaji še dolgo v na- šem šolskem okolišu. Miran Cepin, učenec 8. razreda »Osnovne šole bratov Strafela« Markovci pri Ptuju Marbovci Pobiračeva zgodba Orači — 8 fantov iz Zabovec pri Ptuju, kot vprega, primerno oblečeni, za njimi lesen okrašen plug in kurent. Pred njimi pokač z velikim bičem in za njimi pobi- rač z grabljicami v desnici, na levici pa pleteno košarico s ple- vami in v njih klobase ter nekaj jajc. Na hrbtu haloški koš z več kot 100 jajci in klobasami iz. treh vasi, kjer so ta dan »orali«. V torek popoldne. Orali so že drugi dan. Pust je šel h kraju. Pobirač je bežal čez dvorišče h go spodinji, ki je prišla na prag z jajci in klobaso v rokah. Nagra- da za prinešeno srečo. V vnemi ni videl poledice. Spodrsnilo mu je. Vse je bilo na tleh — pobirač, pleve, klobase in razbita jajca. Gospodinja je zbrala, kar se je dalo rešiti, in spražila »cvrtje«. Orači so se vrnili od tretjega so- seda. Gospodinja je molčala in tudi pobirač. Vsa vas je zvedela, kako je ta gospodinja s cvrtjem bogato pogostila orače. V torek zvečer je bila delitev daril za srečo. Razdelili so naj- prej klobase. »Kje pa je več jajc?« so vnrašali orači. »Kaj mislite, da se da cvrtje spražiti iz krom- pirja!« se je otresel pobirač. Se dolgo so govorili o tistem pustu, klobasah in pogrešanih jaj- cih. Porta, ženi rušo gorta ... Gospodar Porta je vodil po va- seh rušo — suho žival; v trupu sta dva moška in žival je morala na Portovo povelje leči, vstati, beža- ti, plesati in skakati. Prava pust- na komedija v Markovcih pri Ptuju. Gledalo jo je mnogo na- smejanih odraslih in še več otrok. Porta je nagnal rušo na gnojišče, da jo bo zaklal. Legla je na nje- govo zapoved. Po nož bi moral Porta v kuhinjo. Zagnal se je in ... Komaj je zlezel iz gnojnice. Pošteno se je cedilo z njega. Rusa mu je ta čas pobegnila, Porta pa ni šel domov. Ljudje so se mu še drugi dan smejali, medtem pa je gnojnica že spuhtela. Kje so krapi? Nova vas je bila polna maškar. Več kurentov iz Bukovec in Stoj ene je ježakalo dekleta na ce- sti, da so kričala na vse grlo. Go- spodinje so zbežale iz kuhinj k ograjam. Vse je bila pustna šala. Maskiran »picek« je pravilno oce- nil položaj in skozi zadnja vrata smuknil v kuhinjo. Nikjer ni bi- lo nikogar, skleda pa polna toplih krapov. Napolnil si je torbo v pic- kovem trupu in zbežal nazaj na cesto. Gospodinja ni mogla verjeti svojem očem in si tudi ni mogla razložiti, kje so krapi..,, Sele po pustu je zvedela iz pripovedova- nja vaščanov, da so bili njeni krapi zelo okusni. Skupina svatov iz Cirkovec (Foto: Langcrholc) Orači iz Markove in okolice Orači žele vsaki hiši srečo. Tako žele tudi orači z območja šole v Markovcih. Prebivalstvo s tega območja se veseli pustnih dni. Pri nas so se namreč stari pustni običaji najbolj ohranili. V teh dneh je pri nas vse živo. Ljudje se razživijo in dnevi mi- nevajo v nekem posebnem pust- nem razpoloženju. Po vasi hodi- jo najrazličnejše skupine: ku- renti, ruše, piceki in medvedi. Znani so orači. To je skupina šestih ali osmih fantov ali mož, samih dobrih pevcev, ob lese- nem. lepo okrašenem plugu. Za plugom stopa orjaški kurent, ki pluži Skupina ima tudi pobi- rača jajc. denarja in drugih da- rov, ki jih dobi za orače pri hi- šah. V skupino spada tudi pokač z velikim bičem. Nekdanja narodna noša Fantje so oblečeni v nekdanjo narodno nošo. Vsi imajo dolge ' črne hlače, bele srajce, .