r
Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man] premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, la druge dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica; Vet-torinl št. 9.
slovehsko
I
ta vtro.aom cp$nr
Naročnino lil naznanila sprejema upravniStvo, Gorica SemeniSka ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v ti bakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Raurngaitl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) 51. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1 i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.	.
XIX. letnik.
V Gorici, 20 aprila 1911.
16. številka.
Shod
društva „Skalnica“ bo dne 23. aprila ob 3. in pol pop. v dvorani „Central“. Pridite v obilnem številu! Odbor.
Opomba. Dne 7. maja t. j. tretjo nedeljo po Veliki noči bo procesija na sv. Goro. Tridnevnica se bo obhajala v cerkvi sv. Ignacija dne 4., 5. in 6. maja z govori ob 5. uri zjutraj in ob 7. in pol zvečer. Govofil bo č. g. župnik Jos. Budin.
Z navdušenjem v volilni boji
Pokrepčani po sv. skrivnostih velikonočnih praznikov pojdimo vsi nemudoma na delo I Volitve v državni zbor, ki so najvažnejša javna zadeva, so pred durmi. Držimo se discipline, da ne splavajo liberalci spet na površje. V tem oziru piše »Slovenec" z dne 15. aprila kakor nalašč za naše razmere: »Slovenija je poklicana, da pri bodočih volitvah izbere kandidate le ene stranke, in sicer one stranke, ki uživa največje zaupanje slovenskega ljudstva. Le ena stranka naj nosi odgovornost za našo politiko na Dunaju. Če se cepimo, cepimo ugled svoje državnozborske delegacije in podaljšamo nasprotstva med poslanci samimi, ki so različnih strank in vsled tega ne morejo iti skupaj. Zato pa: Vseslovenska Ljudska Stranka naj zmaga! Delajmo na to !“
Da se to res doseže, je treba discipline in složnosti. Pripeti se prav lahko, da tudi vodstvo kaj pogreši, a radi tega ni še nihče opravičen rušiti 1 discipline in složnosti. Ko bi se v se-
danjih razmerah na Kranjskem kdo predrznil rušiti disciplino, bi se voditelji takoj vzdignili proti njemu in ko bi kak list hotel po svoje postopati, bi mu „Slo venec" takoj napovedal vojsko. To bi bilo tudi ediro prav. Bodimo torej složni, ako se hočemo resno vojskovati proti skupnemu nasprotniku.
Treba pa je, da gremo nemudoma na delo! Od tega je mnogo odvisno. Kdor je delo dobro začel, je je s tem že na pol dokončal.
Pred vsem se je treba glede državnozborskih volitev natančno podučiti. Edo Ima pravico voliti ? Pravico voliti v državni zbor ima vsak avstrijski državljan, ki je na dan razpisa volitev (1. aprila) dopolnil svoje 24. leto ter biva v občini, v kateri ima voliti, na ta dan najntanje že 1 leto. Volilna pravica ni nič odvisna od okolnosti, ali plačuje kdo davke ali ne.
Izključeni od volilne pravice so ti, ki so v vojaški službi, tudi častniki, ne pa vojašKi uradniki, dalje vsi, ki so pod varstvom in oskrbništvom, ki žive od javne miloščine, ki so v konkurzu, ali ki so bili sodnijsko obsojeni po §§ 460, 461, 463, 464 in 512 kazenskega zakonika.
Treba pa je tudi. da smo pozorni na volilne Imenike. Ko jih županstva razpoložijo, kar se zgodi v kratkem, je naša dolžnost, da jih temeljito pregledamo in reklamiramo. Vsak volilecima pravico volilni imenik pregledati in zahtevati, da se koga vpiše ali pa izbriše. Zahtevati sme ustmemo ali pismeno. Razume se pa. da je treba županstvu predložili krstni list, s katerim dokažemo, da je kdo dopolnil 24. leto in pa domovinski list ali delavsko knjižico ali kak drug dokument, ki potrdi, da biva v dotični občini že I leto. Bo-
dimo torej čuječi, ker so volilni imeniki pr,a in odločujoča priprava za volitev.
V krajih, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, morajo županstva volilne Imenike pomnožiti ter jih proti plačilu razdeliti mej volilce, ako sc ti o pravem času za nje oglasijo.
Vsaka krajna občina, oziroma v Trstu in okolici v zakonu posebno označeni kraji, so volišča. Za vsako volišče se postavi jedna volilna komisija. Ako bi bilo pa za jedno krajno občino več volišč in volilnih komisij, mora se to posebe razglasiti (na pr. v Gorici). Za mesto Gorico bo pregledalo volilne imenike in o njih odločalo c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici. Glavne volilne komisije se bodo zbrale za mesto Gorico v Gorici, za goriško okolico v Podgori, za sežansko glavarstvo v Sežani, za tolminsko v Tolminu, za tržiško v TrLlču, 'a gradiško pa v Gradišču.
Volitev se bo vršila dne 13. Junija ob urah, ki jih določi c. kr. glavarstvo, ožja volitev pa dne 20. junija ob istih urah. —
Na noge torej, dragi somišljeniki I Imejmo pred očmi sveto stvar, ki jo zastopamo! V rokah državnega zbora so vse naše svetinje, ki nam jih slabi poslanci lahko poteptajo v blato, v njegovih rokah je celo osoda sv. cerkve v Avstriji, nje zavodov in redov, nje prostosti in delovanja, v njegovih rokah je osoda našega ljudstva, ki vzdihuje pod težkim bremenom, ki mu ga je naložil liberalizem. Vstanimo in zgrabimo za orožje, ki nam je daje postava, da premagamo ljudske sovražnike in sovražnike sv. vere!
Dragonec utonil. -Kri je tekla. - Prelep.
