1 DOLENJSKI LIST
RAZPRAVLJAMO O OSNUTKU REPUBLIŠKE USTAVE IN O OBČINSKIH STATUTIH
Tisk - naša tribuna
Zadnje čase smo priča pogostim razpravam o vlogi lokalnega tiska v sistemu obveščanja občanov, ki je eden bistvenih elementov samoupravljanja in urejanja družbenih zadev po občinah. Te razprave pa ne temeljijo le na subjektivnih ocenah, ampak na ugotovljenih dejstvih. Razne raziskovalne institucije so nesporno ugotovile, da si brez tiska in še posebej brez pokrajinskih tednikov ni mogoče več zamisliti uspešnega delovanja samoupravnih organov in neposrednega sodelovanja občanov pri urejanju družbenih zadev. Tako je Inštitut za sociologijo v Ljubljani z lansko obsežno anketo o množičnih komunikacijskih sredstvih ugotovil, da so najučinkovitejši obveščevalci občanov in oblikovalci naprednih stališč prav lokalni listi, ki izha ! jajo v nakladi 86.000 izvodov (lokalni dnevniki in tedniki) in ki jih bere 40 odstotkov prebivalcev nad 14 let starosti. Na drugem mestu sta »Delo« in »TT«, ki izhajata v nakladi 80.000 oziroma 100.000 izvodov in ki jih bere 21 oz. 23 odstotkov prebivalcev- Na zadnjem mestu so komunalna glasila (razni bilteni, glasila občinskih odborov SZDL itd.) in tovarniški časniki, ki jih bero samo 4 odstotki prebivalstva Slovenije, čeprav prispeva zanje skupnost okrog 200 milijonov din letno.
Ugotovitev o pomembni vlogi tiska dobiva nove potrditve
Morda bo kdo podvomil v zanesljivost podatkov omenjene ankete? Takoj moramo reči, da za to ni nobenih razlogov, ker so tudi nadaljnje raziskave ugotovile izredno učinkovitost tiska v sistemu obveščanja in pri oblikovanju socialistične zavesti. Analize, ki jih bomo navedli, sicer ne izdvajajo lokalnega tiska, toda njihove ugotovitve veljajo v enaki meri tudi zanj. Komisija za politično in idejnovzgojno delo pri Glavnem odboru SZDL je v sodelovaniu z Zvezo delovnih in ljudskih univerz izvedla anketo, s katero je zajela vsakega desetega Izmed občanov, ki so se udeležili predavanj o ustavi na delavskih in liud-sk«h univerzah v 15 anketiranih občinah. Izmed 731 anketirancev jih je 424 od-povnrilo. da so največ zvedeli o ustavi iz dnevnih In lokalnih časnikov. Na dolgem mestu sta bila rad'n In televizHn. nsto sestanki Itd
Anketa, ki so jo izvedli slušatelji Visoke šole za politične vede, je sicer zajela ožji krog ljudi, toda njeni rezultati se neverjetno skladajo z ugotovitvami prej omenjene analize. Na vprašanje, kje so dobili največ informacij o osnut-Io» 'lofnve. je 57 odstotkov
Nadaljevanje na 4. strani)
IZ GOVORA TOVARIŠA PREDSEDNIKA TITA NA VIL KONGRESU LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE
Odkritost — dokaz moči naše družbe
Socialistična zavest še ni popolnoma zmagala, ker je ovirana med drugim tudi z vplivi od zunaj. Negativne pojave pogosto opravičujejo z demokracijo, z njenim plaščem. — Prizadevati si je treba za hitrejši razvoj nerazvitih področij, kar pa ne sme zavreti stalnega naraščanja produktivnejših delavcev v razvitejših pokrajinah. Sleherna uravnilovka je lahko škodljiva, ker zmanjšuje zanimanje za povečanje produktivnosti dela. — Integracija ni v nasprotju z interesi posameznih narodov, prav tako pa ni njen cilj ustvariti nov, enoten narod. Narodi, združeni v socialistični skupnosti, prispevajo svojo najpozi-tivnejšo kulturno in drugo dediščino v skupno zakladnico, pri tem pa oplajajo tudi sebe z vedno novimi, pozitivnimi vrednotami. Vsak je lahko tisto, kar čuti, da je, in nihče nima pravice, da mu vsiljuje kako nacionalno pripadnost, če se čuti samo državljana Jugoslavije. — V raznih ustanovah, podjetjih in šolah ne bomo mogli dovoliti, da bi nadalje uporabljali besedo gospod, zlasti ne v šolah, kjer to škodljivo vpliva na vzgojo otrok. Javnost ne sme biti pasivna proti jalovim intelektualcem, ki so se zabubili sami vase, ki je zanje vse preveč vsakdanje In banalno, ki gledajo na vse z višine in postajajo vedno bolj nedružbena bitja. Naša stvarnost nudi dovolj gradiva za ustvarjamo umetniško delo! — Avtomobilska cesta vzdolž jadranske obale in skozi črno goro — nova obveznost jugoslovanske mladine.
Tovariš Tito je uvodoma pozdravil VII. kongres jugoslovanske mladine in se zahvalil mladini, zlasti graditeljem avtomobilske ceste, za njen prispevek k izgradnji nago   T->r.*nlisf'*r)e  rlečel*1 N^to
svojih slabostih. Nasprotja pri njih so pravzaprav krt revolucije. Zato o vsem tem molče.
GESLO »BRATSTVO IN ENOTNOST« JE ŠE VEDNO AKTUALNO
Predsednik Tito je obširno govoril o integraciji, ki ne pomeni zanikanja nacionalnosti, njihovih pravic, ki jih je oblikovala naša revolucija. V-naši državi z več republikami gre v glavnem za idejno-politično integracijo, ki je oogoj za integracijo v ekonomiki, socialistični kulturi, OTanosti, umetnosti in drugem. Geslo »Bratstvo in enot-
nost« je še vedno aktualno, čeprav bi moralo biti že preseženo. Socialistična zavest v naši deželi še ni popolnoma zmagala, ker jo ovirajo med drugim tudi vplivi od zunaj. Pogosto poskušajo opravičevati take pojave, kakor na primer vnašanje tujih pojmovanj v naš družbeni razvoj, s plaščem demokracije. Take težnje prihajajo do izraza zlasti pri malem delu književnikov in umetnikov pa tudi pri nekaterih voditeljih, ki v svojem prakticizmu pozabljajo, da so komunisti.
Govoreč o protislovjih v socialistični skupnosti z več narodnostmi, je tovariš Tito
dejal, da jih je treba upoštevati, da bi se skupnost pravilno razvijala. Težiti je treba, da se bodo manj razviti člani socialistične skupnosti postopoma razvijali, da bodo dosegli isto stopnjo razvoja in da se bo potem skupnost kot celota enakomerno razvijala naprej. Ta proces pa ne
(Nadaljevanje na 5. strani)
V februarju sektorska konferenca 4 občin
Občinski sindikalni svet v Novem mestu sklicuje 6. februarja sektorsko konferenco sindikalnih delavcev v trgovini, gostinstvu in turizmu na področju novomeške, črnomaljske, metliške in trebanjske občine. Na dnevnem redu bodo problemi in neposredne naloge sindikalnih podružnic v trgovini in gostinstvu, organizacijske spremembe in nove metode dela sindikatov. Konferenca bo izvolila delegate za zvezni kongres in občni zbor republiškega odbora sindikatov v-ustreznih panogah. Sektorska konferenca se bo začela ob 9. uri dopoldne v prostorih Sindikalnega doma v Novem mestu.
Skupna konferenca SZDL občin Črnomelj in Metrika
Pred dnevi so se predstavniki občinskih odborov SZDL Črnomelj in Metlika dogovorili, da bodo imeii v prvi polovici februarja skupno ob* činsko konferenco Socialistične zveze za področje obeh dosedanjih občin. Te dni bo tudi prva skupna seja obeh dosedanjih občinskih komitejev ZKS, take skupne konference pa pripravljajo tudi organizacije Zveze borcev in ZVVI. Politična vodstva obeh dosedanjih občin so predlagala OLO Ljubljana, naj zbere mnenja organizacij ZK, SZDL, sindikatov in drugih ter jih hkrati s svojimi predlogi predloži Ljudski skupščini Ljudske republike Slovenije, da bi se področje občin Črnomelj in Metlika združilo v eno občino. Občinski ljudski odbor Ljubljana bo dal temu predlogu še svoje mnenje. Ponekod bodo šli predstavniki občinskih političnih vodstev na ponovne zbore občanov ter na sestanke delovnih kolektivov, da bodo ljudem še enkrat pojasnili pomen združitve obeh občin, ki rešujeta in zajemata docela enake probleme in pred katerima je enaka bodočnost. Medtem so se, kakor vidimo, občinska politična vodstva Metlike in Črnomlja že združila in pripravljajo skupno delo.
TREBNJE: vsako leto 20 milijonov za zemljo
»opuuujci. se je ireUa l negativnimi pojavi, ki zastrupljajo zdravo ozračje v naši družbi« je med drugim dejal tovariš Tito na kongresu mladine v Beogradu
je izrazil prepričanje, da na kongresu ne bodo pomišljali, ko bodo povzemali dosežene uspehe, govoriti odkrito tudi o raznih slabostih.
V nadaljevanju se je Tito zadržal pri raznih negativnih pojavih v naši družbi. Dejal je, da mi o takih pojavih vedno govorimo, javno, kar na Zahodu včasih izkoriščajo za propagando proti nam in pravijo, da Je to slabost socializma. To pa ni res. Pri nas si prizadevamo, da ve o slabostih, ki so večidel dediščina stare kapitalistične družbe, vsak naš človek, da se jih čuva in da se bori proti njim. To je potem dokaz ne slabosti, marveč moči naše socialistične skupnosti. Medtem pa na Zahodu molčijo o
Nedeljske konference Socialistične zveze v Trebnjem se je udeležilo 67 delegatov (80 vabljenih), ki so zastopali najrazličnejša področja v družbenem in zasebnem sektorju, razen tega pa so bili navzoči tudi trije člani okrajnega odbora SZDL Ljubljana in predstavniki domačih političnih in družbenih organizacij. V imenu občinskega odbora SZDL je konferenco otvoril tovariš Tone Gole in predlagal, naj bi razpravo vodilo naslednje delovno predsedstvo: inž. Branko Voljč, inž. Tončka Avguštin in Ivan Gole. Delegati so nato izvolili organe konference (razne komisije in zapisnikarja), nakar so navzoči poslušali referat in razpravo, v kateri je sodelovalo okrog 12 delegatov in gostov. Konferenca, ki se je nadaljevala do prvih popoldanskih ur, je proti koncu razprave izvolila nov 21-članski občinski odbor SZDL. Takoj nato se je novi odbor sestal in izvolil za predsednika tovariša Toneta Goleta.
do nje. Ostane upanje, da bomo ob podpori vseh činite-ljev turizem vendarle prepustili njegovemu lastnemu toku. Kaže, da se bo stvar premaknila že letos, ko bo ljubljansko podjetje Petrol pri trebanjskem odcepu avtomobilske ceste gradilo bencinsko črpalko. Tako bo dana možnost, da na tem mestu zgradimo motel ali kaj podobnega, od tod pa bi bila tudi odskočna deska med le-
pote Mirenske doline. Trebnje, Mokronog in Mirna so središča, ki bi v turističnem pogledu lahko veliko pomenila.
Za uvod: vprašanje, odgovor in zagovor
Referat je pretežno govoril o tem, kako bi izboljšali stanje v kmetijstvu in turizmu, zato je bilo pričakovati, da
(Nadaljevanje na 12. strani)
Poročilo o delu občinskega odbora SZDL so prejeli vsi vabljeni delegati, zato ga na konferenci niso brali. Poslušali so samo referat Toneta Goleta, ki je govoril o nadaljnji 'krepitvi organizacije in o nalogah v družbeni, politič. ni, gospodarski in kulturni izgradnji občine. Referat Je poudaril, da mora priti do izraza vloga posameznika, vendar njegovo mnenje še ne
Potrebujemo predvsem samostojne občinske gasilske zveze
Te dni je bil v Ljubljani združitveni plenum okrajne gasilske zveze Kranj, Novo mesto in Ljubljana. Izvolili so 50-članski. plenum in 15-članski izvršni odbor, več komisij, tako za tehnično-operativno in preventivno službo, oganizacijo in propa-
gando, ter komisiji za žene in mladino. Dosedanjo požarno - varstveno službo in strokovno vzgojo posameznih okrajnih gasilskih zvez bodo prilagodili novim oblikam dela okrajne gasilske zveze, ki naj bo v bodoče v prvi vrsti koordinator za enotno vodenje požarno • varstvene služIte v okraju. Predvsem bo združena okrajna gasilska zveza še nadalje skrbela za inštruktažo in strokovno vzgojo gasilskega kadra. V ta namen bo organizirala tečaje in -seminarje. Posebno pozornost pa bo posvečala občinskim gasilskim zvezam, da se usposobijo za samostojno vodenje in usmerjanje celotne po/arnovarstvene službe v komuni C.
more biti mnenje organizacije. Da ne bi vnaprej prišlo do raznih izkrivljenih teženj, mora biti članstvo o vsem obveščeno. Glede dela krajevnih organizacij SZDL se Je poročevalec pohvalno izrazil, dodal pa je, da bodo odpravili tiste sekcije in podobne oblike dela, ki samo životarijo pri nekaterih krajevnih organizacijah.
Velike naloge nas čakajo v kmetijstvu in turizmu. Socialistični kmetijski sektor se namerava v sedmih letih povečati za okrog 4.000 ha, z odkupi in arondacijo zemljišč pa kanijo že v tem letu povečati družbeni sektor na 900 ha kmetijskih površin. V ta namen bo treba zagotoviti velika sredstva. Računajo, da bodo vsako leto potrebovali 20 milijonov dinarjev, da bi lahko načrt uresničili. Aron-dacijski in perspektivni programi za razvoj kmetijstva so pripravljeni ali pa so v izdelavi in označujejo 20 interesnih območij za jačanje družbenega sektorja. Misliti pa moramo na predelavo kmetijskih proizvodov in združiti vsa manjša sorodna podjetja, ki se z njo bavijo.
Referat je izčrpno obdelal tudi vprašanje turizma. To panogo smo doslej zanemarjali, čeprav je splošno znano, da je turizem velika zakladnica deviz. Žal, v trebanjski občini še nismo našli vrat


Vse je pod debelo snežno odejo: polja in travniki, hmeljišča in gozdovi; iz nekaterih krajev sporočajo o škodi na mladem drevju, ki je nosilo zadnje tedne prehudo težo na šibkih vejah. Ne pozabimo pernate in druge divjadi, pa domačih ptičkov — naših prijateljčkov! Zime še ni konec, pred nami je Se 28 hladnih februarskih dni!
VREME
OD L DO 10. FEBRUARJA
Manjše snežne padavine pričakujemo okrog 1. In okrog 7. februarja. V ostalem suho oz. jasno in mrzlo. Pogostokrat  bo  pihala burja.
Od 10. februarja dalje močne snežne padavine.
Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pomanjkanje surovin v Tovarni celuloze
še ni videti, da bo do tega prišlo. Mimogrede naj omenim, da je samo v prvem poletju lani šlo mimo naše tovarne nad 100.000 kubikov lesa, ki se je porabil v manj donosne namene.   Po drugI
Znano je, da se v Tovarni celuloze in papirja že dalj časa srečujemo s problemom preskrbe s surovinami. Zato smo nedavno obiskali direktorja tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem Lada Trampuša in ga zaprosila, naj nam o tem kaj pove. Tovariš direktor se je rade volje odzval našemu vabilu:
»Vse lansko leto smo imeli velike težave s preskrbo s celuloznim lesom. 2e med letom smo skušali te težkoče omiliti tako, da smo za proizvodnjo uporabili več žama-nja in povečali proizvodnjo celuloze iz listavcev. Tako smo pričeli s štednjo smrekovega celuloznega lesa. Vendar smo omejeni tudi pri večji uporabi listavcev z možnostjo prodaje. Letos smo »startali« s 700 Imblčnimi metri smrekovega lesa. To je bila vsa naša zaloga surovin, ki normalno zadostuje za enodnevno proizvodnjo. Vedeti pa moramo, da bi morali imeti na zalogi surovin vsaj za tri mesece. Tako stanje je zahtevalo hitro rešitev. Letos smo morali zmanjšati kompletno proizvodnjo za okoli 25 odstotkov, za proizvodnjo roto papirja pa uporabljamo zaman je in topolo, ki jo imamo še na zalogi. S tem pa se je tudi kvaliteta proizvodov zmanjšala za 20 do 30 odstotkov. Razen tega moramo sedaj uvažati roto papir. V tem mesecu smo ga uvozili za nad 60.000 dolarjev.
Glavni razlog pomanjkanja surovin je po mojem mišljenju ta, da nimamo uvedenih ekonomskih cen lesa. Z uvedbo ekonomskih cen bi bilo možno strukturo potrošnje lesa spremeniti v korist kemične predelave. Ta£o pa so Cene lesu določene z zveznimi predpisi. Ce hočemo namreč strukturo spremeniti, moramo nujno spremeniti tudi ceno lesa. Zato bi bila najbolj idealna rešitev ta, da bi prišli na ekonomsko formi, ranje cen lesu. Zaenkrat pa
Lado Trampuš, direktor Tovarne celuloze: »Rešitev bo v ekonomskih cenah lesa!«
strani pa so predstavniki proizvajalcev lesa že dali vedeti, da tudi bukovega lesa ne bodo dobavljali po dosedanjih cenah.
Preskrba z lesom je nekoliko slabša tudi zaradi zime. Ce bo zima trajala še nekaj časa, lahko pride tako daleč, da bomo morali popolnoma ustaviti proizvodnjo. Lahko si mislite, kaj bi to pomenilo za naše gospodarstvo! Omenil sem že, da si sedaj pri proizvodnji pomagamo z zaman jem. Ker pa je zmrznjeno, ga ne moremo toliko trošiti, ker je sekanje močno otežkočeno. Ker bomo tudi v bodoče močno koristili žama-nje, bo potrebno čimprej nabaviti nov stroj za sekanje. Toda to ni dokončna rešitev.
Nujno bo treba preiti na ekonomske cene lesa!
Predsednik Kennedv in sovjetski premier Hruščov sta pokazala »veliko zainteresiranost za sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov« je pred kratkim izjavil predsednik ameriške agencije za oborožitev in nadzorstvo nad razorožitvijo VVilliam Foster. To je v zadnjem ča-ču ponovna izjava, ki dapolnjuje vrsto dejstev, na podlagi katerih lahko sklepamo, da optimizem glede sklenitve sporazuma o prepovedi atomskih sporazumov, to pot ni brez realne podlage.
Sovjetska zveza in ZDA sta sporazumno predlagali, da bodo ženevska razorožitvena pogajanja začasno prekinili do srede februarja letos. Verjetno upajo, da bodo do takrat uspeli pripraviti osnutek sporazuma o prepovedi vseh jedrskih poskusov. Predstavniki nekaterih držav v OZN napovedujejo, da bodo lahko dosegli sporazum že v nekaj mesecih. Najbolj optimistični pa so omenjali mesec maj. Praktično so že na dosedanjih pogajanjih rešili zadnjo sporno točko to je inšpekcija in kontrola podzemeljskih eksplozij. Sovjetska zveza je popustila glede nadzorstva in privolila v inšpekcijo »sumljivih« potresov, kar je Zahod ves čas trdovratno zahteval kot pogoj, da bi sklenili sporazum.
Sovjetska zveza je privolila, da bodo na sovjetskem ozemlju organizirali avtomatske seizmološke postaje za registriranje in ugotavljanje atomskih eksplozij in menijo, da bi že te postaje zadoščale za ugotavljanje podzemeljskih eksplozij. Sovjetski
znanstveniki so izdelali avtomatske seizmološke postaje, kjer bi sami aparati zbirali in registrirali premike tal, posebna elektronska naprava pa bi potem »določala«, kaj naj bi bila podzemeljska jedrska eksplozija ali potres. Take postaje, ki bi jih raz-mestih na določena področja, bi potem »nadzorovala«, kako se spoštuje sporazum o prepovedi jedrskih poskusov.
ZDA so že privolile v kombinacijo komisijskih inšpekcij in nadzorstva s
letu imeti prvo atomsko bombo tudi Kitajska.
Moskva in VVashington se sedaj še lahko sama sporazumeta, pozneje, ko bi se atomski klub povečal z novimi člani, predvsem pa z neprijetnima partnerjema kot sta de Gaulle in ču En Laj pa bi bilo vsekakor že mnogo teže.
Zdi se nadalje, da je prišlo v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA do popuščanja napetosti. To potrjujejo dejstva kot so umik sovjetskih
Sporazum pred durmi?
seizmološkimi aparati. Sedaj morajo še rešiti vprašanja število inšpekcij letno in geografsko razmestitev »črnih skrinjic«.
Ker so to vsaj do sedaj bila nebistvena, postranska vprašanja, bi bilo težko verjeti, da bi lahko postala resna ovira za sporazum. Namreč doslej je bila vedno poglavitna ovira za sporazum politična plat, nikoli pa stvar tehnične učinkovitosti kontrole.
Nadalje pa je pokazala nedavna karibska kriza, da z modernim jedrskim orožjem ni mogoče reševati v sedanjem času nobenega spornega mednarodnega vprašanja. K dokončni pripravljenosti, da sklenejo sporazum o prepovedi jedrskih poskusov pa je prispevala tudi odločnost de Gaulla, da bo zgradil »francosko jedrsko silo« in vesti, da bi utegnila v enem
raketnih oporišč s Kube in ukinitev ameriške vojaške blokade; ZDA so umaknile raketna oporišča iz Italije in Turčije; v VVashingtonu so sprejeli sklep, da bodo začasno prenehali s podzemeljskimi eksplozijami v Ne-vadi. Brez dvoma lahko vse to prištevamo med pozitivne poteze in nova zboljšanja tudi v mednarodnih odnosih.
Sporazum o prepovedi jedrskih poskusov pričakujemo nestrpno in s prepričanjem, da bo imel tak dogovor med vodilnima atomskima državama vsesplošen ugoden vpliv. Zemeljsko ozračje se bo zopet očistilo radioaktivnih strupov, pa tudi mednarod-no politično vzdušje se bo razbistrilo, ker ne bo več sumničenja in nezdravega tekmovanja v preizkušanju samomorilnega atomskega orožja.
Zapori v ljubljanskem okraju
Za prestajanje sodnih in upravnih kazni odvzema prostoti in za prestajanje pripora oz. preiskovalnega zapora so zdaj v novem ljubljanskem okraju 4 zapori: v Ljubljani, Novem mestu, Kranju in Radovljici.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V četrtek sta se sesla na SKupno Mjflfluu-nje oba zbora Ljudske skupščine LR Slovenije in po obširni razpravi sprejela družbeni plan in zakon o proračunu LR Slovenije za leto 1963. Obrazložitev predloga letnega plana je dal član Izvršnega sveta LRS inž. Viktor Kotnik.
Osnovno obeležje predlaganega plana je optimistično predvidevanje hitre dinamike razvoja proizvodnje, izvoza in realne osebne potrošnje. Ali je tak optimizem upravičen? Odgovor na to dobimo v lanskem drugem polletju, ko so bili zahvaljujoč velikemu prizadevanju gospodarskih organizacij in ob širokem angažiranju subjektivnih sil doseženi takšni gospodarski uspehi, ki so olajšali težave ter ustvarili solidno podlago za start v letu 1963. Zato je poglavitna naloga plana za leto 1963, da podpre, poglablja in pomaga razvijati vse pozitivne težnje iz drugega polletja minulega leta, zlasti pa, da zagotovi čimbolj spodbudne pogoje za poslovanje gospodarskih organizacij.
V planu je ocenjeno povečanje celotne proizvodnje za več kot 10 odstotkov, kar pomeni, da bo dinamika našega razvoja dvakrat hitrejša kakor lani- Odločilnega pomena je, da že v začetku leta nadaljujemo z visoko ravnijo proizvodnje in da se tempo rasti proizvodnje med letom ne bo zmanjšal. Predvideno povečanje industrijske proizvodnje temelji razen na boljšem izkoriščanju sedanjih zmogljivosti tudi na tem, da bodo začele obratovati nekatere nove kapacitete. Predvsem pa je treba' iskati vse obstoječe rezerve v napravah samih, v intenzivnejši uporabi mehanizacije, v izboljšanju organizacije dela, v spodbudnejši delitvi dohodka, v širšem uvajanju druge in tretje izmene in Klicnem.
Letos bi se morala prodaja blaga na tujem tržišču povečati za 17 odstotkov ali za 5.5 milijarde dinarjev; zaradi povečanih nalog kmetijstva za boljšo preskrbo domačega tržišča, bo morala skoraj celotno povečanje izvoza prevzeti industrija. Izboljšanje življenjske ravni bo odvisno od hitrejšega
porasta produktivnosti dela, kar bo omogočilo povečanje osebnih dohodkov, in od zboljšanja preskrbe tržišča in stabilizacije cen. Za naglo povečanje produktivnosti dela (7 do 8 odstotkov) sta izrednega pomena raziskovalno delo in hitro prenašanje izsledkov v industrijo. Nalogam nagle rasti produktivnosti dela se mora podrediti tudi celotna politika zaposlovanja. Na nova delovna mesta je treba vključevati delovno silo iz rezerv
DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN LR SLOVENIJE ZA LETO 1963 SPREJETA
gospodarskih organizacij ter iz industrijskih in mestnih naselij. Proizvodna politika kmetijstva bi se morala letos odločno usmeriti na intenzivno pridobivanje tistih pridelkov, ki so doslej najbolj vplivali na naraščanje življenjskih stroškov (krompir, sočivje, mleko, jajca in sadje), povečati pa se mora tudi proizvodnja mleka in mesa.
Manjši predvideni porast proračunov v komunah nikakor ne bi smel sprožiti ukrepov za dodatno povečanje takšnih proračunskih dohodkov, ki bi lahko vplivali na zmanjšanje realnih osebnih dohodkov. V letu 1963 bo temeljna naloga, da obseg investicij podredimo osebni potrošnji ter da poskrbimo za kvalitetne spremembe v načinu investiranja. V negospodarskih investicijah je največji poudarek na stanovanjski in komunalni dejavnosti, pri čemer predvideva plan za okoli 10 odstotkov večja vlaganja kot lani.
■ Prejšnji teden je bil v Beogradu VII-kongres jugoslovanske mladine, ki se ga je udeleževalo tudi 36 delegacij iz 28 držav in 400 uglednih gostov, med njimi tudi tovariši Tito, Kardelj, Rankovie. Gošnjak. Stambolie, Veselinov in drugi. Referat o nalogah Ljud-
ske mladine Jugoslavije je podal predsednik Tomislav Badovinac, ki je dejal v njem med drugim tudi tole: »Razvojna pot naprednega mladinskega gibanja v naši deželi se je krepila in gradila ob stalni skrbi ZKJ in tovariša Tita. Junaški prispevek, ki ga je mladina dala v ljudski revoluciji, je v ponos današnjemu mlademu rodu, ki nadaljuje revolucionarne tradicije SKOJ in USAOJ. Po vojni je jugoslovanska mladina kot del revolucionarnih sil naše družbe z nezmanjšanim navdušenjem še naprej prispevala svoj delež k materialni in družbeni izgradnji socializma. V tem boju, prepletenem z mladostnim navdušenjem in ljubeznijo za vsako novo tovarno, novo cesto in novo odprto knjigo, izražajo mladi ljudje svojo privrženost programu ZKJ ter njenemu vedno mlademu in revolucionarnemu delu.« — Ob zaključku je sprejel kongres razglas, v katerem se obvezuje mladina, da bo izpolnila naloge, ki jih je dal tovariš Tito in da z navdušenjem sprejema obveznost, da zgradi jadransko magistralo. Kongres je sprejel tudi spremembe statuta, po katerih je ime LMJ spremenjeno v Zvezo mladine Jugoslavije, ter pismo CK ZKJ in Titu, v katerem je rečeno tudi, da gredo mladi v Jugoslaviji v strnjenih vrstah po politiki sožitja, bratstva in enotnosti socialističnega ustvarjanja, ki jo izvaja naša Zveza komunistov.
■ Zvezni izvršni svet je na svoji zadnji se.ii sprejel vrsto novih predpisov, med njimi tudi predlog zakona o strokovnih nazivih in akademskih stonnjah za osebe, Id končajo šolanje na višjih, visokih šolah in fakultetah. Po sklepu ZIS o davčnih stopnjah za dohodek za leto 1963 so zmanjšane davčne stopnje za obrtnike in osebe, ki se ukvarja-.ia.io s samostojnimi poklici. Ljudske republike oziroma občine so pooblaščene, da lahko določenim uslužnostnim obrtnim delavnostim še nadalje zmanjšajo davek za 20 odstotkov. — ZIS je sprejel tudi osnutek zakona o skladih rizika trgovinskih podjetij za promet s kmetijsko - živilskimi proizvodi.
27 oz. 25 občin v ljubljanskem okraju
Po združitvi s kranjskim okrajem in delom novomeškega okraja je zdaj v novem ljubljanskem okraju 27 občin: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana — Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana — Vič-Rudnik, Logatec, Medvode, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Skofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Vse pa kaže, da se bo v kratkem združila občina Medvode z občino Ljubljana-Siška, na našem področju pa se pripravlja združitev občin Metlika in Črnomelj v enotno belokranjsko občino. Potemtakem bo imel okraj Ljubljana verjetno 25 občin.
■ TROJNI RAZGOVORI V NEW YORKU. Preds&vniki ZDA, Velike Britanije ln Sovjetske zveze so v torek nadaljevali z razgovori o prepovedi poskusov z atomskim oi ožjem. Predstavniki treh držav si prizadevajo najti morebitno kompromisno rešitev pred 12. februarjem, ko se bo v Ženevi nadaljevala konferenca razoroži tve-nega odbora 18 držav.
V krogih sovjetske deelgaclje so Izjavili, da so v pogajanjih že »blizu sporazuma«.
■ POGAJANJA V BRUSLJU PREKINJENA. Pogajanja o priključitvi Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti so bila v torek dokončno prekinjena. Francija je odklonila vse kompromisne poskuse za rešitev pogajanj in poudarila, da Velika Britanija »ni zrela« za sprejem. Pet držav, in sicer Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Luksemburg in Belgija so izjavile, da so za nadaljevanje pogajanj. Francija je odklonila kompromis in s tem postavila veto na možnost sprejema Velike Britanije v EGS. Tako se Je končala petnajstmesečna negotovost o Izidu teh pogajanj.
«■ GOSPODARSKO SODELOVANJE JUGOSLAVIJA—KANADA. V ponedeljek se Je končal Štirinajst-dnevni obisk dcelgacljo Jugoslovanskih gospodarstvenikov v Kanadi. Na vseh razgovorih z delegacijo jugoslovanskih gospodarstvenikov so kanadski uradni in gospodarski krogi opozarjali na možnosti za povečanje uvoza iz Jugoslavije, kakor tudi za povečanje kanadskega Izvoza v Jugoslavijo.
Sveti pri 0L0 Ljubljana
OLO Ljubljana ima od 18. januarja 1963 naslednjih 13 svetov: svet za notranje zadeve in občo upravo, svet za
družbeni plan in finance, svet za gospodarstvo (industrija, obrt, gostinstvo, promet, gradbeništvo), svet za kmetijstvo in gozdarstvo, svet za blagovni promet, svet za turizem, svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, svet za šolstvo, svet za delo, svet za socialno varstvo, svet za kulturo, svet za te.esno kulturo in svet za zdravstvo.
Organi uprave OLO so: tajništvo  za  notranje zadeve, oddelek za analitične ln organizacijske službe, oddelek za upravnopravne zadeve, od- 1
delek za inšpekcijske službe, oddelek za narodno obrambo, oddelek za skupne službe, okrajni javni pravobranilec, sodniki in senat za prekrške ter služba za prošnje in pritožbe.
Letos bomo potrebovali 400.000 kubikov lesa. Nikjer pa ni zajamčeno, da bomo dobili tolikšno količino. Potrebno bo odločno pričeti reševati tudi ta problem, saj je vsa naša skupnost zainteresirana za povečanje proizvodnje tudi v naši tovarni. Naš delovni kolektiv želi izpolniti proizvodni načrt, treba mu bo to omogočiti.«
D. K.
Služba ali kmetija?
Odmiranje zasebnega kmetijstva in rast družbenih kmetijskih obratov v brežiški obcmi — Zemlje za zamenjavo primanjkuje, manj kot polovica ljudi s kmetij pa se ukvarja z obdelovanjem aemlje — Prihaja čas, ko se bo treba odločiti: ali služba ali kmetija, ker bo le na ta nacm mogoče dobiti površine za zamenjavo in povečati kmetijsko proizvodnjo z intenzivnejšo obdelavo
4869 kmečkih gospodarstev je v občini Brežice, na njih pa prebiva 19.658 ljudi. Med slednjimi je le 9256 ali manj kot polovica kmetovalcev.
Kmetijska posestva upravlja 1078 nekmetov, med njimi je 118 obrtnikov in 960 uslužbencev in delavcev.
Samo 2602 gospodarstev šteje med prava kmečka, 1961 je mešanih, 208 je nekmečkih, 98 pa takšnih, kjer ni prav nikogar, ki bi zemljo obdeloval (lastniki so največkrat stari, dela nezmožni ljudje).
164 gospodarstev je takšnih, ki dajejo četrtino svojih površin v zakup, 538 gospodarstev pa zemljo jemlje v zakup. Vsega je v občini kar 1280 gospodarstev, katerim primanjkuje delovne sile za obdelavo.
# Polovice kmečkih gospodarstev je nekmečkih...
Zemlja čaka. Zemljo je treba obračati, orati, gnojiti, sejati je treba vanjo, pleti in okopavati, šele nato lahko Pospraviš pridelek. V občini Brežice pa je 1280 gospodarstev, katerim primanjkuje rok za obdelavo. To pomeni, da ne morejo družbi dati tega, kar od njih pričakuje. Kmetije životarijo, ker je proizvodnja zaostala, ker so posestva preveč razdrobljena. Hkrati s tem pa že dolgo Podčrtujemo, koliko pričaku-jemo od kmetijstva.
Družbeni kmetijski obrati, & že nastajajo z združevanjem majhnih parcel, bodo takšno stanje odpravili. Tudi v brežiški občini se razvijajo. Kmetovalci so uvideli potrebo in ponujajo zemljo v odkup.
Zadeva, žal, ni tako preprosta kot iia prvi pogled. Odkup zemlje povsod in za vsako ceno bi bil lahko nevaren. Presoditi je treba, kje so najugodnejši pogoji za razvoj n°vih, sodobnih kmetijskih obratov. Ugotoviti je treba, kaj bomo pridelovali na njih. Ko žemljo odkupujemo, pa ne gre pozabljati na ljudi, ki so prej od nje živeli. V občini je malo industrije, brez dela pa ni kruha in brez kruha ni življenja.