^pušče- ' ne po hlaičah. Čez klobuk in čez ramena imiajo dragocene svilene robce, ki si jiih sposodijo pri de- kletih. To so svileni robci z dol- gimi resami. Robec s klobuka pokriva oračev obraz, da ga ni mogoče spoznati. Obute imajo škornje. Pobirač je našemljen možak s košem na hrbtu in s ce- jo v roki, ki je polna plev. Vanjo pobira jajca in klobase. Ima še grabljice. Ko poseje za orači, z njimi pri vsaki hiši malo po- grablja. Otroci so se nekdaj po- birača in njegovega velikega koša zelo bali, saj so jim pravili odrasli, da pobira v koš nepo- slušne otroke. Obdaritev za dobre želje Orači zaorjejo pri hiši na dvo- rišču. Med oranjem prepevajo narodne pesmi. Sliši se tudi pet- je zvoncev, ki jih nosi kurent. Orjejo namreč v lahnem teku. Ko so opravili, prinese gospodi- nja pijače, ki se jdm zaradi petjai, hoje in teka dobro prileže. Sledi jim pobirač. Ta nekoliko zaosta- ne pri gospodinjah, ki mu pri- nesejo nekaj jajc in mogoče celo klobaso, saj je za orači posejal, pograbljal in želel srečo pri vsem. Navadno mora pobirač hiteti za orači, ki so se medtem že odpravili k naslednjim hišam. Težave ima večkrat z nagajivi- mi otroci, ki mu večkrat pred nosom z žico zavežejo hišna ali dvoriščna vrata, da pobirač ne bi mogel iz hiše ali z dvorišča. Sele ko jih odveze, zbeži za nji- mi. To se ponavlja od hiše do hiše. Jajca si na zadnji pustni dan orači razdelijo ali pa jih prodajo. Tako dobljen denar je nekdaj dobrodošel doma ali pa gostilničarju za skupen zapitek oračev. Martin Primožič, 8. razred Osno\TiP šole bratov Strafela« Markovci pri Ptuju Orači iz Marokvec (Po linorezu Milana Streleca) (Prenos s 3. strani) kov v kleti. Kako misliš, da bo- bo ljudje preživeli to dolgo zimo, saj niti prašiči ne bodo brez kr- me zdržali, kaj šele mi! Joj, ti Pust! Kaj si nam vsega nagodel, drva bodo zmanjkala, saj so se morale še šolske počit- nice podaljšati in to vse zaradi tebe. Koliko si pa grdoba s to tvojo zimo bolezni povzročil med temi ubogimi ljudmi, da je vse smrkavo, nadušljivo in vse kaš- Ija. Se divjačino si hotel vso uni- čiti! Ali se ti nič ne smili ta ne- dolžna žival. Koliko hrane so mo- rali zanjo žrtvovati lovci, da jim bo ostal kakšen zajec, fazan ali srna pri življenju! Ti norec, se pa kar ob strani držiš in za samo lumparijo skrbiš. Poštene ljudi bi napijal, da bi bi- lo njihovim ženam gorje. Koliko mater, žena in deklet se zaradi tebe jokajo, ker pustiš, da fantje in možje povsod norijo, zaprav- ljajo dragocen čas in denar, na- mesto, da bi malo mislili na post in pokoro pri teh dolgih zimskih večerih. Konec mora biti tvoje komande, konec mora biti zime, mraza in vseh tvojih lumparij! Za vse te tvoje pregrehe, ki sem jih nave- del. te v imenu vseh ljudi, ki so tukaj zbrani, obsodim po najstrož- jih paragrafih »Laufar« koman- de § 2.36 (11) B3 na smrt z botom. Pritožba nemogoča. Kazen se iz- vrši takoj!