Na Velikonočno nedeljo se je izvršil v Mirnu žalosten dogodek, katerega žrtev je bil nek dragonec nekje s Kranjskega doma, ki je baje prišel v Gorico na 28 dnevno orožno vajo. Na-daljna žrtev tega dogodka je bil 20-letni mladenič Leopold Malič s Peči, ki je bil zaboden v levo stegno tako hudo, da je na licu mesta obnemogel, a ne umrl; potem pa še Jožef Batistič s Peči p. d. „Bensa“, ki je bil — kakor se zatrjuje — glavni krivec teh krvavih dogodkov v Mirnu. Priletel mu je namreč debel kamen v prsi, ki ga je natla vrgel. V naslednjem hočemo ta žalosten dogodok — kolikor smo se mogli o njem informirati — opisati.
Edo je začel prepir?
Mnogo mirenskih in pečanskih mladeničev je sedelo na Velikonoč proti večeru v Budinovi gostilni v Mirnu. Gostilna je bila natlačena pivcev tako, da so zmanjkale steklenice. Ker je bilo omizje uže imenovanih mladeničev veliko, so prinesli na mizo škaf vina. Mladeniči so peli in pili. Nakrat se je pojavil v gostilni Jožef Batistič p. d. „Bensa“ s Peči, star okoli 40 let, udovec, in — meni nič tebi nič — zgrabil je stolico in jo vrgel v mladeniče. Seveda je nastala nakrat rabuka v gostilni a posrečilo se je nekaterim pametnim mladeničem in možem, da so mladino pomirili.
Pretep v vasi.
Kmalu potem so imonovani mladeniči zapustili Budinovo gostilno in se podali skozi občino proti Grabcu. Bila je uže tema. Srečali pa so se z neka-
Ponižnost pa odločnost v boju.
(Konec.)
Kakor pri Kristusu je tudi tu ali eno ali drugo: Če je duhovnik poslanec Jezusa Kristusa, potem ima prav pri svojem postopanju in je ponižen, če pa ni zedinjen z Jezusom, potem je pre-drznež in zasluži preziranje.
Kaj pa velja pa o svetnih vernikih? Tudi tu pri njih je temeljni znak ponižnosti, da priznavajo Najsvetejše ReŠ. Telo, in lo se mora pokazati v boju za Cerkev. Njih bojno sredstvo je /lasti to, da prosto, odkrito, brez strahu spoznavajo svojo vero. S tem, da priznavajo evharističnega Kristusa, priznavajo i to, da so pristaši sv. katol. Cerkve. Kdor pokaže to v besedi in dejanju, ta se bojuje za cerkev, ker spričuje svojo ponižno mišljenje; bojuje se za Gospoda kot ubogljivi
vojak, saj ga pač ni nobenega nauka, ki vzbuja tako zelo nasprotovanje sveta — posebno duševno napulinjenih, kot ta nauk o evharistični skrivnosti. (Ko so hoteli v 17. stoletju na Angleškem izključiti katoličane od državnih služb, zahtevali so pri nastopu službe posebno to, da so s prisego zatajili nauk o evharistični spremenitvi)."
(Umevno je tudi, kaj pomeni, če se vidi pri kaki slavnostni božji službi gospodo sedeti pri povzdigovanju. „0 prah in pepel!“ so deli pri tem prizoru nekoji).
»Seveda mora trpeti bojujoči zunanja poniževanja. Če očitajo duhovniku napuli in vladeželjnost. tedaj pa pravijo svetnim, da so bedasti, zaslepljeni, praznoverni, nazadnjaški, hlapčevsko podložni duhovnikom, brez volje udani njihovemu uplivu.
Pravijo, da je njihovo, iz najglo-bokejšega prepričanja izhajajoče spoznavanje Boga le sad tega, ker se dajo
duševno slabotni po duševno močnem strahovati.
V resnici pa so duševno slabi ali versko slabi le oni verniki, ki se dajo ostrašiti od takih napadov in ki za to skušajo skriti svojo vero, ali jo pa celo zataje. Ti ne spolnujejo ponižnosti do Kristusa in njegove Cerkve; kajti vedejo se do verskih resnic drugače kot Cerkev uči, se drznejo torej po svoje soditi o takih nadčutnih (nadzemeljskih) rečeh; in tu niso izgovorjeni, če tudi delajo lo iz strahu pred ljudmi. Nočejo biti ponižni do Ponižanega (Kristusa) — kar ni poniževanje, marveč povišanje - za to pa so podložni prevzetni kom (kar je pa resnično poniževanje).
Katoliški kristjan se bojuje torej v tem, da javno, odkrilo priznava čisti cerkveni nauk; svojo ponižnost izraža s tem, da ga popolnoma priznava z vsemi njegovimi skrivnostmi.
Svojo vero pokaže na vsak način, pri vsaki priliki, kjer to zahtevajo
okoliščine, posebno, če velevajo to cerkvene zapovedi. Ne da se odvrniti s tisto priljubljeno zahtevo, naj vsak služi svojemu Bogu le na skrivnem in na svoj način, a naj ne nadleguje drugih s tem. S tem bi bili nasprotniki kaj zadovoljni, ker s takim načelom bi bilo obsojeno katoličanstvo na smrt“... Itd.
Tako bivši častnik — vseučiliščni profesor!
Glede spodobnega vedenja pred Sv. R. Telesom naj omenim še vzgled iz življenja sv. Antona Padov., da je osel tri dni stradal, pa vendar po treh dnevih pokleknil pred sv. Reš. Telesom, pa se m o/rl na ponujeno pičo - ta-kozvaui Kristjan pa... Ali Bog je polrpljiv, dolgotrpen, prizanesljiv pla-čevalec I...
Pri tem čudežu se je spreobrnil prejšnji ..močan uh“, dolgoletni krivoverec vitez Bonvillo. Na onem mestu, v Rimini, stoji zdaj steber in kapela v stalni spomin tega dogodka!
terimi mladeniči od štanta in začel je prepir. Nato so prišli zraven nekateri dragonci, ki so bili slučajno v Mirnu na izletu in se jeli umešavati v prepir. Neki korporal se je baje posebno razkoračil in rekel, da on pozna postavo. Nastal je med dragonci in mladeniči prepir in v prepiru so dragonci potegnili sablje in jeli mahati po mladeničih. Nastal je silen krik in vik. Ljudstva se je mnogo nabralo, a nihče se ni upal med razgrajače. Govorica se širi, da je bil na strani dragoncev oni „Bensa“ in da je le-ta tudi tukaj prov-zročil prepir. Razgrajanje se je nadaljevalo doli po občini celo do Grabca. Ob rupenskem mostu čez Vipavo se je spet unel pretep.