£ V okolici Stare vasi pri Bizeljskem bodo z zaokroževanjem pridobili 50-hektar-sko površino za živinorejo.
£ Na Drenovcu na Bizeljskem bo zadruga nadaljevala z obnovo vinogradov ter bo z odkupom in zaokroževanjem ustvarila strnjeno področje za sodobno vinogradništvo.
Karte naštetih interesnih področij bodo prebivalcem v prihodnjih dneh na vpogled na sedežih krajevnih uradov.
jasno vidimo, da je v občini precej nekmetov, ki »kmetijo«, bolje rečeno: nihajo med službo in kmetijo. Ne v enem in ne v drugem ne dajejo družbi tega, kar bi morali. Posebna komisija bo pretresla vse takšne primere (podatki so že zbrani), nato pa se bo treba pogovoriti:
»Dragi tovariš, zemljo imaš in v službi si. Za kaj se boš odločil? Izbiraj: ali eno ali drugo! Obojega ne zmoreš! Pusti službo, pa bomo dali tvoje delovno mesto temu, ki mu ne moremo zamenjati parcele, če ti ni prav tako, pa pusti zemljo in jo bomo porabili za zamenjavo! Na dveh stolčkih hkrati pa ne boš sedel...«
Točno 1708 takšnih primerov bo morala na podoben način prerešetati komisija. V takšnih primerih je torej re-
šitev pri roki. Teže bo s primeri, kot je tale:
»Tovariši, z ženo sva stara, preko 70 jih imava. Otrok ni. Zemlje je dobrih 5 hektarov. Ne moreva več delati. Vzemi-te zemljo in naju oskrbite do smrti!« Takšnih gospodarstev je v občini okoli 100. Sred-stev za preživnino še ni, toda nekje jih bo treba poiskati.
H Kaj smo ugotovili? Družili beni kmetijski obrati se jjfc§ razvijajo. Kmetovalci popri nujajo zemljo. Kljub teli mu pa bo treba posebej jM reševati primere, ko imajo jiM zemljo ljudje, ki je ne oblij delujejo ali pa je niso Hj sposobni obdelovati, ker |M so zaposleni. Tudi po valil seh in po delovnih kolek-|fc tivih se bodo morali pogo-|M varjati o tem. Pošteno, Mr| odkrito in odločno.
Miloš Jakopec
Drobiž iz obrata UPORI
# Letos več kot 600 hektarov odkupljene zemlje
Do konca leta 1965 bo za uresničitev gornjih načrtov investiranih v kmetijstvo 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. Pretežni del teh sredstev, ki so že zagotovljena, bo porabljenih za odkup zemljišč. Kmetijska zadruga Brežice bo letos odkupila 300 hektarov zemljišč, KGP Brežice prav tolikšne površine, nekaj zemljišč pa bo odkupila tuđi KZ Bizeljsko. Pričeti je treba z odkupom zemlje, ker so vse ostale gradnje na bodočih kmetijskih obratih v celoti odvisne od tega. šele ko bo zagotovljena krmska osnova, bodo gradili hleve, šele ko bodo odkupljena zemljišča, bodo gradili strojne remize, skladišča in vse, kar je potrebno.
Odkup zemljišč se je že konec lanskega leta, še bolj pa letos v januarju lepo odvijal. Če bo šlo še naprej tako, bodo potrebne površine letos prav kmalu zagotovljene.
0 V Sentjernejskem obratu »Upori« tovarne elementov za elektroniko bodo letos sprejeli 15 novih delovnih moči ,ki so jih izbrali med 42 prijavljenima dekleti in ženami, ki iščejo zaposlitev. Za nove delavke bodo organizirali vrsto seminarjev in tečajev tako glede priučitve na delovnem mestu kakor glede izobraževanja. Od njih bodo predvsem zahtevali, da se dobro seznanijo z načeli delavskega samoupravljanja in delavsko zakonodajo oziroma ustrezno organizacijo v podjetju.
£ Pred dnevi se je krvodajalske akcije na novomeški transfuzijski postaji udeležilo 33 članov delovnega kolektiva »Uporov«. Akcijo je organiziral krajevni odbor RK Šentjernej.
0 Med združenimi investitorji, ki gradijo 12-stanovanj-ski blok v Šentjerneju, je tudi obrat »Upori«. Blok bo vseljiv v poletnih mesecih tega leta, stanovanja pa bodo dobili člani kolektiva »Upori«, kmetijska zadruga in šola.
0 Zaradi bolniških in porodniških dopustov so imeli v obratu »Upori« ob koncu preteklega leta 28.056 izpadlih delovnih ur, kar je za 11.013 ur manj kot leto dni prej. Predvsem se je zmanjšal izpad zaradi porodniških dopustov. Lani zaradi nesreč pri delu ni bilo izgub!
LJUDJE MED SEBOjJ-
»Dokler sodišče ne odloči, bom zemljo branil...«
Neprevelika dvorana ni bila popolnoma zasedena, tako da bi med dva lahko sedel še tretji. Tekel je pogovor o tem in onem. Če se niso mogli strinjati, so govorili vsevprek, polglasno. Kadar je dvorana postala glasnejša, je moral vmes poseči predsednik delovnega predsedstva. Tako je krajevna konferenca Socialistične zveze potekala vse dotlej, dokler niso prišli v razpravo drugi, bolj žgoči problemi.
»Tovariš, mislim, da ni pravilen odnos tovariša Prizadetega do naših skupnih interesov,« je nekdo začel in pogledal proti prostoru, kjer je sedel Prizadeti.
V trenutku so se ljudje obrnili eden proti drugemu in si prikimavali, češ: »Končno se je le nekdo našel, da si upa Prizadetemu povedati.«
»Nadaljujte, tovariš!« je pozval predsednik delovnega predsedstva.
»Tovariši, Prizadeti brani našim ženam, da bi po njegovi parceli hodile prat k toplemu izviru, čeprav sami dobro veste, da se drugače ne more priti do te vode. Predlagam, da lastniku zemljišča plačamo vso škodo, ki jo naredijo žene, ko hodijo na pranje-Se strinjate?«
»Strinjamo se,« so odgovorili navzoči, samo tovariš Prizadeti je naglo zardel in planil pokonci. »Ne, to se ne more zgoditi. Najprej vložite vlogo na sodišču. Dokler to ne odloči, kako bo, bom zemljo branil. Ste razumeli? Sicer pa mislim, da tak občni zbor, kot je tale konferenca Socialistične zveze, še ni oblast, Iti bi imela pravico določati, kdo bo hodil po moji zemlji.«
V dvorani je zavladal molk. Šele nato so prišli na naslednjo točko dnevnega reda.
P. S. — »Prizadeti« je izmišljeno ime nekega uslužbenca ObLO; doma ima mlin in zemljo in se zato »uradno« prišteva k »polproletarcem«. Čudimo se zlasti temu, da more kot »dober poznavalec« (saj je na občini na odgovornem delovnem mestu) zakonov, načel pri socializaciji vasi in socialistični preobrazbi sploh trditi, da Socialistična zveza kot vseljudska tribuna za reševanje najrazličnejših vprašanj (čeprav to ni njena poglavitna naloga) ni pristojna, da bi se dotaknila njegove v drobno-lastniško miselnost povite dvoličnosti. Mar ni prav krajevna konferenca organ, ki je dolžen to obravnavati?
% Interesna področja
Kmetijski strokovnjaki so določili področja, kjer se bodo razvijali družbeni kmetijski obrati. Določili so, kaj bodo na njih pridelovali. Načrti niso dokončni, marsikaj se bo še spremenilo, vsaj u-srneritev pa kljub temu pocenijo. Tam se že odvijata odkup in zaokroževanje zemljišč.
# Cerklje so prvo interesno področje. Že zgrajeni živinorejski obrat pomeni začetek. Dosedanje površine se bodo širile v okolico gmajne-
9 Drugo interesno področje Je Vrbina, ki zajema levi oreg Save do železniške proge in občinske meje ter desni breg do avtomobilske ceste. Na Vrbini se bosta razvijala sodobna gozdarska proizvodnja hitro rastočega drevja in živinoreja.
• Tudi Čatež je interesno Področje. Namenjeno je živinoreji, toplim gredam in Sodobnemu plantažnemu sad-larstvu. Vse naštete panoge Da se bodo razvijale, upoštevaje dejstvo, da bo iS čate-»kih Toplic postal sodoben tl»1stični center.
* • V okolici Mokric se bo-a° širili dosedanji plantažni l^sadi v smeri proti Veliki dolini.
Na področju Artič in jpecnih sel bo kmetijska za-d^ga nadaljevala z obnovo ^dovnjakov na gozdnih tleh 118 Površini okoli 50 hektarov. , • Pri Dobrovi bodo na iz-"rčenih gozdnih površinah In
* odkupom novih razvijali so-■*°bno kmetijsko proizvodnjo
tudi gozdne nasade hitro ^točega drevja.
• IZBIRAJ: ali eno ali drugo, obojega ne zmoreš!
čeprav je videti vse gladko in jasno, so v tej veliki ak-ciji tudi težave. Marsikateri gospodar je pripravljen prepustiti zemljo, ki je potrebna za kmetijski obrat, toda v zameno bi rad parcelo drugje. Prav zemlje za zamenjavo pa v občini Brežice primanjkuje. Tjs   uvodnih   številk dovolj
Boljši promet s prašiči
28. januarja so kmetovalci na novomeško sejmišče pripeljali 780 prašičev. To pot je bilo kupcev precej iz vseh okoliških krajev; pokupili so 571 prašičev. Cena je bila takoj nekoliko višja (od 4.500 do 7.500 din), ko so prodajalci videli, da je kupcev dovolj.
PROIZVODNI PROGRAM MARIBORSKE LIVARNE
1. VLEČENI PROIZVODI BAKRENIH ZLITIN
(vlečena medenina in varilna žica).
2. ODLITKI ZLITIN BARVNIH KOVIN v pesek in kokile.
3. TISNJENCI ZLITIN BARVNIH KOVIN: brizgani in tisnjeni liv, kovanci.
4. BLOKI BARVNIH KOVIN: MS bloki, bron bloki, bloki Al zlitin, bloki Zn zlitin, bloki iz bele kovine.
5. ARMATURE: vodovodne, parne In sanitarne.
6. INDUSTRIJSKE CEVI: gibljive Iz Fe in Ms, gibljive cevi za sejalne stroje, gibljive cevi za tahometre, gibljive tekalemit cevi, cevi za prednapeti beton.
MARIBORSKA LIVARNA - MARIBOR KEJŽARJEVA 13
Brzojav: Livarna Maribor — telefon 39-63, 23-72.
GLAVNI KRIVEC: zelo draga, neorganizirana proizvodnja
Na sestanku sindikalne podružnice v Industriji obutve v Novem mestu so v četrtek, 24. januarja, razpravljali o izrednih sklepih, ki jih je sprejel DS na svoji zadnji seji.
Vsem delacem, ki se vozijo v tovarno več kot 7 km daleč bo kolektiv v štirih zimskih mesecih vsako leto izplačeval polovico železniške voznlne za razdaljo, ki Je večja kot 7 km. Do tega povračila so upravičeni vsi, ne glede na to, kakšno prevozno sredstvo uporabljajo.
Zaradi govoric o delitvi presežnega dela osebnih dohodkov med one, ki imajo mesečne postavke, se črta iz pravilnika zadevno določilo. Prizadeti »mesečarjiu (u-službenci in nekateri drugi) so se zaradi govoric udeležbi pri presežku osebnih dohodkov že sami odpovedali.
Zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki Jih imajo posamezniki v ročni proizvodnji, bo posebna komisija razdelila 8 odst. del osebnih dohodkov na najbolj prizadeta delovna mesta in popravila pravilnik.
Za nameček: nekaj številk iz knjigovodstva
O sestanku in o razpravi na nJem pozneje. Postrezimo si z nekaj  številkami iz knjigovodstva!
Industrija obutve ju po osebnih dohodkih na 8. mestu med 30 tovrstnimi podjetji v Jugoslaviji. V letu 1962 so povprečni osebni dohodki v kolektivu znašali 20.730 dinarjev na mesec, enak povpre-ček med uslužbenci (teh je 9) pa je znesel 36.461 dinarjev na mesec. 47.000 dinarjev Je najvišji povprečni osebni dohodek v kolektivu.
Ker presežka dohodka ni, bodo na račun popravkov v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov izplačali 3 milijone in pol iz skladov. Nadomestilo za prevoze bo zneslo v letu dni okoli 200 tisočakov.
Razprava je dokazala, da organizacija dela šepa
Sklepi DS in malo prej našteti podatki niso v soglasju. Kaj je torej po sredi? Čeprav svoje izdelke brez težav prodajajo, je dohodek nizek, ker je zaradi slabe organizacije dela nizka tudi storilnost. Precejšen del proizvodnje Je ročen, to pa se zaradi nepopolne organizacije dela močno pozna na dohodku.
Nerazumljivi sklepi DS, ki smo
jih našteli v uvodu, so posledica napetih notranjih odnosov. In zakaj so se odnosi napeli? Vse kaže, da zaradi zlohotnih govoric o osebnih dohodkih. Načenjati razpravo o tem na osnovi mesečnih prejemkov nekoga, .ki je bil v bolniškem staležu in na dopustu in mu je bil od dohodka odtrgan znesek za dva para čevljev, ki ju je dobil v podjetju, prav gotovo nI moralno! Podobnih primerov je bilo na žalost več. Podatki o oseb-nih dohodkih, ki smo jih navedli, pričajo drugače. Ce dodamo še to, da je plačilna Usta vsak mesec javno razobešena na oglasni deski, se res vsiljuje vprašanje: čemu šušljanje, koliko je dobil ta in koliko oni? Mar ne bi bil boljši takojšen odkrit razgovor, tak, kot je bil na sestanku?
Ugotovitve, ki jih velja upoštevati
Sestanek je bil kljub vsemu koristen. Delavci so spoznali, da je bil zaslužek na nekaterih delovnih mestih majhen zaradi nepopolne organizacije dela. Majhne serije so pogubne. »Prevečkrat se menja tehnološki postopek. Delu se še nisi privadil, ko že moraš pričeti z novim. Modelarnica naj dela modele za proizvodnjo. Mi smo industrija, ne moremo delati čevljev za pet it-ne Novomeščanc, saj nismo obrt! Modelar naj ne dela modelov za njihov čevelj, ampak za tistega, ki ga bomo izdelovali v velikih serijah.«
»Industrijska proizvodnja zahteva strokovnjake. Koliko nos je odšlo na specializacijo, koga štipendiramo na srednji usnjarski šoli? Zakaj so nekateri strokovnjaki bezali iz podjetja? Se mar bojimo za .stolčke'?« so deževala vprašanja. Nekdo drug pa je dodal, da so se razprave o strokovnem izpopolnjevanju navadno končavale z ugotovitvijo: to ni za nas, ker »preveč košta« .. . Tudi o strojih so se pogovorili. Strojne naprave je treba vzdrževati in zanje skrbeti. Doslej za to niso najbolje skrbeli.
Rešitev je v večji proizvodnji in v večji storilnosti!
Zavod za izobraževanje kadrov ln produktivnost dela bo Industriji obutve izdelal predlog za novo organizacijo dela. Glavni delež napo-lov pa kljub temu čaka kolektiv. Ta bo moral novo, boljšo organizacijo dela spraviti v življenje.
Mnogi v kolektivu se bodo mo-
rali odpovedati stari obrtniški miselnosti o kvalifikacijah, Id naj zagotavljajo osebne dohodke. »V socializmu moramo imeti vsi enake plače!« je pripomnil nekdo na sestanku. Ta opazka in odobrava« nje, ki ji je sledilo, kaže, da je v kolektivu precej ljudi, ki se ša niso spoprijaznili z načelom: kolikor narediš, toliko dobiš! Vprašujemo se: kaj bi naredil ta, U je za »enak« plače, če bi gHenij^ da naj prejema ves kolektiv toliko kot snažilka? Zdi se nam, da bi potem njegova vnetost za enakost najbrž hitro popustila ...
0 Se mnogo bodo morali posta-» "ti, preden bodo odpravili teti zave, ki peklijo kolektiv. Pred-a vsem pa bo treba spoznati, da a so osebni dohodki odvisni od e dela, od dohodka, ki ga ustvar-0 jajo in od pridnosti vsega ko-e lektiva. Ker svoje izdelke zlah-£ ka prodajajo, si lahko od nova a organizacije dela veliko obetajo«
Avguštin Avbar novi predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu
Na zadnjem plenumu ob-fcinskegb sidikatnega sveta, Novo mesto je bil zaradi novih dolžnosti, ki jih je prevzel, razrešen dosedanji predsednik, tovariš Jože Cvitko vič. Člani plenuma so soglasno izvolili za novega pred« sodnika tovariša Avguština Avbarja. Prejšnjemu predsedniku se je za njegovo delo in požrvovalnost v imenu plo« numa zahvalil Jože Blažič.
Šentjernej ima 562 ljudi
Po zadnjih podatkih šent-jernojskega matičnega urada ima Šentjernej 562 ljudi. Sem niso všteti tisti, ki so v Šentjerneju samo zaposleni. Celotno območje matičnega urada je imelo zadnjega decembra lani 5.721 ljudi, leto prej pa 5.672 prebivalcev. Lani je šentjernejskl matični urad zabeležil 56 smrtnih slu-.  čajev in 29 rojstev.
RAZPRAVLJAMO O OSNUTKU REPUBLIŠKE USTAVE IN OBČINSKIH STATUTOV
TISK - socialistična tribuna
(Nadaljevanje s 1. strani) gih anket, se je dokopala
občanov odgovorilo, da je tudi anketa, ki jo je izvedla
bil tisk njihov najboljši ob- redakcija »Borbe« v sode-
veščevalec.   Do   podobne lovanju z beograjskim in-
ugotovitve, ki le malenkost štitutom za družbene zna-
odstopa od rezultatov dru- nostL
Sedanje pereče naloge nalagajo tisku nove, večje in kvalitetnejše zahteve
Da ima tisk globoke korenine med delovnimi ljudmi, v njihovih potrebah po informacijah o najrazličnejših družbenih vprašanjih, po usmerjanju pri svojem delu in po najnaprednejših stališčih, ki jim pomagajo, da se laže odločijo pri važnih stvareh, je ugotovljeno dejstvo. O tem ni več kaj razpravljati. Morda pa ni odveč, da izvedemo iz te ugotovitve posebne naloge lokalnega oziroma pokrajinskega tiska.
Za tisk velja ugotovitev, da je, kakor smo že večkrat ugotovili, obveščevalec O vsem družbenem dogajanju, oblikovalec socialistične zavesti, tribuna najnaprednejših stališč in mnenj, usmerjenih k napredku-Tovariš Rankovie je ob neki priložnosti dejal, da je treba pri izvajanju nalog bolj upoštevati tisk, hkrati pa mu pomagati, da bo čim
Vedno več prijav za delo
V decembru, januarju in v februarju je vsako leto največ prijav za zaposlitev. Med prosilci je pretežni del takih, ki so doma s podeželja In bi se radi, ko je sezona kmečkih del prt kraju, zaposlili. Največ jih želi v industrija
Zavod za zaposlovanje v Novem mestu je v decembru lam prejel 78 prijav za zaposlitev, med prosilci je bilo 43 žensk in 35 moških, v januarju letos pa 86 prijav (med njimi največ žena). Zavod Je v decembru oskrbel zaposlitev 62 ljudem (35 ženskam in 27 moškim), v januarju pa 70 ljudem (35 ženskam). Največ izmed teh ljudi Je bilo zaposlenih v industriji, nekaj pa tudi v gozdarstvu.
uspešneje uresničeval svoje poslanstvo. Kakšno pa je njegovo poslanstvo? Tisk mora biti zrcalo vseh naj-raznovrstnejših in zapletenih procesov, ki smo jim priča v našem burnem družbenem razvoju. Tisk mora pomagati razreševati protislovja prehodnega ob-dobja, ki se jim seveda ne more izogniti in jih zanemariti, ampak mora s silo svojega prepričevanja vplivati, da bodo v spopadu protislovnih si teženj zmagala najnaprednejša stališča. Tisk mora objavljati pozitivne zglede in pomagati tam, kjer se težje znajdejo. Njegova naloga je tudi, da na široko odpira vrata svoje tribune, da bi jo lahko uporabljali občani za oblikovanje in izvajanje politike na vseh področjih družbenega življenja. In ne nazadnje: tisk je vnet bojetnik zoper proti-socialistične pojave, zoper vse, kar zavira napredek.
Ali si je danes mogoče zamisliti uspešen ■ razvoj naše družbe, bogato vsebino družbenega življenja, brez lokalnega oziroma pokrajinskega tiska? V časih, ko je težišče družbene dejavnosti v komuni, ko se občani čedalje neposred-neje vključujejo v urejanje družbenih zadev, brez lokalnega tiska ne more biti dobre obveščenosti, brez učinkovite obveščenosti pa ni dobrega upravljanja. Drugače, je bilo v dobi centralizma, ko so odločitve sprejemali na vrhu in ko je bil tisk eden izmed množičnih propagan-distov za izvajanje centralističnih ukrepov. V današnjih razmerah je seveda nujno potreben tudi dnevni tisk. Brez njega si ne moremo zamisliti sodobnega človeka, čedalje bolj
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor tovarišu Zdravku JeZu
V prejšnji številki Dolenjr gJcega lista se tov. Zdravko Jež pritožuje nad uslužbenci železnice na vlaku in uslužbencem na kandijski postaji. Sprevodnika obsoja, ker ne đovoli potnikom, ki imajo vozovnice za drugi razred, vožnje v prvem razredu. Pravi, da je nekega jutra sprevodnik zahteval, naj potniki, ki imajo vozovnice za drugi razred, zapuste vagon prvega razreda; m ker niso hoteli oditi je eni izmed potnic vzel mesečno vozovnico, da bi dobil potrebne podatke.
Nadalje tov. Zdravko Jež sprašuje, zakaj je sprevodnik vzel vozovnico prav tej potnici. Mislim, da je storil prav, saj je to njegova službena dolžnost, narobe je bilo le to, da ni odvzel vozovnice še tov. Zdravku Ježu, ki se neupravičeno vozi v prvem razredu pogosteje kot omenjena potnica.
Tudi sam se že več let vozim v službo in opazujem tov. Ježa. Ko zjutraj vlak ustavi na birčenski postaji, že gleda kje je vagon prvega razreda, v katerega vstopi, če je le mogoče, čeprav ima vozovnico za drugi razred. V bodoče naj ta tovariš upošteva, da sprevodnik  opravlja  svojo dol-
žnost, če skrbi, da so potniki pravilno razvrščeni v vagonih, za katere imajo vozovnice.
Glede zamude vlaka 19. januarja zjutraj naj pojasnim, da je imel vlak zamudo zaradi okvare na stroju. Temu ni kriva niti železnica niti uslužbenec na postaji Kandija. Tovariš Jež je nestrpno čakal na postaji Birčna vas na prihod vlaka. Iz kandijske postaje je hotel telefonirati v podjetje »Krka* (sedaj Farmis), kjer je zaposlen, da bi ponj in ostale tovariše iz tega podjetja prišel kamion. Uslužbenec na kandijski postaji, ki je delal že 24 ur, je bil utrujen in tudi ni mogel takoj ustreči tovarišu Ježu, ker ni imel časa. To tudi ni njegova dolžnost, kajti železniški telefoni so namenjeni samo službenim pogovorom na železnici. Kljub temu je podjetju »Krka«, takoj ko je utegnil, sporočil, kar mu je naročil tov. Jež. Odgovorili pa so mu, da so kamioni ta dan določeni za važnejše stvari, kot je prevoz tov. Ježa in ostalih, in da bi bil prevoz neekonomičen.
V bodoče prosim tov. Zdravka Ježa, naj obsojanje železniških uslužbencev uskladi s predpisi ter naj z delovnim časom vedno štedi tako kot pri čakanju vlaka v Birč-ni vasi.
Janez Kovačec uslužbenec postaje Kandija
osvobojenega in povezanega v širšo skupnost človeštva. Prav tako pa dnevni tisk pri najboljši volji ne more zajeti bujnega življenja milijonov neposrednih upravljavcev. Tu si mora deliti mesto z lokalnim oziroma pokrajinskim tiskom, ki je bliže komuni, razen tega pa omejen na ožje območje, čigar življenje lahko zajame izčrpneje.
Čeprav imajo velik pomen tudi komunalna glasila in tovarniški časniki, ki izhajajo v veliki nakladi, a jih, žal, bere, kakor je pokazala anketa, majhen krog ljudi, pa je treba ugotoviti, da ne morejo nadomestiti lokalnega oziroma pokrajinskega tiska. Kdor bi to mislil, bi se zelo mo-
til- Njihov pomen — če bodo poskušali biti tisto, kar bi morali biti, in če ne bodo samo slaba izdaja pokrajinskega ali celo osrednjega časnika — je nedvomno velik, toda ob pokrajinskem in osrednjem tisku, ne pa brez njiju ali ob njuni okrnitvi. Sistem obveščanja bo uspešen, kadar različne oblike množičnih komunikacijskih sredstev (osrednji, pokrajinski, komunami in tovarniški tisk, radio, televizija itd.) ne bodo drug drugega izključevali, ampak dopolnjevali. Žal tega dopolnjevanja za zdaj še ni zadosti, čeprav je, v interesu nadaljnjega uspešnega razvoja samoupravljanja, potrebno kot kruh.
Spomenik pesniku Jožetu Cvelbarju
Tisk mora dobiti potrebno mesto tudi v ustavi in v občinskih statutih
Iz tega, kar smo povedali o vlogi tiska, sledi upravičena podpora predlogu slovenskega Novinarskega društva, da je treba v 28- členu osnutka ustave SRS opredeliti tudi družbeno - politično vlogo in funkcijo sredstev za množično obveščanje. In naprej; tudi osnutki občinskih statutov bi morali poudariti naloge posrednega obveščanja občanov o vsem, kar jih mora zanimati in o čemer prek oblik neposrednega sodelovanja pri urejanju družbenih zadev ne morejo biti v celoti in dovolj zadovoljivo obveščeni. Treba je pogledati resnici sodobnega življenja v oči, pa bomo spoznali, da je čas v marsičem že prerasel samo običajne oblike obveščanja na sestankih, v neposrednem stiku itd. Prav tako ne smemo pozabiti, da pokrajinski tisk lahko odigra pomembno vlogo povezovanja interesov občin, njihovih skupnih zadev in akcij. Hkrati pa pokrajinski časnik s tehničnimi in kadrovskimi možnostmi, ki jih ima, v marsičem lahko pomaga tudi organom v komuni pri obveščanju občanov, njihovem seznanjanju s predlogi in odločitvami, pri spodbujanju in prenašanju zgledov in izkušenj ter tako zamaši vrzel, ki kljub zborom občanov, množici raznih oblik
neposredne demokracije, biltenov in komunalnih glasil itd., še vedno obstajajo.
Spoznanje o pomembnosti lokalnega tiska, o njegovem mestu v sistemu obveščanja občanov in mehanizmu komunalne samouprave, pa ne bo popolno, če bomo mislili, da mora biti lokalni časnik tribuna ozkega kroga vodilnih ljudi in da morajo predvsem ti odločati, kakšna stališča, mnenja in predlogi se lahko pojavijo na njegovih straneh, o čem sme in o čem ne sme obveščati občanov, ker bi ga to spre-' menilo v uradno glasilo. Tudi finančna podpora listu, ki pri sedanji ceni izvoda in stroških ne more živeti ob naročnini, ne bi smela biti odvisna od razpoloženja posameznikov, ki so bolj al' manj navdušeni nad tem, o čemer piše časnik. Ta mora biti rezultat spoznanja občanov, nosilcev komunalne samouprave in tvorcev svojega statuta, svobodnega dogovora, da je pokrajinski časnik potreben in da mu pripada poslanstvo socialistične tribune, ne pa vloga reklamnega lista ali glasila ozkega kroga ljudi.
Prav te dni odločajo občinski odbori SZDL v Spodnjem Posavju in na Dolenjskem o svojih proračunih za leto 1963. Tu bo
Na pobudo Gorjupove galerije v Kostanjevici je slovenski umetnik Stane Jarm izdelal poprsje pesnika Jožeta Cvelbarja. Ko je galerija naročila bronasti odlitek za svojo zbirko, so livarji izdelali odlitek več. Ta naj bi bil odkrit na pesnikov rojstni dan in kulturni praznik slovenskega naroda — 8. februarja v pesnikovi rojstni vasi Prekopi. Vremenske razmere bodo odkritje najbrž zavlekle, tako da bo spomenik odkrit šele na pomlad. Stal bo na vrtu pred pesnikovo rojstno hišo. Za spomenik bodo poleg prebivalstva na Prekopi prispevali znatem del tudi    pesnikovi sorodniki.
treba zajeti tudi potrebna sredstva za redno izdajanje pokrajinskega tednika — Dolenjskega lista. Samo naročnina in zbiranje oglasov (za katere se je treba v nekaterih kolektivih že kar poniževati, da jih uprava lista sploh dobi!) sta premalo; list potrebuje tudi namensko dotacijo za pokrivanje visokih tiskar-niških stroškov, ki jih sam ne zmore. Tu se bo zelo hitro pokazalo, ali lastniki in izdajatelji časnika — po 1. januarju 1963 so to vsi občinski odbori SZDL na področju bivšega novome-škega okraja — v resnici cenijo svoje glasilo kot socialistično tribuno in so mu pri tem deln pripravljeni tudi konkretno pomagati-
Vsekakor pa drži: tako množičnega sredstva obveščanja, kot je domači pokrajinski tednik, spričo njegovega poslanstva ne bi smeli puščati v večnih finančnih težavah, ki hromijo uresničevanje njegove osrednje naloge. Ne bo odveč, če jo tu še enkrat po-i no v i mo: Dolenjski list je' orodje Socialistične zveze delovnega ljudstva na našem področju za množično obveščanje in socialistično osveščanje vseh naših občanov. Finančna podpora listu spričo tega res ne sme biti več odvisna samo od trenutne naklonjenosti posameznikov (kot je bil to slučaj lani v nekaterih naših občinah!), temveč naj izhaja iz načelnega stališča, da občani naše pokrajine tak tednik potrebujejo in želijo. F. M.
Skulpturo je Stane Jarm izdelal v času II. mednarodnega simpozija kiparjev in jo je poklonil Gorjupovi galeriji. Odlitek je že pripravljen za postavitev. S tem bo prebivalstvo Prekope dobilo spomin na svojega pesnika, ki je v vojaško knjižico zapisal tole oporoko:
»Nobena želja se mi na svetu ni spolnila, ne najljubša ne najsvetejša. Ta je moja poslednja: Slovenec sem; nič ni zame bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici, v Kostanjevici. O. ko bi danes vedel, da ni tudi ta želja tako nespametna, kakor so bile druge.«
Res, bila je nespametna! Pesnik je 11. julija 1916 izdihnil v brigadni bolnišnici, še ko je umiral je prosil, naj ga pokopljejo v njegovem domačem kraju. Po tolikih! letih se bo njegova podoba v bronu vrnila v rodno vas.
Podiplomsko izobraževanje
Na priporočilo II. redne letne skupščine študentov višje ekonom-sko-komercialne šo'.e v Mariboru bo vodstvo šole v začetku februarja priredilo prvi podiplomski seminar, ki bo trajal predvidoma tri dni in bo brezplačen.
Z uvedbo podiplomskih seminarjev bo omogočeno vsem slušateljem, ki so šolanje že končali, da bodo še naprej redno in sistematično poglabljali svoje znanje. Na seminarjih naj bi proučevali aktualno problematiko prek predavanj strokovnjakov iz gospodarsko družbenega področja.
Na februarskem seminarju bodo predavanja iz naslednjih tem: integracija in strokovni kadri, uspešno vodenje in analiza poslovanja za leto 1962, organizacija in metode analize trga, zunanjetrgovinsko poslovanje in evropska gospodarska skupnost, viri krediti* ranja v letu 1963, sestava kreditnega elaborata, kreditna bilanca za leto 1963 in končno še značilnosti gospodarskega razvoja FLB Jugoslavije.
Vsa ta ekonomska problematika kaže, da se vodstvo šole resno trudi izobraževati svoje diplomante, ki so že zaposleni v vseh predelih Slovenije. Podiplomski seminarji bodo hkrati stalna vez med šolo in diplomanti, kar je sicer redko na naših višjih šolah in univerzah.
Ker je tudi na našem področju že precej absolventov in študentov te mariborske šole, priporočamo vsem, da se seminarja udeleže, saj bo Imela od tega korist vsa Bela krajina, Dolenjska in Spodnje Po-savje! —ko
Statuti, oh ti statuti...
Plenum občinskega sindikalnega sveta Novo mesto v četrtek, 24. januarja, je bil posvečen pomembnemu vprašanju: izdelavi statutov v delovnih organizacijah. V uvodnem poročilu je bilo zbranih precej ugotovitev o stopnji razvitosti delavskega samoupravljanja v naših delovnih kolektivih in dobršen del nalog, mimo katerih ne bo mogoče pri izdelavi statutov.
V široki razpravi o osnutku ustave po sindikalnih podružnicah konec lanskega leta je prišlo na dan več ugotovitev. Pokazalo se Je, da sa-' moupravni predpisi po svoji vsebini daleč zaostajajo za socialistično prakso. Notranja zakonodaja (razni pravil, niki in poslovniki) v kolektivih so preveč načelni. Prepisovanje pravilnikov je povzročilo, da imajo marsikje takšne, kakršni v njihovo delovno organizacijo sploh ne sodijo. Do tega je prišlo največkrat zato, ker smo pravila ta pravilnike sprejemali preveč na hitro, ne da bi podrobneje proučili njihovo vsebino   in  posledice. Prav
zato pa ugotavljamo, žal zelo pogosto, da so samoupravne pravice aH krajše »oblast« delovnega kolektiva, marsikje zelo deklarativne.
Ko se odločamo za izdelavo statutov, osnovnega samoupravnega akta v delovnih kolektivih, se najprej pojavlja vprašanje, kaj naj statut vsebuje. Ali naj bodo v njem zbrani vsi samoupravni predpisi, kar Jih je delovna organizacija doslej imela? V manjših kolektivih z enostavno organizacijo proizvodnje bo to mogoče, v večjih pa ne. Slednji bodo v statutu zajeli (vendar samo okvirno) vprašanje delitve, delovna razmerja, organizacijo ekonomskih enot, razna nadomestila in drugo, v členih, ki bodo o tem govorili ,pa bodo opozorili, da podrobnejša določila vsebuje poseben pravilnik ali poslovnik. Ko bomo razmišljali o tem, ne pozab-ljajmo na zakonite predpise, ki določajo .kakšne pravilnike morajo delovne organizacije imeti (za delitev dohodka, osebnih dohodkov, za u-rejanje pravic in dolžnosti iz
delovnega razmerja, za HTV zaščito ipd.).