« Po teh besedah udari »ta stari die« Pusta z botom po glavi, da se zvrne na tla. Vsi njegovi spremljevalci in priče njegove nujne smrti zaplešejo okrog mrt- vega Pusta »ta kapucinarsko« polko, ki je na žalostno vižo, ta- koj nato pa še veselo »cvek« pol- ko. Nato Pu.eta med splošnim di- rendajem odpeljejo . . . Tudi običaj cerkljanskih laufar- jev očitno kaže prastare obrede preganjanja zime, ki jo simbolič- no predstavlja Pust s svojo smrtjo. Isti obred vsebuje običaj Hajdine. kjer »pokapljejo fa- šenka«. Letos nam bo ponovno to prikarala folklorna skupit^^« '7 Hajdine. MB PTUJ, DNE 22. FEBRUARJA 1363 TEDNIK Stran 5 O borovem gostuvanju Zgodi se, čeprav le na redka leta, da se v vasi ves predpust nihče ni poročil. Ce je tako, je treba pripraviti »borovo gostii- vanje«. Kakor že ime pove, gre za že- nitev, gostiivanje, z drevesom, največkrat z borom Zastopnik fantov, ki od njih v preteklem pustnem času nobeden ni mogel najti pravšnje družice, se oženi z — borom, ki ga v gozdv med slovesnostjo posekajo in nato v sprevodu odvlečejo v vas. Ob boru sta »borov oče« in »borova mati«, oba živi osebi, ena izmed važkih deklet pa kot »sneja« (ne- vesta) zastopa bor-nevesto. Vse obrede opravi izkušen besednik, »pop«, ob številni razigrani asi- stenci. Vse početje z nagovori vred je šaljivo posnemanje cer- kvenih obredov in je zato ra- zumljivo, da mu duhovščina ni prijazna. Ljudstvo pa nedostoj- nosti ne čuti. Kadar se razve, da v predpu- sti4 v vasi ne bo nobene poroke, se začno obsežne priprave za bo- rovo gostuvanje. Sodelujočih je tudi nad sto. Dva do tri tedne pred gostovanjem začno pozva- čini hoditi po okoliških vaseh in vabiti staro in mlado, naj pride na gostuvanje. Pri tem se v glavnem drže starodavnih pred- pisov častitljivega prekmurskega »starešinstva i zvačinstva«. Za- radi boljšega uspeha spremljajo pozvačine sneja, ciganice z me- dvedom in harmonikarjem pa burkeži, »booci« (pajaci). Hodijo od vasi do vasi, od hiše do hiše, vabijo in pobirajo darove. Na- bero precej moke, mesa in več- krat nad tisoč jajc. Nekaj pora- bijo za peko raznega peciva, drugo pa prodajo. Izkupiček gre v sklad borovega gostiivanja. Ta se porabi za razne koristne na- mene: za zidavo gasilskega doma ali nakup brizgalne, za šolo ali prosvetno dvorano, za elektrifi- kacijo vasi in podobno. - Na pustno nedeljo se zbero udeleženci sredi vasi, S popom, ki se vozi na »šegerah z dvema kotačema« (dvokolesnem vozič- ku), se odpravi sprevod na sne- jin dom. Sneja zastopa pravo nez- vesto, bor, ki je še v gozdu. Pop vse zbrane šaljivo nagovori in opravi burkaste obrede, nato pa se vsi odpravijo v gozd. Sprevod vodi turbaš. za njim stopa sneja z mladožencem po- svalbice z družbani, starišini in starišici, zvaCi in vile. V pisa- nem in glasnem sorevodu uganja norčije dolga vrsta različnih šem: ciganice in cigani z med- vedom, žlajfarji, rešetar, boš- njak (krošnjar), piitar (jajčar in kokošar), tolovaj in žandarji, dohtarji z medicinskimi sestra- mi, fiškališ (odvetnik), birov (sodnik) in vsa sodnija, dimni- kar, drotoš fpiskrovez), fotograf in še vrsta drugih, ki si jih izbe- re ljudska domišljija. Vmes se ziblje »klonja« (voz za prevaža- nje svinj): kdor se pregreši proti »borovi postavi«, ki jo je izdal pop, ga žandarji priženejo pred sodnika in ta ga "bsodi v klonjo. Tu obsedi nesrečnik, dokler se sam ne odkupi ali se ga kdo drug ne usmili. Komur le treba zdravniške pomoči, ga zdravnik preišče, sestre pa mu izročijo zdravila — šilce žganja ali drob- cen zavitek ' hrušk ali krh- Ijev, kar je treba dragn plačati. Vsi sodelujoči, od ciganic do ce- meštra (cerkovr-iks), ki srir^-^-^.ja