Arelacije. Vojak utonil.
V tem času pa se je uže pripravljalo mirensko orožništvo, da razžene razgrajače in nekatere teh aretira. Dragonci so se vrnili nazaj proti Mirnu in se baje srečali z orožniki nasproti mirenski šoli. Pet vojakov je bilo. Orožništvo jih je ustavilo in jih hotelo aretirati. Nek dragonec pa se je zbal aretacije in hotel pobegniti. A ni mogel uteči nikamor. Zato je skočil preko zid v Vipavo v svrho, da jo bode preplaval. Prišel je uže na drugo stran, a iz vode ni mogel in to vsled težke, namočene obleke, škornjev in težke sablje, in pa tudi vsled tega, ker je precejšnja strmina iz vode na senožet. Vse to je provzročilo, da je utonil. Ljudje so sicer videli, da je en vojak skočil v Vipavo, a so mislili, da jo je srečno preplaval in tako odnesel zdrave pete. Zato se niso prav mnogo brigali zanj. Drugo jutro — t. j. v pondeljek — pa so opazili skoraj na dnu Vipave dragonca, ki je krepko držal z obema rokama vrbove korenike. Potegnili so ga iz vode in prenesli na mirensko pokopališče. Utopljenec je baje poročen in ima večjo družino. — Dva dragonca so orožniki aretirali in uklenjena v verige odvedli še tisti večer v Gorico in ju oddali vojaški oblasti.
Eri Je tekla. Mladenič zaboden.
A te žalostne igre ni bilo še konec. Pečanski mladeniči so sevrnili domov preko rupenski most. Ko so prišli k prvim hišam, je skočil uže imenovani Bensa proti mladeniču Leopoldu Maliču in brez najmanjšega povoda zasadil nož v levo stegno tako hudo, da je padel v nezavest. Kmalu je ležal v luži krvi. Prenesli so ga domov in brzo šli po zdravnika dr. Defranceschija, ki je nesrečnemu mladeniču zašil veliko rano. — A tudi napadovalcc je dobil baje kmalu nato tako debel kamen v prsi, da ga je vrgel na tla.
To je žalostna slika! — Seveda bo sodnijska preiskava dognala natančnejše.
Politični pregled.
Popolen sporazum med avstrijsko in ogrsko vlado.
Grof Khuen in baron Bienerth sta se včeraj pogajala glede vojaških predlog in končno dosegla v vsakem oziru popolen sporazum tudi v vprašanju razpravnega jezika v vojaškokazenskem procesu. Grof Khuen je včeraj popoldne o tem cesarju referiral.
Hrvatski sabor bo razpuščen?
V političnih krogih se zagotovlja, da bo hrvatski sabor v kratkem razpuščen.
Kralj Peter obišče cesarja Frana Josipa
Določeno je, da obišče srbski kralj Peter cesarja Frana Josipa dne 22. maja 1. L v Budimpešti.
Bivše bolgarsko minlsterstvo pod obtožbo.
Bolgarska vlada namerava staviti pod obtožbo celo bivše Malinovo mi-
nisterstvo. Ministri so obdolženi, da so poneverili dva milijona frankov državnega denara. Najbolj kompromitiran je bivši minister Tahov.
Anarhistična zarota proti italijanskemu kralju in kraljici
V Turinu so 18. aprila aretirali dva anarhista, pri katerih so dobili nevarne aparate. Sodijo, da sta nameravala usmrtiti italijanskega kralja in kraljico.
Vstaja v Albaniji.
Pri Doliku se je bil hud boj med Turki in vstaši. Vstaši so premagali Turke in jih pognali v beg. Albanci so vzeli Turkom 300 pušk. Tudi pri Kub-niku so vstaši premagali Turke.
Pri Katagori so vstaši zasledovali in vjeli orožniški cddelek. Albanci so vzeli orožnikom puške in jih mučili. Sto Albancev, ki so jim bili pri Kastra-tiju Turki zelo za petami, je pobegnilo v Črnogoro.
Vstaši marširajo proti Skadru. Turki imajo velike izgube. V Skadru e e boje, da prično mohamedanci klati kristjane, ker je vlada oborožila mohame-dance, kristjanov pa ne.
Poraz mehikanskih vladnih čet.
Iz Los Angelos se poroča, da so vladne čete bile v veliki bitki z vstaši premagane, vržene nazaj in zelo pobite.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š če":
P. n. gg. G. V. 10 K, profesor Fran Orešec v Gorici uslanovnino 200 K, Ana Delkin, trgovka 1 K, Miha Pintar, Pod-sabotin 20 vin., Franc Bizjak, Sv. Peter pri Gorici 23 vin., Anton Cigoj, trgovec 2 K, Valentin Cejan, Rubije 1 K, v nabiralnikih: v gostilni g. Antona Lasič 2 K 40 vin , v tobakarni gosp. Petra Krebelj I krono; ker so se trtjoni z Gabrščekovo „Sočo“ dne 27. febr.^t. I. obrisali, daruje Fr. Lavrenčič, vikar v Sovodnjah, za „Slov. sirotišče" 5 K (za S. K. S. Z. 10 K).
Knjižico »Razglašenje Gospodovo" so preplačali: P. n. gg. Andrej Štrekelj, vikar na Pečinah, 3 K, Marijina družba v Pevmi 2 K; Ivan Mercina, c. k. vadniški učitelj 2 K, župnik L. Ivančič, 2 K, župnik Jos. Novak v Povirju 8 K, Fran Zorec, župnik v Novi Oselici na Gorenjskem 2 K.
Bog plačaj stoterol Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Domače in razne vesti.
Izjava.