Ne pripisujmo zakonitih določil, ampak jih konkreti-zirajmo, tako da bo proizvajalcem jasno, kakšne so njihove pravice in kakšne dolžnosti! Posebno pozornost bo treba posvetiti ekonomskim enotam. Na to je zlasti opozorila razprava. Pri nas smo zaradi prepočasne decentralizacije delavskega samoupravljanja le malokje ustvarili ekonomske enote. Največkrat so, čeprav jih nazivamo za ekonomske, le o-bračunske enote. Urejanje odnosov med ekonomskimi enotami in delovno organizacijo je zelo zahtevna naloga, saj moramo določiti osnove za njihovo proizvodno in samoupravno delovanje.
Ponuja se nam priložnost odpraviti pomanjkljivosti v dosedanji interni zakonodaji, na račun katerih so posamezni lenuhi ta špekulanti marsikje nemoteno živeli. Konkretizirajmo pravice ta dolžnosti $ področja delovnih razmerij, socialnega zavaro-
vanja, proizvajalca do kolektiva ta obratno, pa bo manj špekulacij te vrste (na primer t,.. bolniško,, z zamujanjem, pri sprehajanju iz podjetja v podjetje zaradi večjih zaslužkov ipd.). Tudi formalizmu v organih DS lahko naredimo konec, če bomo v statutih povedali, da morajo biti organi samoupravljanja o tem, kar je v njihovi pristojnosti, biti pred določanjem obveščeni.
Lahko bi našteli še mnogo nalog, ki nas čakajo pri izdelavi statutov. Naj poudarimo samo to, da bi bilo zmotno mišljenje, češ vsi pravilniki so zdaj zanič! Statut bo nadomestil vse. Ne, preglejmo pravilnike, ki smo jih sprejeli doslej in jih uskladimo z razvojem! Izdelave .statutov pa se lotimo takoj. Najprej moramo oceniti samoupravne predpise, ki smo jih že sprejeli. Nato razpravljajmo o nalogah in načelih novega statuta, Sele potem naj se komisija loti izdelave o-snutka, o katerem bo kolektiv razpravljal. Plenum je priporočil, naj kolektivi o-pravijo te naloge do konca aprila, da bi se zatem lahko povsod razvila široka razprava o osnutkih statutov.
Odkritost — dokaz moči naše socialistične družbe
Pravkar je prehodu 1300 stop-"ic (tisoč tristo!!), da je pri-ki iz najnižje etaže, kjer je k°pal ra nas premog. Zdajle i* izpraznil karbidno svetilko, "•to pa bo odšel domov. Ka-?Sarski rudarji hite te dni bolj kot sicer, samo da "i lahko dali skupnosti čim-vež premoga. Odjemalci se ^te na njihovih vratih iz ^h krajev Slovenije ...
To in ono •z Dol. Toplic
Javna razoetljava v Dolenjskih Toplicah je še vedno pomanjkljiva. Pred prosvetnim domom že več mesecev ni luči. Kot je slišati, je po sredi napaka v napeljavi, zaradi katere žarnice hitro pre-gorevajo. Cas bi bil, da bi t° vprašanje dokončno uredili.
Zdravstveni teiaj, na katerem   bodo   gozdni delavci spoznali pravila prve pomoči, Poteka te dni v Dol. Topli-Vodi ga zdravnik dr.
Rož.
Kopalim dom v Dol. Topli-0811 bodo letos dvignili za eno nadstropje. Pripravljalna gradbena dela so že v teku. s tem bo omiljena kriza za nastavitvene prostore, ki je bI« vsako leto občutna zla-ja v sezoni. Gostom, ki pričajo na zdravljenje, pa bo Ustreženo tudi zato, ker jim ne bo treba več hoditi v ko-Pel iz sosednjih stavb. Stavbo. W je stara že več kot 200 let, bodo na novo prekrili.
Občni abor krajevne organizacije RK v Dol. Toplicah, kl Je bil 23. januarja, je po-mnoge uspehe. Organizacija je bila delovna na •sen področjih: v boju proti juberkuiozi in alkoholizmu, Prt zdravstveni vzgoji prebivalcev in mmdine ter v Krvodajalstvu.
Drago Gregorc
"Od 250 tisočakov l" popravila potov
krajevni odbor v Sentjer-va.ii ^e ne<lavno razdelil med dZ1 Svojega področja 254.000 biu Jev> ki jih bodo upora-ladi ^ P°Pravila pot'- Spom-b°do uredili tudi park k„ kntjernejskem spomenl-
(Nadaljevanje s 1. strani) sme potekati na škodo proizvajalcev razvitejših članov socialistične skupnosti, katerih standard mora stalno naraščati. Sleherna uravnilovka ima tu lahko škodljive posledice, ker lahko povzroči, da izgine zanimanje za povečanje produktivnosti dela. Izravnavanje v standardu mora korakati v skladu iz izravnavanjem na področju produktivnosti dela. Združevanje proizvajalcev v republikah in med republikami je velikega pomena za močan gospodarski razvoj skupnosti kot celote, najzanesljivejša pot za utrditev in monolitnost naše socialistične skupnosti, ne da bi pri tem bile prizadete pravice posameznih ljudskih republik.
MEŠANJE NARODA Z DR2AVO JE NESMISEL
Integracija ni v nasprotju s koristmi posameznih republik, prav tako pa tudi ne odpravlja narodnosti in njen cilj ni ustvariti nov, enoten narod. Ljudje, ki tako mislijo, mešajo narod z državo, kar je nesmisel. Nesmiselna so tudi pojmovanja tistih, ki menijo, da mora vsak narod, vsaka republika imeti vse lastnosti države. Obstajajo celo nacionalistični elementi, ki govore, da bi vsaka republika morala imeti tudi svojo vojsko, svoj denar in še zunanjo politiko. Taki ljudje nimajo nič skupnega s socialističnim pojmovanjem narodnostnega vprašanja.
Na pravilen razvoj večnacionalne socialistične skupnosti lahko negativno vpliva he-gemonizem številčnejšega naroda. Hegemonizem pa se lahko izraža tudi pri maloštevilnem narodu, če je na visoki stopnji gospodarskega razvoja. Oba lahko privedeta do hudih posledic, ki se navadno kažejo v težnji po emancipaciji in ločevanju ali pa v sebičnih namerah gospodarsko razvitejšega naroda, da bi izkoristil svoje prednosti v škodo slabše razvitih narodov. Važno je, da pravočasno ugotovimo in odstranimo
vzroke, ki lahko pripeljejo do teh in taksnih negativnih pojavov.
BESEDA »GOSPOD« ŽALI, KER IMA RAZREDNI SMISEL
Tovariš predsednik je opozoril, da nekaterim gre težko z jezika beseda Jugoslovan, da ne bi menda s tem krnili svojih nacionalnih in drugih pravic. Kaj pomeni biti Jugoslovan? Danes to pomeni biti državljan socialistične Jugoslavije. Vsak je lahko tisto, kar čuti, da je, in nihče nima pravice, da mu vsiljuje kako nacionalno pripadnost, če se čuti samo državljan Jugoslavije.
Beseda »gospod« žali, ker ima razredni pomen. Po šestnajstih letih naše socialistične izgradnje zveni tako medsebojno ogovarjanje nam tuje in absurdno. Mladinci naj reagirajo povsod, kjer slišijo takšno ogovarjanje, in se borijo proti njemu. Nič nas ne moti, če stara generacija, tista iz meščanskih krogov, uporablja te nazive, toda mlademu rodu mora biti to tuje. V ustanovah, podjetjih in šolah ne bomo mogli dovoliti, da bi nadalje uporabljali te nazive!
BOJ PROTI POJAVOM, KI ZASTRUPLJAJO ZDRAVO OZRAČJE!
Pri nas si prizadevamo, da izšolamo čimveč intelektualno sposobnih ljudi. Spoprijeti pa se je treba z negativnimi pojavi, ki zastrupljajo zdravo ozračje v naši družbi. Nosilci teh pojavov so maloštevilni jalovi intelektualci, ki zlasti v literaturi, slikarstvu, filmu in drugod lebdijo nekje izven naše socialistične stvarnosti. To so navadno ljudje, ki se zabubijo vase, ki je zanje vse preveč vsakdanje in banalno, ki gledajo na vse z višine in postajajo vedno bolj nedružbena bitja. Nismo proti ustvarjalnemu iskanju novega, recimo v slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, smo pa proti temu, da dajemo denar skupnosti za tako imenovana modernistična dela, ki nimajo nobene zveze z umetniškim ustvarjanjem, z našo stvarnostjo pa sploh ne. če se hoče kdo ukvarjati s takim slikarstvom ali kiparstvom, potem naj to dela na svoje stroške!
NOVA OBVEZNOST JUGOSLOVANSKE MLADINE
Tovariš Tito je sporočil mladini, da bo njena prihod-
nja delovna akcija avtomobilska cesta vzdolž jadranske obale in skozi črno goro do avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. To je zelo važen turistični objekt in zelo koristen za vso našo skupnost. Ta in vse druge akcije morajo biti v skladu z najvažnejšo nalogo mladine — z učenjem.
NA OBZORJU VEDNO VIDNEJŠA ZNAMENJA RAZVEDRITVE
Ko je predsednik republike govoril o današnjem položaju v svetu, je dejal, da so na obzorju vedno vidnejša znamenja razvedritve. V mislih je imel prijateljski ton v pismih, ki sta si jih izmenjala riredsednik vlade SZ tovariš Hruščov in predsednik ZDA gospod Kennedv. Obsodil pa je vojnohujskaško politiko kitajskih voditeljev, ki nima nič skupnega z marksizmom, ampak je to  prava džingi-
skanska politika. Njihova politika kaže na nezaupanje v sposobnost delavskega razreda, da razvija svoje revolucionarne sile in se bojuje z razrednim nasprotnikom znotraj vsake dežele. Računajo s 700 milijoni kitajskih državljanov in sklepajo> da bi v atomski vojni ostalo vsekakor živih vsaj 300 milijonov Kitajcev. V imenu česa in zakaj naj bi izginilo tudi tistih 400 milijonov Kitajcev? Mar ni to brezupen odnos celo do lastnega naroda? Na srečo pa so sile miru danes v vsem svetu silno narasle. Sovjetska zveza in druge socialistične države, vse nevezane in druge miroljubne države, kakor tudi napredne sile kapitalističnih držav zastopajo politiko miru. To je tista razvedritev, o kateri je bilo prej: govora, zakaj vsi tisti, ki poskušajo žvenketati z orožjem, morajo upoštevati to velikansko silo miru.
Takole je sneg v minulih dneh zametel marsikatero motorno vozilo. Prenekateri »fiček« je moral počakati na gospodarjevo dobro voljo, da se ga je lotil po metežu z metlo... Tista stara: »najprej štal'ca, potlej krav'ca« še kar drži!
23
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Edi Lesjak iz podjetja Mesarija (Novo mesto); Ivan Hrovatič, Janez Sašek, Alojz Pucelj iz Katastrskega urada (Novo mesto); Anton Judež, član kolektiva splošne bolnišnice Novo mesto; Franc Hrovatič, Amalija Jenič, člana kolektiva IMV Novo mesto; Alojz Ajdišek iz podjetja Keramika (Novo mesto); Marija Gorenc, delavka iz Novega mesta; Stanka Staniša in Ana Cvelbar iz trgovskega podjetja »Dolenjka« (Novo mesto); Angela Pavlin, Rozalija Repše, Antonija Redek, Sonja Uršnik, Zofija Metelko, Kristina Orož iz zdravilišča Šmarješke Toplice; Jožefa Kušljan, Fani Skoda, Stanka Boič, Angela Furar, Ana Turk, Milka Pavlic, Pepca Kovačič, Jožefa Zupan, Vida Cekuta, Tončka N unčič, Fanika Gričar, Alojz Prah, Jože Vide, člani kolektiva IEV Šentjernej; Marija Medle, gospodinja iz Šentjerneja; Martina Medle, Ana Pa-darčič, Alojz Pavlic, Jože Zagore, Anton Kirn, Franc Jereb, Anton Kovačič, Janez Božič iz podjetja Podgorje (Šentjernej); Rozalija Kuhar, osnovna šola '. Šentjernej; Ignac Skoda iz podjetja Vodna skupnost Dolenjsko (Novo mesto); Franc škrubej iz podjetja »Tobak« (Novo mesto); Ludvik Groznik s kmetijskega posestva, Šentjernej; Anton Gregorič in Karel Hudorovac, Komunalno podjetje. Novo mesto.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiM^
OBISK   V   BREŽIŠKI   STANOVANJSKI   SKUPNOST I :
Domiselnost in podjetnost - osnovni kapital
»NE IŠČEMO ZASLUŽKA, NUDITI SKUŠAMO TO, KAR LJUDJE POTREBUJEJO.« To je osnovno vodilo (žal ga mnogokje ne upoštevajo). »Prebivalci potrebujejo razne obrtne storitve. Vzroki so preprosti: nekatere obrti odmirajo, razvoj pa hkrati terja novih. To je naše področje. Ustreči moramo tam, kjer ne morejo drugi. Ne iščemo zaslužka, če so pogoji, ustanovimo obrat, ki je potreben. Če je tako, bo zaživel in ostal. Pod kakšno firmo dela naprej, nas ne zanima. Ko smo ga ustanovili, smo ljudem ustregli. Ne priklepamo ga nase. Naj postane samostojen obrat. Sredstva, ki jih ustvarja, so njegova. Nam zadošča prispevek od najemnin. To je naša glavnica. Vlagamo jo. Pomagajo nam tisti, ki nas potrebujejo: prebivalci, podjetja, občina in drugi.«
Tako pravijo v stanovanjski skupnosti v Brežicah. Domiselnost, podjetnost in sodelovanje v skupnih potrebah so njihov kapital. Dobro se obrača in lepo obrestuje.
PROIZVAJALCI: prihajajte B "Vedno zdravniške hA.?lede ~ obvarovali so os,e nokllcnih bolezni!
Tudi pri njih se ni usulo Kot plaz. Težko je bilo začeti. V juniju 1901 so ustanovili prvi servis: pralnico. 900 tisočakov je prispevala občina. Za nakup pralnega stroja. Nato se Je ustavilo, vendar ne zaradi sredstev. 1 milijon 400 tisoč dinarjev se jim steče vsako leto od najemnin. Na več ne računajo. Potrebovali so pisarniški prostor in tajnika. Po letu dni čakanja so uspeli tudi s tem.
V zadnjih devetih mesecih Je stanovanjska skupnost v Brežicah ustanovila kar 4 o-brtne servise in obrate, enega razširila, enega pa pripravlja. Sredstev ni bilo nič več kot nekdaj. Domiselnost in podjetnost sta nadomeščali denar, vendar šele potem, ko so bili ustvarjeni osnovni pogoji. Danes pa vam stanovanjska skupnost v Brežicah nudi usluge v:
Servisu pralnica in kemična čistilnica.
Servisu za pleskarske storitve,
Serevisu za čevljarstvo. Servisu za zidarsko-krovske storitve, Tapetniškem obratu, Obrat  družbene prehrane Pa bo v prenovljenem lokalu štirn, kot vse kaže, odprt prav kmalu.
■ ROJSTNO LETO 1962 ...
V letu 1962 so se »rodili« štirjev obrati stanovanjske skupnosti v Brežicah, bi lahko zapisal kronist.
Čevljarski servis je pričel lani. 7 delavcev pridno »na-ustvarjajo okoli 1 miljon 200 tisoč dinarjev prometa. Povpraševanje po tovrstnih storitvah je Se vedno večje od tega, kolikor zmorejo. Na 20 kvadratnih metrih se tišči 7
ljudi. »Ko bi dobili vsaj še luknjo kje, da bi ločili krpal-nico od onih, ki delajo obutev po naročilu ...« vam bodo rekli. čevljarji in vzdihni-11. Orodje so prinesli fantje sami, tudi šivalni stroj, edino »mašino«, ki je v obratu. Pojdite v Ulico stare pravde in se prepričajte! bija« v njem, na mesec pa
Pleskarji delajo približno 4 mesece, njihov obrat je na Cesti prvih borcev. Da ne boste razočarani: to ni delavnica, samo shramba je, v katero spravljajo orodje ln pribor. 400 tisočakov ustvarjajo na mesec. »Gre in šlo bo!« taksno Je njihovo načelo.
Zidarsko-krovski servis so hišni sveti sprejeli z velikim veseljem. Prej se niso imeli kam obrniti, če je puščala streha, če Je teklo čez strešno žlebovje itd. Visoko kvali-
ficirani krovni mojster, ki je hkrati tudi klepar, je kar z lestve, nekje visoko pod streho povedal: »Delavnice na srečo ne potrebujemo« ...
O tapetniški delavnici in njeni uspehih smo že pisali. Zanimajo se za prostore nekdanje žage tovarne pohištva v Brežicah, kjer bi se lahko razmahnili. Naročil je dovolj, dela pa ne bo zmanjkalo.
■ DOMISELNOST IN PODJETNOST LAHKO NADOMESTITA SREDSTVA
Tudi o pralnici smo v našem listu že pisali. Pred nedavnim so uredili še sušilnico. In koliko so porabili? Samo 150 tisočakov. Ena sama peč ogreva vse prostore, hkrati pa tudi sušilnico. Ker stane stroj za kemično čiščenje okoli 12 milijonov in ne bi bil niti 35-odstotno izkoriščen, so se dogovorili s kemično čistilnico stanovanjske skupnosti v Vidmu-Krškem o kooperaciji. Zanje sprejemajo obleke v čiščenje in Jih do-dostavljajo v Videm-Krško. Potrošniku so prihranili pot...
1 milijon 400 tisoč dinarjev se nabere vsako leto Iz deleža najemnin. S tem je stanovanjska skupnost v Brežicah mnogo ustvarila. 900 tisočakov je prispevala občina za nakup pralnega stroja. Ostalo so ustvarili sami. Lani so dosegli 12 milijonov dinarjev prometa. Da, res je, domiselnost in podjetnost lahko nadomestita denar!
■ NAŠA DOLŽNOST JE .
Delavci in uslužbenci v Brežicah imajo za prehrano na razpolago tri gostinske o* brate. Njihove zmogljivosti so premajhne, hrana pa nI dovolj poceni. Pomagati je treba, toda kako? Stanovanjska supnost se je lotila tudi tega- »Smatramo za svojo dolžnost rešiti tudi to vpraša« nje,« so nam rekli. 2e v mar. cu letos bo, če bo šlo vse po sreči, stekel v lokalu ŠUrn preurejeni obrat družbena prehrane. Zmogljivost bo 250) do 300 obrokov. Mlečna restavracija se bo z osebjem in vsem, kar ima, preselila tja. V posebnem prostoru bo majhna točilnica s hladilnim pultom, kjer vam bodo postregli s kavo, z raznimi pri* grizlri, delikatesami in podobnim. Občina bo primaknila nekaj sredstev, najeli bodo posojilo, nekaj bodo prispevali tudi kolektivi. Iz malega raste velika Hrana pa bo o-kusna in cenena, takšna, da bo delavcu zadoščala in da jo bo zmogel tudi njegov žep. Kolektiv mlečne restavracije, ki je speljal svoj obrat, bo prav gotovo zmogel tudi to nalogo.
Nismo našteli vsega, kar je doslej opravila stanovanjska skupnost v Brežicah, vendar je tudi to, kar smo povedali, veliko. Niso iskali zaslužkov. Sledili so potrebam in začenjali povsod tam, kjer je bilo najteže. 1
-c-š
Z usklajenimi programi zagotoviti razvoj kmetijstva in gozdarstva
Interesna področja, usklajeni programi, podružbljanje zemljišč in kooperacija kot dopolnilo
družbene proizvodnje so štiri osnovne naloge
Konferenca komunistov kmetijcev in gozdarjev občine Novo mesto, ki je bila v soboto, 86. januarja, sodi med najuspešnejše, kar jih je bilo v Novem mestu. Njena vrednost je v tem, da so komunisti z odkrito in zelo stvarno razpravo o subjektivnih slabostih (v veliki meri je to zasluga uvodnega referata) ugotovili, da sta hitrejši razvoj družbene proizvodnje v kmetijstvu in gozdarstvu nujnost ter hkrati naloga vse skupnosti. Kot prvi so poklicani uresničevati to nalogo ko-
- munisti.
Enotno stališče pri sprejemanju programov naj zagotovi usklajenost le-teh ter enotno akcijo. Skupna, družbena korist ima pri delu  kmetijskih organizacij prednost pred ozkimi
- lokalnimi interesi — to Je trajno geslo, ki je izzvenelo v razpravi. Sodobnejša, večja in cenejša proizvodnja v vseh pano-gah - torej tudi v kmetijstvu in v gozdarstvu - je vedno In povsod prva naloga. Poizkusom v kmetijstvu, ki so nas
■ doslej veljali milijone, je odklenkalo.
V razpravi na konferenci so prišla do izraza nekatera nesoglasja med komunisti KGPK in K.Z Novo mesto, ki se razhajajo v posameznih ocenah nalog in bodočega razvoja. Prav bi bilo, ko M komunls J obeh kolektivov v naporih za uresničevanje skupnih nalog tesneje sodelovali In se pogosteje-sestajali. Kolikor več bo skupnih razprav, toliko laže se bodo sporazumeli. Kopica stališč o podružbljanju zemljišč in gozdov, ki je prišla nr dan v razpravi, opozarja, da bo treba iz dosedanjih izkušenj izbrati najboljše načine in jih uvajati v vseh organizacijah.
Sklepi konference (zarad, pomanjkanja prostora lahko bralcem, žal, posredujemo le drobec najpomembnejšega gradiva) pomenijo konkretizacijo napotil IV. plenuma CK ZKJ v kmetijstvu in gozdarstvu novomeške občine. Kot takšni so obvezni za vse komuniste v obeh panogah, prav to pa je naj-resnsojše zagotovilo, da bodo obsežne naloge uresničene.
Sekretar občinskega komiteja ZKS. tov. Franc Kotnik je v uvodnem referatu orisal dosedanji razvoj kmetijstva. Opozorit je na izpremembe v socialnem sestavu prebivalstva, ki so nastale zaradi industrializacije. Hitri gospodarski razvoj zahteva hitrejšo rast kmetijske pa tudi gozdarske proizvodnje. Družbeni sektor kmetijstva je, upoštevaje kmetijske površine, sorazmerno majhen. Prispevek kmetijstva pa je v skupnem bruto proizvodu in narodnem dohodku, ko ugotovimo, da se pretežni del prebivalcev še vedno ukvarja s kmetovanjem, nesorazmeren.
Protislovja v dosedanjem razvoju
Ko referat našteva vzroke za počasen razvoj kmetijstva, ugotavlja: družbeni brutopro-dukt. kmetijskih organizacij je v pretežni meri ustvarjen z nekmetijskimi dejavnostmi. Pri KGPK Novo mesto dosegajo okoli 75 odst. skupnega bruto proizvoda z gozdarstvom, v kmetijskih zadrugah pa precejšen del z blagovnim prometom (odkupi). To pomeni, da je usmerjenost v proizvodnjo še vedno premajhna. Dosedanje investicije so bile, če upoštevamo velik pomen kmetijstva, pre-
majhne. V letu 1960 smo investirali vsega 190 milijonov, v letu 1961 blizu 236 milijonov, v letu 1962 skoraj 207 milijonov, letos pa bomo po programih investirali 442 milijonov. Hkrati s tem smo premalo uporabljali kot instrument za podružbljanje kmetijske proizvodnje davčno politiko in odlok o agro-minimumu. Pogodbeno sodelovanje v zadrugah je bilo bolj samemu sebi namen kot pa sredstvo za dopolnitev družbene proizvodnje. Večji del vzrokov za takšno stanje leži v neusklajenosti programov in dela kmetijskih organizacij. To so najpomembnejše ugotovitve referata.
Interesna področja, gospodarska karta razvoja in načrtna uporaba inštrumentov
Med prvimi se je priglasil k besedi predsednik ObLO tov. Sergej Thorževski. Na kratko povzeto je opozoril predvsem na to, da je bilo dosedanje programiranje v kmetijstvu premalo usklajeno. Kmetijske organizacije se morajo sporazumeti, v kaj bodo usmerile svojo kmetijsko proizvodnjo. Nato bo mogoče določiti interesna področja posameznih organizacij, s pomočjo obojega pa bi strokov-
njaki izdelali gospodarsko karto razvoja kmetijstva v občini. Sele nato bodo instrumenti, ki so na razpolago (davčna politika, odlok o agrominimumu), lahko v rokah ObLO siUžili kot sredstvo in pomoč kmetijskim organizacijam pri podružbljanju zemljišč.
Dosedanja davčna politika je neredko dosegala nasprotne učinke, saj smo z njo bolj prizadeli gospodarstva v hribovitih, odmaknjenih področjih, kjer je prav zato na ponudbo največ zemljišč. Ko bo znano, na katerem okolišu bodo KGPK in zadruge razvijali svojo proizvodnjo, bomo davčno politiko in odlok o agrominimumu uporabljali tam. Kontrola bo lažja, ker bo področje majhno, to pa bo zagotovilo učinkovitost.
Podružbljanje zemljišč zagotavlja ekonomičnost proizvodnje
Tov. Lojze Pajnič iz okrajne gospodarske zbornice Ljubljana je razpravljal o podružbljanju zemljišč kot nujnosti, ki zagotavlja ekonomičnost proizvodnje na družbenih kmetijskih obratih. Kolikor se spuščamo v investicije, ne da bi prej zagotovili podružbljanje zemljišč, ki bodo potrebna za življenje in obstoj obrata, je investicija nerentabilna in družbeno neupravičena. Na obeh v letošnjem letu največjih investicijskih objektov v občini: pitališču bekonov v Zalogu in v živinorejskem obratu v Draškovcu, zori vprašanje zemljišč, ki naj zagotovijo proizvodnjo na obeh obratih. Dosedanje površine so za to premalo, zato je podružbljanje zemljišč v okoliškem področju neizogibno. Hkrati s tem pa ne smemo pozabiti na kooperacijo, ki mora v Zalogu zagotoviti pujske za vzrejo, pa tudi zadostne količine krmil, v Draškovcu pa mlada goveda in krmo. Oboje opozarja, da je vsebinska vrednost kooperacije v dopolnjevanju družbene    proizvodnje. Za
takšno kooperacijo sta odgovorna zadruga in KGPK, zato jo naj oba razvijata.
Skupne napore podrediti trem osrednjim obratom
Razprava je ugotovila, da so naložbe v farmo bekonov v Zalogu, v živinorejski obrat v Draškovcu in v mlečno farmo v Jurki vasi skupna naloga, ki mora letos osredotočiti vse napore. Težnje vseh kmetijskih organizacij naj bodo usmerjene v ustvaritev pogojev za razvoj teh treh obratov. Konferenca je priporočita razdeUtev interesnih področij v občini. KGPK Novo mesto se bo razvijal na desnem bregu Krke od Novega mesta do Šentjerneja in na levem bregu od Novega mesta proti Straži, KZ Dolenjske Toplice na desnem bregu do Jurke vasi, KZ Novo mesto pa v okolici Novega mesta in na levem bregu Krke proti Skocjanu. Podružbljanje zemljišč v okolici Zaloga in Draškovca je v zvezi s tem najpomembnejša naloga.
Nobena kmetijska organizacija se ne sme umikati podružbljanju zemljišč. Vsaka ponujena parcela je uporabna, bodisi za proizvodnjo, pogozdovanje ali za zamenjavo. Udeleženci so spregovorili tudi o vprašanju kmetijskih kadrov in poudarili zlasti to, da bo spscializirana proizvodnja zahtevala vedno več kvalificiranih delavcev, le-teh pa nimamo. Večja skrb za boljše življenske pogoje -metijskih in gozdarskih delavcev ni zadnja naloga.
Nepotrebno škripanje v gozdarstvu
V razpravi o gozdarstvu se je zvrstilo precej diskutan-tov. Lotili so se dvojega: oskrbe .esne industrije s surovinami in podružbljanja gozdne proizvodnje. Nepotrebne težave v oskrbi domače lesne industrije s hlodovino povzročajo gospodarsko škodo, gozdarska proizvodnja pa ni omenila nobenega utemeljenega vzroka. Zaključek kon-
Nova šola v Šentjerneju — radi verjamemo šentjernejča-nom in vsem okoličanom, da komaj čakajo pomladi: z odjugo bo podjetje PIONIR nadaljevalo dela na tej pre-potrebni stavbi
ference, obvezen za vse komuniste, je tak: lesna industrija ima svoje planske naloge. Ce ji ne zagotovimo hlodovine, ogrožamo uresničevanje družbenega plana, vsak komentar pa je odveč.
Besedni dvoboj, ki se je razvil okoli podružbljanja gozdne proizvodnje, je pokazal, da se gozdarji vse preveč vrtijo pri vprašanjih: kdo, kje in kako, namesto da bi smatrali podružbljanje kot skupno nalogo z edinim ci-
ljem — zagotoviti večje lesno bogastvo. Na nepotrebno in neutemeljeno ločevanje podružbljanja blagovne proizvodnje in celotne gozdne proizvodnje je opozorila inž. Danica Belopavlovičeva, ki je poudarila, da so tisoči hektarov gozdov nedonosnih. Prav to pa zahteva od gozdarjev, da gozdov ne ločujejo po sektorjih lastništva in da vrednotijo podružbljanje kot nedeljivo nalogo.
Miloš Jakopec
Temeljit zdravniški pregled je cenen!
Zdravstveni dom v Metliki ima povprečno najmanj pregledov zavarovancev, zato pa so ti pregledi temeljiti. Tako preprečujejo špekulacije zavarovancev, hkrati pa je s takšnim, temeljitim načinom zdravljenja kolektiv zdravstvenega doma v Metliki lani tudi znižal porabo družbenih sredstev, namenjenih za zdravstvo.
Skladi doma so se okrepili, zato bodo letos pričeli z gradnjo stanovanj, štiristano-
Pojasnilo Obrtnega servisa v Semiču
Obrtni servis v Semiču popravlja svojo zadnjo objavo v Dolenjskem listu z dne 10. januarja tako, da nima prostih »še nekaj škarij« (imajo samo ene, ki so jih stale nad 3 milijone dinarjev), pač pa ima prostih še nekaj kapacitet pri teh strojnih škar-jah. Zato se priporoča cenjenim odjemalcem za naročila in nudi svoje jsluge!
vanjski blok z dvema garsonjerama bodo gradili v sodelovanju z metliško lekarno. Oboji imajo zbranih 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev, gradnja pa bo valjala
METLIŠKI TEDNIK
največ 18 milijonov. Za preostanek bodo najeli posojilo.
Popoldanske ordinacije za zaposlene zavarovance so u-vedli že pred tremi leti, vendar se jih zavarovanci premalo poslužujejo. Patronaž-na služba je dobro organizirana, saj so 2 sestri in 2 babici opravile lani okoli 1800 do 2000 obiskov na domu.
Kaj se vsak tet'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!
Ta »greze boser« se mi je zagrizel v uho tako, da nisem mogel zadržati smeha.
»Le smejaj se,« se je zatogotil Jakopin, »dobro pa je le, če človek nemško govori!«
Ker je bilo mleko pozajeto, je družina vstala in odšla.
»Kje pa je Meta?« vprašam gospodinjo.
»Pri ognjišču je jedla,« odgovori mati, »in sodim, da jo je malo sram pred tabo.«
»Sitna je danes,« pristavi Boštjan, »in kadar jo prime tak dan, ni izhajati ž njo.«
Gospodinja ga je zavrnila:
»Ne bodi prehud ž njo! Ni posebnega zdravja in hitre jeze je tudi.«
»Kar ima od tebe,« je dodal gospodar zadovoljno.
Hišna vrata so se lahno odprla; gospodar in gospodinja pa sta utihnila. Nekaj časa je obstala, nato se je približala peči, da je stopila vsa njena postava na svetlo. Takoj sem videl, da je še pol otroka, pol device, torej najlepša stvaritev, s katero je osrečil Bog zemljo in moške na nji! Visoka je bila kot klas na njivi. Obraza še nisem mogel opaziti, ker je imela ruto tako zavezano, da ga je z njo skrivala.
»Sem pojdi, Meta!« sem jo pozval nekoliko osorno.
»Saj grem!« je odgovorila tiho. Nato je pristopila k mizi, sedla na stol in odvezala ruto pod obrazom, da ji je padla na rame.
Na obraz ji je padala polna svetloba. Kako naj vam, ljube prijateljice, popišem ta obraz? To je ravno: ne da se popisati! Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila oči ter jih dvignila proti stropu. Prešinila me je misel: ta obraz, nebeški Rafael, se je moral nekdaj že zibati pred tvojim duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem koprnel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije! Naša Meta je imela obraz te svete Cecilije, čarobni vtis pa so še povečali svetli, na rdeče spominjajoči lasje, ki so v debelih kitah težili sveto Cecilijo z Jelo-vega brda.
V meni je vse zakipelo, česar pa nisem smel pokazati otroku. Moja osornost jo je bila prvi hip pre-
plašila, pa se je hitro ojačila. Meni nič tebi nič je spregovorila:
»Brado pa proč deni! Samo živina ima lase po celi glavi!«
Moja brada, na katero sem toliko ponosen, ni bila všeč temu osatu! To so bile edine besede, katere je Meta tisti večer v moji družbi spregovorila.
Spravili so me spat v gorenjo hišo. Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila po temnih stopnicah, in vzeli smo tudi »hlapca« s seboj, da sem mogel ugasniti luč, kar pri lojeni sveči ni bila malenkost. V gorenji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, ki niso bile pri Presečnikovih nikdar prazne. Bila je tudi »malana«. Na vsaki steni se je videla zlata monstranca z belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v isti velikosti, kakor so ga nekdaj prinesli iz dežele Kanaana. Tu je stala tudi postelja, široka, da bi se bila na njej brez težave vežbala cela stotnija. Sivo-rdeče-belo Je bila prevlečena v umetnih štirikotih, na sprednji končnici, ravno nad vzglavjem, pa je zrlo resno in skrbno veliko božje oko, da si lahko spal brez strahu pod njegovim mogočnim varstvom.
Legel sem v posteljo na plevnico, ki je bila za moje kosti precej trda. S hlapcem pa sem stri luč, da je po vsej gorenji hiši neprijetno zadišalo. Ali vendar, kako je bilo prijetno ležati tu! 2e ta zrak — spal sem pri odprtem oknu — mi je napolnil pljuča kakor voljno in rahlo laško olje.