papa in nastavlja pušico. zbirajo denar. Pred sprevodom gredo »andželeri«, inženir ji-eeomeM, ki merijo cesto in iščejo pravo pat v gozd. Pred gozdom stoji logar in zahteva sečno dovolje- nje. Razen starešine in turbaša nihče ne ve, katero r''- je bilo odbrano, da bodi »sneja«, Bila bi namreč velika sramota, ko bi fantje iz sosedn^^'^ vRisi drevesu odžagali vrh, kar se je kdaj pa kdaj že primerilo. Zato zdaj, ko turbaš in starešina pokazeta »snejo«, brž pristopijo fantje in žandarji pa bor zastražijo. Pod borom se udeleženci naj- prej med šalami pokrepčaio. Na- to pristopita bo'"--- in borova mati. Začne se šaljivo pogajanje za »b ovo snejo«. Po dolgem prerekanju zastr^in dote se do- menijo in pošljejo po popa. Ta v nagovoru pod borom najprej ošiba vse vesele in žalostne do- godke v vasi, nato pa okliče že- nina in nevesto: »Sto ma kaj proti etim zaro- čencem, naj se zglasi pri veverč- nom krali ino njegovom kosma- tem repi. Abel (amen)!« Ker nihče ne ugovarja, sklene: »Zdaj pa, dragi mladoženec, če se ščeš ogvušati v njenom de- vojstvi, jo daj doj vrčti. Vi, go- slarje, pa glasno igrajte, ka naj ne čiijemo njenoga nemiloga inokanja!« Sekire prično udarjati po de- bli. Zdaj zaplešejo vile okoli bora in zapojo staro prekmursko svatovsko pesem: Ah, zdaj moja obsega meni slejdnij dvor dava, pri mojo j rodbini, v tanjejri, korini, _ v mojem divojstvi... Pod zadnjimi udarci sekir se bor maje in hrešče pade. Vse se zgrne k vrhu, da bi ga kdo ne odlomil. Nato bor oklestijo, po- svalbice in vile pa ga ozaljšajo z venci in trakovi. Ko je to opravljenstopita mladožoec in sneja k boru. Pop ju šaljivo nagovori in opravi porini obred: »Ar sta si driig driig—nu oblii- bila Uibezen i zvestobo, naj vaju po etom toga blagoslovijo vsi bori s svojimi škufkami (storli). In nomine patre, to ne j za sakSe kvatre, to je za prt, vama pa za mrt. Abel!« Nato naložijo bor na voz, pri- trdijo vrv, vsi poprimejo in zač- no vleči bor iz gozda. Na boru sedi sneja. (Ce so podrli smreko, sedi na njej mladoženec.) Med potjo uganjajo gostilvančarl naj- različnejše norčije, '-ihuje in lahko neokusno, ka- dar »ciganica« (v ciganko na- šemljen fant) za cesto — rodi, nato pa »otroka« prin-^ir 'ado- žencu, češ da je njegov. Sneja teče po sodnika. Med zasliša- njem se pa ' ' nže, da tudi ona ni bila zmerom zvesta ženinu, »ar je k tebi hoHn '^^'ik).« Se več, tudi ona ima nezakon- skega otroka. Zato pop nj-n za- kon — loči: »Potom toga naj ona (sneja je bor) ne> sliiži več tebi, nego v driige namene, to je, za naš ga- silski dom. Tebe, dragi mlado- ženec, pa s tem potom gorioslo- bodim od toga borovega zdava- nja i to vu imeni bord i njego- vega staroga štora, a; ie že tak za vraga!« Vse goste pa povabi na gostvivanje: »Vi, predragi na- vzoči bodoči, pa ste F>ozvani na naše fostuvanje. Mi dobro vino mamo i vam ga na lagve odamo. Jestvine bo tUdi na . ole. 2e ili keden v Stali krava bleje, ka se ma s toga zgoditi ^ vse šče (hoče) v pisker skočiti. Abel!