Opozorjen na razne govorice, ki se raznašajo po deželi o moji kandidaturi na Vipavskem in na Krasu, in na razna ugibanja po časopisih v tem pogledu izjavljam, da kandidature ne sprejmem. Somišljenike, ki bi imeli zaupanje v mojo osebo, prosim, naj to zaupanje prenesejo na vodstvo S. L. S., ki bo ukrenilo brez dvojbe vse najbolje.
Gorica, dne 18. aprila 1911.
Andrej Pavlica, prof. bogoslovja.
Kmečka zveza za goriško okolico
naznanja, da shod zaupnikov, proglašen za dan 23. aprila na be'r nedeljo zjutraj ob 10. uri v steklenem salonu ifstav-racije »Central" v Gorici, je odložen za nedoločen čas.
A. Lutman, predsednik.
Vodstvo S. L. S na Goriškem je
imelo sejo dne 6. aprila, v kateri je sklenilo, naj se razpošlje političnim in nepolitičnim organizacijam v deželi, načelnikom avtonomnih in duhovnijskih
uradov ter znanim rodoljubom okrožnica, v kateri se naprosijo, da bi blagovolili v svojem krogu in svojem področju posvetovati se o kandidatih, ki naj bi se postavili za državnozborske volitve, ki so razpisane za dan 13. junija, ter naj bi sporočili svoje mnenje, želje in sklepe v tem oziru strankinemu vodstvu po možnosti do 20. aprila, in to radi tega, da bo moglo vodstvo staviti strankinemu izvrševalnemu odboru konkretne predloge gledč kandidatov v zmislu ljudske želje in volje V troh dneh je bilo odposlanih do 300 takih okrožnic.
V isti seji je vodstvo sklenilo naprositi deželne poslance S. L. S., naj bi v skupnem oklicu, ki naj bi se objavil v goriških katoliških političnih listih, pozvali volivce na složen nastop pri prihodnjih volitvah, da se zagotovi zmaga krščanskim možem, ki bi v družbi z enako mislečimi poslanci drugih slovenskih dežel zastopali program S. L. S. Tudi ta sklep se je izvršil in skupni oklic, ki so ga podpisali deželni poslanci, se je objavil v „Prim. Listu", „Novem Casu" in Gorici" v dneh 13. do 15. aprila.
Vodstvo S. L. S. izraža v svoji okrožnici prepričanje, da v postavljenju kandidatov pritiče volivcem prva beseda ; za se je pa bilo enega mnenja, da v sedanjih razmerah kaže pustiti dosedanja poslanca v hribih in goriški okolici, na Krasu pa postaviti za kandidata deželnega poslanca in odbornika dr. Stepančiča.
„Novi Čas" je sprožil v isti številki, v kateri je objavil oklic deželnih poslancev, za složen nastop volivcev, separatno listo kandidatov za hribe in Kras, namreč za hribe poštnega uradnika v Ribnici na Dolenjskem Vekoslava Ravnikarja, za Kras pa profesorja bogoslovja v Gorici dr. Andreja Pavlico. Ali je g. V. Ravnikar privolil v to, da se postavi v hribih kot protikandidat proti dr. Gregorčiču, nam ni znano; dr. Andrej Pavlica pa odločno protestuje proti temu, da se njegovo ime zlorablja v — osebne svrhe dr  (ene osebe)
Javno češčenje sv. R. T. bo prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. v Cerovem.
Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Josip M o s e 11 i g v Gradiški je prideljen namestništvu v Trstu, na-inestniški koncipist dr. Alojz Strasser v Poreču okr. glavarstvu v Gradiški in namestniški koncipist dr. Vladimir Adamkievvicz v Trstu okrajnemu glavarstvu v Poreču.
Iz sodne slnžbe. Sodni praktikanti dr. Mirko Smaič, Bogdan M o g o-rovič, dr. Ivan pl. Gironcoli-Steinbrun, Rihard Z c 11 o in Josip Oblak so imenovani za avskultante.
Na velik boben tolče „Soča“ in navdušuje napredne elemente po deželi, naj se pripravijo na volitve. „V močno falango naj se združijo napredni elementi, da strejo klerikalizem v deželi". Tako doni po „Soči“. — Mi pa „Soči“ zabrenkamo drugi „valcer“. Ravno te dni smo slišali od nekega hudega liberalca, da vsi oni ljudje na deželi, ki imajo kaj opraviti zgnjilo liberalno falango, ki je strla liberalno zadružništvo v mestu in v Solkanu, bodo volili tako, da bo hreščalo po ušesih liberalnih bank-rotarjev v Gorici. Liberalec je rekel: „0 . ..., naj me še kdo sili na volišče za
h  goriške liberalne lumpe! Mu
dam eno „cabado“, da ne ustane več!" — Seveda ni to lepo od njega, a značilno za stranko je to I In taka stranka si upa usiljevati ljudem ono prepričanje, ki je spravilo uže mnogo ljudi v nesrečo! Bežite, bežite! Menda nisc ljudje več tako neumni, da bodo volili tiste, s pomočjo katerih jih bodo spravljali na dražbo!
K reklamacijskemu postopanju. Minister notranjih stvari je z odlokom od 10. aprila t. I. štev. 13 8 odredil sledeče:
Glasom § 13., odstavek 8 voliv-nega reda za državni zbor je pri reklamaciji za vpis v imenik volilcev treba priključiti potrebne dokumente, ki dokazujejo volilno pravico kake osebe, ker se sicer na reklamacijo ne ozira. Te priloge so proste koleka.
Da se strankam, ki bi hotele uporabiti volilno pravico za se ali za druge, da priliko, doprinesti dokaz o enoletnem bivanju v občini (§ 7. odst. 1 zakona od 26. januarja 1907 drž. zak. šl. 15), bo v krajih, kjer je policijsko prijavljanje poverjeno državnim policijskim oblastnijam, naloga teh, da bodo, v kolikor to dovoljujejo obstoječe uredbe, dajale tozadevna potrdila o dobi prebivanja v dotični občini.