Zatisnil sem oči: okrog mene so se sukale zlate monstrance z belo hostijo in spremljali so jih orjaški grozdi, in to v tako živih barvah, kakor jih je vedel zidu vdihniti le samouk, ki ga je Poljanski dolini rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri Hotoveljščici! Janez in Štefan, kdo vaju danes še pozna? Imeni slavnih sinov zadnjega se bleščita s kamnite plošče v poljanski cerkvi. Janez in Štefan šubic pa sta legla v zemljo, tiho in ponižno, kakor sta svoj čas živela, samouka slikarja in kiparja. Bila sta plemenita slovenska sadova naše zapuščene matere zemlje! Velika bi bila umetnika, da sta se tako izšolala, kakor sta izšolala v potu in trudu svoje sinove!
Na ta dva moža sem mislil prvo noč na Jelovem brdu in spomin nanju je pomnožil harmonijo, ki je objemala Presečnikovo sehšče.
IV
Drugo jutro me je zbudil rahel klic: »Vstati je čas!« Dan se je komaj delal, ko sem že tičal v obleki. Moje telo je bilo okrepčano, ker sem spal, da cesar ne more bolje.
Spodaj v hiši je že stala skleda na mizi in kmalu je bila zbrana okrog nje družba prejšnjega večera. Da so bili žganci ranega, jutra gospodarji, o tem vam ni treba posebej praviti. Mati jih je bila polila z »vold-vim maslo vnikom«, mi pa smo komaj čakali, da seže-mo po žlicah.
Volovi maslovnik — nemogoča beseda! Pa se je vendar dostikrat spominjam, kadar si kvarim svoj želodec po ljubljanskih gostilnah. 2al, tudi ta jed — v pinjeno mleko zakuhana moka — je izginila, in prav milo se mi je storilo, ko sem zadnjič izpraševal poljanska otročeta, pa niti eno ni vedelo govoriti o volo-vem maslovniku. Drugače smo jedli v prejšnjih časih, pa smo tudi drugače rasli in dorasli kakor zeleni današnji drobiž.
Pred hlevom sva si z Boštjanom, oba goloroka, opasala oselnike ter si snela kose z zida. Liza je prinesla iz hleva posodo penastega, ravnokar namolze-nega mleka. Porogljivo se je zasmejala: »Hek!«
Pohvala kanižarski „SV0B0DI"
Na obenem zboru DPD. »Svoboda« v Kanižarici je Lojze Hudele poročal o dejavnosti društva in problemih, ki jih »Svoboda« premaguje. Zlasti so precej problemov povzročale finančne težave, ker je društvo največ sredstev namenilo za opremo kegljišča in nabavo ostalega inventarja. Z načrtnim delom in požrtvovalnostjo članstva pa so te težave kmalu prebredli.
Med sekcijami, ki so pri »Svobodi«, so najbolj zadovoljili kegljači in strelci. Kegljaška sekcija je imela vrsto tekmovanj z domačimi ir. hrvaškimi ekipami in se je uvrstila v republiško ligo. Strelci so se ponovno izkazali na tradicionalnem tro-
boju med Karlovcem, Varaž-d.-ncm in Kanižarico, razen tega pa so poživili delo z osnovanjem pionirskega strelskega krožka. Zelo lepo je poslovala knjižnica, ki jo je vodil Klevišar. Klubsko življenje razen rednega gledanja TV-oddaj ni bilo pravilno organizirano. Klub je namreč edini večji prostor za shode ljudi v Kanižarici, zato bi ga v bodoče kazalo koristneje uporabljati.
Na drugi strani je občni zbor ugotovil, da je močno nazadovala kulturno-prosvet-na dejavnost, ki je bila nekdaj osnovno gibalo kanižar-ske »Svobode«. Veliko možnosti je, da bi jo popestrili. Zlasti bi lahke organizirali razne krožke, razgovorne ve-
čsre, predavanja, kvalitetne predstave in podobno.
Med sklepi občnega zbora je rečeno, da je ponovno oživela pionirska sekcija, ki je bila do nedavnega vodilna v črnomaljski občini. Pričakujejo, da bo delala tudi v prihodnje tako požrtvovalno, kot doslej, ko je zlasti gojila belokranjske ljudske plese.
Kanižarska »Svoboda« ima nedvomno še več težav, ki jih bo moral reševati novi upravni odbor, kateremu predseduje inž. Rozman. Volja Kanižarčanov je, da bi društvo nudilo čim več lepega za kulturno izobrazbo in razvedrilo. -ko
Pestro in kvalitetno dejavnost -pravijo v Šentjerneju
Na občnem zboru KUD »Brata Pirkovič« v Šentjerneju so 20. januarja ugotavljali, da ima društvo veliko pristašev, ki jim je pri srcu njegov napredek in razvoj, da pa, žal, obstajajo problemi, ki kultur-no-umetniško dejavnost močno utesnjujejo. Rekli so, da povzroča največ težav neurejena dvorana, kjer ne morejo imeti predstav, kakršne želijo. Sprožili so tudi vprašanje, kaj bo s šentjernejskim kinematografom. Značilno za vse podeželske kinematografe je, da niso rentabilni, ker imajo premalo obiska in prevelike režijske stroške. Rešitev vidijo v tem, da bi ustrezni organi oprostili dajatev male kinematografe. V Šentjerneju imajo poleg tega še eno te-Savo: star kinoprojektor. Upajo., da bodo s skupnimi moćnu" le zbrali toliko sredstev, da bodo kupili novega, ki bo lahko predvajal tudi filme za široko platno.
\ Občni zbor je pohvalil nedavno ustanovljeni šentjernej-sfci oktet ter pripomnil, da Pomenijo njegovi nastopi poživitev kulturno-prosvetne
dejavnosti. V razpravi so še omenili, da bo dramska sekcija kmalu postavila na oder igro, ki jo je izbrala po te-meljitejšem pretresu. Pripomnili so, naj bi tako izbirali tudi v prihodnje, da ne bi na oder zašlo vsako delo, ki slučajno pride v režiserjeve roke.
Televizor v Gabrjoh
S skupnimi močmi je osnovna šola v Gabrju kupila televizor. Ob njem je vedno živahno, saj je televizor v vaseh pod Gorjanci redkost.
V Novem mestu: »REZIJANSKI VEČER«
SLAVISTIČNO DRUŠTVO — podružnica Novo mesto vljudno vabi na »REZIJANSKI VEČER«, ki ga prireja s pomočjo Glasbeno narodopisnega inštituta iz Ljubljane. Pri. reditev bo v torek, 5. februarja, ob pol osmih zvečer v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih in produktivnost dela. Predavanje dr. V. Voduška in dr. M. Matičetova bo spremljal kratek barvni film o Reziji in njenih ljudeh. Vstop prost.
Joža Gorjup: V GOSTILNI  (1929) — Iz Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki
UMRLA JE PLEMENITA ŽENA
Priprave za proslave v Prešernovem tednu
Poslovilni večer Šolskega upravitelja v Orehovici
Pred dnevi se je od Ore-hovčanov poslovil tamkajšnji So,ski upravitelj Marijan Misson. Vaščani in starši šolskih otrok so mu pripravili lepo darilo, marljivi pe-vovodja pa Je še zadnjikrat stopil pred pevski zbor, ki rou je dirigiral in z njim zapel nekaj pesmi. Vsi, ki so 6a poznali, bodo zelo pogrešali tovariša Missona. Zavedajoč se tega, so se mu vsi Prisrčno zahvalili in mu želeli srečno pot na novo službe-ho mesto v Višnji gori.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika ob obletnici Prešernove smrti bo v Novem mestu SLAVISTIČNO DRUŠTVO priredilo predava-nje o naši pokrajini Režiji, ki je že skoraj 100 let pod Italijo. — AKTIV LMS GIMNAZIJE bo dal izbor recitacij Cankarjevih del. — Na obletnico Prešernove smrti pa bo v DOLENJSKEM MUZEJU odprta razstava originalnih risb Mihe Maleša, ki ponazarjajo Prešernove pesnitve, in razstava knjižnih izdaj Prešerna.
Podrobnejši program bo objavljen v prihodnji številki Dolenjskega lista.
»»KOZARO« bodo predvajali v Franciji, Belgiji, Švici in Kanadi
Pariško distributersko podjetje »Jacques Leitiennc« je odkupilo jugoslovanski film »Kozara« in ga bo predvajalo v Franciji, Belgiji, Kanadi in severnoafriških deželah. Kozaro bodo sinhronizirali na
francoski jezik in nekoliko skrajšali. Pariški dnevni in filmski tisk je doslej objavil o filmu več pohvalnih kritik. Po mnenja pariške kritike sodi Bulajičev film med najboljše stvaritve te vrste.
NOVOMESČANI: ne zamudite tega znamenitega filma, ki ga vrtijo te dni v kinu Doma JLA!
Pretekli teden je v Ljubljani umrla Japonka Marija Sku-šek. Več kot štirideset let je Uvela v Ljubljani, kamor se je po čudnem naključju poročila s Slovencem Skuškom.
Marija Skuškova je bila doma na Japonskem. S svojimi starši je nekaj let živela tudi na Kitajskem. Doma so bili premožni in veliki zbiralci umetnin ter starin. Ko se je za stalno preselila v Ljubljano, je s seboj pripeljala celo premoženje v kitajskem in japonskem umetnem pohištvu ter umetninah. Te je skrbno čuvala in jih v celoti poklonila naši državi ter s tem položila temeljni kamen za orientalski muzej pri Slovencih.
Na Kostanjevico je bila posebej navezana. Bila je po svojem možu v sorodu z družino Gorjup, iz katere izhaja
tudi kipar in slikar. Se posebej se ji je ob pogostnih obiskih priljubila naša pokrajina. Zadnji dve leti je semkaj večkrat prišla tudi zavoljo japonskih udeležencev na mednarodnem simpoziju kiparjev. Bila je neutrudljiva prevajalka, hkrati pa tudi edina, ki se je lahko pogovarjala s temi umetniki. Zato bo pri nas nepogrešljiva.
Zaradi plemenitosti in iskrene ljubezni do Slovenije in Jugoslavije nam bo ostala v svetlem spominu.   Do kraja
se je razdajala tudi s svojim delom Z ekipo Rdečega križa je prepotovala vso Slovenijo. Njeno življenje pa je bilo kljub izredni plemenitosti tudi tragično. Izgubila je najprej moža, nato sina in slednjič še hčer. Prav letošnje poletje smo jo vprašali, če misli obiskati svoje domače kraje. Grenko se je nasmehnila in odgovorila: »Zena, ki se poroči s tujcem, se pri nas ne sme vrniti domov.«
Naj ji bo lahka zemlja, ki jo je ljubila.
Sedemnajst prevodov v tuje jezike
NEKAJ ESPERANTSKIH NOVIC
Novo Smajićevo darilo
Te dni je hrvatski umetnik Petar Srna-jić poslal kostanjeviški šoli novo darilo — Mati doji dete. To je lesena skulptura, približno pol metra visoka, ima vse lastnosti Smajičevega mojstrstva v lesu. Ljubek, umirjen in srečen obraz matere razodeva materinsko srečo, ko drži v naročju svojega otroka in mu teši glad. Umetnino smo uvrstili med dela, ki jih ima kostanjeviška umetnostna zbirka — Gorjupova galerija. — V pismu pošilja umetnik pozdrave vsem prebivalcem v Kostanjevici in okoliških vaseh. Sporoča jim, da se veseli poletja, ko bo prišel na obisk.
Izvedeli smo, da je umetniku Socialistična zveza mesta Celja naročila, naj jim izdela za stari grad v Celju podobo Veronike Deseniške. Umetnik je povabilo sprejel in bo letošnje poletje ustvarjal v trdnjavi nekdanjih mogočnih celjskih grofov.
V Novem mestu že drugo leto uspešno deluje esperantski krožek ko ena oblik iz-venšolskih aktivnosti na kmetijski srednji šoli na Grmu. Po uspeli razstavi so se krož-karji z vso prizadevnostjo lotili izpopolnjevanja v osnovnem in nadaljevalnem tečaju. Tudi na novomeškem učiteljišču vlada za učenje mednarodnega jezika precejšnje zanimanje in bodo v kratkem začeli z osnovnim tečajem.
*
Svetovna zveza esperanti-stov (UEA), ki ima svoj sedež v Rotterdamu, namerava med drugimi znanimi deli izdati v esperantu tudi delo našega Nobelovega nagrajenca Andriča: Most na Drini. V tem jeziku med drugim lahko beremo že Levstikovega Martina Krpana, Cankarjevega Hlapca Jerneja, Mažurani-čevo Smrt Smail Age-Cenglča itd. Tako pomaga esperanto pri spoznavanju narodov in njihovih literatur.
*
Leta 1961 je šlo preko mikrofonov petnajst radijskih postaj v eter 1485 programov v mednarodnem jeziku esperanto. Največ oddaj te vrste ima varšavski radio, ki že
Tečaj za nepismene
Na pobudo mladinskega aktiva pri SGP Pionir v Novem mestu se bo v prvi polovici februarja pričel začet-niški tečaj za nepismene delavce, ki so zaposleni v tem podjetju.
nekaj let redno oddaja vsak dan program v esperantu. Radio Zagreb oddaja enkrat tedensko.
Znana italijanska založba SIEI v Milanu bo te dni izdala v esperantu celotno Dantejevo Božansko komedijo v luksuzni opremi in z ilustracijami Sandra Boticellija. Kot je znano, bo popoln prevod tega dela v slovenščini izšel izpod peresa dr. Gradnika.
Društvo slovenskih književnikov je pred dnevi podalo obračun svojega dela v preteklem letu. Njegovi člani so objavili 4 pesniške zbirke, 21 proznih del, 6 dramskih besedil, zbirko pesmi za mladino, 9 mladinskih proznih del, eno televizijsko dramo, 6 radijskih iger, 2 scenarija in 8 zbirk esejev, kritik in razprav. Sedemnajst del naših pisateljev je bilo prevedenih v tuje jezike.
člani društva slovenskih književnikov so imeli lani okrog 150 predavanj, pripravili so 148 literarnih večerov, posebno plodno je bilo tudi delo komisije za stike s tujino. Nerešeno pa je še vedno stanovanjsko vprašanje nekaterih članov Društva slovenskih književnikov, med
njimi so tudi taki, ki čakajo na stanovanje že vsa leta po osvoboditvi.
Nova predsednica društva je Mira Mihelič, podpredsednik Tone Seliškar, tajnik Dušan Moravec in gospodar Venceslav Winkler.
Lepo darilo za šolarja je mladinska povest T. SELISKARJA:
• JADRA NA
• ROBU SVETA
790 din
IZDALA
DOLENJSKA ZALOŽBA
„Srečni dnevi64 na straškem odru
Lahko rečem, da v Straži razen kina nI kulturnih prireditev, zato si ljudje želijo razvedrila. Radi gledajo Igre, zlasti če Igrajo domačini, če kdo vpraša, zakaj vidi
domačine igrati le enkrat ali največ dvakrat v letu, mu lahko kar odgovorim: danes ne dobimo na oder nikogar od starejših članov, razen požrtvovalnega režiserja A-
Prizorček k prvega dejanja ob prihodu pilota
lojza Antončiča, termeč le mladino, ki marsikdaj ni zmožna posameznih vlog zaigrati tako, kot bi jih starejši. Zato je razumljivo, da izbirajo take igre, ki jih zmorejo.
16. decembra lani so imeli Stra-žani priložnost videti komedijo francoskega pisatelja Pugeta »Srei-ni dnevi«. V posameznih vlogah so se predstavili: Miehel Eouilhet — Jože Lukan, Oliver Laprade — Branko Senica, Bernard Gassin — Franci Zaman, Pemette Laprade — Majna Darovec, Marianne Gassin — Vida Plcelj in Francine Gassin — Marinka Kržan.
To igro so Študirali v celo slabih razmerah. Mnogokrat niso mogli na oder, ker je bilo premrzlo, zato so morali vaditi v majhni sobici, kar se je poznalo na premieri. Ker je v teh januarskih dneh preveč mrzlo, so ponovitev preložili na poznejši čas. S komedijo nameravajo gostovati še v nekaterih krajih. Nikomur ne bo žal, če si bo to veseloigro ogledal.
Kmalu pa bodo delovni Stražam' začeli študirati novo igro, najbrže spet komedijo, ki bo prišla na oder še v tej sezoni. Razen tega so mladinci in mladinke na zadnjem sestanku sklenili, da bodo pripravili »Veseli večer«, s katerim pa imajo že na začetku velike težave. Z mnogo volje in s sodelovanjem starejših se Jim bo to morda le posrečilo. tr.
Papen spet ponuja Hitlerju položaj podkanclerja. Hitler se ne gane. Nalašč zapusti Berlin, da pokaže Papenu hrbet. Papen mu nato 13. novembra piše uradno pismo in ga vabi, naj odvržeta vse razlike in in obnovita pogajanja za koncentracijo vseh strank, ki so prežete z nacionalnim duhom. Hitler nalašč odlaša nekaj dni in 16. novembra odkrito odbije tako ponudbo.
Vlada je v krizi. Papen je pripravljen razpisati nove volitve. S tem je mislil prisiliti naciste k pokorščini. Toda naenkrat se dvigne proti Papenu opozicija v lastni vladi. Vodi jo general Schleicher, ki ga je vznemirjal porast Papenove neodvisnosti in posebno čvrste zveze s starim predsednikom Hindenburgom. Schleicher se tudi boji državljanske vojne, v kateri bi se nacisti in komunisti znašli na isti strani barikad, kajti v zadnjem štrajku transportnih delavcev v Berlinu so se nacisti priključili komunistom in podprli stavkajoče. Papen je bil sedaj ovira. Schleicher je težil k sporazumu z nacisti. V vladi so ga podprli in silili Papena, naj odstopi. Papen je pristal, kajti prepričan je bil, da se Hitler ne bo pogodil z voditelji drugih strank in da se bo po tem poizkusu še močnejši vrnil na položaj.
Papen je 17. novembra podal ostavko svoje vlade in svetoval Hindenburgu, da naj povabi na razgovor Hitlerja. Papenova predvidevanja So bila precej točna. Drugi dan je Hitler prispel v Berlin. Naslednjega dne, 19. novembra, se je odpeljal do predsednikove palače. Sprejem je bil nekoliko bolj vljuden kot v avgustu. Povabili so ga, naj sede. Razgovor je trajal eno uro. Hindenburg mu je ponudil, da mu zagotovi večino v Reichstagu. Hitler pa ni želel postati parlamentarni kancler, ki bi ga ovirala koalicija. Hotel je postati predsednikov kancler s prav tako obsežnimi pooblastili, kot jih je Hindenburg dal Papenu. To pa je predsednik odklonil.
Nacistični voditelji so se pogajali s strankami centra. S šefi raznih strank se je pogajal tudi Hindenburg, a brez uspeha. Papen se je zmotil samo v tem, da ni računal na Schleicherja, ki se je začel preko Georga Strasserja sam pogajati z nacisti. To so sporočili v Miinchen Hitlerju, ki je sklical konferenco nacističnih* vodij v VVi'iniaru. Strasser, ki je bil za zvezo s Schleicher jem, je pogorel. Hitler je potegnil z Goringom in Goebbelsom, ki sta bila proti Tudi Schleicherjev odposlanec, neki oficir, ki je prispel nalašč zato v VVeimar, ga ni mogel prepričati. Hitler se je vzdržal in odgovoril, da je pripravljen pogajati se samo, če bo sam narekoval pogoje.
Zmeda je naraščala. Schleicher in Papen sta 1. decembra zvečer skupno obiskala Hindenburga. Papenov načrt je bil jasen (vsaj zanj): ker niso mogli sestaviti nove vlade, predlaga, da sam ponovno prevzame dolžnost kanclerja. Predlaga tudi, da se sklicanje Reich-staga za nedoločen čas odloži. Medtem bi pripravil reformo ustave z novim volilnim zakonom. Dotlej bi proglasil izjemno stanje, vladal bi s pomočjo dekretov in uporabil silo, s katero bi opozicijo razbil.
Schleicher je oporekal; takšen postopek bi bil nezakonit; vsebuje nevarnost državljanske vojne, ker je ogromna večina ljudstva pokazala na zadnjih volitvah, da je proti Papenu. Nato je dodal, da bi on sam osebno mogel ustvariti večino v Reichstagu. V nadaljevanju razgovora je zmagal von Papen, ki je dobil nalogo, da oblikuje novo vlado.
Toda Schleicher je izrekel zadnjo besedo. Izjavil je, da mora kot predstavnik armade sporočiti, da armada von Papenu ne zaupa več in da ni pripravljena sprejeti odgovornost za državljansko vojno z o žirom na opozicijo nacistov in komunistov, kar je zakrivila Papenova politika.
Armada je ponovno pokazala, da je vrhovni sodnik v nemški politiki. -
Naslednjega dne, 2. decembra, je Hindenburg dejal Papenu: »Star sem in ne morem prenesti nobene državljanske vojne v moji domovini. Ce je general von Schleicher tega mnenja, tedaj vam moram — naj mi je še tako žal — odvzeti zadolžitev, ki sem vam jo dal sinoči.«
Se isti dan je postal Schleicher kancler — zadnji kancler pred Hitlerjevim nastopom.
Zapletena povest političnih intrig se približuje koncu. Pred Schleicherjem sta komaj dva meseca kanclerstva. Njegova želja po zvezi z nacisti ni bila slučajna. Ni veroval, da je »trdna« vlada že sama po sebi zdravilo proti krizi. Tudi ni podcenjaval ekstremnih in odločnih političnih gibanj, kot sta bila tedaj nacistično in komunistično. Že nekaj let je bila njegova stalna želja, da bi vpregel nacistično gibanje v službo države.
Njegova najtesnejša zveza z nacisti je bil Strasser, ki je gledal v nacizmu resnično politično gibanje hi ne samo orodje za dosego ozkih osebnih ciljev, kot na primer Hitler. Ze prvega dne svojega kanclerstva je poslal po Georga Strasserja in mu ponovno ponudil sporazum z nacistično stranko. Ker s Hitlerjem ni uspel je ponudil osebno Strasserju, naj vstopi v njegovo vlado kot podkancler, ki bi bil zadolžen za brezposelne in za sodelovanje z delavskimi zvezami.
Nacistični voditelji so se zbrali 5. decembra v Kaiserdorfu. Na konferenci je Strasserja podprl Frick. Spet sta se ostro uprla Goring in Goebbels, ki sta potegnila na svojo stran Hitlerja. Ta je naslednje dneve na dolgo in široko obdeloval Strasserja. Obdolžil ga je izdaje, češ da se pogaja za njegovim hrbtom.
Preveč denar\u roparje
»SPOMIN NA ZAMRZIO REKO KRKO V MESECU JANUARJU IN   FEBRUARJU 1930 V NOVEM MESTU« — tako si je zapisal tovariš Stane Vovk na fotografijo, ki jo je posnel znani pokojni novomeški fotograf Gvido Dolenc
Pred dobrimi desetimi dnevi je skupina roparjev izro-pala neko varšavsko banko in pri tem »pospravila« nekaj nad 12 milijonov in pol zlotov (okoli 350 milijonov dinarjev). Rop je med prebivalci poljskega glavnega mesta izzval kajpak mnogo razburjenja. To pa se je kasneje — policija je roparje kmalu ujela — spremenilo v pravo zabavo. Tedaj namreč, ko je javnost zvedela, da roparji z denarjem niso vedeli kaj početi.
Zena enega od gangsterjev je bila ob pogledu na svežnje popolnoma novih bankovcev tako zmedena, da so ji končno popustih živci in je pričela pakete bankovcev po 500 zlotov metati v ogenj! Drugi ropar je več ur krožil po varšavskih ulicah, na ra-
Smo na zimo 1929-1930 že pozabili?
-njje ves čas nosil vrečo f\ milijoni zlotov. Sele noEem času se je ustavil j^C-"'- denar je skril med -0Jame na skednju nad oe0ina pol razpadlim hle-
jfDoljše« skrivališče je J^eki drug član ropar-"£nde. Razmišljal je in ^jjal, končno pa je de-•^fjsklad skril v kurnik. \ft bande, ki je bil še hladnokrven, je skril •^Jpl v star radijski apa-* .».PSOV namestnik je ho-Vjrm bankovcem po vsej 2Jjt'i videz starih; bankov-}» sobi položil na tla fa vež ur teptal to •"^go«. Njegov napor je »P aan. Policija je nam-"Hjarsko bando kaj hitro ^Večji del ukradenega UJdi je policija še našla £ fmia. banki.
pf/alci Varšave pa so .J, teh mrzlih zimskih |^aj nekoliko zabave.
pkovna kraja
ajP gangsterjev je vdr-draguljarno v švi-**a mestu Lausannu hi "j^Jji* njene vitrine. U-•"•Jf predmete pa so vlo-„jjkoj zamenjali z ena-"lito lažnim nakitom, kraje polnih 10 ur t?* krili, šele zvečer je S0b 0Dičajnem pre-'•T^ dragocenosti opazil, glcYkodovan za okrog 50 jj^v dinarjev.
lanska ljubezen
J francoska mati je •Tir™? Postelji svojega oD rezivela več kakor 5S'\,V decen*ru 1955 25«yda] 19-letni Paul Be-j* J»j s prijatelji „a a.
l^mobil. Eden cd pri-
300 let ni bilo take zime v Angliji! Mraz do Afrike! Grčija pod snegom! V Benetkah 13 stopinj pod ničlo! Na jugu Italije 25 cm snega! Žrtve mraza! Pomanjkanje goriva v ZDA! Na tisoče šol v Ameriki zaprtih zaradi snežnih žametov! V Vršcu: 33 stopinj mraza! Tako in podobno nas pozdravljajo te dni časniki z velikimi naslovi. Ves svet je zajel hladni val in druge razmere so se kar nekam umaknile v ozadje. Tudi na Dolenjskem nismo zaostajali: 16. januarja ob sedmih zjutraj so v Novem mestu namerili
— 22,7 stopinj Celzija, isti dan ob 19. uri pa je bilo celo
— 23,6 stopinj Celzija.
Toda — mar se nismo spričo vsega naštetega malce razvadili ob zadnjih milih zimah? Ni bilo pri nas nikdar hujših, ostrejših zim? Na to nas je opozorilo pismo tovariša Staneta Vovka iz Novega mesta, ki nam je pred dnevi sporočil:
»Zadnje čase se veliko piše o sedanji hudi zimi. Nihče pa se menda ne spomni zime, ki je bila v naših krajih v letu 1928 in 1929, ki pa je bila malo hujša kot je letošnja. Zato jo bom malo opisal:
v decembru 1929 je začel padati sneg. Do srede januar-
ja 1930 ga je bilo že meter visoko. Mraza še ni tako hudega, morda kakih 20 stopinj pod ničlo; potem pa je začela pihati burja. Nebo je bilo jasno, tako da je podnevi lepo sijalo sonce, mraz pa čedalje hujši. 28. januarja 1930 je padlo živo srebro na 28 sto-
pinj pod ničlo. Krka od mosta do mosta je začela zmr-zovati. V Sentpetru, današnjem Otočcu, so ljudje že začeli voziti čez njo drva, v hostah pa je drevje pokalo od mraza. Vodovodi in stranišča so zamrznili. 1. februarja 1930 je bila v novomeškem Sokolskem domu (zdaj Dom JLA) velika pustna zabava, katere sem se udeležil tudi jaz. Plesal sem do dveh zjutraj, ko sem žal zaradi dela v pekarni v Kandiji moral zabavo zapustiti. Ko sem šel čez most, je bilo kakor da Krka gori, tako se je kadilo iz vode. Videl sem, da je začela voda zmrzovati. Sel sem nazaj na rotovž pogledat na toplomer: živo srebro je padlo na —30 stopinj. Na mostu sem prijel za ograjo, pa sem komaj odtrgal roko.
Ko se Je zjutraj napravil dan, je bila Krka zamrznjena. Led je bil debel 2 prsta. Mraz ni popustil, led je postajal vse debelejši. 3. februarja je prečkal Krko od peri-šča do moje pekarne Lum-pretov sin z Brega, potem je šel čez Krko še drugi in tretji. Četrti sem šel iz Kandije v mesto jaz; takrat sem bil težak kakih 80 kg, pa je šlo po sreči, čeprav je malo pokalo pod nogami. Takrat se je prizibal k vodi rajnki Mat-ko Jože, gostilničar; bil je težak 120 kg. Kar pogumno jo je mahnil čez led — vsi smo s strahom čakali, kaj bo, pa se je vse srečno izteklo. Potem je šlo na led staro in mlado. Nastopili so drsalci pa ljudje z vozički, sanmi in s kolesi. Eden se je vozil s kolesom (vidite ga na sliki) od mostu do bolnice in nazaj. Seveda brez nesreče le ni
šlo. Hkrati sta se udrla v vodo kar dva človeka: že pokojni Mežnaršič Alojz in Zupane iz Novega mesta. Eden je šel v bolnico, drugemu ni bilo nič.
Se veliko bi lahko opisal, toda bilo bi preveč.«
Tako tovariš Stane Vovk z Zagrebške ceste 1. Na to hudo zimo smo pozabili, ko smo te dni tarnali, da »takega mraza še ni bilo ...« Res smo imeli 21. januarja kar 55 Centimetrov snega in stiskalo nas je tamle okoli 23 stopinj pod ničlo, Krka pa letos še ni zamrznila ...
Upajmo, da tudi ne bo. Kleti so prazne, KURIVO je brez premoga, dedek Mraz pa bo nosil kurjavo šele poleti oziroma v jeseni...
jateljev je bil na mestu mrtev, Paul Belay (pa je pri nesreči dobil zlom lobanje in je padel v nezavest. Negibno je ležal v postelji, u-metno so ga hranili in stalno so ga morali nadzirati. Njegova mati se vseh sedem let, odkar se je nesreča primerila, skoraj ni premaknila od sinove postelje.
PARIZ: najhitrejši vlaki
Po podatkih, ki jih je objavila francoska revija »Con-joneture«, ima Francija rekord v najhitrejših vlakih na svetu; povprečna brzina je 105 km na uro. Od evropskih držav ji sledijo Zahodna Nemčija z 90 km, Velika Britanija s 85 km, Belgija in Nizozemska z 82 km in Italija z 78 km na uro. Vlaki Zahodne Evrope, ki so v letu 1951 vozili s povprečno brzino 51 km na uro,, so zadnja leta dosegli že 80 km, medtem ko vozijo vlaki v Severni Ameriki še nadalje s povrečno brzino 70 km, v Vzhodni Evropi pa še vedno ne presegajo 57 km na uro.
ALI POZNATE DOMAČE KRAJE?
Danes objavljamo najnovejši posnetek iz ... no, to pa je že uganka! Do 12. februarja nam odgovorite na naslednja vprašanja:
1. KAJ PREDSTAVLJA GORNJA FOTOGRAFIJA?
2. KATERI KIPAR JE IZDELAL TA KIP?
3. NASTEJ VSAJ 3 GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V TEM KRAJU.
Za pravilne rešitve je pripravljenih več knjižnih daril. — Na zadnjo uganko (Hotel Metropol v Novem mestu — tu je bila v začetku NOB ilegalna tiskarna — postojanke: Trdinov vrh, Miklavž, Mirna gora, Lisca, Kum itd. itd.) je prišlo prav malo rešitev! Kaže, da novomeški pionirji ne poznajo najboljše domaČega mesta ali pa so prezrli uganko. 2reb je bil tokrat naklonjen petim reševalcem; knjižna darila dobe tile izžrebanci:
Anica Sekoranja, Novo mesto, Muzejska 1; Slavko Hrovat, Travni dol 3, p. Uršna sela; Jelka K ran je, Novo mesto, Koštialova ul. 23; Nada Vrščaj, Ne-stoplja vas 2, p. Semič; Bojka Sobar, Ragovska 2, Novo mesto.
Odtrgana noga-prišita!
Res, tudi v naših krajih so bile    Takole* i°*     ,ct°šnja, le d« pozabimo hudo in težko prej kot pa lepo in prij«|£f>bjanaa     hodui čez Krko pozimi 1928 in 1929 v Kostanjevici. Fotograf"* Wmin na zimo pred 36 leti...
Uro za uro pregledujejo zdravniki bostonske bolnišnice »Peter Bent Brigham« stanje bivšega mornarja Willi-ama Hunta, ki so mu pred dnevi z drznim kirurškim posegom prisili levo nogo, ki mu jo je kolo kamiona skoraj popolnoma odtrgalo. Operacija, kakršni v medicinski zgodovini doslej še ni bilo podobne, je trajala nad šest ur in jo je opravljalo osem kirurgov hkrati.
Znan je primer 13-letne-ga dečka, ki so mu maja 1962 zdravniki v »General Hospi-tal« v državi Massachusetts prisili v ramenu levo roko. Operacija je popolnoma uspela. Toda Hun tov primer je vsekakor še hujši, saj predstavlja operacija noge večje težave že z ozirom na večje dimenzije. ,
Ko so Hunta pripeljali v bolnišnico — povozil ga je
kamion v predmestju Bostona—je imel skoraj popolnoma odtrgano levo nogo, le kolčni živec, ki je na srečo ostal nepoškodovan, in nekaj kože je povezovalo odtrgani ud s telesom.
Te dni je Hunt izjavil, da že »čuti« svojo nogo. To bi lahko bil le subjektiven, varljiv občutek, zelo pogost pri invalidih, ki »čutijo« svoje amputirane roke ali noge še dolgo po operaciji. Toda Hunt je hkrati začel celo premikati prste na nogi, poleg tega pa ima prišita noga povsem normalen videz, je topla, kri pa se povsem normalno pretaka po žilah.
Bostonski kirurgi so upravičeno ponosni na svoj uspeh. To je bila dolgotrajna In zelo težavna operacija, vendar pa še vedno obstaja nevarnost komplikacij, ki po takih kirurških posegih zelo pogosto nastopijo.
JACK LONDON:
p
Ar
PRIREDIL:
StdUhfoši7h&h£ RIŠE:
121. »Noter!« je osorno zarenčal Sanderson, ko sta potrkala na vrata njegove koče. Čepel je pri kamnitem ognjišču in drobil kavo. »Kaj bi rada?« je hripavo vprašal. »Prišla sva zaradi kupčije,« je rekel Kriš, »pravijo, da imaš naprodaj stavbišče za mesto. Koliko zahtevaš?« »10.000 dolarjev!« se jc zadri Sanderson.