« Bor prodajo na Javni dražbi ali pa ga obdržijo, če ga bodo potrebovali pri zidavi. Nato se začne veselica. Vsaka hiša v i- si je zanje nekaj napekla: vrtan- kov, poga" \ krofe!nov, pletenik. To dobe vsi gostje zastoni. samo vino in klobase plačajo. Veselje traja dane« pozno v noč. V prejSnJih časih je bilo za- bave ob enajstih konec. Ves pa- pirnati nakit so znosili na križ- potje in ga tam zažgali. Godci so odvili strune, plesalci so si obrisali podplate, pivci pa so iz- pili pijačo in narobe '^^rnili ste- klenice. Vsi. ki so bili ta večer razoglavi, so se morr'" T-»okriti; kdor . - ni, so mu poveznili škaf na glavo, kar je ^'^o velika sra- mota. Opolnoči je moralo biti vse končano... Prof. Jože Maučec Obveščamo vse cenjene odjemalce električne energije, tovarne in podjetja, da opravljamo v svoji specializirani delavnici v Radvanju kvalitetno, hitro in ceneno vsa popravila in predelave električnih strojev in merilnih električnih aparatov. Za popravila vseh vrst gospodinj- skih električnih aparatov in kme- tijskih strojev pa delujejo servis- ne delavnice v Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici, Lenartu, Gor- nji Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti, Mačkovcih in v Lendavi. Za naročila se vljudno priporoča kolektiv podjetja ELEKTRO MARIBOR-OKOUCA OBVESTILO Ptujski vodovod in kanaliaacija in Zavod z^ vzdrževanje občin- skih cest Ptuj ebvcščata vse go- spodarske orgaoizat^ije. odjemal- ce in ostalo prebivalstvo, da za- radi združitve ? Zavodom sa ko- munalno dejavnost v nevi »ZA- VOD ZA KOMUNALNO DEJAV- NOST« občine Ptuj poslujema od vključno 25. n. 1983 v poslovnih prostorih »NA PRISTANU« (ob Dravi pri klavnici) Namesto do- sedsnjih telefonskih številk 135 in 41 kličite številko 132. Ptujski vodovod in kanalizacija Ptuj Mestni kino Ptuj predvaja 22. februarja t 1, Špan- sko-argentinskl film »zeja», 23. in 24. februarja t, I francoski barvni (cinemascope) film »sa- lambo«, 26. In 27 februarja t 1. domači (cinemascope) film »ne 'ubijaj«. 28 februarja t 1 an- gleški film »s. O, s. pacifik«. Kino Zcfvrč predvaja 24. februarja t. 1. jugo- slovanski film »DEVETI KROG«. Milkovič in Cobelj mojstra za izdelovanje karnevalskih figur Vsakoletne karnevalske prire- ditve v Ptuju so vzele Jožetu Mil- koviču in Miru Cobelju iz Ptuja precej prostega časa z uresniče- vanjem raznih zamisli za izdela- vo potrebnih mask za posamezni- ke in za večje skupine. Za letoš- nje prireditve sta pričela z delom že pred dvema mesecema, saj sta se lotila izdelave mask za večjo skupino, V delavnici v Prešernovi ulici sta prebila s sodelavkama Danico Milko Vič in z upokojeno Melivovo popoldneve in noči, da so dobile čudovite, na novo izdelane maske, svojo podobo, S stropa v delavnici visi deseti- ne mask svetovnih političnih oseb- nosti, pa tudi pravljičnih in vsak- danjih ter živali. Vse te maske bodo postale 24. febr. 1963 živa bitja s svojo posebno držo in gibi. s svojim vzgojno-zabavnim namenom in uspehom. Javnosti bodo predstavljene v desetih sku- pinah: rotacija, integracija, vese- lo peričkanje, Martin Krpan, OAS -twist, Combe beži. skupnost ev- ropskega trga, zdravstvena služ- ba, kozmonavt. Poleg tega pa bo nastopila še posebna Combejeva 5-člahska skupina s karikaturo — svetovni box match. Tekom zadnjih 7 let sta pripra- vila imenovana lepo število mask, s katerimi sta dosegla na revijah mask v Mariboru in Celju prvo nagrado. Nekoliko sta bila priza- deta pred 2 leti, ko sta dosegla s svojo skupino — kongoška kriza — drugo mesto, čeprav sta z njo nastopila najprej v Ptuju. Maske, ki sta jih imenovana iz- delala v teh