Slovenske srednje šole. Na predlog dr. Šušteršiča je vsprejel c. kr. deželni šolski svet kranjski predlog na c. kr. učno ininisterstvo, da se uvede na slovenskih srednjih šolah pouk v slovenščini za matematiko in klasične jezike.
Liberalec obtožen, ker Je odre'xel papežu nezmotljivost. Državno pravd-ništvo v Inomostu je podalo tožbo proti dr Feodoru Raluis iz Solnograda, er je pri nekem liberalnem kongresi v svojem govoru odrekel papežu le-zmotljivost.
Italijanski liberalni kandidati '• državnozborske volitve. — Govori ., da bode kandidiral za mesto zopet s\ _t-nik Ušaj.
Za Gradišče mislijo italijanski liberalci kandidirati prof. Violina ali pa dr. Pettarina.
Za nižjo Furlanijo se imenuje kot kandidate prof. Violin ah pa dr. Cosolo iz Foljana.
Spremembe v poveljstvu III. armadnega zbora. Poveljnik III. armadnega zbora general Karol Schikofsky je imenovan namestnikom poveljnika deželne brainbe. Poveljstvo lil. armadnega zbora je poverjeno FML baronu Leith-nerju, poveljniku olomuške divizije.
Razpis daril. (Konec.)
III. Za zgradbo gnojišč in za pravilno ravnanje z gnojem. V to svrho se določijo sledeča	darila:	Za	srednje
ozemlje: 1 darilo	po	100	K,	5	daril po
50 K, 6 daril po	25	K.	Za	planinsko
ozemlje: I darilo	po	100	K,	5	daril po
50 K. 6 daril po 25 K. Za ta darila se morejo potegovati vsi mali posestniki in koloni. Pri podeljevanju daril sejupo-števa sistem, po katerem so napravljena gnojišča, ali so ograjena z zidom, cementom, ali samo z zemljo; ali je preskrbljeno za odtok gnojnice v posjbno zgrajeno jamo. Upošteva se tudi to, ali je gnojišče na primernem mestu in kako se hrani in oskrbuje hlevski gnoj itd.
IV. Za izboljšanje planin, zavetišč, stanov, poti, napajališč itd. v prilog planinskemu ozemlju. Za ta dari.a se lahko oglasijo vsi planšarji. Dotičnim izboljšavam so odmenjena sledeča darila : 2 darili po 400 K. 4 darila po 200 K, 2 darili po 100 K. Prosilci naj podajo svoje vloge po dotičnih županstvih deželnemu odboru in naj navedejo v njih podrobno vse one izboljšave, ki so jih naredili.
Za izboljšanje prešičjereje, oskrbovanje plemenskih postaj in prešičjih hlevov, razpisuje deželni odbor za celo deželo sledeča darila: 3 darila po 100 K, 3 darila po 50 K, 6 daril po 25 K. Brezplačno zalaganje postaj za plemenitev prešičev z inrjasci nemške požlahtnjene pasme in brezplačno podeljevanje plemenskih svinj iste pasme: V namen, da se udomači v deželi po-žlahtnjena nemška prešičja pasma, ki je na jako dobrem glasu, razpisuje deželni odbor naročbo na brezplačno podelitev 24 plemenjakov in sicer 12 mrjascev in 12 svinj 3 do 5 mesečnih. Te živali se podele po posebnih pobojih, ki se o svojem času objavijo. Prošnje
za podelitev vseh zgoraj označenih daril je predložiti po dotičnili županstvih deželnemu odboru do dne 30. maja t. I. Prošnje za brezplačno podelitev prešičjih plemenjakov je predložiti po dotičnili županstvih deželnemu odboru do 20. aprila t. 1.
Slana se je pojavila uže par dni zaporedoma. Napravila je seveda nekaj škode. Sreča, da krompir ni še zlezel, sicer bi bilo po njem.
Aretiran dezerteV. Včeraj zjutraj je bil vsled brzojavnega povelja vojne mornarice v Trstu aretiran 21 -letni Rafael Rebek, mornar iz Gradiške, ker je dezertiral od mornarice. Na policiji je izjavil, da m imel namena zapustiti vojaškega stanu, marveč le prebiti velikonočne praznike v svoji rodbini. Izročili so ga tržaškemu mornariškemu poveljstvu.
Nove Havana - smodke. — Ob Veliki noči so se izročile prometu noveluk-sus-smodke namesto opuščenih impor-tiranih Havana smodk splošnega tarifa ki niso več priljubljene. Nove havanke se nazivajo Jdeales". „Victorias", Hn-treactos“, „lmperatores", „Aromaticos" in „Gracios;s“.
Nesreča z avtomobilom. Pri Volovski je avtomobil kneza Koburga podrl na tla volovsko-opatljskega župana dr. Andr. Stangerja, ter ga poškodoval. Boje se, da si je dr. Stanger pretresel možgane.
Povišanje cene sladkorju. — Lastniki tvornic sladkorja so sklenili, da povišajo cene sladkorju za 50 v pri 100 kilogramih.
Zgorelo 50 hiš. — Zažgali otroci. V Lindau u so se igrali otroci z vžigalicami in povzročili strašen požar, ki jc vpepelil 50 hiš. Veliko kmetov je izgubilo vsled požara celo svoje premoženje. Zgorela je tudi bolnišnica; k sreči so še bolnike rešili. Zgorelo je tudi veliko živine.
Eardinal Oavlschloni v Rimu je v torek ob 8. uri in pol Žvečer umrl. Imel je 75 let.
Listnica uprave: Gosp. Rakušček Štefan, Milhvankee Vis 47, Sand Paul, Amerika: Denar prejeli dne 18. 2. 1911. Plačano je do konec meseca oktobra t. I. Hvala lepa!
Mestne novice.
Glede letošnjih naborov naznanja tukajšni municipij, da se bode vršil nabor za one, ki so rojeni 1. 1890 in 1889 dne 24. aprila, za one, ki so rojeni
1.	1888, in za tujce pa 25. aprila.