122. »Midva sva resn»JP^^*J Kriš, »stavbišče ni vredno deset tisočakov, tudi ^J^™"- Vendar ti bom jutri plačal v Severozahodni "fj '^>, ti * đe*»ar, odidi iz tega kraja. V banki ti bom izp1*^ P* mi boš 15.000 naskrivaj
vrnil««
123. Naslednje jutro je bil narejen zakonit prepis Sandersonove posesti. V banki so se nabrali radovedneži. In ko se je raznesel glas, da je Kriš kupil za 25 tisočakov posest, ki dejansko ni vredna fleka, je ves Dawson hotel vedeti, čemu.
i!|[i»!!l!ill!llllill!H!llffllMIIIMI»
Prometnega davka prosio — Posamezna številka din 50 brez glihanja
PUSTNE 3- NOVICE
Leto 111. — Glasilo pustnih vcžcl)ikov Vtdem-Kriko — 26. I!. 1963
KRŠKO BREZ V  prj5g|0 j.g jg g^gjgg fe^gg ^„„„jj
Razgovor z glavnim urednikom krških ..PUSTNIH NOVIC"
čeravno je do izida glasila pustnih veseljakov v Vidmu-Krškem — »Pustnih novic« le še pičel mesec, se uredniški odbor že dalj časa redno sestaja. Zelo radi bi se pogovorili z glavnim urednikom »Pustnih novic«, pa se je naš poskus vselej izjalovil. Ime glavnega urednika hranijo v največji tajnosti. Nekdo nam je narnignil, da se bo uredniški odbor sestal 18- januarja ob 20. uri v gostišču »Murko«. Zato smo dobre pol ure pred napovedanim časom bili na preži. Kazalec na uri se je že pomaknil na 21. uro, pustnih veseljakov pa ni bilo od nikoder. Prepričani smo bili, da nas je obveščevalec rx>tegnil za nos. Že smo se nameravali odpraviti iz gostilne, ko je nekdo prišel v lokal in polglasno šepnil natakarici: »Nekaj bele vinske tekočine bi rabili, da damo blagoslov Pustnim novicam.« In tako se je pričelo. UHUA13I2 z os rinreuzas opdsn of ureu oup BSofupaiSBu o? urednikom, čigar imena pa seveda ne smemo izdati. Njegove prve besede so namreč bile: »Pazite, moje ime in imena vseh članov uredniškega odbora morajo ostati v največji tajnosti, sicer...!« in urednik nas je z ostrim pogledom nezaupno premeril od nog do glave. Šele ko smo svečano obljubili, da bomo napisali samo tisto, kar nam bo povedal, in nič več, je bil lQd prebit. Razgovor je potekal
takole: -
Tovariš glavni in odgovorni urednik, bi nam hoteli zaupati, kdaj' bodo letos izšle »Pustne novice«?
»Prvič sem samo glavni urednik, odgovorni uredniki, ki jih je 6, so za eno stopnjo nižji, vsi skupaj pa sestavljamo uredniški odbor. Drugič: če ne veste, kdaj je pust, poglejte v Pavlihovo pratiko!«
Takšnega »službenega odgovora« seveda nismo pričakovali- Toda globoko smo pogoltnili slino in nadaljevali z vprašanji.
Bodite, cenjeni glavni urednik, tako prijazni in nam povejte še, kaj bodo prinesle letos Pustne novice?
»Gradiva imam dovolj. Odbor je ugotovil, da si bralci želijo nekoliko drugačne vsebine kakor prejšnja leta. Ugodili bomo .njihovim željam in sestavili take »Pustne novice«, da bodo vžgale. Letos bo izšel naš list v nakladi 4000 izvodov. Tiskala ga bo ena največjih tiskarn v Spodnjem Posavju, to je Valvasorjeva tiskarna v Krškem. Predvsem pa si bomo prizadevali, da ne bomo objavili nobenih uvoženih šal, vse bodo domače proizvodnje. Nameravamo pa jih vendarle nekaj »odkupiti« v Brežicah in Sevnici.«
Ali boste res s fičkom NM 19-45 obiskali še nekatere kraje v občini in Spodnjem Posavju zaradi najnovejših dogodkov v zadnjem letu? Nadalje nas zanima, kakšne so cene oglasom v »Pustnih novicah« in koliko bodo letos stale Pustne novice. »Da, te dni bomo obiskali nekatere kraje, zakaj, ste že sami v vprašanju povedali. Cene oglasov so po »reklcu«. Tudi letos bo posamezna številka Pustnih novic stala 50 dinarjev brez .glihanja'.«
In kakšna je vaša želja? »Da bi imeli 26. februarja, ko bodo izšle Pustne novice, vsi veseljaki in norci denar, ker vem, da bo takrat naše glasilo hitro razprodano! Morda bo glasila celo zmanjkalo, zato priporočam, da si za tega dne prihranijo vsaj.. 50 dinarjev- Vsem pa želim veliko razvedrila ob branju.
Tako se je končal razgovor z glavnim urednikom. S Krcani in vsemi prebivalci Spodnjega Posavja vred pa res nestrpno pričakujemo letošnjo Izdajo krških PUSTNIH NOVIC.
Zadrega pa taka!
Američanka Ganice Chalmers je enostavno poklicala policijo v hišo, ker ni več vedela, katera od njenih dvojčic je Kathy in katera Kelly. Stari sta pet mesecev in podobni kot jajce jajcu. Policija je obupani materi takoj postregla z nasvetom: vzela je odtise stopal in jih primerjala z odtisi, ki so jih takoj po rojstvu naredili v porodnišnici. Mati se je oddahnila; zdaj natanko ve, katera je Kathy in katera Kelly.
— Vidiš, Filomenica, vsaj lahko kjerkoli parkirava ...

— Mislite, da se bom kar prvemu vrgla v naročje?!

ALI JE GOZD RES SAMO ZA DRVA?
Občinski odbor SZDL v Brežicah je v letu 1962, ko je razpravljal o gozdarstvu, priporočil približno takole:
»Podružbljanje gozdarske proizvodnje narekuje, da pričnemo sklepati kooperacijske pogodbe tudi z zasebnimi lastniki gozdov. Enoletne pogodbe, ki določajo samo tržni odnos pri poseku lesa, ne dosegajo namena. Vse preveč je razprav o tem, kakšna naj bo organizacijska oblika gozdarske službe, vse premalo pa razmišljamo o tem, kako gospodariti v gozdovih. Slednje pa je toliko bolj pomembno zato, ker so gozdovi v občini močno izsekani in opustošeni ...«
Okoli 9500 hektarov ali 35 odst. vseh površin v občini je poraslih z gozdovi. V zasebnem lastništvu je 6685 hektarov gozdov ali 70,8 odst. Povprečna lesna zaloga je zalo majhna: vsega 3 kubična metre iglavcev in 82 listavcev ali skupaj 85 kubičnih metrov lesa na hektar. Praviloma pa bi moral imeti hektar gozda povprečno po 250 kubičnih metrov lesa. Letni prirastek je 2,45 kub. metra ali komaj 40 odst. normalnega, skoraj polovica gozdov pa dosega komaj 25 do 30 odst. mogočega letnega prirastka.
V občini je največ gospodarstev, ki imajo manj kot 1 hektar gozda. Ker je letni prirastek zeio majhen, lahko posamezno kmečko gospodarstvo poseka na leto le 2,87 kub. metra lesa, brez škode
Premalo za kurjavo in najnujnejše potrebe
Kmet na brežiškem področju ne vidi v gozdu gospodarske vrednosti. Zanj predstavlja »hosta« predvsem zakladnico lesa za kurjavo... Gospodar, ki je s težavo ustvaril kmečko posestvo z nekaj hektari njiv in travnikov, je nato želel samo to, da bi dobil še krpo gozda. Zato so gozdovi razdeljeni v toliko majhnih parcel in zato so tako opustošeni.
Nov, razumnejši pa tudi odločnejši način gospodarjenja z gozdovi se je po svoje pokazal lani tudi v brežiški občini. Kmečka gospodarstva so vložila prošnje za posek okoli 18 tisoč kubikov lesa listavcev in 800 kubikov lesa
iglavcev. V začetku je bilo izdanih dovoljenj za posek 4500 kubičnih metrov lesa, naknadno pa še za 1100 kubičnih metrov. Naknadna dovoljenja so bha izdana zato, ker so bili ostrejši ukrepi uvedeni na hitro, kmetovalci, ki so pričakovali, da bodo sekali kot doslej, pa so ostali na zimo brez drv za kurjavo. Zato je ljudski odbor politiko sečnje tokrat nekoliko omilil. Kljub temu tudi naknadno odobrene količine se zdaleč ne zadoščajo potrebam. Vse kaže, da bo treba še naprej vztrajati pri ostrejšem omejevanju sečen j. Precejšen del kmetovalcev je že doslej drva za kurjavo kupoval, predpisi o novem načinu gospodarjenja v gozdovih pa bodo k temu silili tudi ostale kmetovalce. Tu mislimo na »srečneže«, ki imajo krpo gozda. Kakšen je ta gozd pa dovolj zgovorno povedo številke, ki smo jih omenili.
Razen omejevanja sečenj ludi kooperacija
Vozovi drv, v manjši meri pa tudi vozovi tehničnega lesa, ki so leto za letom zapu-
ščali gozdove, so povzročili takšno stanje. V precejšnji meri ga bomo izboljšali z omejevanjem sečnje. Vendar to ni vse. Tudi drugače bo kazalo poizkusiti. S kooperacijo! Vendar ne s takšno, kakršne smo bili vajeni doslej: gozdarski obrat zadruge je podpisal pogodbo z lastnikom za leto dni. »V tvojem gozdu bomo posekali toliko kubičnih metrov lesa, ki ga prodaš na panju. Pri poseku boš sodeloval«, približno tako so se dogovorili. Menda je bilo v občini podpisanih 22 podobnih pogodb za posek lesa. Prav posek pa je spravil brežiške zasebne gozdove na rob propada. Prej omenjena »kooperacija« v gozdarstvu je šla ceio tako daleč, da se
je kmetovo sodelovanje zgolj v dveh primerih omejilo na to, da je delal na lesnem skladišču zadruge. Gospodar je podpisal pogodbo predvsem zato, ker je dobil denar za les, zadruga pa najbrž zato, ker se ji je izpiačalo. Vrhu vsega pa je les sekala z delavci, najetimi od drugod... O gospodarjenju tu ni sluha. Nudi ga lahko le dolgoročna pogodba. Takšna, ki bo zagotavljala na primer sodelovanje v razdobju 20 let. Pogodba, v kateri bo vsebovan dogovor o tem, koliko, kdaj, kje in kako bosta oba udeieženca vlagala v gozd in kako z njim gospodarila, da
bo priraslo za posek.
Morebitni ugovor: »Lahko je pridigati, kje pa so sredstva!« drži samo navidezno. V občinskem gozdnem skladu se je lani nabralo le 7 milijonov in pol. To je zelo malo. Za skromne začetke pa bi morda le zadoščalo. Gozdovi v občini morajo dati vsako ieto 5 tisoč kubičnih metrov lesa za industrijo. Družbenim gozdovom te naloge ne moremo naprtiti v celoti. Več razmišljanj o gospodarjenju v gozdovih, o tem, kako preprečiti steljarjenje in drugo škodo, pa bo, čeprav po časi, boljše!
M. J.
Prosvetni dom za brežiško okolico
Jo bo naš novi dom...44
»Kako lepo bi se odvijalo pri nas družbeno življenje, ko bi imeli primeren prostor! Na dvorano niti ne mislimo. Ko bi bila vsaj sobica, takole 8X5 metrov!«
Takšnih vzdihov je dandanes veliko. Pobožne želje — bi jim lahko rekli. Morda zato, ker pozabljamo, da nam tega, kar potrebujemo, ne bo prinesel dedek Mraz... Zbirati je treba, razmišljati, iskati, delati in se truditi, pa je tudi takšni želji ustreženo. — Ne verjamete? Pojdite v občino Brežice in se oglasite v Globokem, Dobovi, Mostecu, Gabrju, Krški vasi, Pečicah, Cerkljah, Čatežu, Kapelah, na Bizeljskem in še kje! Krajevne organizacije SZDL s pomočjo in sodelovanjem ostalih družbenih organizacij in delovnih kolektivov v naštetih krajih preurejajo prostor za svoj klub. Lepo, plemenito in koristno tekmovanje je to.
»TO BO NAŠ NOVI DOM!« vam povedo ljudje smejočih se obrazov, ko jih povprašate, kje si urejajo kotiček.
Občinski odbor Socialistične zveze bo prispeval 700 tisoč
Predsednik tov. Ivan Zivič je povedal:
»Lani smo namenili 700 tisoč dinarjev za ureditev družbenih prostorov v krajevnih organizacijah. 305 tisoč je bilo razdeljenih, preostanek pa bomo dali letos tja, kjer bodo sami zbrali največ sredstev in s svojo pobudo naredili največ.
Ne gre toliko za prostor, namenjen sestankom in sejam, kot za prostor, kjer bi se prebivalci lahko zbirali, zlasti pozimi. Tam bi bila lahko razna predavanja, radijski ali TV sprejemnik, časopisi, razgovori o vsem, kar prebivalce zanima, knjižnica, morda tudi sedež družbenih organizacij in podobno. Ponekod, kjer so imeli možnosti, so takšen družbeni ,prostor uredili ali pa ga urejajo v stavbi, kjer sta pošta in sedež krajevnega urada, tako da je prebivalcem vse pri roki.«
Na Globokem so med najboljšimi
Nasproti šole je stavba prosvetnega doma. V njej je pošta in sedež krajevnega u-rada. Dvorana je lena. 2e na prvi pogled opaziš, da jo skrbno vzdržujejo. Tudi kinoprojektor imajo in redno predvajajo filme.
Predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze tov. Franc Cizelj je sicer redkih besedi (skoroda vleči jih je bilo treba iz njega).
»Pravijo, da pri vas urejate lep družbeni prostor,« smo pričeli razgovor.
»No ja, menda bo res nekaj takega,« je odvrnil in nas
s ključi v rokah odvedel na hodnik. Stopili smo v prostor, velik kakšnih 50 kvadratnih metrov. V njem je bilo približno 10 miz, prevlečenih z ultrapasom v živih barvah, stoli, na novo pre-pleskane stene, lepe zavese, stropne luči, nova peč. Vse snažno, urejeno, kot v škatlici.
»Kako ste zbrali sredstva za to?«
»Vsak Je dal nekaj. Rudnik Globoko, krajevni odbor, mladina, prosvetno društvo. Počasi se je nabralo. Lani na jesen smo začeli. Stavbo smo na novo prekrili. Do-zdaj smo porabili okoli 500 jurjev. Po malem se je nabiralo, ker smo revni.«
»Kdo upravlja stavbo in jo tako skrbno vzdržuje?«
»Krajevni odbor. Ko bo vse urejeno tako kot mora biti, jo bomo predali upravnemu odboru, v katerem so predstavniki vseh organizacij. Vsi jo bomo uporabljali in vsi skrbeli  zanjo. Krajevni
odbor je vanjo veliko vložil. Sodelovali in pomagali smo vsi, zato jo bomo znali ceniti. V klub bomo dali tudi televizor. Vrata je treba še prepleskati in urediti nekaj malenkosti. Za Prešernovo proslavo bi radi imeli otvoritev.« „
Tudi drugod ne zaostajajo!
V Dobovi urejajo podoben prostor v zadružnem domu. V njem bo hkrati sedež vseh družbenih organizacij. Omislili so si posebno omaro, v kateri je toliko predalov kot organizacij. Vsak predal je opremljen z napisom organizacije, kateri je namenjen. Na Bizeljskem še razmišljajo, kje bi uredili klubski prostor, ponekod že zbirajo sredstva za opremo, drugod spet to že imajo in zbirajo za televizor.
V Brežicah so na skupnem posvetu razpravljali o tem, kako razdeliti prostore novega prosvetnega doma. V njem bodo opremili poseben klubski prostor za Socialistično zvezo in ostale družbene organizacije.
Vse kaže, da prostori niso več tak problem, kot Je bil nekoč. Najhitreje in najlaže gre tam, kjer upoštevajo priporočilo občinskega odbora Socialistične zveze ter so se z združenimi močmi lotili te naloge. Mnogo boljše je tako, kot pa da vlečejo vsaksebi gasilci, mladina, prosvetno  društvo in Partizan!
—Cš.
Krajevna organizacija Soci- žic graditi stavbo, v kateri
alistične zveze v Zakotu pri bodo prosvetna dvorana, pi-
Brežicah namerava za potre- sarne za družbene organiza-
be prebivalstva iz okolice Bre- cije in prostor za shajanje
Kaj pa sredstva za preureditev čateških toplic
Preureditev Čateških Toplic vedno bolj dozoreva in je hkrati vedno bolj potrebna. Nove poizkusne vrtine, ki so jih opravili lani in 1961, so dale izredne rezultate: termalne vode z visoko temperaturo (58 stopinj C) je dovolj. Programi za preureditev so že pripravljeni. Celoletna preskrba s svežo zelenjavo je zdravilišču zagotovljena, saj je le nekaj metrov proč sodoben rastlinjak. Inozemci, zlasti Švedi, Holandci in Avstrijci, se za zdravilišče zelo zanimajo, vendar postavljajo posebne pogoje za udobnost. Vsaka soba bi morala imeti svoje sanitarije.
Po prvotnih računih bi bilo za preureditev potrebnih 560 milijonov dinarjev. Potrebna sredstva so pri Gospodarski banki zagotovljena v obliki natečaja, težave pa so v sredstvih za soudeležbo. Zdravilišče bi moralo prispevati 13 milijonov din, občina Brežice 123 milijonov din in dosedanji okrajni investicijski sklad 123 milijonov, preden bi se udeležili natečaja.
Preurejene Cateške Toplice bi bile osnova za razvoj turizma v brežiški občini, ki ima sicer za turizem izredne naravne pogoje. Vse kaže, da bo treba zelo skrbno zbirati sredstva za soudeležbo pri tej pomembni investiciji in da se bo treba pri investiranju drugod odreči marsičemu in z združenimi močmi težiti v izgradnjo tega pomembnega turističnega objekta.
Novi občinski odbor Socialistične zveze v Brežicah
Združujmo s premislekom!
Odbornik ljudskega odbora Brežice tovariš Alojz Serlec je na zadnji seji ljudskega odbora, ko so razpravljali o združevanju raznih služb in dejavnosti v brežiški občini z zavodi in organizacijami v celjskem okraju, poudaril, da morajo biti odborniki in ljudski odbor pri tem preudarni. Brez dvoma kaže nekatere službe pripojiti k tovrstnim organizacijskim oblikam na področju celjskega okraja, vendar ne gre prezreti dejstva, da so nekatere organsko vezane na področje nek-
danjega novomeškega okraja. Ker predstavlja dolina Krke celovito turistično področje od izvira do Čateških Toplic, je poudaril, bi kazalo, da brežiški turizem ostane povezan z Dolenjsko turistično zvezo. Razumna bi bila tudi odločitev za sodelovanje z Dolenjsko vodno skupnostjo iz enakih vzrokov, kot je menil tovariš Alojz Serlec. S svojo razpravo je dokazal, da preudarno razsoja in se kot dober' gospodar ne ustavlja ob občinskih ali okrajnih mejah.
Na občinski konferenci SZDL v Brežicah so bili predzadnjo soboto izvoljeni za člane novega občinskega odbora SZDL naslednji:
Mile Bučan, Ivan Baškovič, inž. Janez Cerovšek, Ivan Cizelj, Karel Čatar, Olga Drobim", Adam Držanič, Ivan Golob, Anton Harapin, Anton Jurkas, Cvetka Kovačič, Prane Kos, Franc Kebe, Silva Luter, Bogo Oberč, Ivan Ogorevc, Janez Pirnat, Ljudmila Petan, Stane Rebernik, dr. Svetozar Rajner, Vlado Staroveški, Franc Turšič, Vin. ko Zagmajster, Alojz Zokalj in Ivan Zivič.
člani novega nadzornega odbora so Ervin Blaževič,
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brez liki porodnišnici rodile: Marija Skoflanc iz Vel Malene — Vinka, Alojzija Simončič tz Lončarjevega dola — Jožeta, Štefanija Jazbec iz flor. Skopic — Jožeta, Frančiška Kos lz Loč — Marijo, Antonija Gaspe-rln lz Mostcca — Jožeta, Marija Resnlk iz Vidma-Krskega — Dušana, Gabrijela Cirnski iz Urnika — Jožeta, Ana Ban lz Sp. Starega grada — Lidijo, Morija Kragl iz Gornjega Brezovega — Franca, Frančiška Deržič iz BukoSka — Stanko, Mihaela Novak lz Sp. Po-hance — Martino, Josipa Drugovič iz Dobove — Liljano, Ivanka Zure lz Sentlenarta — Stanislavo, Dragica Spllar iz Dolenje vasi — Mojco.
BREŽIŠKE VESTI
Ivan Kostevc, Stane Kerin, Ivo Maričič in Marija Str-mecki.
prebivalcev. Okoli 450 tisoč dinarjev sredstev so že zbrali. Les za ostrešje je obljubil darovati neki kmetovalec pod pogojem, da dobi sečno dovoljenje in da bo oproščen plačila gozdnih taks, potrebna obrtniška dela bodo opravili okoliški obrtniki brezplačno, opeko za zidavo imajo že pripravljeno, vsi prebivalci pa bodo priskočili na pomoč s prostovoljnim delom. - Tudi nameravana gradnja v Zakotu je lep dokaz o tem, koliko se da doseči s sodelovanjem in z zbiranjem sredstev iz lokalnih virov. Občinski odbor Socialistične zveze v Brežicah bo prizadevne člane iz Zakota in okolice po svojih močeh podprl.
Sklep ObLO Brežice
Na zadnji seji ObLO Brežice so odborniki med drugim razpravljali tudi o pripojitvi brežiškega področja h komunalni banki v Celju.
Odborniki so potrdili tudi sklep, da se zavarovanci it občine Brežice vključijo v skupnost zavarovancev za Spodnje Posavje.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Baznik, hči posestnika iz Mrtvlc, Je padla s kozolca in si poškodovala levo nogo; Alojz Kerin, posestnik lz Straže pri Baki, si Je pri podiranju drv v gozdu zlomil levo nogo; Štefan Mare h, osebni upokojenec lz Brestanice, je padel po stopnicah in si poškodoval glavo.
Izbirajmo prave ljudi v vodstva organizacij in društev!
Smo v razdobju, ko se zvrsti največ občnih zborov in ko v domala vseh organizacijah in društvih volimo nova vodstva. Neredko čez leto razpravljamo o tem, da organizacija ni opravičila svojega obstoja, in hkrati ugotavljamo, da je dobršen del krivde za to na vodstvu. Kaj storiti, da bo letos bolje? Odgovor je preprost: izbirajmo bolje, kot smo izbirali doslej!
Brez dvoma drži, da je delo v mnogočem odvisno od vodstva. Vsako društvo in vsaka organizacija, oboje je potrebno, saj je oboje ustanovljeno z neko nalogo in ciljem. Ta cilj pa bomo dosegli laže, hitreje in boljše, če bo vodstvo dobro. Zakaj imamo tako nesrečno roko, kadar tuhtamo, koga bi izbrali, da bo vodil našo organizacijo ali društvo?
Vse preradi si izberemo koga izmed »ta glavnih« v komuni ali v podjetjih, ker računamo, da nam bo najlaže zagotovil prepotrebna sredstva. Tu in tam morda tudi uspemo, največkrat pa ne. Pozabili smo, da so tovariši iz vodstva v komuni in oni iz gospodarstva že dovolj obloženi s svojim delom in da dela v naši organizaciji kljub najboljši volji ne bodo zmogli.
Koga torej voliti? V vsaki organizaciji in v vsakem društvu je prav gotovo nekaj članov, ki jo »drže pokonci« in ne omagujejo, čeprav vsi trdimo, da sta organizacija ali društvo neaktivna. Izvolimo jih! Veselje do dela bo odtehtalo sredstva in vse ostalo, kar smo si obetali od tistih, ki smo jih volili doslej. Izvolimo delovne tovariše. Povsod jih je dovolj! Veselje do dela imajo, to je eden izmed pogojev. Drugi je: ne preobremenjujmo jih. Zadolžitev v eni organizaciji je dovolj za vsakogar, ki bi svojo dolžnost rad opravljal pošteno in vestno. Ne silimo nikogar, ki dolžnost odklanja. Upoštevajmo to in prihodnje leto bomo tudi mi na občnem zboru lahko ugotovili, da je naša organizacija v svojih naporih usnela.



Zanimivi odgovori na 11 vprašanj
Člani novega občinskega odbora SZDL Videm-Krško
■ Na konferenci SZDL v Vidmu—Krškem so bili 15. januarja 1963 izvoljeni naslednji tovariši in tovarišice za člane novega občinskega odbora SZDL:
Ivan Abram (Prekopa), inž. Zdenko Gašperič (Videm-Krško), Jože Korinšek (Senovo), Andrej Kovačič (Brestanica), Franc Kovačič (V.-K.), Albina Lešnjak (Raka), Slavko Lipar (V.-K.), Vili Manček (V.-K.), Anton Mirt (V.-K), Stane Nunčič (V.-K.), Ciril Plut (Veliki Podlog), Re-zika Pire (Leskovec), dr. Jo-
že Pire (V.-K.), Lojze Rihtar (Senovo), Slavko Smerdel (V.-K.), Lojze Stih (V.-K), Vinko Sušterič (V.-K.), Alojz Severkar (Senovo), Zvona Tomažič (V.-K.), Slavko Zakšek (Brestanica), Konrad Zupančič (Kostanjevica); inž. Marjan Zupan (Leskovec) in dr. Matjaž Zupančič (Videm-Krško).
člani novega nadzornega odbora so Branko Voglar (Leskovec), Franc Skoberne (Senovo) in Mimica Mirt (Videm-Krško).
Upravniku Delavske univerze v Vidmu-Krškem Slavku Smerdelu smo zastavili dvanajst vprašanj.
O programu delavske univerze v zimskem obdobju smo v našem listu že poročali. Zanima nas, kako uresničujete ta program?
— Letošnji program izobraževanja uresničujemo v celoti. Uspelo nam je organizirati večerno politično šolo z dvema oddelkoma, 8 šol za starše, 5 šol za življenje, mladinsko politično šolo, 3 pripravljalne tečaje za opravljanje izpitov na ekonomski srednji šoli (97 slušateljev), 2 tečaja za izpopolnitev osnovnošolske izobrazbe, strojepisni tečaj prve in druge stopnje, osnovni tečaj angleškega jezika in razna predavanja.
Navdušen sprejem Celjanov
člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja so preteklo soboto gostovali z duhovito komedijo francoskega akademika Marcela Acharda "Odkritosrčna lažnivka«.
Kmedijo je lepo prevedel upravnik SLG prof. Bruno Hartman in spada v lažji del repertoarja sodobnega gledališča, je pa eno najboljših del tega francoskega komediografa. Režijo je prevzel stalni režiser celjskega gledališča Juro Kislinger. Dal ji je primeren tempo in tako dosegel, da sta bila oder in Poslušalstvo v stalni napetosti.
»Odkritosrčna lažnivka« je tipična bulvarka, pisana brez ^unena reševati kaka glob-|ja družbena vprašanja. Tako J* imel režiser dosti težavne-stališče, ko se je ubadal s Postavitvijo tega dela. Bul-. barske komedije predstavljalo za režiserja dostikrat hojo P°   vrvi,   pri   kateri mora
skrbno paziti, da ne zaide v eno ali drugo skrajnost: v melodramatščnost ali spolz-kost, najverjetneje pa celo v mešanico obojega. Kislinger-ju je uspelo iti neko srednjo pot brez izrazitih spodrsljajev. Naslovno vlogo je oblikovala Jana šmidova, kateri je to prvi nastop. Bila je po-
POROČEVALEC
KOMUNE
VIOEM-KRŠkO
srečeno izbrana in je pokazala lepo mero znanja in talenta. Preiskovalni,sodnik je bil Janez Bermež; njegova vloga je bila dostojanstvena in včasih kar ganljiva. Tudi ta igralec je novinec v SLG Ce-lje.2e samo s svojo pojavo je vzbudil pri občinstvu tolpel
šola za starše v vseh večjih krajih videmsko-krške občine
Delavska univerza v Vidmu-Krškem namerava organizirati šolo za starše v vseh večjih krajih v občini. Sola za starše, ki je bila na Vidmu v pretekli izobraževalni sezoni, je zbudila veliko zanimanja. Zato se je delavska univerza odločila s pomočjo DPM organizirati tako šolo na Vidmu (v prvi polovici Januarja), v Leskovcu (pri-cetek 19. decembra), v Velikem Podlogu (v prvi polovici januarja), na Raki (v januarju) in na Senovem (v prvi Polovici februarja). Sola se too pričela samo, če bo prijavljenih najmanj 30 odraslih oseb.
Program vključuje več predavanj, med drugim tudi: Kako je treba razvijati mla-
dega človeka; O poklicni vzgoji in usmerjanju, O spol ni vzgoji, O socialni in prav ni zaščiti družine, O duševnem razvoju otroka od roj stva do pubertete, O sodobni regulaciji rojstev, Zdrava nosečnost in porod, Od spočetja do rojstva. Zanimiva bodo tudi predavanja o šoli, družini in otrocih, o težko vzgojljivih otrocih, o zdravem in bolnem otroku, otroškem zobozdravstvu itd. Na koncu šole bo organiziran razgovor z vsemi predavatelji z naslovom: Vi sprašujete, mi odgovarjamo.
Slušatelji bodo plačali samo 500 dinarjev za vsa predavanja, ostale stroške pa bo krila delavska univerza.
sprejem. Bermež je gradil svojo vlogo s skrajno mirnostjo. Odličen je bil tudi Marjan Breznik v vlogi sodnega pisarja. Pri tem igralcu je opaziti izreden smisel za komika.
Tem trem igralcem se pridružuje še Franci Gabrov-šek, absolvent Akademije za igralsko umetnost, ki je prav tako letos prvič angažiran. V ostalih vlogah so nastopili Sandi Krošl, Slavko Strnad, Marjanca Krošlova, Nada Bo-žičeva in Marjan Dolinar. Poudariti moramo zlasti nastop Nade Božičeve, ki je svojo vlogo oblikovala očarljivo ter izredno dobro prikazala pariško aristokratinjo. Tudi bankir Sandija Krošla ni zaostajal. Marjanca Krošlova je bila ljubka in je tudi to pot osvojila občinstvo.
Nastop članov. SLG iz Celja je osvojil občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička in burno a.plavdi-ralo izvajalcem, člani SLG iz Celja že sedmo leto redno gostujejo v Kostanjevici in so si s svojimi nastopi oblikovali čisto svoje občinstvo. Upamo, da vas bodo kmalu razveselili s ponovnim obiskom!
Na katerem področju ste dosegli največ uspehov in kje najmanj ter zakaj?
— Največji uspeh smo vsekakor dosegli pri ideološko-političnem, strokovnem in splošnem izobraževanju. Mnogo zanimanja med starši in mladino so vzbudile zlasti šole za starše in šole za življenje. Največ težav imamo pri organiziranju seminarjev za usposabljanje organov delavskega in družbenega samoupravljanja ter ostalih članov delovnih kolektivov. V preteklih letih smo za te organizirali razne seminarje. Izkušnja pa je pokazala, da so uspehi seminarjev odvisni od tega, kako so programi pripravljeni. Programi morajo obravnavati konkretne probleme v posameznih gospodarskih organizacijah. Sistem organiziranja seminarjev pa zahteva temeljite priprave. Prepričan sem, da bomo podobne seminarje organizirali v nekaterih gospodarskih organizacijah že v drugi polovici februarja.
Znano je, da vsebinsko bogati izobraževalni program zlasti zadnja leta dosledno izvajate v vseh krajih v občini. Kako vam je to uspelo?
— Res je, da smo velik del občanov v tej ali oni obliki vključili v sistem izobraževanja. To nam je uspelo le s
Kaj nameravate pripraviti še v tej izobraževalni sezoni?
— Organizirali bomo tečaje higienskega rninimuma za vse tiste, ki pridejo pri svojem delu v stik z živili, pa še nimajo ustreznega izpita; tečaje slovenskega jezika za osebje v tovarnah, podjetjih in ustanovah, ki ima pri vsakdanjem delu opravka z dopisovanjem in mu je potrebno trdno znanje knjižnega jezika. Nadalje bomo organizirali seminarje za organe delavskega in družbenega upravljanja in vodstva političnih organizacij; seminarje za mlade člane ZK; pripravljalni tečaj za opravljanje izpitov na nižji stopnji administrativne šole; ciklus predavanj s področja obrambne vzgoje in nekaj predavanj iz različnih področij.
Kako se počutite na delovnem mestu?
— Priznam, da se ne počutim najbolje, to pa zaradi tega, ker so potrebe po izobraževanju vsestranske in zahtevne, da jih ob dosedanji minimalni kadrovski zasedbi ne zmoremo. Prav zato nimam nikdar občutka, da sem neko delo končal.
česa si osebno najbolj želite?
— Mislim, da to ni samo moja želja, temveč želja večine, ki dela na področju izobraževanja: da bi sleherni občan občutil potrebo po izobraževanju. Želim tudi, da bi v Vidmu-Krškem čimprej začeli graditi stavbo, v kateri
bi imela tudi delavska univerza svoje učilnice in upravne prostore.
Katere časopise najraje prebirate?
— Najraje prebiram »Delo«, zatem »Dolenjski list«. Domači tednik je zlasti zanimiv zaradi tega, ker objavlja veliko člankov iz našega ožjega področja.
Kako izrabite prosti čas?
— V času izobraževalne sezone od septembra pa tja do julija imam malo prostega Časa. Kolikor pa ga imam, ga preživim ob igri s svojima otrokoma.
Kaj je za vas v Vidmu-Krškem najbolj značilnega?
• — Menim, da je najbolj značilen most čez Savo. Bojim pa se, da ne bo v kratkem prešel pod upravo Zavoda za spomeniško varstvo.
česa v mestu pogrešate?
— V mestu pogrešam predvsem klubske prostore, knjižnico, prostor za prirejanje razstav in pa okrasno grmičevje in rože.
Imate kakšen poseben predlog?
— Prav bi bilo, da bi čimprej zaščitili Valvazorjevo hišo in popravili močno zanemarjeno cerkev, ki je zaradi čistega baročnega stila eden izmed najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem.
K. IX
Gabrijel Humek razstavlja v Kostanjevici
Slavko Smerdel
tesnim sodelovanjem upravnega odbora in kolektiva delavske univerze, vodstev druž-beno-političnih organizacij ter ostalih, ki so soodgovorni za izobraževalno delo.
Na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici je bila 20. januarja slovesno odprta triintrideseta likovna razstava. To pot se je predstavil v Stični živeči slikar Gabrijel Humek. Razstavil ie šestdeset oljnih podob. Od tega je polovico pokrajin, drugo polovico pa- predstavljajo interieri in tihožitja. Humek prikazuje pretežno našo dolenjsko pokrajino med Višnjo goro Ln Kostanjevico, posegel pa je tudi v Belo krajino do Kolpe. Svojo pripoved o dolenjski deželi je začel z upodobitvijo gradu v Višnji gori, ki ji je pridružil Hmedjnik, Hudo luknjo, Klevevž, kostanjeviški grad in druge.