nekaj letih, predstav- ljajo zametek ?a strokovno in, množično izdelovanje mask v Ptu- ju za vsakoletne karnevalske pri-' reditve po raznih zamislih in na-, črtih. Predlanskim ju je podprlo trgovsko podjetje »Merkur«, da sta lahko uresničila zamisel — ^ kongoška kriza. Letos ju je pod- prl sam zavod za folklorne in karnevalske orireditve z name- nom, da bi videli udeleženci le-, tošnjih prireditev nekaj novega in posebno zanimivega, zlasti v karnevalskem delu, kar bi dalo^ poseben poudarek ptujskim karne- valskim prireditvam. Ravno nji- hova vsebinska in tehnična viši-' na bi naj zabavala vsakega doma-, čega in tujega gledalca poleg vseh ostalih skupin tega dne. Seveda je' vsa njuna aktivnost odvisna od* številnih faktorjev, predvsem pa od razumevanja lokalnih faktor- jev, od katerih so odvisne vsako-( letne karnevalske prireditve in fi-, nansiranje priprav na nje. Seveda še z njunim delom ni' izčrpana vsa vsebinska šegavost, ( ki jo zmore prebivalstvo iz Ptuja ^ in ptujske okolice. Prav zanimi- vo je spremljati posameznike in* skupine v njihovem dogovarjanju,! kako čimbolj presenetiti javnost s svojimi zamislimi. Enako zanimivi' pa so organizatorji skupin na po-( deželju bliže ali dalje od Ptuja, < ki zaslužijo priznanje glede na iz- najdljivost in izredno skromna* sredstva za izdelavo potrebnih t »rekvizitov« za skupine. ^ Še dan, dva in videli bomo, da/ živijo na našem območju in dru-J god po naši domovini ljudje svojevrstnimi karnevalskimi za-«^ mislimi in posebnimi spretnostmi, i Predlanska skupina — kongoška kriza » OVEN (21. 3. do 20. 4.) J Ker ste energični, se lahko uve- ljavite. Okolico osvajate z Iju- ' bežnivostje. Stalna dobra volja je ' vaše bogastvo. Nove zamisli iz- » popolnijo vaše načrte. V ljubezni I več stanovitnosti. Vaše dobro raz- ^ položenje iivira največkrat iz za- dovoljstva nad uspehi. Prijetne * vesti po pošti. Skrbi s prevzetim • delom. » BIK (21. 4. do 20. 5.) ^ Ne čudite se stvarem pri dru- gih, ki se tudi vam samim rade ' pripetijo. Obdržite dano besedo. ljubezni »te res vztrajni. Za- I dovoljstvo v službi. Domača har- ,monija se odraža tudi pri stiku z drugimi. Pozno priznanje za uspešno opravljeno odgovorno nalogo, Na Mbavi novo poznan- stvo. PVOJCKA (81. 5, de 22. 6.) Več previdnosti in nesreča vas ne bo naSla, Deber prijatelj se ravna po vašem zgledu. Ljube- zen »te prikrivali in vendar ve- da sa njo tudi drugi. V načrtih vas podpirejo kolegi. Odločite se za važen korak v življenju. Bliž- nji občudujejo vašo uvidevnost. Premalo upoštevate izkušnje dru- gih. Lastne so najdražje. RAK (23. 6. do 22. l.l Ko ste razpoloženi, ne varčuje- te z denarjem. Večkrat ste bili v nevarnosti, pa vam je vsakikrat prizanesla. Vase zaupajte tudi ob težjih nalogah. Na položaju ste zaradi nesebične naklonjenosti sodelaveem. Sreča je po vašem v zavesti, da ste soljudem potrebni in koristni. V ljubezni štedite z besedami, a dejanji pa ne. Lahko prenašale kritiko ljudi, ki so vam tudi pripravljeni pomagati iz zmote. LEV (2g. 7. do 22. 8.) Največ svojih uspehov morate priznati svoji poklicni sposobno- sti. Med enakimi ste radi veseli, med mlajšimi pristopni, med starejšini pa uvidevni. Z zaseb- nimi zadevami drugih se radi ne ukvarjate. Občutljivost je korist- na, če vas opozarja na lastne na- pake, ne pa, ko vas na nje opozo- ri kdo drugi. Zaupate človeku, ki vam je že dokazal, da vas ceni. Srečate znanca, ki vam prinese prijetno novico. Najraje ste v družbi, ki vas ne spominja na minule težave. DEVICA (23. S. do 22. 