Nabori se bodo vršili na Goriščeku hiš. št. 2.
Prošnje za olajšave v izvrševanju vojaške službe v smislu §§ 31, 32, 33 in 34 brambnega zakona so uložiti pri municipiju do dneva naborov.
Aviatiker v Gorici. Na Rojcali bo delal letalne vzlete nek Albert Lettis s vojim letalnim strojem Bleriotovega sistema. Na Rojcah se uže gradi lesena koliba. Kdaj vzleti, se šele določi.
Vojaški koncerti. Včeraj popoludne ined 5‘30 in 6*30 uro je bil v ljudskem vrtu prvi letošnji vojaški koncert. Od sedaj naprej bode vsako sredo pri lepem vremenu vojaška godba svirala v ljudskem vrtu.
Prstan z briljanti je zgubila sinoči v mestu neka oseba. Kdor bi ga bil našel, je naprošen, da ga odda na go-riški policiji, kjer dobi veliko nagrado.
Iz goriške okolice.
g. Renče. — Še vedno ne mirujejo „Soča“ in naši liberalci, ker ni njih obveljala v zadevi gostilne našega „Go-spodarskega društva", ki jim je tak trn v peti, da jih neznansko boli. Naj se le
penijo jeze, jih bo poprej konec! Ob vsaki priliki se zaletavajo v one može, ki so nam pripomogli, da se je dosegla koncesija preko glavarjev naše občine I Na tem mestu bodi izrečena iskrena zahvala vsem onim, ki so pomagali pri tem, da ni obveljalo napredno sovar-stvo, maščevanje in intrigiranje. Tukajšnje ljudstvo je zadovoljno, da se je iz-njbilo lokalov naprednih krčmarjev. Sedaj pijemo vsaj dobro vinsko kapljico po ceni, ki odgovarja sedanjemu vinsk. trgu. Mi pa ne moremo prav nič za to, ako je lepa gostilna našega „Gospodar-skega društva" polna gostov, napredne krčme pa prazne! Saj so sami tega krivi! Dobro vino naj točijo in po zmerni ceni, pa bo drugače! A tega oni niso prav navajeni. Zato tak vik in krik. — Ako bo šlo tako naprej, kakor gre do sedaj, ne bo slabo. Blaga gre mnogo ven. — Naj omenimo še, da smo nabrali še precejšnjo svoto za naše gori-ško slovensko šolstvo, katero izročimo v kratkem g. predsedniku in načelniku našega slovenskega šolstva v Gorici. — Krepko naprej po tej poti, in pustimo liberalce, naj dalje vpijejo. Saj se v Renčah živ krst ne zmeni za vpitje naprednih malharjev!	Renčan.
g Šempas. — Velikonočni ponde-Ijek se je ustanovil pri nas „0rel". V ta namen je imelo k. s. izobraževalno društvo slavnostni shod, na kateri je povabilo vipavsko okrožje „Orla". Prikorakalo je na shod 88 Orlov v kroju iz Prvačine, Dornberga, Batuje Sela, Črnič in iz Osek-Vitovlj. Za uvod so združeni Orli zapeli svojo himno. Na to stopi na govorniški odorpreč. g. župnik, ki je nadomestoval obolelega predsednika izobraževalnega društva g. Ivana Klan-. šček. Pozdravi došla bratska društva in pojasni razloge za ustanovitev Orla v Šempasu in da besedo načelniku Orla iz Batuj-Sela g. Vetrihu, ki je govoril o dvojni nalogi Orlov, o izobrazbi duševni in telesni. Za njim je nastopil „Zarjan" g. A. Remec. Sporočal je pozdrave graške „Zarje“ in z znano spretnostjo razpravljal o vzajemnem delu katoliš .ih akademičnih izobražencev s preprostimi kmetskimi društvi. Po teh pozdravnih govorih pride na vrsto slavnostni govornik g. bogoslovec V. Bele. Navdušeno je navduševal šempaske Orle za ideale, katere zastopa Orel. Prizore, katere je videl pri uhodu sosednih Orlov je porabljal za svoj govor. Pred gostilno za vasjo je slišai zbadljive klice, češ, danes bo ustajenje v Šempasu. Napovedoval je Šempasu resno ustajenje k prosveti, k omiki, k napredku po izobraževalnem društvu in po Orlu. Obrnil se je pa tudi proti »Valantačevemu turnu" v neposredni bližini shoda, kjer se je ravno zdaj pojavil neokusen izbruh nasprotne omike: čukanje, zabavljice, raz-obešanje cunj in metanje kamnja na zborovalce. Kazal je na jasen razloček med našim ustajenjem in globoko pro-palostjo nasprotnika. Krepke besede govornika so našle krepek odziv pohvale in odobravanja.
Po slavnostnem govoru je sledila volitev odbora, ki se je izvršila z vskli-kom. Predsednikom je bil izvoljen mladenič Alojzij Peršič, načelnikom pa Ivan Cej. Predsednik shoda naznani ustanovitev Orla, ki je zdaj zaživel, ter za-tvori zborovanje. Od 5. do 6. ure so imeli Orli odpočitek pri Martinu, potem so odkorakali s fanfarami na čelu.