Iz Kostanjevice na Krki
V nedeljo, 13. januarja, je bil v Kostanjevici občni zbor DPM. Društvo je najprej podalo obračun svojega dela, nato pa razvilo bogat program za prihodnje. Izčrpno poročilo dosedanje predsednice tov. Stane Gaj-Šek je razgrnilo pred člani vrsto akcij, ki jih je društvo opravilo v letu dni po zadnjem občnem zboru. Med temi akcijami ima posebno
mesto nenehna skrb za zdrav in pravilen razvoj mladih občanov, skrb za predšolsko vzgojno ustanovo, nad katero ima patronat DPM, skrb za prehrano med šolskim letom, za razvedrilo otrok in še posebej za usmerjanje šolarjev v razne poklice ob koncu šolskega leta. Društvo je nadalje mnogo prispevalo tudi k temu, da so   se   šolarji   vključili in
Vodovod v kostanjeviški šoli je dokončan
Letos: medobčinska kulturno-prosvetna revija v Brežicah
Za novo leto je kostanjevima šola dobila v celoti dograjen vodovod. Medtem ko Je skoraj dve leti imela šol-s^a stavba vodo le v severnem traktu, je zdaj voda v ^ej stavbi. Šolska kuhinja Jrna mrzlo in toplo vodo ter •te s tem dokončno urejena. Zavod ima kopalnice za mladino, sodobno urejena angle-
Bela na hidroenergetskem sitomu na Trcbišnjicl so bila že JJfl delno pred rokom opravljena. £'uvni objekt teRu sistema HE Duhovnik bo začel obratovati čez y°bro leto, na loto pa bo dajal l& milijarde kilovatnih ur elek-lr'čnc energije.
** Na nedavnem posvetovanju Predstavnikov kmetijskih posestev, {•""'istvenih in drugih ustanov v {"'vem sodu so ugotovili, da bi Jjy*o letos pridelali okrog 6,5 ml-|'J<»i:i ton koruze, od tega bi drut-[Jjn» posestva pridelala dve tre-
ska stranišča in umivalnike. Vse vodovodne naprave so zgrajene s pomočjo mednarodne organizacije UNICEF, občinskega ljudskega odbora Videm - Krško, okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, okrajnega odbora Rdečega križa Novo mesto, pomagal pa je tudi občinski odbor Rdečega križa Videm-Krško. Tako je pereče vprašanje preskrbe z vodo v kostanjeviški šoli končno le rešeno. Pripomniti moramo, da so h gradnji vodovoda znaten delež prispevali tudi starši, ki so bodisi v denarju, bodisi s prostovoljnim delom vsak po svojih močeh pomagali, da je zavod tudi po tej plati lepo opremljen. Razon prebivalcev Kostanjevice so se pri tem posebno izkazal* prebivalci Prekope.
Od 6. do 20. aprila bo v Brežicah medobčinska kul-turno-prosvetna revija, na kateri bodo sodelovala kulturno prosvetna društva in »Svobode« iz občin Sevnica, Videm-Krško, Brežice, Karlovac, Samobor, Zaprcšič, Klanjec in Zagreb. Na reviji se bodo pomerili igralske skupine, pevski zbori, recitatorji, glasbeno • zabavni ansambli, otroški likovni ustvarjalci in še nekaj drugih zvrsti kultur-no-proKvetnega dela. Kakor vidimo, bo revija prešla meje naše republike, saj bo na njej sodelovalo precej predstavnikov kulturno-prosvctne-gu življenja iz LRH, med njimi tudi nekaj slovenskih prosvetnih društev,   ki tam
VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST!
delujejo. Več bomo o tej pomembni kulturno'prosvetni manifestaciji še pisali.
uspešno tekmovali v jugoslovanskih pionirskih igrah. Prispevalo je tudi k organizaciji pionirskih ekskurzij po Dolenjskem, štajerskem in Koroškem, na katerih so otroci spoznavali našo ožjo domovino.
Vse to in še kaj je tudi v novem programu kostanjevi-škega društva prijateljev mladine, ki je zbralo okoli sebe že 180 članov. Na zadnjem občnem zboru so člani ponovno izvolili za predsednico tov. Stano Gajštk. ki je v lanskim letu kljub temu, da Je skozi vse leto med najbolj zaposlenimi člani tega zbora, šla kot edina v velikih počitnicah za vzgojiteljico v kolonijo.
1
Gradbišče novega, prepotrebnega zdravstvenega doma v Krškem je prekril sneg... Dogovorjeno je bilo, da bo stavba pred zimo pod streho in uprava doma je upravičeno pričakovala, da bo novi dom res pokrit pred prvim snegom — zgodilo pa se je drugače
Najbolj uspeli pejsa^i so tisti; s katerimi se je umetnik popolnoma predal čustvu. Kulir sam grajskih razvalin se namreč največkrat podredi, ker mu narekujejo in vsiljujejo svojo podobo. Zvest svojim realističnim nagnjenjem jih ne more v sebi pregnestd in po svoje izpovedati. Zato intimna pokrajina v njem zaživi. Naši valoviti hribčki, razarane n.'lve a kozolci, orumenell jesenski gozdovi mu pod čopičem zapoje in v tem se razodeva moč Hu-mekovega slikanja. Druga, uid manj pomembna veja, so njegovi interieri, in to predvsem tam. kjer upodablja tkanine. Tu se njegov koloiizem razvij« prav do razkosnosti. Ce smo za Humekovo umetnost rekli, da je intimna, smo mislili na njegovo intimnost predvsem v sv«-zl z Interieri.
Humek je realist m kot tsk zvest tradicionalnemu slikar*, stvu. Iz njegovih del odsevaj« nekateri vplivi italijanskega ko-lorizma, akademskega razporejanja predmetov in deloma tudi način slikanja Humekoveg« profesorja Antona Gojmira Kasa. Razstava prav zaradi teg« in še nekaterih drugih dejstev ne predstavlja neke ubrane enotnosti. Tega pa tudi Humek sam ni hotel doseči. Predstavil se je z neke vrste retrospektivo. Pri tem je uspel.
Otvoritve se je udeležilo skoraj dvesto obiskovalcev. Raa-stava bo odprta do 8. februarja, in to vsako nedeljo dopoldne, za obiskovalce iz ctrugUi krajev pa ob vsakem oasu.
TEČAJ RDEČEGA KRIZA
V sredo, 9. januarja, se je na kostanjeviški šoli začel redni tečaj za zdravstveno prosvetljevanje, ki ga organizira RK. V tečaju so rasna predavanja, ki so koristna za mladince in mladinke. Tečajniki bodo imeli v tečaji: 70 ur pouka, ki ga bodo pripravili res izbrani predavatelji. Zanimanje za ta tečaj, ki so mu tečajniki sami dali naslov »šola za življenje«, je zelo veliko, saj se je prijavilo kar 40 mladih ljudi, tako da bo praktično kuhanje moralo potekati v treh izmenah. Tečaj je ob vsestranski podpori Okrajnega odbora RK ter občinskega odbora RK pripravil odbor RK v Kostanjevici. S. H.
DELAVCI: uporabljajte sredstva za osebno zaičltol
Novo vodstvo SZDL v Sevnici
Ciani novega občinskega odbora Socialistične zveze v Sevnici, izvoljeni na zadnji redni konferenci:
Viktor Aner, Dušan Brelih, Janko Blas, Majda Brodar, Stanko Camloh, Vinko Geč, Drago Grebene, dr. Franjo Humer, Franc Iljaž, Anica Keber, Anton Klenovšek, Jože Knez, Alojz Kostrevc, Ivan Možic, Jože Pavlin, Marica Presekar, Stane Rešeta, Mirko Štojs, Vera Skrlec, Rado Tavčar, Lojze Udovč, Stanko Vovk in Maks Zemljak.
Člani nadzornega odbora so: Marjeta Ficko, Eika Grilc in Ignac Strmele.
Izvršni odbor ObO SZDL sestavljajo Viktor Auer (sekretar ObO SZDL), Dušan Brelih (predsednik ObO SZDL) in člani Janko Blas, Anton Klenovšek, Mirko štojs, Stanko Vovk in Maks Zemljak.
Dobra pomoč krajevnim odborom
Občinski odbor SZDL v Sevnici je 17. januarja organiziral enodnevni seminar za predsednike in sekretarje novoizvoljenih krajevnih odborov SZDL. Na seminarju so obravnavali vlogo in naloge SZDL, gospodarsko problematiko v občini, sistem vodenja sestankov in administra-
SEVNIŠKI VESTNIK
tivno poslovanje v organizaciji.
38 udeležencev posvetovanja je v razpravi ugotovilo, da je seminar koristen. Izrazili so tudi željo, da bi občinski odbor SZDL v bodoče organiziral še več takih seminarjev, in so predlagali, naj bi seminarji trajali vsaj dva dni.
Prav zato je bilo občinsko vodstvo SZDL upravičeno-začudeno, da se tega seminarja iz krajevnih organizacij SZDL Krmelj, Bučka, Gabrijele in Breg ni nihče udeležil. Kljub hudi zimi pa so na seminar prišli tudi predstavniki iz oddaljenih organizacij, kot na primer z Velikega Cir-nika, Kala, Primoža in Razbora! Občinski odbor SZDL ima pred seboj kup nalog in obvez, ki mu jih je dala letna občinska konferenca. To pa so hkrati tudi naloge KO SZDL, prav zato morajo vse organizacije krepko zagrabiti za delo že v začetku leta.
Naslednjega dne, to je 18. januarja, je bil organiziran tudi seminar za blagajnike organizacij. Udeleženci seminarja so se seznanili s poslovanjem blagajne In z vsemi finančnimi postopki. Od 30 krajevnih organizacij SZDL se je seminarja udeležilo 20 blagajnikov.
Tudi letos 30 krajevnih organizacij
Znano je, da je na območju sevniške občine 30 krajevnih organizacij SZDL. Orga-nizacijsko-kadrovska komisija pri občinskem odboru SZDL je prejšnji mesec razpravljala o zmanjšanju števila KO SZDL od 30 na 11. Predlagaia je, naj bi se v ta namen preimenovale sledeče organizacije v podružnice: Poklek, ki ima 42 članov. Križ (69), Kal (53), Budna vas (73), Murnice (78), Drožanje (40), Lončarjev dol (86), Orehovo (114), Gabrijele (87), Podgorje (106) in Podvrh (66). Vse naštete manjše organizacije so v bližini večjih organizacij. Podružnice bi se dejansko samo razbremenile administrativnega poslovanja, vodstva krajevnih organizacij pa bi jim nudila vsestransko pomoč. Le
tako bi delo SZDL v sevniški občini zavzeio še večji razmah. Tudi občinska konferenca SZDL 28. decembra je razpravljala o reorganizaciji KO SZDL in zavzela stališče, da je predlog za zmanjšanje števila krajevnih organizacij in ustanovitev podružnic umesten.
Proti pričakovanju pa so predsedniki in sekretarji organizacij na nedavnem posvetu predlog zavrnili. Svoje stališe so zagovarjali s tem, da bi trenutno vsaka reorganizacija KO SZDL slabo vplivala na članstvo in da se člani s tem ne bi strinjali. Samo predsednik KO SZDL iz Križa je izrazil željo, da bi se ta organizacija priključila h KO Boštanj. Naj bo tako ali tako, res pa je, da bodo   morala   vodstva KO
SZDL v letošnjem letu dokazati, da je bil njihov predlog utemeljen. To so na posvetu tudi obljubili.
Izvoljeni so novi predsedniki KO SZDL
Vse krajevne organizacije SZDL v sevniški občini so izvolile nova vodstva, ki so se že sestala ter se konstituirala. Za predsednike krajevnih organizacij so bili izvoljeni:
Blanca — Herman Radej, Boštanj — Jože Zeleznik, Bučka — Tone Vene, Budna vas — Ignac Keber, Breg — Drago Volarič, Drožanje — Franc Žvegiič, Gabrijele — Peter Gačnik, Križ — Anton Camloh, Krmelj — Jože Kon-čina, Kal — Ludvik Zupan, Kompolje—šmarcna — Franc Rcdcn.šek, Loka — Dominik
Culetto, Lončarjev dol — Franc Kozmus, Murnice — Orli Vidmar, Malkovec — Zan Murn, Orehovo — Franc Radišek, Podgorje — Valentin Oblak, Poklek — Karel Peten, Primož — Alojz An-drojna, Podvrh - Olga Prevol-sek. Radna — Rudi Malešič, Razbor — Franci Baci, Sevnica — Rajko Zupane, Studenec — Jože Levstik, Šentjanž — Alojz F'lajs, Telce — Jože Hočevar, Tržišče — Vinko Okoren, Veliki Cirnik — Rafael Golob, Vitovec — Vlado Steblaj, in Zabukovje — Leopold Kočevar.
Knjižna razstava v Loki
Lani aprila je bila v Loki v tednu tiska odprta razstava protestantskih knjig, ker je tu deloval prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. Po-njem ima prosvetno društvo tudi ime.
V bivšem gradu Rudi pod Lisco, ki je bil med vojno porušen, je pred vojno imela Umetniška propaganda knjižno založbo. Založnik je bil dr. Uhlif, Ceh, ki zdaj živi v Ljubljani. Duhovni vodja založbe pa je bil bibliotekar in znani jezikoslovec dr. Jože Glonar.
Tu so izdajali in založili mnogo leposlovnih  in stro-
Premogo je v eni uri zmanjkalo
Pred kratkim je Šentjernej dobil vagon premoga za potrebe prebivalstva. Delili so ga pri tehtnici, kjer je bita taka gneča, kot bi delili zlato. Zaloga je pošla prej kot v eni uri.
kovnih knjig, med njimi »Poučni slovar« v dveh delih in »Zeno zdravnico«. Okupator je med vojno mnogo teh knjig požgal, mnogj so jih pa ljudje iz bližnjih vasi skrili in jih imajo še doma. Tako so se ohranile.
PD »Primož Trubar« v Loki bo priredil razstavo teh knjig, kolikor jih bo mogoče dobiti. Zato vljudno naproša lastnike knjig, Id jih je Izdala Umetniška propaganda v Loki, naj jih odstopijo društvu, dokler bo trajala razstava, nato pa jih bodo dobili nazaj nepoškodovane.
Knjige sprejemata PD »Primož Trubar« in Krajevni urad v Loki. Poštne stroške povrnemo! Na to razstavo bomo povabili bivšega založnika inž. Ulhifa, ki se bo gotovo rade volje odzval našemu povabilu. S to razstavo želimo mlajši generaciji prikazati, kakšne knjige je izdajala Umetniška propaganda, zanimiva pa bo tudi za vse ostale prebivalce.
S. Sk.
Omeniti moramo, da sta bila seminarja v osnovni šoli na Radni in so na njih predavali vidnejši družbeni delavci z občine. Oba seminarja sta bila dobro pripravljena in zato tudi uspešna.
D. K.
5578 članov SZDL v sevniški občini
V sevniški občini je 12.037 volivcev, od tega 5.578 članov SZDL, kar je občutno premalo. Do 25 let je starih 736 članov, članic pa 1.406. Po številu je najmočnejša krajevna organizacija v Sevnici s 1210 člani, najmanjša pa Drožanje s 40 člani. Organizacije bodo morale krepko poskrbeti za dvig števila članov, za kar imajo vse pogoje.
šentjernejska žaga je založena
Odkar bivša zadružna žaga v Šentjerneju spet redno obratuje, je zelo založena s hlodovino. Sem vozijo ljudje les s celotnega področja krajevnega urada Šentjernej. V zimskem času vozijo les na saneh, ki so na podeželju še zdaj zelo uporabno prevozno sredstvo.
NATEČAJ ZA VELIKA POPRAVILA STANOVANJSKIH HIŠ
Po 29., 43. in 44. členu zakona
0 financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ št. 47—752-59) in pravil stanovanjskega sklada razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Sevnica
po sklepu z dne 18. januarja 1963
IV. NATEČAJ za posojila iz sredstev stanovanjskega sklada za velika popravila stanovanjskih hiš.
1. Stanovanjski sklad občine Sevnica bo dajal po tem natečaju iz sredstev sklada posojila do skupnega zneska 5 milijonov dinarjev.
2. Natečaja za odobritev posojila se lahko udeleže pravne in fizične osebe za popravilo stanovanjskih hiš, ki stojijo na območju občine Sevnica.
3. Posojila bodo stavljena na razpolago pod pogojem, da posojilojemalec zagotovi minimalno lastno udeležbo v višini petdeset (50) odstotkov od vrednosti predvidenih predračunskih del.
4. Minimalna obrestna mera je
1 odstotek.
5. Maksimalni rok vračanja posojila znaša praviloma 15 let, v izjemnih primerih tudi več, kar je odvisno od kreditne sposobnosti zgradbe, vendar največ 20 let.
6. Posojila se bodo dajala za naslednja dela:
a) za nujne gradbene rekonstrukcije,
b) za nujne Instalacijske rekonstrukcije,
c) za popravilo fasad, krovov, dimnikov, kleparskih, mizarskih in instalacijskih del.
7. Stanovanjski sklad bo dovoljeval posojila le, če predračunska vrednost ne presega 1,5 milijona dinarjev.
8. Prosilec je dolžan položiti ga-
rancijski znesek v višini 2 promil od zneska zaprošenega posojila kot varščino na račun 606—14—647— 01—7, depozitni račun stanovanjskega sklada občine Sevnica.
9. Stavba mora biti zavarovana za realno vrednost pri DOZ.
10. Sredstva posojila se smejo izkoristiti v roku enega leta od dneva odobritve posojila in se ne smejo uporabljati v druge namene razen tiste, za katere so bila odobrena.
1. Pri dodeljevanju posojil bodo imeli prednost tisti prosilci, ki:
a) prispevajo večji delež lastnih sredstev,
b) nudijo krajši rok odplačila posojila,
c) nudijo višjo obrestno mero.
12. Prosilci so dolžni s prošnjo za posojilo predložiti:
a) potrdilo o višini dohodkov stavbe,
b) potrdilo o dosedanjih zadolžitvah zgradbe,
c) tehnično poročilo s predizme-rami in predračunom predvidenih del ter z opisom potrebnih del,
č) potrdilo o plačanem garancijskem znesku,
d) sklep hišnega sveta o zadolžitvi.
13. Ponudbe po tem natečaju oddajo prosilci v zapečatenem ovitku z vidno oznako IV. NATEČAJ pri stanovanjskem skladu občine Sevnica.
14. Prošnje za posojilo po tem natečaju morajo biti vložene pri skladu najkasneje do vštevši dne 28. februarja 1963.
15. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismeno odločbo.
Sevnica, 18. januarja 1963. Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Sevnica
TREBNJE: vsako leto 20 milijonov za zemljo
(Nadaljevanje s 1. strani) bo tudi v razpravi o tem največ govora. Vendar je prvi diskutant Darko Krištof z Mirne poudaril, da je prav, če na kratko pogledamo, kako je z zdravstvom v občini. Po njegovih besedah je porazna ugotovitev, da pride v afriški deželi Togo na enega zdravnika le 4.500 ljudi, medtem ko sta v občini (trebanjski) napredne socialistične države za 17.000 prebivalcev samo en zdravnik in en dentist. Dejal je, da je za to kriv »monopolni položaj zdravstvenega doma v Trebnjem in »nerazumljivo« dejstvo, da na Mirni ali v Mokronogu »noče« ostati noben zdravnik. Tovariš Krištof je svojo razpravo podkrepil s podatkom, po katerem je na Mirni 531 aktivnih zavarovancev, ki morajo k zdravniku ali v Trebnje ali v Sevnico.
Nace Dežman je najprej vprašal, kaj je naredila mladina z dotacijo 1,3 milijona dinarjev, ki jo Je občinski komite LMS prejel od občinskega odbora SZDL, nakar je v kratkem pojasnil, kako si zamišlja napredek v turizmu. Dejal je, da bi bilo potrebno večjo pozornost posvetiti izletniškim točkam, ki jih ljudje že zdaj radi obiskujejo (na primer Debenec). Bilo bi pametno, če bi okolico Mirne zaceli načrtno urejati, kar bi nam ob dobri propagandi navrglo precej dohodkov.
Franc Vovk, predsednik občinskega komiteja LMS Trebnje, Je govoril o' vlogi in dejavnosti mladine, ki je večinoma prepuščena sama sebi. Zato se ne more strinjati s tem, da kritizirajo mladince in njihovo delo tisti, ki mladine sploh ne po-
znajo. V odgovoru tovarišu Dežmanu Je pojasnil, da je ustanovitev aktiva LMS v tovarni »Mirna« najboljši dokaz, da so bila sredstva porabljena koristno. Z nJim se je strinjal Marijan Smolič in dodal, da bi mladina ob večji podpori ostalih političnih organizacij lahko dosegla boljše uspehe.
Kdo bo pa odlok izvajal?
Prvi, ki je začel razpravljati o vprašanjih kmetijstva in turizma, je bil Anton ži-bert. Ko je orisal načrt kmetijskega razvoja, je rekel, da moramo brezpogojno izvajati odlok o agrotehničnem minimumu. Občinski organi so odlok samo napisali, izvajal pa ga ni nihče. Kar smo zamudili, bomo morali nadoknaditi spomladi. Da ne bo ugovorov, prerekanj in drugih nevšečnosti, naj kmetijska zadruga pravočasno preskrbi umetna gnojila in semena. V kooperacijo ljudi ne smemo siliti, ker nimamo nobenih koristi od tistih, ki jim pogodbena proizvodnja ne »u-streza«. Glede sadovnjakov je ObLO že sprejel sklep, da se ti na območju Čateža obnovijo. Na koncu razprave je tovariš Zibert pripomnil, da bi morali odslej pametno gospodariti tudi v živinoreji; živinorejskih in drugih objektov pa naj ne bi več gradili na najboljših parcelah.
Tovariš Jože Novak iz Do-brniča je med razpravo, kako bi dosegli večjo kmetijsko proizvodnjo izven družbenega sektorja, dejal, da pogodbeni in ostali kmetovalci često zelo pogrešajo pomoč kmetijskih strokovnjakov. Kader naj gre med ljudi, ker bo le na ta način boljše so-
Ustanovna skupščina Počitniške zveze v Trebnjem
Na pobudo občinskega komiteja LMS so 13. januarja v Trebnjem sklicali ustanovno skupiSčMio Počitniške zveze. Prisostvovali so ji gostje iz Novega mesta in člani izvršnega odbora Počitniške zveze okraja Ljubljena.
O pomenu in načinu delovanja te organizacije je govorni tov. Nace Bukovec, ki je že 26 let član. Predsednik iz Novega mesta  je imel
propagandno predavanje z barvniimii diapozitivi o lepotah naše domovine. Na skupščini so sklenili, da v organizacijo vključijo kar največ mladih vajencev in da s pomočjo te organizacije izkoristijo oddih. Sprejeli so obširen program deJa. Novi odbor bo ves ta program LzpolniJ in ustanovil družino po vseh tistih mla-dimsktiih aiktivth. v katerih bo dovolj zanimanja za delo. M. S.
delovanje. Pozdravil je priprave za arondacijo zemljišč in dodal, da bi bilo treba program prirediti za ljudi, da bi vsak kmet vedel, na kateri površini še lahko seje in kje ne sme. Pripomnil je, da bi morali z enako vnemo pospeševati tudi turizem, češ »če ne bomo nič sejali, tudi žeti ne bo kaj«.
Predstavnik tovarne šivalnih strojev »Mirna« Lojze La-mut je rekel, da imajo krajevne organizacije Socialistične zveze vedno večjo vlogo, česar se je treba zavedati zlasti zdaj, ko sprejemamo nove naloge.
Tovariš Peter Ercek z Mir-ne je kritiziral nepravilen odnos do prebivalstva na Čatežu, kjer se je mudila komisija, da bi pregledala tamkajšnje sadovnjake. Menil je, da včasih zaletavost in nerazsodnost lahko povzročita ne-razpoloženje med _ prebivalstvom
Na konferencah in raznih važnih sestankih zelo redko vidimo ljudske poslance- Tovariš Pekolj je zato zahteval, naj bi poslanci večkrat prihajali med ljudi, saj so zato izvoljeni. Njegovo razpravo so sprejeli s ploskanjem.
»Izpuščeni kandidat«
Ker je volilna komisija že pripravila predloge za nov občinski odbor SZDL, je tovariš Voljč v Imenu delovnega predsedstva predlagal, da bi najprej glasovali za kandidatno listo, potem pa prešli na volitve. Ko so z dviganjem rok potrdili kandidate In že začeli voliti, je tovariš Jože Sever ugotovil, da med kandidati za novi odbor nI nobenega »pravega« kmetovalca. Konferenca pa je med tem že volila. Pri štetju glasov pa so bili malce začudeni: razen izvoljenih je dobil 12 glasov tudi »izpuščeni delegat«, kmetovalec iz dobrnlške doline. Marsikomu se Je zvedelo, da bi bil ta tudi izvoljen, če bi ga bili že prej vpisali na kandidatno listo...
V tem letu maksimalno podružbljanje
Po volitvah se je razprava nadaljevala. Kot gost je pro-
TREBANJSKE NOVICE
sil za besedo tovariš Ludvik Golob in med drugim dejal: »Smatram, da si je občinski odbor SZDL postavil za nalogo uresničiti gospodarski plan komune, ki ga je potrebno na podlagi predlogov in raznih ugotovitev detajlne-je obravnavati. Imate 20 interesnih področij za razvoj kmetijstva. Da bi uresničili načrte, bo potrebno vložiti vse napore in zagotoviti sredstva. Seveda bi morali ljudem'povedati, kje so ta inte- u resna področja in zakaj so. Podružbljenje naj v tem letu doseže maksimum. Take naloge čakajo tudi v gozdarstvu. Koritniška dolina naj bo primer, kako se da z razumevanjem in dobro voljo doseči sodelovanje s kmetom.«
S tem se je konferenca praktično končala. Besedo je Imel še Slavko Kržan, sekretar občinskega komiteja ZK Trebnje, ki je zanikal govorice o razformiranju trebanjske občine in priključitvah njenih delov k sosednjim občinam. Dejal je, da so tem govoricam nasedali zlasti ljudje iz Mi renske doline.
0 Konferenca je še enkrat
0 potrdila   pozitivno vlogo
0 Socialistične zveze, ki je
0 predvsem politična orga-
0 nizacija. Z novo ustavo in
0 občinskim statutom se bo
0 njena vloga še povečala.
0 Naložene so ji nove nalo-
0 ge, ki jih niso dolžni iz-
0 polnjevati samo njeni or-
0 gani, pač pa vsi člani. Ne-
0 deljska konferenca že po-
0 meni korak v tej smeri.
0 Sodeč po pestri razpravi,
0 na konferenci, je delovno
0 območje Socialistične zve-
0 ze brez meja.
Statut v razpravi
Predsednik ObLO Trebnje tovariš Ciril Bukovec sklicuje 28. skupno sejo obeh zborov ljudskega odbora, ki bo 5. februarja v sejni dvorani kmetijske zadruge. Na seji, ki se bo začela ob 9. uri, bodo obravnavali občinski statut in sprejeli več odlokov. Med drugim bodo razpravljali o odloku za novo organizacijo upravnih organov ObLO in o odloku ca ustanovitev medobčinske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Obravnavi občinskega statuta bo prisostvoval tudi občinski odbor Socialistične zveze v Trebnjem.
Pri izdelavi statuta in proizvodnega načrta naj sodeluje ves kolektiv!
Na razširjeni plenarni seji občinskega sindikalnega sveta Črnomelj so v petek, 25. januarja, razpravljati predvsem o izdelavi statutov gospodarskih organizacij in o proizvodnih načrtih za leto 1963.
Izdelava statuta podjetja, to je osnove notranje zakonodaje vsake gospodarske organizacije, se dosedaj še nikjer niso resno lotili. Osnutki zvezne in republiške ustave ter izdelan osnutek občinskega statuta so izhodišče za sestavo statutov gospodarskih organizacij, zato ni nobenega opravičljivega razloga za odlašanje te važne naloge. Sestavni del občinskega statuta bi morali biti prav statuti gospodarskih organizacij! Na pienumu so naglasili, kaj zlasti mora vsebovati statut podjetja, da bo v celoti urejal notranje odnose v gospodarski organizaciji, pristojnosti in dolžnosti celotnega kolektiva vsake enote in vsakega člana, vse tisto, kar dosedaj ni bilo čvrsto uzakonjeno, hkrati pa tudi sankcije za 'kršitev notranje zakonitosti. Vsaka gospodarska organizacija ima svoje posebnosti, ki jih je treba zajeti v statutu, zato vzorcev, ki bi jih samo Prepisali in uporabili za svoj statut, ni in jih ne bo. Občinski ljudski odbor naj bi imenoval komisijo za pomoč gospodarskim organizacijam pri ^elavi osnutka statuta, pri njegovi dokončni izdelavi pa Jnora nujno sodeiovati ves kolektiv.
To velja prav tako za izđe-^vo letnih proizvodnih načr-
tov. Nekaj primerov kaže, da letošnji proizvodni načrti posameznih podjetij rastejo od spodaj, da pri njihovi izdelavi res sodeluje ves kolektiv. Tako so o letošnjem proizvodnem programu kmetijske zadruge Črnomelj razpravljali najprej na obračunskih enotah ter je bil na teh tudi sprejet. Vsak član koiektiva je seznanjeni s proizvodnimi obveznostmi. Podobno so razpravljali o letnem načrtvu tudi v obratu Iskre v Semiču ter v Beltu in še kje. Tako vsestransko obdelani načrti so jamstvo, da bodo tudi izpolnjeni, saj zdaj vsakdo ve, kakšna je njegova dolžnost in
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
kaj lahko pričakuje, če jo bo izpolnil.
Po predloženih letnih načrtih bodo v kmetijski zadrugi kljub izločitvi nekaterih trgovskih dejavnosti (za okoli 9 odstotkov) povečali proizvodnjo za 8 odstotkov. V Beltu so mnenja, da predvideno povečanje za 14 odstotkov ne bo lahko doseči, vendar si bodo prizadevali, da bo. Povečanje proizvodnje v Prehrambeni industriji (Belsadu) za 86 odstotkov je pogojeno z rentabilnostjo podjetja. Lani nabavljeno strojno opremo bodo vključili v proizvodnjo le-
Zdravniki so pripravljeni pomagati
, 17 • januarja letos smo ob-javiif zapisek »Mar res ni Predavateljev?«, ob katerem 1)1 Si nepoučen bralec lahko ustvaril mnenje, da šola za življenje v Črnomlju ne more začeti deiati, ker organizator ni dobil potrebne pomoči od zdravnikov v Črnomlju. Nesporazum je nastal zaradi informacije, ki jo je našemu časnikarju dal odgovorni pre-stavnik ObK LMS v Črnomlju. Zdaj isti tovariš pojasnjuje, da nameravajo organi-sirati Solo za življenje tako J Črnomlju kot po aktivih ^MS na terenu, kjer pa bo
predaval pedagog, ker so črnomaljski zdravniki preobremenjeni z delom. Zvedeli pa smo, da predstavniki ObK LMS pred tem spioh niso vprašali zdravnikov, v kolikor bi bij ti pripravljeni sodelovati v taki šoli. Pravtako smo dobili pojasnilo, da so črnomaljski zdravniki že doslej sodelovali pri številnih predavanjih, tečajih in seminarjih in da bo tako tudi v bodoče. Vest pa 17. I. 1963 resnično ni imela namena nikogar žaliti, kar javno pojasnjujemo!
UREDNIŠTVO
Gneča pred trgovino STP v Metliki, ob 9. uri dopoldne Ponedeljek, 21. januarja pomeni, da prodajajo znižano "bicno trikotažo iz tovarne »Beti«. To, da morajo po-tr«šnilu čakati pred trgovino in da jih samo v majhnih "lupinah spuščajo v prodajalno, pa je za današnji čas le malce narobe, kaj pravite?
Ni premoga, ni vljudnosti...
Premoga ni. Menda ga tudi nekaj časa še ne bo. Gospodinja J. I. je že pred tedni poskusila pri novomeškem KURIVU s telefonično prošnjo. Takrat je nekaj premoga še bilo na zalogi. Težje je bilo z dostavo. Spet telefonski pogovor — in prošnja: Kdaj bo premog? Onstran žice osoren glas: »Ja, kaj mislite, da bo naš voznik vsako babo okoli Iskal?«
Naj pojasnimo: šlo je za »iskanje« sindikalnega doma, kjer včasih res stoji več kamionov in osebnih avtomobilov. Sele ko je mož gospodinje I. »vzel v8o stvar v roke« in sam potelefoniral, je premog Prišel v hišo ...
tos in v tem je osnova tolikega povečanja. Rudnik rjavega premoga v Kanižarici veže povečanje proizvodnje za 63 odstotkov na pravočasni zaključek prvega dela rekonstrukcije. Enake pogoje ima podjetje ZORA za porast proizvodnje za 45 odstotkov. Denar za rekonstrukcijo ima podjetje o-dobren, zato menijo, da bodo povečanje dosegli.
Predložene proizvodne programe Kovinarja in podjetja LIC je plenum ocenil za nerealne, ker ne predvidevajo povečanja proizvodnje. Potrebno je, da koiektiva ponovno proučita svoje proizvodne možnosti in poiščeta notranje rezerve, ki gotovo so še tu in
tam. Iz razprave članov plenuma je razvidno, da je posebno v manjših podjetjih še dokaj samovolje posameznikov, ki jo je potrebno brez odlašanja likvidirati! Prizadeti kolektivi pri tem lahko računajo na pomoč sindikatov in drugih političnih organizacij.
Na plenarni seji so sprejeli tuđi priporočilo, naj sindikalne organizacije na letnih občnih zborih temeljito prouče in dajo svoje pripombe k letnemu obračunu podjetja in k načrtu za letošnje leto. Sleherni član kolektiva mora biti z vsem seznanjen, vsak naj sodeluje pri izdelavi statuta in reševanju vseh zadev podjetja.
Drvarnice bi kazile podobo naselja?
»Za 8.000 dinarjev najemnine imamo v bloku tako drvarnico, da spravimo vanjo 5 metrov drv in 500 kg premoga. Pred blokom drva ne smejo stati več kot 14 dni. Denar je, torej bo treba drvarnice postaviti. Rekli so, da bi garaže kazile podobo naselja — zdaj ga bodo verjetno pa drvarnice! Prihodnjo zimo se bomo krog in krog založiti z drvmi, klet pa bo polna premoga!« nam je vsa razkačena pripovedovala gospodinja Tilka iz naselja Majde Šile v Novem mestu. Z električno pečico mora sušiti kot dnevne sobe, v katerem se nabira ledeni srh... Stavba je bila vseljiva lani poleti, potem ko so jo zidali dve leti!
Izvozni stolp rudnika rjavega premoga v KANIŽARICI pri Črnomlju — Nedokončane investicije v tem rudnika so eden izmed vzrokov, da kanižarski rudarji ne morejo dati skupnosti še več premoga kot ga dajejo zdaj. Ljudje hodijo na delo pod zemljo še vedno po 1300 stopnicah, da pridejo do premoga! To je ogromen napor in terja od ljudi še več premagovanja. Kanižarski rudarji upravičeno pričakujejo pomoč skupnosti, saj bodo po dokončanih investicijah dajali skupnosti še veliko več premog* kot doslej!