9.) Prijateljstvo vas veže z osebo, ki je prehodila skorai, vam enako življenjsko pot. Z velikodušnostjo ste si pridobili krog trdnih pri- jateljev. Lahko se zaljubite, težko pa razsodite, koga imate najrajši. Snidenje z osebo, ki vam dolgu- je denar. V poklicu vam bolj ko- risti marljivost kot prepričanje, da je mogoče tudi z dobrim po- znanstvom nekaj doseči. Z vest- nim delom pridobljeno novo za- upanje. Neradi pomagate ljudem, ki varčujejo s pohvalami, ne pa tudi s kritiko drugih. TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.) Poleg vestnega opravljanja službe uspehi tudi v prostem ča- su. Dobre zamisli drugih vas navdušijo. V zasebnem življenju več razvedrila. Ne odklonite pri- like za skupno odstranitev težav, ki jih sami ne morete premagati. Več skrbi za lastno zdravje. Ne- ugoden občutek v družbi, ki je še niste dodobra spoznali. Obišče vas poslovna oseba v zvezi z de- narjem. (ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) Bolj ste navajeni biti preobre- menjeni kot pa brez skrbi. V od- ločitvah ste samostojni, vendar o njih malo govorite. V družbi je važno tudi mnenje drugih. Ljube- zen vam ne dela preveč preglavic. Okolje vas ceni zaradi izredne skromnosti. V slabo volio vas VEUA OD PETKA DO PETKA spravi nekdo, ki ne vidi valib naporov m uspehov, ampak sa- mo vaše napake. V svojih načr- tih in željah ne podcenjujte možnosti. I STRELEC (23. 11 do 20. 12.) Zgodaj ste dozoreli, zato vas življenje ne more presenetiti. Bližnje razveselite z dobro novi- co. V zasebnem življenju največ preglavic s kreditom. Radi ste doma, ker vas nanj navezuje dru- žina. V srčnih zadevah več od- puščanja. Želite si spremembe, ki bi vam izboljšala materialni po- ložaj. Dobra novica v pismu vas spravi v dobro voljo. KOZOROG (21. 12. do 20. 1.) Napredovanje v službi. Več dni boste dobro razpoloženi. Naklo- njeni so vam ljudje, ki ste se jih spomnili v težavah. Svoje skrbi zaupate sodelavcem. Poznanstvo z osebo, s katero si boste dolgo dopisovali. Z darilom presenetite sorodnike. Zanimiv razgovor s sostanovalci. VODNAR (21. 1. do 19. 2.) Z vso odločnostjo se lotevate stvari, ki vam koristijo v življe- nju. Srečnejši ste, odkar zaupa- te v svojo moč. Bližnji se razve- selijo vašega novega uspeha v službi. Dobitek vam izboljša ma- terialni položaj. Za ljubljeno ose- bo opravite daljšo pot. Svojcem sporočite prijetno novico. Prese- neti vas obširno pismo, RIBI (20. 2. do 20. 3.) V vsakdanjih skrbeh preverje- na vaša iznajdljivost. S pomočjo bližnjih rešite važno finančno vprašanje. Iz prijateljstva se raz- vije iskrena ljubezen. Zabavna družba vas povabi v svojo sre- dino. Izredna prilika za nove na- črte. Zamerite se osebi, ki vas še dobro ne pozna. Nepričakovana hvaležnost za skoraj pozabljeno pozornost. Stran 6 TEDNIK ptuj, dne 22 februarja 1963 PTUJ, DNE 22. FEBRUARJA 1363 TEDNIK Stran 7 Stron 8 TEDNIK PTUJ, DNE 22. FEBRUARJA 1968 PTUJ, DNE 22. FEBRUARJA 1363 TEDNIK Stran 9 Stran 10 TEDNIK TTTT.T "nisrp; n FT-bpttapta IPRS PTUJ, DNE 22. FEBRUARJA 1363 TEDNIK Stran 11 SJran 12 TEDNIK PTTM DNF 22 FEBRUARJA 1963