Nastop Orlov je jako ugodno uplji-val na Šempas in še pred večerom seje pomnožilo število domačih Orlov od 20 na 30.
g Nesreča. Nek Bregant iz Muše je šel obiskat svojega brata v Biljano, ki se nahaja tamkaj pri vojakih. Na poti domov je pa v Medani padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Težko bo okreval. Žrtev alkohola.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rlhenberga. Poročali smo že, kako so hoteli naši liberalci uničiti župana Pavlico. Tožbe proti njemu so šle na glavarstvo, namestništvo in celo na ministerstvo. Povsod pa so bile zavrnjene. Sedaj so poskusili napraviti s pomočjo advokata ovadbo na c. kr. državno pravdništvo. Toda tudi c. kr. državno pravdništvo je ovadbo zavrnilo in preiskovanje ustavilo. Tako se je tudi ta ovaduška zadeva končala častno za g. župana. Hoteli so mu vzeti čast in poštenje ter škodovati mu v vseh ozirih, a vsi liberalni načrti so se ponesrečili.
a Požar. — Med Cesto in Ajdovščino je zgorela te dni na samem stoječa hiša, last neke vdove Rebkove. Že pred tremi leti je enkrat gorelo na tem posestvu.
a Šmarje. — Gosp. župan France Gruntar je danes ob starejšinstveni seji izročil občinskemu blagajniku petdeset (50) kron za občinske uboge povodom smrti njegove hčerke Felicite. Starešinstvo se mu je zahvalilo za ta dar.
a Izpod Čavna. Že kakih dvajset let se je sanjalo o popravi župnišča, a odlašalo in zategovalo se je.Jkot sleherno popravo, do skrajnosti. Sedaj pa so uresničene želje nekojih in lahko bi rekli slehernega, za dobro unetega farana.
Župnišče stoji povsem preustro-jeno, dokončano, ki dela čast občanom in je gotovo v zadovoljnost tukajšnjega g. župnika.
Vidi se. da se marsikaj dobrega da napraviti z resno voljo. Imamo pa še marsikaj potrebnega in v pivi vrsti treba bi bilo dobre pitne studenčnice, nakar nas je opozoril gospod župnik za dobro skrbeč v našej občini zadnjo nedeljo med pridigo. Upati je, da tudi se uresničijo te sanje tj. neobhodna potreba, da bi prišli enkrat do tega, da bi ne bilo treba piti in kuhati jedila na isti vodi, v katerej se 100 korakov višje perejo razni človeški odpadki in druga nesnagi. Bog daj, da bi te oporninljive besede g. župnika imele V najbližjej bodočnosti zaželjeni uspe!;.
Izvršitev je lahko mogoča, ker imamo pod znožjein Čavna izvrsten studenec — le nekoliko dobre volje je treba.
a Čebelarska podružnica za srednje Vipavsko ima v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. uri pop. čebelarski shod v Kamnjah na Goriškem.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Kanala. Po vseh deželah so prišli razumni kmetovalci že davno do spoznanja, da je edino pametno in koristno z ozirom na kravo in tele, ako se teletu ne pusti sesati kravo, ampak da se ga doji z zato nalašč napravljenimi napajalniki. Krava v kratkem pozabi na tele, in ker dobiva tele vedno omenjeno mu množino mleka, se ne more nikakor prenasititi, vsled česar ravno toliko telet pogine. Po naši okolici so se začeli tudi, vendar prepočasi, širiti — ti koristni napajalniki. Da si jih bodo naši kmetovalci ložje preskrbovali, začel jih je izdelovati tukajšnji kleparski mojster Peter Sovič. Narejeni so iz močnega pocinjenega pleha in stanejo le 7 kron. Ker so prav lični in po ceni, naj si jih kmetovalci brez skrbi naročujejo. Pošilja jih tudi po pošti.
ki Bolezen pri goveji živini. —
Kakor po celi naši deželi, tako se tudi v našem okraju vedno in vedno slišijo tožbe, da morajo gospodarji po večkrat goniti krave k bikom predno se ubre-jijo. in pa. da krave v sredi brejosti, ali še kasneje zvržejo. To je za naše živinorejce grozovit udarec, kojemu bi lehko sledilo žalostno dejstvo, da ne utegnemo
priti le ob mleko, ampak tudi ob živino. Vzrok temu je katar na spolovilih pri bikih iu kravali, ki se vedno bolj širi tako, da je že težko najti hlev brez te bolezni. Dolžnost je torej vseh živinorejcev, županstev, dežele iz države, da se povsod nemudoma prične z zdravljenjem živine, predno no prekasno. Da se naši kmetovalci o nevarni bolezni podučijo, bo prihodnjo nedeljo po blagoslovu v Kanalu javen poduk, katerega naj se udeležijo vsi gospodarji iz vseli vasi. —
V tolažbo „Soči" omenim tudi, da je poskrbel za ta shod naš deželni poslanec g. Zega, vendar ne bosta pri pouku govorila ne on ne g. Klavžar, ampak vešček.
ki Anhovo. — Podružnica za zavarovanje goveje živine v Anhovem šteje danes 95 udov, ki imajo zavarovanih 218 glav živine v skupni vrednosti približno 86.500 K. Največi zavarovanec je g. Josip Kraščik iz Plavi št. 16. On ima zavarovanih 8 glav v skupni vrednosti 3770 K.
ki Kanal. — Pretečeni Veliki četrtek, 10. t. m. bilo je pri nas licenciranje bikov. Komisija, obstojala je iz gg. Nardinija c. kr. okr. živ. nadzdravnika, Ant. Štrekeljna, ravnatelja slov. kmetijske šole in Ant. Jakončiča, predsednika slov. kmetijskega društva. Potrjeni so bili že v rabi stoječi biki posestnikov Jožefa Gorjupa iz Vrha. Antona Vuge iz Kanala, Naceta Loviščeka iz Gorenje vasi, Franca Jerončiča iz Kostanjevice in enoletni čistokrven bik M. Zega iz Kanala, ki je na prodaj.
ki Detomor na Banjšfcab. Iz Kanala poročajo, da je šel v ono brezdno, kjer so mislili, da se nahaja truplo novorojenčka Testenove hčerke z Banjšic, Martin Makarovič iz Kanala ter tam res dobil trupelce deteca. Brezdno se nahaja pod Krvavcem v banjški občini in je truplo ležalo kakih 50 m globoko.
Iz tolminskega okraja.
t Iz baške doline. Kakor vsako leto se tudi letos menijo možje in fantje, kam si bojo šli zaslužit kruha za se in za svojo družino. Znano je, da hodi od nas mnogo fantov in možev po svetu iskat si zaslužka. Največ jih gre pa drvarit. Delajo bi rekel z nekako zadovoljnostjo celo poletje, ker potem pričakujejo lepo plačo. A kako so razočarani, ko ne dobijo od delovodij plačila, za katero so se zmenili in kolikor je delovodja celo poletje obljubljal, le da bi se pridno delalo.