Premog, premog, nesrečni premog...
V kavarnah, uradih, na cestah in domovih smo pozabili na vse ostalo in se pogovarjamo te še o zimi in kurjavi. Vedno smo imeli radi sneg in pravo zimo, letos pa smo se je že precej naveličali in nikjer več ne zasledimo pogovorov in člankov o vzrokih za mile zime pri nas. Taka prava zima, ki smo si jo želeli že leta in leta, nam preseda in konec.
»KURIVO« brez kuriva
Poslovalnica »Kuriva« je brez premoga. Tu ni le novomeški problem, temveč se slišijo podobne vesti za vso Slovenijo. V letošnjem januarju so razdelili pri »Kurivu« že nad 45 vagonov premoga, vendar je to še veliko premalo.
»Čakamo na pošiljko premoga iz Bosne, od koder bomo dobili 200 ton premoga. Za enkrat ga nimamo in si pomagamo, kot vemo in znamo. Vso zahvalo zasluži vojska, ki nam je posodila za najnujnejše potrebe nad 30 ton, da smo lahko pomagali predvsem bolnišnici,« mi je povedal poslovodja Jože Plut. »Preskrba za široko potrošnjo je otežkočena predvsem zaradi tega, ker si ljudje niso zagotovili dovolj zaloge poleti in jeseni. Takrat je premog tudi nekoliko cenejši, saj dajemo 10 odstotkov popusta.
V marcu in aprilu pri nas skoraj nimamo dela, zato naj si potrošniki že v tem času nabavijo zadostne količine. Kurivo bi lahko za svoje člane nabavljali tudi posamezni sindikati. Drva imamo, vendar zaradi snega težko pridemo do njih in so še sveža. Potrošniki morajo nekoliko potrpeti, ker moramo najprej pomagati industriji.«
Prevoznika Ivana Dularja sem srečal pri poslovalnici v Bršlinu:
— Ali ljudje kaj sprašujejo za premog? —-
— Seveda, vendar jim ga ne morem pripeljati! Spomladi hodim od hiše do hiše in ga ponujam, vendar ga le redki vzamejo. Zdaj je pa tako povpraševanje. —
Ko sem bil pri »Kurivu«, je telefon stalno zvonil. Premog dol, premog gor, zakaj
ga ni, kdaj bo prišel — vprašanja so kar deževala na poslovodjo. Ker me je to zanimalo, sem se vključil v linijo, povedal ime in naslov našega časopisa in pričel pogovor:
— Tu Marija 2eleznikar!
— Kako je s kurjavo?
— Nimamo je in že nekaj dni sprašujem zanjo, ker zmrzujemo!
— In zakaj je niste nabavili jeseni?
— Saj sem nabavila 2 toni premoga, vendar smo se selili in vse pokurili. Tudi klet smo imeli premajhno.
Tako je s potrošniki. Vsak ima svoje probleme in ljudje hodijo v Bršlin z željami ali pa telefonirajo in vsak dan sprašujejo za prihod nove pošiljke. Josip Kovač, upokojenec, ni računal, da bo ta zima tako huda, ker so jo napovedovali že vsa leta in je vedno dobro izhajal s svojo zalogo prek zime. Marija Pov-še se jezi nad moderno arhitekturo stanovanjskih blokov, ker imajo premajhne drvarnice. »Na to bi lahko mislili ti arhitekti! Saj, ko nihče od njih ne stanuje v blokih,« je še potožila.
Premog gre naravnost v peči
Industrija je v zagati. Zaloge so se zmanjšale na najnižjo možno mero. Kaj bo, če premoga naenkrat zmanjka? Ali naj se ustavi proizvodnja? Stroški za kurjavo se povsod povečujejo. Obiskal sem nekaj podjetij, da bi zvedel za njihovo stanje.
Vse kaže, da je stanje v železniški kurilnici še vedno najboljše, čeprav je to deloma razumljivo. »Količine, ki jo potrebujemo, ne moremo vsakodnevno dobiti. Nismo si mogli ustvariti dovolj velikih zalog, ker smo vezani na rudnik Kanižarica, ki ni dosledno izvrševal pogodb in obveznosti. Pomagamo si s Kočevjem in raznimi mešanicami. Na pomoč so nam priskočile tudi ostale kurilnice v Sloveniji, ki imajo večje zaloge. V zadnjem času se Je odnos Kanižarice do nas popravil. Do sedaj organizacija še ni zašepala, zalog pa imamo še
za teden dni«, mi je povedal tovariš Alojz Legiša.
Novoteks, šef nabave tovariš Bojan Brovet:
»Zaradi pomanjkljive dobave ga pogosto vsak dan posebej vozimo iz Kanižarice. Zalog nimamo. Morda si jih bomo ustvarili za prihodnje leto, vendar je še vedno vprašanje, kdo bo regresiral kalo in razsip, če bo stal premog daljši čas v skladišču.. «
Tovarna zdravil Fannis, obrat Novo mesto: »Zaloge imamo še za 14 dni. Premog smo si sami pripeljali s Senovega. Pomagamo si z drvmi, čeprav je to precej dražje. Poslovalnica »Kuriva« nam je poslala tako slabo kaloričen premog, da smo imeli vodnji...«
Obrat »Iskre«: »Od »Kuriva« bi morali dobiti vsak mesec 30 ton, vendar smo ga dobili precej manj. Prek centrale v Kranju smo si zagotovili premog direktno s Senovega in se skušamo izviti iz škripcev .. «
Industrija obutve, Novo mesto: »Zaloge imamo še za dva dni. Za delovni proces nujno potrebujemo kurjavo in ne vemo, kaj bo. Na svidenje!«
Ali je kurjava kriva za tako hiter odgovor direktorja?
Pomagaj si sam!
»Halo! Tukaj Dolenjski list! Kako je kaj pri vas s kurjavo v tej zimi? Ali imate dovolj zalog?...«
% Tukaj hotel »Metropol«. Drv imamo dovolj, premoga za 10 dni. »Kurivo« je obljubilo, da bo v tem času poskrbelo za nas. Upamo, da bo mraz malo odnehal... —
0 — Hotel Kandija. Zaloge imamo za tri tedne. Premog si nabavljamo sami iz Kanižarice. Za enkrat ni težav. —
0 — Osnovna šola. Drva smo si zagotovili pri zasebnikih. Mraz mirno prenašamo ... —
— Kaj pa šola? Ali ne boste zaradi mraza podaljšali počitnic za nekaj dni? Učenci bi bili gotovo veseli, ko je tako lep sneg.
— Za enkrat bo pouk normalno potekal. Za veselje ob
podaljšanih počitnicah bodo verjetno prikrajšani.
0 — Gimnazija. Drva smo si sami preskrbeli med počit-nicamd in s te strani ni problemov. Res pa je, da se zaradi mrzle stavbe v takem mrazu učilnice ne morejo o-greti, skoraj polovica dijakov pa stanuje izven Novega mesta in se vozijo ali pa hodijo peš v šolo v takem mrazu. Bomo videli. —
0 — Splošna bolnišnica. Nimamo dovolj količin. Premog, ki smo ga dobili, je precej slab in leden. Sli smo po njega tudi sami v Kaniža-rico in ga imamo še za nekaj dni. Pomagamo si z drvmi. Upamo, da bo kurivo še tako skrbelo za nas in si želimo, da bi bilo topleje- —
Večina ustanov in podjetij si res pomaga kot ve in zna. Vprašanje kurjave je v rokah okretnih gospodarjev, ki morajo vložiti precej napora za zadostno preskrbo. Ob vseh nabavah po raznih zvezah in poteh pa Žagarji v Novem mestu vseeno tožijo, da nimajo dovolj dela ...
Janez Korošec
Kje ste zdaj, tovariš Zupane?
»Boste vzeti kaj premoga ali drv? Lahko zapišem? Zdaj poleti je cenejši in kmalu vam ga pripeljejo; premog je suh, vzemite ga!« Tako ponuja tovariš Zupane z Drske vsako leto gospodinjam kurjavo. Zgodaj nas obišče, že maja ali junija — vse tja do pozne jeseni pa nato KURIVO razvaža naročila. Premnoga gospodinja pa ga je tudi lani kaj rada zavrnila: »Ali, kaj, bomo že pozneje, v jeseni ...« No, pa se je odmaknila jesen in v novembru so začela deževati naročila. Potem je bilo za marsikoga prepozno.
Zdaj ne kličite tovariša Zupan ca, zdaj tudi on ne more ničesar ponuditi.
Morda pa smo se ob tem kaj naučili za letošnje poletje?
Pogovori na vseljudski tribuni
Na nedavnih krajevnih konferencah Socialistične zveze v novomeški občini smo ponovno ugotavljali, kaj dela ta organizacija v sklopu družbene skupnosti in kaj pomeni. Razveseljiva je predvsem ugotovitev, da so člani svoja mnenja in kritiko v razpravi povezovali s kcmkretnimi pri-meri iz prakse oziroma s problemi, ki so povzročali najrazličnejše organizacijske in druge težave.
Ce na hitro prelistamo zapisnike s teh konferenc, vidimo, da so člani Socialistične zveze zelo živahno posegli v razpravo, ki je bila z manjšimi izjemami pestra, življenjska in pretežno pravilno usmerjena. Morda je bila tu In tam malce preveč lokali-stična in prepodrobna, vendar to na splošno ne zmanjšuje pomena in namena konferenc. Eno je poglavitno: spregovorili so občani, člani SZDL.
0 V Žužemberku so med
drugim menih, da je obstoj gradbenega podjetja Remont pogojen z združevanjem sodobnih obnovitvenih organizacij. Glede na krajevne potrebe pa bi morali v Žužemberku ustanoviti trgovino s-Sadjem in zelenjavo.
0 V Smarjeti potrebujejo nov gostinski lokal. Na ta način bi se povečala turistična dejavnost, ki bi jo usmerjala ustrezna sekcija pri Socialistični zvezi. Tudi v Šmarjeških Toplicah bi poglavitno dejavnost SZDL usmerjali prek sekcij. Kmetijska sekcija je že sestavila delovni program in bo organizirala nekaj predavanj o jesenskih tn spomladanskih posevkih.
0 V  Dolenjskih Toplicah
so ugotavljali, da bo moralo zdraviliško naselje čimprej dobiti urbanistični program. Pohvalili so kmetijsko zadrugo, ki je imela pri arondaciji zemljišč 90-odstotni uspeh.
0 Krajevna konferenca v Kanil i ji je ugotavljala, da je osnovna naloga stanovanjske skupnosti razvijati servise. V bližnji prihodnosti bodo namreč potrebovali še pralnico in servis za gospodinjske pomočnice.
0 Člani SZDL v Irci vasi in na Brodu so poudarili, da potrebujejo prostore za družbene organizacije in trgovino. Kritizirali so nekatere odbornike ObLO, češ da se neredno udeležujejo sej in slabo obveščajo volivce o dejfevno-sti občine.
0 V Bršlinu so poudarjali, da bi bilo potrebno adaptirati zadružni dom. Razen tega bi v Bršlinu imeli radi avtobusno postajališče. Zahtevali so, naj bi se v bodoče sestankov in konferenc udeležili tudi člani delovnih kolektivov.
0 Zameško spada med poplavna področja v občini, na konferenci pa so se pogovarjali o tem, kako bi kljub temu dosegli, da bi bilo kmetijstvo na tem področju donosno. V ta namen so sklenili organizirati vrsto poučnih predavanj za vse kmetovalce poplavnega področja.
0 V Birčni vasi so člani Socialistične zveze pohvalni
mladinski aktiv in ugotovili, da so člani opravili skupaj 1.369 prostovoljnih delovnih ur.
0 Na Otočcu so povedali, da na sestankih močno pogrešajo predstavnike ObLO, medtem ko so na Dolžu v glavnem razpravljali o lastniški pravici v gozdarstvu.
NOVOMEŠKA KOMUNA
0 Edina konferenca, ki je zahtevala, naj o svojem delu poroča tudi šolski odbor, je bila na Prevolah.
0 V Gabrjah in Črmoš-
njicah pa so se predvsem pogovarjali, kako bi povečali članstvo. Razen tega so v Čr-mošnjicah vso krivdo za nedelavnost Socialistične zveze valili na člane, čeprav je bil dejansko kriv odbor. Verjetno ta odbor še ni razprav-
ljal o tem, da so sekcije neposredno torišče dejavnosti SZDL!
Pereči problemi so zahtevali, da jih vnesejo v zapisnike. Zapisniki so razen tega polni najrazličnejših mnenj, pobud, nasvetov in predlogov, kako bi se našla najboljša rešitev tega ali onega problema. Potrebno bo naporno delo celotnega članstva SZDL, ne samo novih odborov, da se sklepi in zamisli čimprej uresničijo. Glede na vedno večji pomen Socialistične zveze, ki postaja resnična ljudska tribuna, ne bomo smeli dovoliti, da bi zaradi posameznih nedelavnih članov ali celotnega odbora sklepi in pobude rumeneli na papirju in da bi ob letu ponovno ugotavljali, da »zaradi tega in tega« nismo mogli opraviti, »tega in tega«. Na to so nemara mislili tudi tisti, ki so volili Biane v nove odbore krajevnih organizacij.
Potrebovali bi okrog 600 samskih stanovanj
Na torkovem seminarju za vodstva delavskih aktivov LMS v Novem mestu so se pogovarjaj o statutih gospodarskih organizacij in o tem, kako naj bo v njih zastopana mladina. Predlagali so, naj bi statuti zlasti uzakonili pravice in dolžnosti mladih pri izobraževanju na delovnem mestu in načela za hitrejšo izgradnjo samskih stanovanj za delavce.
Po analizi, ki jo je naredila posebna komisija pri občinskem komiteju LMS Novo mesto, bi potrebovali še okrog 400 samskih sob za mladino, ki se na deio vozi 20 in več kilometrov. V okolici mesta stanuje 197 mladincev, največ pri zasebnikih in plačujejo vsak mesec povprečno 5.5O0 dinarjev za posteljo. Na podlagi teh podatkov bi skupno potrebovali še najmanj 600 samskih stanovanj, da bi krili vsaj trenutne potrebe zaposlenih. V preteklem letu je gradbeno podjetje Pionir sicer zgradilo
Kovomete kronika
■ V prodajalni ASTRA na Glavnem trgu so 25. Januarja zaceli prodajati zimsko in letno obutev s 30—70-odstotnim popustom. V teh dneh so prodali v enem dnevu do 250 parov čevljev, saj so nekateri vzeli kar 5 parov naenkrat. Seveda, čevlji so lepi in dobri, razen tega pa veljajo nekateri le 1000 din. Prodaja s popustom bo trajala do 25. februarja. Tiste vrate čevljev, ki Jih je zdaj zmanjkalo, bodo v kratkem spet dobili. Fovedali so nam tudi, da bodo za pomlud dobili 250 novih modelov čevljev, zato staro zalogo razpro-dajajo.
■ Pri »Obrtniku« na Glavnem trgu pa prodajo s 40-odstotnim popustom volnene jope. Tovarna »24. oktobar« iz Vrgorca v Dalmaciji Je dala na trg lepe in debele jope, ki Jih prodaja s popustom samo zato, ker so svetlih barv. Da je blago v redu, kaže dejstvo, du so Jih v dveh dneh prodali čez petdeset.
■ Občinski komite LMS se Je danes preselil v nove prostore v Sindikalni dom (v pisarne bivšega Občinskega sindikalnega sveta).
■ Zadnje dni, ko s pločnikov čistijo sneg, je že marsikdo padel, zlasti na mostu. Sneg odstranijo, led pa ostane. Morali bi ga posipati s perJcom ali pa še tega odstraniti, kw ae ljudje pritožujejo.
■ Kdor hoče v Novem mestu telefonirati In ni v službi, niti nima doma telefona, mora na pošto. Ker Je takih ljudi precej, morajo čestokrat dalj časa čakati, preden pridejo na vrsto. Spričo dejstva, da se Novo mesto naglo larvija na obeh straneh Krke, bi bilo razmisliti o Javni telefonski govorilnici v mestu, morda tudi v Kandljl in Bršlinu.
■ Ponedeljkov živilski tre spet nI bil dobro zaloten. Naprodaj je
bilo največ jajc po 50 din, kislega zelja po 130 din in kisle repe po 100 din. fižola po 200 din in jabolk po 100—120 din. Kot običajno je bilo dobiti tudi pletenine, otroško konfekcijo in umetne rože.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Vrščaj lz Paderšičeve 25 — Mira, Marija Pavlenč iz Koštitt-love 34 — Marijo, Amalija Pavlin lz Koštialove 29 — Renato. — Poročila sta se: Janez Berkopeo, bolničar iz Partizanske 25, ln Marija Bartol, prodajalka iz Kastel-čeve 5. — Uihrla sta: Anton Pen-ca. upokojenec lz Ragovske 15, 73 let, In Marija Galun, upokojenka iz Smihelske 7, 67 let.
Kino »KRKA« predvaja:
1., 2., 3. in 4. februarja slovenski film »TISTEGA LEPEGA DNE« Režija Franc  Stlglic. Glavno vloge:   Bert  Sotler ln Duša Počkaj. Filmske novosti it. 3 ln kratki film »Praznik«. »
5., 6. ln 7. februarja predvaja italijanski film »MLADOLETNICE« Režija Alberto Lattuađa. Glavne vloge: Christian Marquand in  Katherine  Spaak. Kratek film: Zadnja šolska naloga. *
Predstave ob delavnikih ob IS. ln 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Predpro-daja vstopnic poldrugo uro pred prlčetkom prve predstave.
ZA OBISK
SE  VAM ZAHVALJUJEMO!
samski blok in omogočilo, da se je vanj vselilo okrog 100 delavcev iz tega podjetja. To naj bi bii zgled drugim večjim podjetjem, ki za reševanje stanovanjske problematike niso dovolj prispevala. Po predlogu ZIS je bilo vsem ObLO že lani naročeno, naj začno akcijo za združeno ali posamično investiranje v stanovanjsko izgradnjo, vendar storjenega ni bilo (razen samskega doma v Bršlinu) nič. Včeraj Je občinski komite LMS pri ObLO Novo mesto vložil resolucijo, ki govori o
Dobili bodo boljšo luč
Letos nameravajo v Gor. Brezovici zgradili nov transformator in obnoviti celotno električno omrežje v tem predelu šentjernejskega območja. Transformator bo v glavnem služil trem vasem: Gor. Brezovici, Razdrtemu in Maharovcu, kjer bo poslej svetila boljša luč. Prebivalci bodo pri obnovi pomagali s prostovoljnim delom ter prispevali les za drogove in izkopali jame za nosilce električnega voda. — Razen zaselka pri Cerovem logu je elektrificirano že vse območje šentjernejskega krajevnega urada. Strokovnjaki so po ogledu zaselka ugotovili, da bi po možnosti rudi tu lahko kma.u imeli elektriko.
Na vrsti so vasi iz Suhe krajine
Na pobudo krajevnega odbora Socialistične zveze v Hinjah se je pred dnevi sestal odbor za elektrifikacijo vasi Lopata, Vrh in Visejc. Napeljava eiektrike bo veljala okrog 17 milijonov, od tega bodo občani prispevali okrog 9,5 milijona dinarjev. Dela nameravajo opraviti v treh etapah. V prvi etapi bodo postavili tri jamborske transformatorje.
Sentjernejčani vozijo v Mačkovec
V okoiici Šentjerneja so letošnjo zimo prenehali delati vsi potočni mlini, zato morajo ljudje voziti žitovko-stanjeviški mlin in celo v Mačkovec. Spričo tega vedno bolj dozoreva misel, da bi v Šentjerneju zgradili valjčni m.in.
RADI0CENTER v novih prostorih
Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov v Novem mestu je 23. januarja preselil svoj obrat »Radio- • center« z Glavnega trga v lastne prostore v Trubarjevi ulici.
hirejši stanovanjski izgradnji. Upamo, da bodo pristojni činitelji te koristne predloge upoštevad, Novomeška občina bo v doglednem času v Novem mestu zgradila centralni delavski dom, v katerem bi bila poleg drugega tudi stanovanja za samce.
Divji labodi redkokdaj zaidejo s severnih predelov tako daleč na jug kot so letos. Letošnja huda zima je ovila v ledeni oklep tudi njihova siceršnja vodna lovišča (hranijo se z ribami ki žabami), kamor hodijo pozimi na »dopust«, zato so se morali pomakniti niže in so zašli tudi k nam. Pred kratkim je ena izmed jat zašla na Krko pri Srebrničah, kjer je počivala. Najstarejši lovci pri nas ne pomnijo, da bi divji labodi kdaj zašli na Krko. Lovec Ivan Pungartnik iz Novega mesta je imel srečo, da je tri uplenil. Na stiki ga vidite z največjo trofejo, divjim labodom, ki je bil od nog do konca kljuna dolg 163 cm, razpeta krila so mu merila v premeru 2 metra in pol, tehtal pa je nekaj več kot 10 kilogramov.
Šentjernej se prebuja
Slavnostnih nagovorov, načelnih pogovorov in sestankov zaradi sestankov bodi slednjič konec! Potreben je korak od besed do dejanj, in o tem, kaj moramo in kaj smo sposobni narediti, se pogovorimo. Šentjernej naj ne bo znan samo po konjskih dirkah, petelinih, lončarjih in drugih krajevnih posebnostih, tudi glas o našem delu, o krajevni izgradnji - in našem' prispevku socializmu naj seže v sleherno hišo na Dolenjskem. Kje je naše mesto 'med ostalimi borci za napredek zdaj in kje bo čez tedne, mesece, leta? Poglejmo drug drugemu v oči ln povejmo: bomo dali, kar je v naših močeh, v korist skupnosti in nam?
Nedavna konferenca Socialistične zveze, po katere ugotovitvah smo napisali zgornji uvod, je odgovorila, da obstajajo vse možnosti za izpolnitev takih obetov. Zavedajoč se, da postaja Šentjernej pomembno gospodarsko središče spodnjega dolenjskega predela in novomeške občine, so v razpravi na konferenci odkrito povedali, kaj jih teži. Zakaj so trgovine zastarele, zakaj ni zelenjave, zakaj je treba zelenjavo dobavljati iz Ljubljane? Stanje ne more zadovoljiti potrošnikov, še posebno ne, ker je med njimi čedalje več proletarcev, proizvajalcev v šentjernejskih gospodarskih organizacijah. Na drugi strani smo premalo skrbeli za življenjsko raven zaposlenih in ostalih sploh, so ugotavljali. Zakaj nas ni potemtakem že prej zanimalo, so nadalje ugotavljali, kako delajo naši kolektivi, kaj proizvajajo, kako dosegajo plan itd., kako je poskrbljeno za otroke zaposlenih in podobno? Po pestrosti ln živahnosti razprave, v katero je udeležence konference Socialistične zveze vpeljalo izčrpno poročilo o raznovrstnih dejavnostih ln problematiki na šentjernejskem področju, sodijo, da je bila ta konferenca resnična tribuna občanov in članov Socialistične zveze.
Napačno bi bilo, če bi rekli, da živahnih razprav ni bilo že na prejšnjih ustreznih shodih, saj so na zadnji konferenci ugotavljali, da je že prej prišlo do pomembnega sodelovanja med proizvodnimi organizacijami ter krajevnimi družbenimi in političnimi činitelji. Prav na podlagi tega sodelovanja in
vsestranskega razumevanja za krajevne probleme in težave, zlasti v finančnem pogledu, je obrat »Upori« tovarne elementov za elektroniko poskrbel, da je v otroškem vrtcu, ki ima v skrbi nad 40 otrok zaposlenih staršev, vzgojiteljica, ki jo kolektiv »Uporov« sam plačuje. Pa tudi sicer je ta kolektiv veliko prispeval.
Konferenca je pohvalila pobudo za ureditev prostorov družbenih ln političnih organizacij s knjižnico v stavbi krajevnega urada v Šentjerneju. V ta namen je krajevna organizacija SZDL zbrala 230.000 din, nekaj pa so prispevali tudi delovni kolektivi. S tako akcijo nameravajo urediti tudi vprašanje prosvetnega doma, ki ga je nujno treba popraviti. ObLO Novo mesto je v ta namen že prispeval 700.000 dinarjev, da bodo lahko popravili streho.
Da bi dejavnost SZDL polno zaživela, nameravajo v pri-
hodnje pritegniti v delo čim več izobražencev. Na splošno pa so mnenja, da morajo biti vse družbene in politične organizacije pobudnik za razgibano življenje. Razen tega je njihova naloga, da oživijo nekatere najbolj potrebne obrtne dejavnosti, brez katerih bi bilo življenje na podeželju znatno zavrto. Zahtevati morajo tudi napredek v zdravstveni službi, zlasti da se uredi čakalnica za zdravstveno postajo, ki je v zasebni hiši.
Člane SZDL šentjernejskega področja čakajo po vsej tej pestri razpravi precejšnje naloge. Sklenili so, da jih bodo tudi opravili ter naposled prekinili s prakso, da se pretežna večina sklepov ne uresniči. Vodstvo pri opravljanju teh nalog so zaupali novemu odboru, v katerem je tri četrt članov, ki so prvič v odboru.
Težave zaradi zime
Prebivalce na šenUJernej-skem področju je letošnja zima hudo prizadejala. V skednjih primanjkuje stelje, na kozolcih krme, tako da ne vedo, kam bi dali živino. — Promet je kljub zametom še kar reden, le da je začasno zaprta cesta proti Dragi in Škocjanu. »Vsaj pošto dobivamo, da lahko Izvemo, kako živijo ljudje drugod,« pravijo občani.
Ali že veste,
da dobite v prodajalni
»KROJAČ« - N0V0 MESTO
CESTA KOMANDANTA STANETA 10
po znatno znižanih cenah vse vrste moških, ženskih in otroških zimskih oblačil?
50-ODSTOTNO ZNIŽANJE DO 20. FEBRUARJA 19631
Pridite, oglejte si zalogo ln izkoristite ugodno priložnost!
J
Tečaji za padalce in jadralne pilote
V začetku februarja se bodo začeii teoretični tečaji za Padalce in jadralne pilote začetnike, ki jih bo priredil Dolenjski letalski center v Novem mestu. Vsi mladinci in mladinke, ki se želijo posvetiti temu lepemu športu, se lahko prijavijo v pisarni Aerokluba v dopoldanskem času. Razpis o pri četku tečaja bo pravočasno objavljen na oglasni deski.
Dolenjska dobi 3 nova letala
Letalska šola pri Dolenjskem letalskem centru se bo letos obogatila kar za tri letala. Visokosposobno jadral-n° letalo, dvosedežni »Libis — 17« bo namenjen šolanju ^ urjenju jadralnih pilotov, a^rati pa bodo člani centra {ahko z njim dosegali boljše šPortne rezultate. Motorno letalo »Kurir«, ki ga bodo uporabljali za aerovleko, bo poklonila centru Zveza letalskih 0rganizacij Slovenije. In še gretje letalo: KB—16 »Mata-jur« — trisedtežno motorno 'etalo, ki je namenjeno za Potrebe letalske šole in za prizem (aerotaksi). To letalo Je uporabno tudi za komercialne lete v notranjosti dr-Pretežni del sredstev *a odkup »Matajurja« je za-BOtovijen (potrebnih je le še °£0li 500 tisočakov), manjka j? še 1 milijon dinarjev za ^okosposobno jadralno le-t10 »Libis«. Naj poudarimo, j? *sa tri letala, ki jih bo j^'enjski letalski center do-j^ctos, pomenijo veliko za »te?^ turizma, saj bo zlasti a^ajur« lahko služil kot h.^taksi  ^  prevoze tujih
Novo obdobje Ljudske tehnike
9 9
Sredi januarja se je sc-^lo v prostoru? Oeiavske univerze -Hoia t'ijade" v Zagrebu nad 200 aeiegutov LI iz VH arzave na četnem kongresu. V dveh dneh so poslušali vec re.era*ov o delu organizacij Ll v Jugoslaviji, oodooje od lil. kongresa, ki je bil pred scm-um leti, je buo za rast lt zelo pomembno, hkrati pa tudi pestro. Med um;;.m se je članstvo povečalo od 200 tisoč na 500 tisoč članov iz vrst mladine m odraslih, v tem času je bilo usposobljenih na raznih tečajih nad milijon državljanov, predvsem mladine (21:1.000 mladincev z avtomobilske ceste), ki so naredili vrsto tečajev. V te; času jc tudi viden porast dela pionirjev v klubih mladih tehnikov in drugih krožkih. Seveda je bilo tudi za učitelje tehnične vzgoje po šolah izvedenih več tečajev, ki se jih je udeležilo okoli 15.000 ljudi. Uvedba tehničnega pouka v osemletke ln gimnazije pa je največji uspeh vse te dejavnosti.
Iz organizacij LT se tehnična dejavnost prenaša v šole, na organe oblasti ln pedagoške službe, ki morajo v bodoče še bolj pomagati v nadaljnji rasti tehnične kulture.
V preteklih letih je bilo tesno sodelovanje s SZDL, LM, J L A, taborniki, gasilci, društvi inženirjev in tehnikov, razen tega pa so se razvile v okviru LT samostojne veje raznih dejavnosti: AMD, aeroklubi, kmetijsko strojništvo, sodelovanje z LT z izvenarmadno vzgojo, študentska organizacija LT, brodarstvo, elektrostrojna zveza, Foto-kino zveza, Jugoslovansko astronavtu no elektro-navtično in raketno društvo, Društvo Nikola Tesla, Zveza gradbincev Jugoslavije, Zveza izumiteljev, Radioamaterska zveza in najnoveša veja Zveza za športni vodni in podvodni lov na morju. To je velika in mogočna armada aktivistov Ljudske tehnike.
Predsednik CO LTJ Franc Le-skošek-Luka je zastavil že na začetku kongresa neka) aktualnih vprašanj ter nakazal bo-doč4gfH)ote LT v vsej državi. O tem so živahno razpravlja1! prisotni delegati v dvodnevni razpravi. Poudarili so, naj bi vsa dejavnost tehnične kulture-našla svoje mesto v komuni v kroen ostalih  družbeno orga-
»Gobec fii
^pegle...«

Dan za dnem oanajajo z domov v šo.e. Na tisoče, na deset tisoče malih in velikih šolarjev, ki so naš up in naše veselje. Številni zgledni, prizadevni in srčno dobri učitelji in učiteljice delajo z njimi, se 2 njimi ved vesele njihove rasti in napredka. Veli fco jim zaupamo — saj nadomeščajo nas, starše, "safc dan po 5 ali 6 ur — in zares smo jim hvaležni. v&zi med domom in šolo so trdno spletene; otroci si v šolah tešijo žejo po izobraževanju in znanju in vsi smo kakor ena sama velika družina. Na tem živo pisanem, ogromnem prtu je malo črnih pack. A kadar kane kaj grenkega in grdega na to veselo, 'izigrano mladost, smo tolikanj bolj presenečeni. Morda tudi ogorčeni, vedno pa žalostni.
* Slio jc pred kratkim v šmihelski osnovni šoli. Jčitelj glasbe je poklical pred tablo učenko in jo Pozval, naj opiše značilnost sošolca, ki ji ga je po-f*2^ s prstom. Deklica je bila v zadregi; morda ji ,e bilo neugodno opisovati učenca (otrok je morda fHta, da želi učitelj 'slišati kaj negativnega o fantu, 1 te sicer včasih res Siv), morda pa učiteljevega ^Prašanja tudi ni razumela. Kaj ima opraviti opiso-"""je lastnosti z glasbeno vzgojo, tule zdaj ne bomo u9ibati! Dejstvo je, da je deklica molčala. Učitelj je '"oio počaka,, nato pa sam »opisal« učenca, ki ga j Prej pokazal, s stavkom: »Gobec in špegle!« Zali-tej> otroka ;e kakor nož v srce zadela razred. Za hi-£fc »o umolknili; tes so razposajeni, včasih tudi °°}estni, zmerjanja pa vendarle niso vajeni! Fantek, o fcaterem se j: njegov učitelj tako grdo in žaljivo *02il, pa sc je znašel in takole odgovoril: »Oh, tova-
kako vi lepo govorite...« Ves razred je prasnil
* *meh. Učitelj glasbe je kot pedagog in kot človek Ponorel,
j Povprašal sem še drugod, kakšne so učne metode »vzgojitelja« in sem se zgrozil: v razredu zmer-? "čenče in nato iz psovk »ustvarja« šale. Pri glas-j***?" pouku »prijateljsko suva« fante v trebuh, po ^°Ž7iosti pa Se ntžje. Ustvaril je vzdušjet da tudi /•^"ci njega »suvajo« v odmorih, ko se z njimi na način šali. Srečal sem ga, kako je z mladimi ~W v gostilni jedel iv pil. Vem. da po cestah ogo-ffia mlade fante (vajence in dijake). Zvedel sem, JJrfe mlajšemu moškemu v kavarni dajal za vino. Pa ga ponoči na cesti objemal, poljuboval in fc sebi v sobo .. AH lahko človeku s takimi lastnostmi starši še ^Parno »glasbeno vzgojo« otrok? Menim, da nima . 'afarrtj metodami prav nobenih moralnih kvalitet vzvišeni poklic pedagoga.
D. L.
nizacij. zalo je veljal napis »Tehniko ljudstvu!« ki je v,sel v kongresni dvorani, hki a.i tudi kot program dela. Kongres je sprejel tudi programsko organizacijsko deklarac.jo, ki nakazuje nov razvoj te dejavnosti in ji daje mesto v občinskih statutih, kajti LT in njen razvoj ne bo več samo na skrbi te organizacije, temveč vse družbe. Nova organizacija LT predvideva svet za tehnično kulturo v zvezi, republ ki, okraju in občini. V teh svetih bodo morale sodelovati organizacije LT.
Kongres je bil res dobro pripravljen. V dveh dneh pa so organizirali tudi več prireditev, obiskov m ogledov. Delegati so prisostvovali otvoritvi prvega tehničnega muzeja v Zagrebu, ki je hkrati prvi v državi. Prijetno so bili presenečeni, ko so v drugi stavbi odšli v pravi
rudniški rov in naleteli na velenjske rudarje, ki so tolmačili kope, orodja in delo v rudnikih, od starega nac.na do najsodobnejših procesov. Ta muzej bo odprt tudi za ostalo javnost. Obiskali smo tudi gledališče, kjer je bila proslava ob 20-le.nici ■ mrti Nikola Tesle.
Na kongresu je bil izvoljen nov svet LT Jugoslavije. Zaradi posebnih zasiug za rast LT pa je kongres izbral tov. Le-skoška za prvega častnega predsednika LT Jugoslavije in mu podaril posebno plaketo in album. Tov. Leskošek se je nato zahvalil in dejal, da bo tudi v bodoče pomagal pri razvoju LT. Ob tej priložiosU so delegati toplo pozdravili tudi številne visoke goste, predstavnike oblasti, ki so kongresu prisostvovali, zlasti pa dr. Baka-rica, predsednika sabora Hrvatske, -mtr-
KJE SO ŠOLE ZA ŽIVLJENJE?
V sodelovanju z Zavodom za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela je občinski komite LMS v Novem mestu organiziral v več krajih šole za življenje. Taki šoli že delata v Senjer-neju in Smarjeti, v začetku februarja bodo šolo za živ-
ljenje organizirali še v SGP Pionir, v novomeških srednjih šolah (gimnazija in učiteljišče), medtem ko bodo v vajenski šoli v Novem mestu posiUšali samo nekatera predavanja, šolo za življenje želijo organizirati tudi na Malem Slatniku.
Smučarsko tekmovanje grmskih pionirjev
Preteklo soboto so bile na Grmu pionirske tekme v smučarskih skokih. Udeležilo se jih je kar 20 pionirjev, ki so vsi pokazali precej hrabrosti in znanja na 10-metrski skakalnici. Zlasti bi morali pohvaliti talentirane pionirje Rudija Ah-lina, Marinka Platišo, Levičar-1a Jožeta in devetletnega Iztoka Uršiča. Ker je tekmovanje v celoti uspelo so se dogovorili, da bodo prihodnji teden organizirali podobno tekmovanje na 15-metrski skakalnici v Got-ni vasi. Na to tekmovanje bodo povabili pionirje iz Novega mesta. Smdhela in Gotne vasi.
Zmagovalci so prejeli lepe knjižne nagrade, ki sta jih darovala   občinski   komite LMS
PIONIR v borbi za 8. mesto
Ekipa Pionirja iz Novega mesta ;e v tretjem in četrtem nastopu nastopila v soboto v Kranju in v nedeljo na Jesenicah. Oba nastopa sta potekala v znamenju borbe Plonlrjeve ekipe za osmo mesto, ki pomeni obstoj v ligi. Od dvanajstih nastopajočih ekip štiri ekipe izpadejo lz lige in se drugo leto premaknejo v consko tekmovanje. Ekipa Pionirja je na obeh nastopih dosegla normo in pustila za seboj na vsakem kegljišču po tri ekipe. Obenem pa ;e s svojim odličnim rezultatom v prvem kolu ostala na zelo lepem tretjem mestu.
V soboto je Pionlr.'eva ekipa nastopila v Kranju in dosegla C381 kegljev. V Kranju so letos najslabši rczultaU, ker so na stezah preveč lahki keglji. Zato so bili doseženi tudi precej slabši rezultati, kot smo pričakovali. Edino Mrzlak je dosegel dober rezultat 851 kegljev.
V nedeljo pa Je Plonlrjeva ekipa na Jesenicah dosegla 6455 kegljev, kar je soliden rezultat, če upoštevamo, da sta dosegla člana reprezentance FLRJ Mar-telanc 827 ln Grom 830 kegljev. Tokrat so se v Pionirjev! ekipi odlikovali tride tekmovalci: Hren, Vesel ln Juntez. Posamezni rezultati: HREN 84«, VESEL 839, JUNTEZ 827. MRZLAK 810, ROMIH 800, FIL1PCIC 791, BAR-BlC 784 in MURN 760.
V soboto, 9. februarja, ima Pionir/eva ekipa svoj zadnji nastop v LJubljani na novem šeststeznem kegljišču. Plonlrjeva ekipa je doklej na osmem mestu ln Je v štlr'h nastopih zbrala 21 točk. Na devetem m^-stu Je Maribor z \V točkami iz treh nastopov. (en)
»Tujci« imajo prednost
Odkar imajo v Šentjerneju urejeno zobozdravstveno službo, srečujejo pred šentjernej-sko ambulanto tudi Novome-ščane in ostale prebivalce, ki čakajo, da jim zobozdravnik populi, oziroma pbpravi zobe. Ti »tujci«, ki se navadno v Šentjernej pripeljejo z avtobusi, imajo prednost v ambuianti. Domačini, ki čakajo dlje, kot bi sicer, če ne bi bilo navala od drugod, pravijo, da jim je prosta izbira zdravnika prej v Škodo kot v korist...
Novo mesto in občinska zveza DPM Novo mesto. Rezultati tekmovanja: Pionirji, stari U in 14 let 1. Ahlin Rudi (10 m, 10 m) 46 točk, 2. Platiša Marinko (8.5, 8.5) 37  točk, 35. Tesar Matevž (8, 8.5) 37 točk, 4. Guštin Jože (7.5, 8) 36 točk, 5. Mihelčič Matej 7.5, 8) 36 točk, 6. Slak Miran (7, 8) 35 točk.
Pionirji, stari H-12 >«* l. Levičar Jože (7, 8) 40 točk, 2. Kotnik   Pavel   (6.5. 6.5) 32 točk, 3. Kralj Jože (6.5, 6.5) 31 točk, 4. Slak Zdravko (6, 6.5) 30 točk. 5. Jenko Marjan (6.5, 6.5) 29 točk. 6. Gazvoda Stanko (6.5. 6) 20 točk. Pionir«, stari »-10 let 1. Uršič Iztok (6.7) 37 točk, 2. Mihelič Marjan (5.6) 33 točk.
Sd.
F
ZABELEŽEN
»h
Odgovor na članek o izjalovljenem občnem zboru
Ze sam naslov s črnim okvirom v zadnji številki na tem mestu -dela vtis, kot da je TVD Partizan — Celulozar »ladja, ki se potaplja«. Samo graja, nobene pohvale! Pisec članka, ki med vrsticami pravi, da je med predstavniki Partizana, najbrž ni poslušal poročila o uspehih društva in o njegovi obširni dejavnosti, ki je celo preobširna. O uspehih v pre teklem letu res ni bilo posebne razprave, ker so tili proti pričakovanju lepi, probleme pa je med letom rešil upravni odbor, kar je bilo iz poročil razvidno.
Res je bila malo preobširna razprava okoli kina smatram pa, da je bila potrebna, saj je to problem ki ga tudi novi upravni odbor sam ne bo rešil. Da pa je bila zamolčana ali pa da je bivši upravnik kina hote ali nehote zamolčal razpravo o nadaljnjem poslovanju kina, ki jo je 5. t. m. sklical občinski odbor SZDL, pa ne drži, ker je bilo dovolj obširno in jasno poudarjeno v poročilu. Torej je pisec članka to (hote ali nehote) preslišal ali pa sploh ni bil na »izjalovljenem« občnem zboru.
Sploh pa je avtor članka precej skregan s pojmi o sodobnem telesnovzgojnem društvu. Iz prvih petih besed članka je zaslediti, da mu še rojijo po glavi zastarela telovadna društva in podobno. Menda ne ve, da mora današnje društvo Partizan razvijati množično telesno kulturo v tistih oblikah, ki si jih člani žele in si jih sami izberejo, ter da mora društvo posvetiti vso pozornost tistim športom, za katere je pri nas zanimanje, in da je bolje imeti eno dobro razvito panogo kot pa j>et ali šest slabih, če bi to vedel, ne bi očital (zakaj se ni oglasil k razpravi?!, da zanemarjamo ostale športne panoge in da se zadovoljujemo samo z uspehi plavalcev in rokometašev.
Kritiku bi rad še povedal, da s takimi neobjektivnim! članki nikakor ne bo koristil razvoju telesne kulture v naši občini, temveč bo le škodoval, ker bodo že tako redki amaterski delavci izgubili voljo do nadaljnjega dela.
Ob zaključku pa še vprašanje: če Je vse tako jalovo, kot on vidi, zakaj je potem Okrajna zveza za telesno kulturo v Novem mestu podarila za novo leto našemu društvu priznanje z zlato plaketo?
K navedbi v članku, da privabljamo ljudi s krepkimi malicami in rajnim vincem, pa tudi njega vabim k Murku ali Komočarju na pol klobase, kos kruha, kozarec malinovca oziroma, če je že odrasel, na pol litra vina, kolikor so dobili udeleženci občnega zbora. Ga bom vsaj spoznal in mu z veseljem ponudil svoje zavidljivo dosedanje mesto ...
Janez Breskvar, bivši predsednik TVD Partizan-Celulozar, Videm-Krško
Sodobno kegljišče v Brežicah
Kegljaški šport je v Brežicah dobro razvit in priljubljen. KK Razlag uspešno sodeluje v okrajnem in republiškem tekmovanju, zelo živahna pa so tudi meddru-štvena tekmovanja kegljaških sekcij sindikalnih podružnic. — zal imajo Brežičanl le dve enostezni kegljišči, ki ne ustrezata tekmovalnim pogojem, zaradi česar Je razvoj tega športa otetkočen. Trditev, da Je kegljanje le zabava starejših, ne drži, saj je veliko mladine ln tudi tena, ki bi se radi udejstvovali v tej panogi, če bi bili za to vsaj osnovni pogoji.
Ekipa »Razlaga« mora tekmovati v posameznih disciplinah v Novem mestu, Črnomlju in v Ljubljani kakor tudi drugje, kjer imajo primerna kegljišča.
Zamisel o gradnji novega, sodobnega štirlsteznega kegljišča v Brežicah ni nova. Zdaj so pričeli s prvimi pripravami za ureditev tega objekta. Tako kegljišče mora imeti pomožne prostore: umivalnice, garderobe in sanitarije, ki pa U jih lahko uporabljali tudi športniki drugih dejavnosti. Pameten ln koristen Je predlog, naj bi v sklopu kegljišč zgradili še primerno stavbo za športni ali morda sindikalni dom. V tej stavbi bi lahko imeli svoje prostore TVD »Partizan« in ostale športne sekcije. Večja soba v stavbi naj bi bila na razpolago za sestanke in morda aa vadbo in tekmovanja. Ce bi v stavbi uredili
še klubske prostore, bi novi objekt lahko predstavljal pomembno središče družabnega življenja v Brežicah.
Izvedba tega načrta pa zahteva precej denarja. Predvidevajo, da bodo letos izdelali program, načrte ter izbrali prostor, v naslednjih letih pa bi zaceli graditi. Ce bomo hoteli uresničiti tako obsež-
no nalogo, bedo morali priskočiti z denarjem na pomoč ObLO, o-slale organizacije in tudi občani. Objekt bi lahko postopno gladili več, let, kakor bo pač denar na razpolago. Ko bo dograjen, pa nebo služIl samo telesni vzgoji, temveč bo pomembno središče za vzgojo in družbeno koristno usmerjanje mladine. -ek
Zimski šport v Vidmu-Krškem
TVD Partizan-Celulozar lz Vidma-Krškega je priredil v nedeljo, 27. Januarja, prve san-kaške tekme po osvoboditvi, poleg tega še tekme v veleslalomu in smučarskih skokih. Udeležba je bila proti pričakovanju zelo velika, saj se je na startu zbralo več kot 100 tekmovalcev. Tekmam je prisostvovalo okrog 500 gledalcev.
Sankali so na 800 m dolgi progi z višinsko razliko 200 m. Najboljše rezultate so dosegli: Cicibani: Erno Ivačič 2:24,0
Pionirji: Igor Bostič 1:25,7 Mladinci: Kostja Grčar 1:22,7 Pionirke: Irena Levičar 1:24,1
Veleslalom: Na 500 m dolgi progi z 22 vratci in z višinsko razliko 90 m je zmagal pri pionirjih Igor Bostič (0:96,1). Člani: Niko Zibret 0:35,3.
Skoki so bili na 15-metrski skakalnici. Doseženi so bili razmeroma dobri rezultati. Pionirji: Maki Babic (12,5 m in 13 m); mladinci: Franc Bračun (14,5 m in 14,5 m).
Peter Lipovi
Smučarsko tekmovanje v Straži
20. januarja Je TVD Partizan v Straži organiziral tekmovanje v smuku in slalomu. Udeležilo se ga je 7 članov, S mladincev in 21 pionirjev. Tekme so pred ciljem opazovali številni domačini.
Straški pionirji na nedeljskih tekmah
Rezultati: falni: 1. Alojz Se rini 45,9, 2. Franc Zaman 47,2, 3. Slavko Kregar 47,3, t. Peter Bavdek 48,9, 5. Martin AS 50,4.
Mladinci: 1. Jote Dular 16,9, 2. Jože Pečjak 18,1, 3. Marjan Rav-bar 18,2, 4. Dane Kavšček 20,9, 5. Leon Kavšček 21.5.
Pionirji: 1. Janez Vintar 19,1. 2. Branko Dular 19,3, 3. Ciril Kavšček 20,1, 4. MIha Šuštar 20,5, 5. Kostja Vlrant 20,8, 6. Jurček Falesklnl 20,9.
Prvi trije zmagovalci iz vsake skupine so dobili diplome.
Prihodnjo nedeljo se bosta pomerili sosednji društvi »Partizan« iz Straže in Dolenjskih Toplic.
K. V.
Mladinci iz IMV bodo dati kri
Na seji sekretariata mladinskega aktiva v IMV so se odločili, da bodo organizirali veliko krvodajalsko akcijo, katere naj bi se udeležilo čim več mladih proizvajalcev.

VTEM TEDNU VAS ZANIMA
NATEČAJ STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE SEVNICA

mm?*

Fctek, 1. februarja: Ignac Sobota, 2. februarja: Marija Nedelja, 3. februarja: Blaž Ponedeljek. 4. februarja: Bojana Torek, 5. februarja: Agata Sreda, 6. februarja: Dora Četrtek, 7. februarja: Ksenija
Ob nenadomestljivi Izgubi našega dobrega očeta
FRANCA ROSTOHARJA iz Zupeče vasi se zahvaljujemo vsem, ki so nam V težkih trenutkih stali ob strani fn nas tolažili. Zlasti se zahvaljujemo za pomoč ObLO Brežice, ki Je nudil prevozna sredstva.
Družina Rostohar
Vsi pravijo: »JAJCA SO PREDRAGA!«
Svetlolaso dekle na novomeški tržnici. Široki e izdaja, da je nekje od šentjernejskega konca doma. Nekajkrat zavijem mimo nje.
»Še vedno po 50 din?« vprašam in pokažem na jajca.
»Seveda. Zima je. Kure ne neso,« mi pravi.
»Pa ni to malce pretirana cena za sedanji čas,« jo skušam omehčati, »saj odkar stoji novomeški trg, še niso imela take cene.«
»Saj tudi take zime še ne pomnimo!«
Vtem se mi pridruži neka go.\Dodinja.
»Jajca so zdaj samo za bolnike,« reče.
»Pri nas ga pa še bolniku ne ubijemo,« povzame besedo dekle z jajci.
Gospodinja pa: »To pa ni lepo! Doma jih imate, pa jih bolniku ne privoščite ...«
»Saj privoščimo, pa jih ne sme jesti!«
Dobra šala, si mislim, lahko se še kje z njo postavim. Kar me ogovori znanka:
»Ste jo slišali?«
»Koga?«
»Tištale ženska mi je zabrusila, da so jajca v Ljubljani po 70 din!«
Zbor: »še ponujale jih bodo! Sramota! Nesramnost!«
In smo se razšle.
Na stopnicah dohitim tovarišico Minko.
»Kaj menite o Jajcih?«
»Na trgu Jih nikoli več ne kupim. Prejšnji teden sem jih kupila deset, saj veste, otrok je majhen. Pa sem Jih šest morala vreči strani Stara so bila najmanj pol leta ...«
Verjela sem ji, ker je to že stara zgodba. Nekatere kmetice hranijo jajca od »male maše« dalje, prodajo pa jih januarja, ko imajo najvišjo ceno.
Nagovorim še tega in o-nega na cesti. Vsi: gospodinje, uslužbenci, delavke so izjavili, da so jajca po 50 din predraga in da bo treba nekaj ukreniti.
V prodajalni »Speceri-ja« na Glavnem trgu so istega dne prodajali jajca znatno ceneje kot na trgu. Menda so Jih dajali samo stalnim strankam. Zvedeli smo tudi, da podjetje »Dolenjka« odkupuje Jajca v svojih prodajalnah izven mesta. Bi ne mogli »odkupa« organizirati tako, da bi jajca prodajah v vseh svojih Špecerijskih trgovinah v mestu? S tem bi zelo ustregli potrošnikom, cena na trgu pa bi se verjetno kmalu znižala. Ra
HIŠO, lep vrt, njivo, 2 vinograda, zidanico, 1500 litrov vina, več novih sodov, moderno prešo prodam, lahko vse na obroke. — Franc Mikulan, Stopiče 38.
DOBRO OHRANJEN emajliran štedilnik prodam, šmihel 26, Novo mesto.
LOKAL lahko dobi na deželi trgovsko podjetje z mešanim blagom. Naslov v upravi lista (42-63)
UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu za nekaj ur dnevno iščeta starejša zakonca. Plačilo: opremljena soba, ostalo po dogovoru. Zglasite se osebno ail pismeno pri Jože Mule j, kamnosek. Krško.
DIMNIKARSKEGA vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje priskrbljena. Stanislav Arh, dimnikar, Kamnik.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Plača 10.000 din. Ani Hu-drič, Jesenice na Gorenjskem, Prešernova 22.
SOBO iščem v Novem mestu za mlajšega trgovskega pomočnika. Naslov v upravi lista pod »Takoj« (47-63).
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme družina s 3 otroki v Ljubljani. Naslov v upravi lista (Tg)
Brestanica: 2. in 3. febr. ameriški barvni film »Cas življenja in čas smrti«, 6. febr. madžarski film »ljubezen na razpotju«.
Crnomalj, 1. in 3. februarja ameriški barvni film »Nekateri so pritekli«, 5. in 6. februarja italijanski film »Tatovi velikega srca«.
Kostanjevica: 3. februarja ameriški barvni film »Stari Zuže«.
Mokronog: 3. februarja italijan-sko-jugoslovanski film »Dubrovski — maščevalec«.
Novo mesto »Krka«: od 1. do 4. februarja slovenski film »Tistega lepega dne«, od 5. do 7. februarja italijanski film »Mladoletnice«.
Semič: 3. februarja češkoslovaško-bolgarski film »Labakan«.
Trebnje: 2. in 3. februarja italijanski barvni film »Ana iz Broo-klina«.
Žužemberk: 3. februarja ameriški barvni film »Jaguar, gospodar
džungle«.
Rozalija Starič iz Radne vasi — deklico, Ana Kriznarič iz Zaluka — deklico, Jožefa Komljanc iz Malega Mraševega — dečka, Jožefa Hegler iz Rapljevega — deklico.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Anton Mirtek, delavec iz Zagrada, je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico; Ladislav Muhar, sin delavca iz Savinka, je padel s peči na ognjišče in se polil s kropom; Martin Bukovec, skladiščnik iz Straže, je padel in si poškodoval levo nogo.
MATIČNI URAD KOSTANJEVICA
V decembru sta bili rojeni dve deklici.
Poročili so se: Franc Jerele, delavec iz Sutne, in Marija Laknar, hči kmeta iz Globočic; Vincencij Bučar, kmetovalec iz Dobrave, in Neža Blatnik, hči kmeta iz Kotanje.
Umrl je: Mijo šneberger, upokojenec iz Globočic, 72 let.
MATIČNI URAD PODBOCJE
V decembru ni bilo rojstev izven bolnišnice
Poročili so se: Martin Barbič, mlinar, in Antonija Grabenšek. kmetovalka, oba iz Sutne; Jože Ba-nič, kmet iz Broda, in Marija Sintič, gospodinjska pomočnica iz Prušnje vasi; Stanislav Zrlič, strugar, in Štefanija Skofljanc, uslužbenka, oba iz Velikih Malene.
Umrli so: Franc Kranjc, kmet z Broda, 82 let; Rozalija Ošlir, gospodinja z Zabjeka, 82 let; Marija Kržičnik, kmetovalka iz Malega Mraševega, 82 let; Jože Vidlc, sedlar iz Malega Mraševega, 61 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 21. do 28. Januarja je bilo rojenih 7 dečkov in 12 deklic.
Poročila sta se: Jože Boh. delavec lz Drganjih sel. in Marija Eele, hči kmeta iz Mihovca.
Umrli so: Jožefa Pavlic, posest-nica iz Brezovice pri Smarjeti, 55 let; Ivan Dubravčič, upokojenec iz Gomile, 85 let; Marija Zunič, gospodinja  iz Zunlčev, 47 let.
Ana Milojkovič iz Metlike — Mi-šela, Marija Hočevar iz Zvirč — Jožico, Anica Pekolj iz Sahovca — Iztoka, Marija Kranjc iz Doba — Marijo, Ana Potokar iz Račjega sela — Anico, Antonija Kukec iz Velikega Vrha — Francija, Majda Metelko iz Otovca — Romana, Ne-venka Murn iz Dolge vasi — Igorja, Slavka Rus iz Klinje vasi — Bredo, Marija Kurent iz škrljeve-ga — Pavleta, Pavla Nadu iz Dreč-Jega vrha — Petra, Marija Jug iz Stare cerkve — Nelko, Terezija Zaje iz Loke — Tomaža, Nada Mržljak iz Kanižarice — Vitomirja, Marija Starič iz Trnja — Mirka, Stanislava Novak iz Kočevja — Tomaža, Marija Škrinjar z Mirne — Rudija. Jožefa Aš iz Dol. Toplic — Francija, Ana Skof iz Dra-gomlje vasi — deklico, Marija Rejc iz Trebnjega — dečka, Marija Bučar lz Dol. Sušic — deklico,
Upravni odbor
Pletilstva »DOLENJKA-Mirna peč
razpisuje delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE
Pogoj: tekstilni tehnik z najmanj 3 leti prakse na vodilnem mestu. Plača po dogovoru. Stanovanja ni. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na upravo podjetja.
Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI UST!
OBJAVE — RAZPISI
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Neža AJdlšek iz Podbočja — Martino, Ana Tavčar iz Brinja — Jožeta, Marija šur-la iz Gornjih Lakovnic — Jožico. Terezija Gregorič iz Štefana — Petra, Marija Zupančič lz Ivanje vasi — Tončko, Martina Sekula lz Regrče vasi — Marico, Marija Deželak iz Sevnice — Darjo, Terezija Vukiinlč lz Semiča — Dušanko, Anica Božič Iz Cučje mlake — Ivana. Ivanka Jeličevtč lz Tuševega dola — Alenko, Marija Zupančič Iz Martinje vasi — Lojzko, Ana Lok sir lz Regrče vasi — Zdravk.t,
VAŽNO OBVESTILO
M0V0MEŠKE BOLNIŠNICE
Ponovno obveščamo, da je potrebno ob prihodu v bolnišnico predložiti naslednje dokumente:
1. knjižico o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih in tista lih zavarovancev;
2. napotnico pristojnega zdravnika;
3. osebno izkaznico.
Pogosti primeri pomanjkljive dokumentacije otežko-čajo redno poslovanje in povzročajo nepotrebne stroške. Zato prosimo, da ljudje v vseh primerih obvezno predložijo navedene dokumente, brez katerih bomo sprejemali le hude bolnike.
Splošna bolnišnica. Novo mesto
Razpis delovnih mest
Upravni odbor ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE razpisuje mesto
šefa računovodstva in
tajnika.
Za obe mesti je potrebna višja Izobrazba. Kolkovane ponudbe z življenjepisom pošljite do 15. februarja 1963 na upravo zdravilišča.
Obvestilo občinske zveze za telesno kulturo
Vsem osnovnim organizacijam občinske zveze za telesno kulturo v Novem mestu in drugim sporočamo, od uradujemo od 23. januarja dalje v prostorih bivše okrajne zveze za telesno kulturo na novem stadionu, telefon 21-467, poštni predal 73.
Iščemo mesarje I
»EMONA«, mesna industrija, Za-log-Ljubljana, zaposli takoj več kvalificiranih mesarjev. Samska stanovanja priskrbljena. Ponudbe sprejema kadrovsko-socialni sektor podjetja.
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.03, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00— 8.00.
PETEK, 1. FEBRUARJA: 8.05 Klarinet in rog — 8.30 Izbrali smo po vašem okusu — 10.15 Iz Pur-cellove opere Dido ln Enoj — 11.00 Pozor, nima« prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti: inž. Marjan Hladnik: Osnovna načela proizvodnje sadik Iglavcev za Intenzivne nasade in plantaže — 12.45 Pojoča godala — 14.05 Za šolarje: Srečanje s Slavlco — 15.20 Popevke slovenskih avtorjev — 17.05 Ura i jugoslovanskimi skladatelji — 18.10 Češke popevke — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 21.15 Cddaja o morju ln pomorščakih
— 22.15 Skupni program JRT — studio LJubljana.
SOBOTA, Z. FEBRUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.45 Slovenske narodne v raznih Izvedbah — 10.15 Glasba upora — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti: Inž. Jožica Urbas: Začetek proge-notestiranja prašičev — 13.30 V paviljonu zabavno glasbe — 14.05 Pol uro s slavnimi opernimi pevci
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 19.05 Prvi sobotni ples — 19.55 Koncert komornega orkestra lz Versalllesa — 21.30 Poje Charles Cralg.
NEDELJA. 3. FEBRUARJA: 8.50 Pevski pozdrav it Sežane la te Ce-
lja — 10.00 Se pomnite, tovariši...
— 11.3i) Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. del — 15 30 Chopinovo popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna: Radoje Do-manovič: Gledališče na podeželju
— 17.05  Orkester  Zacharias —
18.14 Veliki zabavni orkestri — 18.30 Športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Iz davnih, slavnih dni — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd.
PONEDELJEK, 4. FEBRUARJA: 8 55 Za mlade radovedneže — 9.45 Četrt ure s kvintetom bratov Av-senlk — 10.15 Ansambli lz Bellinl-Jt-vc »Norme« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza: inž. Jože Šile: Uspehi ln naloge zavoda sta poljedelstvo pri kmetijskem inštitutu Slovenije — 14.05 Kubanska uvertura In Rapsodija v modrem Georga Gershvvino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo —
15.15 Ob zvokih zabavne glasbe — 17.45 Kitarist Chet Atklns — 18.30 Iz čeških logov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 20.45 Novo v znanosti.
TOREK. S. FEBRUARJA: 8.05 Prizori lz komičnih oper — 9.40 Poljska narodna glasba — 10.15 Dva naša stara mojstru — 11.00
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Sevnica razpisuje na podlagi sklepa seje z dne 18. januarja 1963
III. NATEČAJ za dodelitev posojila za dokončanje gradnje stanovanjskih hiš individualnim graditeljem na območju občine Sevnica. I. Po tem natečaju daje sklad posojila le fizičnim osebam v delovnem razmerju in tistim, ki so s temi osebami izenačeni za individualno gradnjo, in to v skupnem znesku 10 milijonov dinarjev, vendar le na območju občine Sevnica.
Posamezni prosilci lahko prejmejo največ 1,5 milijona dinarjev posojila.
II. NATECAJNI POGOJI.
1. Prosilec mora imeti zgradbo dograjeno do IV. gradbene faze, kar se smatra kot lastna udeležba na natečaju. Najdaljši rok vrnitve posojila je lahko 20 let.
2. Najnižja obrestna mera znaša 1. odstotek.
3. Prosilec je dolžan položiti znesek v višim' 1 odstotka od zaprošenega zneska posojila kot varščino. Varščino vplača do vložitve ponudbe na tekoči račun 606—14— 687—01—7.
III. DOKUMENTACIJA Prosilec mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
1. prošnjo za posojilo z navedbo višine zaprošenega zneska in odplačilnih pogojev;
2. potrebno tehnično dokumentacijo (glavni projekt in gradbeno dovoljenje);
3. potrdilo nadzornega organa, da je stavba dovršena do IV. gradbene faze;
4. predračun stroškov po posameznih elementih del, po seznamu ln predračunu gradbenega materiala, ki se bo nabavil, oziroma vrsti del, ki se bodo plačala s posojilom;
5. izjavo ponudnika o višini posojil, ki jih je za to gradnjo že prejel iz družbenih sredstev, oziroma izjavo, da posojila ni dobil;
6. listino o pravici uporabe stavbenega zemljišča (zemljiškoknjižni izpisek);
7. potrdilo delodajalca, da je v rednem delovnem razmerju z izkazano višino osebnega dohodka;
8. potrdilo o vplačanem garancijskem znesku.
IV. ZAVAROVANJE POSOJILA Za zavarovanje posojila so prosilci po odobritvi posojila dolžni predložiti administrativno prepoved na osebne dohodke, dovoljenje za vknjižbo zastavne pravice do višine posojila in vinkulacljo zavarovalne police za gradbeni objekt v korist sklada.
V. PREDNOST PRI DODELITVI POSOJIL IMAJO ČLANI ZB NOV TER PROSILCI, KI NUDIJO:
a) vsaj 1 samsko sobo,
b) večjo stopnjo dovršitve objekta,
c) krajši rok odplačila posojila, č) višjo obrestno mero,
d) boljše pogoje zavarovanja posojila.
VI. Ponudbe za posojilo po tem natečaju morajo prosilci vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vsemi prilogami, ki jih morajo predložiti, z vidno oznako III. NATEČAJ za posojilo pri stanovanjskem skladu občine Sevnica.
PONUDBE JE TREBA VLOŽITI NAJKASNEJE DO 1. MARCA 1963.
VII. O izidu natečaja bo upravni odbor sklada obvestil vse ponudnike z odločbami, če so bile njihove ponudbe sprejete, sicer pa s pismenim obvestilom.
VIII. Informacije in vsa pojasnila dobe ponudniki pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Sevnica vsak dan oziroma v petek in soboto od 8. do 12. ure.
Ve prošnje, vložene pred objavo tega natečaja, so neveljavne ter jih na natečaju ne bomo obravnavali.
Opozarjamo, da komisija za pregled dospelih ponudb in upravni odbor sklada ne bosta upoštevala ponudb z nepopolno dokumentacijo ln ponudb, vloženih po zaključenem roku.
Sevnica, 24. Januarja 1963.
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Sevnica
Razpis KPD Dob
Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti: dr. France Adamič: Razdalje sajenja sadnega drevja — 12 JO Pol ure za razvedrilo in oddih — 14.35 Pesmi ln plesi raznih narodov — 15.15 Hitri prsU — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Dva skladatelja — Primorca — 20.15 Radijska igra: Rolf Schnelder: Slovo od Sund-helma — 21.40 Pojo vaši ljubljenci
SREDA, 6. FEBRUARJA: 8.05 Pisana orkestralna galerija — 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb — 10.15 Operetne melodije — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti: Jože Kregar: O semenju za letošnjo letino — 12.30 Popularne operne melodije — 14.50 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Pojo ln igra Nat »King« Cole — 18.45 Ljudski parlament — 20 00 Spoznavajmo svet ln domovino (prenos Javne mladinske oddaje) - 21.30 Trlje »B«.
ČETRTEK, 7. FEBRUARJA: 8.20 Do naslednje oddaje — Trlo Hor-wedel — 9.25 Pojo solisti beograjske Opere — 10.20 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12 05 Radijska kmečka univerza: inž. MIha Ogo-revec: Nauk te pridelovanja vrtnin v lanski zimi — 13.30 Sergej Pro-kofjev: Romeo In Julija, baletna suita — 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Glasba te Talijlnega hrama — 18.10 Prvi večerni ples — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 22 .IS Po svetu Jazza.
KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI razpisuje naslednja delovna mesta uslužbencev in delavcev:
A. Z VISOKO ALI VIŠJO ŠOLSKO
IZOBRAZBO: več pedagoških delavcev, socialnega delavca, zdravnika splošne prakse, psihologa, zobozdravnika, strojnega inženirja in konstruktorja.
B. S SREDNJO ŠOLSKO IZOB-
RAZBO:
več učiteljev, zdravstvenega pomočnika, konstruktorja, več tehničnih risarjev, več strojnih in lesnih tehnikov.
C. Z NIŽJO STROKOVNO IZOBRAZBO, VISOKO KVALIFICIRANE ALI KVALIFICIRANE DELAVCE:
več bolničarjev, kuharja, več tehničnih risarjev, strojnika, več kur-jačev za centralno kurjavo;
mojstre: orodjarja, varilca, livarja, galvanizerja, strojnega ključavničarja, mizarja, ličarja, vrtnarja, več šoferjev D kategorije in 2 elcktrlčarja (za Jaki ln za šibki tok).
D. VEČJE ŠTEVILO PAZNIKOV. Splošni  pogoji  za sprejem v
službi so enaki kot za uslužbence v Javni upravi oziroma za uslužbence  in  delavce  v republiških državnih organih In ustanovah. POGOJI ZA SPREJEM:
1. državljanstvo FLRJ,
2. odslužena vojaščina,
3. ustrezna strokovna kvalifikacija za delovno mesto, za katero se kandidat poteguje,
4. da kandidat nI bil sodno kaznovan,
5. da ni v kazenski preiskavi,
C da je telesno in duševno zdrav,
7. da Je moralno in politično neoporečen,
8. kandidat za delovno mesto paznika ne sme biti starejši od 30 let, imeti mora dovršeno osemletko oziroma najmanj 6 razredov osnovne šole.
Za kandidate iz oddaljenih področij bodo stanovanja zagotovljena. Poleg osnovne plače je zagotovljen tudi posebni dodatek na posebnost dela v KPD. Podrobnejše informacije daje KPD Dob.
Prošnje,  kolkovane  s  50 din
upravne takse in s priloženim življenjepisom ter navedbo dosedanjih delovnih mest, sprejema u-prava Kazensko poboljševalnega doma Dob pri Mirni, pošta Šcnt-' rupe rt na Dolenjskem.
PRIČETEK POUKA
v 1. semestru
EKONOMSKE SOLE
V NOVEM MESTU
oddelka za odrasle, bo v torek, 5. febr. 1963, ob 16. uri. — Učilnica bo v 1. nadstropju v gimnaziji. Prijave Se sprejemamo.
Ravnateljstvo Ekonomske šole
Nov odlok o določitvi odškodnine
Oba zbora OLO Ljubljana sta na seji 18. januarja sprejela odtok o določitvi odškodnine za popolno razlastitev kmetijstva in nerodovit-nega zemljišča za leto 1963. Odškodnina za popolno raz-lastitev kmetijskih zemljišč v ljubljanskem okraju se bo določevala v višini trikratnega zneska enoletnega katastrskega dohodka. Višina odškodnine za nerodovitno zermjišče, za katero se n° ugotavlja katastrski dohodek znaša za en kvadratni meter 1 dinar, če se kultura v naravi ne ujema s katastrski"1 stanjem, se vzame pri določanju odškodnine za podlago dejansko stanje v naravi.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI   LN   IZDAJATELJI:  občinski odbori SZDI> Brežice,   Črnomelj,   Metlika,   Novo   mesto, Sevnica. Trebme ln Vldem-Krško
UREJUJE   UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnlk (glavni ln  odgovorni   urednik),   Rla   Bačer,   Miloš Jakopec. Dram Kastellc tn Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva J« vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-108-9 - NAST.OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg ' - Poštni prer'al 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov 1« fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjctl« »DELO- v MithUnnt