Zato morajo fantje in možje, ki gredo v svet biti previdni in se ne udati zapeljivim obljubam ljudij, ki jih niso nikdar videli in o kojih poštenosti niso prepričani. Ta svet naj bode v korist prizadetim.
t Iz volčanskih hribov. — Dolgo zimo imamo letos; še pred dnevi je snežilo. Slaba letina se nam obeta. Kaj počnemo, če bo leto tako, kot je bilo zadnje. V Rutih je potrkala taka revščina na vrata, da je joj. Lani je bila jako slaba letina; krompirja se ni nič pridelalo, turšice malo, sadja tudi nič. Sena je pa toliko, da ga ne moremo v denar spraviti. Kaj bo, kaj bo ? Namesto lahkih črevljev si morajo ljudje kupovati težke coklje, ker so ceneje. Otroci, ki hodijo v šolo, pri tem mnogo trpe. Prav smilijo se človeku, ko se jih vidi težko dvigat s coldjami obuto nogo.
Iz kobariškega okraja.
kbd Na Livku na Kobariškem, t. j. ob avstrijski-italijanski meji imajo mnogo vojakov, in sicer eno stotnijo pijonirjev in eno stotnijo planincev. Nedaleč onstran meje pa se nahaja italijanska posadka.
kbd Izpod Krna Se vedno je čas za naročevanje časopisov. Vsakdo ve kako velikega pomena je dandanes časopisje, koliko dobrega učini pošten katoliški list, nasprotno pa so znane tudi nepregledne žalostne posledice, ki jih provzročajo liberalni listi. Ako hočete dobro sebi, ne naročajte listov, ki za govarjajo puhli liberalizem, ampak širite dobre liste.
kbd Vabilo na redni občni zbor. „Kmečke hranilnice in posojilnice" v idrskem pri Kobaridu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo višil dne 30 aprila 1911 v posojilničiiih prostorih s sledečim dnevnim redom :
1. Potrjenje računskega sklepa za leto 1910. 2. Prečitanje revizijskega poročila. 3. Volitev 3 članov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Odbor.
kbd Vabilo na redni občni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice v Ročah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 30. t. m. po popoldanski službi božji v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1910.
2.	Morebitni predlogi. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva in nadzorstva.
Načelstvo.
Iz cerkljanskega okraja.
c Radi nedelje, dne 23. aprila bode drugi živinski semenj v Cerknem na Goriškem v pondeljek dne 24. aprila t. 1., na kar se ‘ opozarja živinorejce in kupce.
c Zakojske novice. Redek je slučaj da umrjeta mož in žena v par dnevih. To se je pri nas zgodilo. Dne 10. t. m. je umrla Jera Seljak v 76. letu svoje star osti, dne 13. t. m. pa je umrl njen soprog Jožef v 87. letu. N. p. v m.!
Jako redek je tudi slučaj, da ne morejo takozvani gestači v treh župnijah dobiti stanovanja. Ljudje pravijo, da je kriv temu strupen jezik, kar je najbrže res.
c Novaki. Naše Kat. slov. izobr. društvo priredi ljudsko veselico v nedeljo dne 30. t. m. ob 2. uri pop. v prostorih g. M. Bizjak z nasiednim vsporedom : 1. A. Medved : „Ko pomlad cvetoča pride", mešan zbor; 2. „Trije tički", burka s petjem v dveh dejanih; 3. „Ne kliči vraga", burka s petjem v enem dejanju; 4. Raznoterosti Vstopnina 40 vin., sedeži 60 viri., člani polovico. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Iz bovškega okraja.
b Log pod Mangartom. — Počasi se prikaže narava v prekrasni obleki, in ne moremo Vain še poročati o ljubi pomladi. Nekaj dnrgega nas navdaja z radostjo. Krasni so bili namreč naši Velikonočni prazniki. Veliki teden je ljudstvo polnoštevilno obiskovalo cerkev in bilo navzoče pri ganljivih obredih. Dnevnice so se opravljale skupno z g. organistom in učiteljem ter g. kuratom. V soboto po maši smo blagoslovili novo zastavo sv. Alojzija za našo mladino, o novem letu smo jim kupili krasno Alojzijevo sliko za šolo. Vse novo, oživljeno. In kako veličastno še le je bilo
vstajenje na veliko soboto zvečer. Vrstilo se je petje pred nebom in pa s šolsko mladino. Že smo mislili v jeseni, da nam cerkveno petje zamre, a razvija se lepo in trajno pod vodstvom g. organista I. Črnuta, kateremu gre vsa čast za trud, dasi je še mlad fant. Upamo v bodoče najlepših vspehov. Zelo nas veseli, da so naši vrli možje navdušeni cerkveni pevci Čast takim možem. To je omika in napredek, ne pa zbadanje in opravljanje bližnjega. Le tako vstrajno naprej! Log napreduje v našem društvu, v pevskem zboru i. t. d. Plevela pa ni pri nas. Vsi so možje na svojem mestu.
b Čezsoča. — Iz naše občine je redkokdaj kaj slišati. „Soča“ pa ima vedno kaj opraviti, ker naši liberalni naprednjaki sami svoje grehe v ujej opisusejo. Tega pa noče sporočiti, kako je bilo lepo dne 12. IV. Ta dan so namreč naši sosedni Lahi pustili blagoslovit parno žago. Vsem navzočim se je jako dopadla ta krščanska navada. Tudi g. n otar iz Kobarida je bil navzoč. Ali na-5 ih gg. učiteljev pa ni bilo, ker jim je kaj takega kakor trn v peti.
Naš gospod nadučitelj Dominko je pri okrajnem šolskem svetu, a ni se niti zmenil za to, da bi se bila nova šola blagoslovila. Še danes ni nič. Pa ni potreba, da se čudimo, da ne skrbijo liberalci za to, saj so že večkrat rekli, da jih ne bo hudič vzel, če ni križa v šoli. Vse ljudstvo je nevoljno zaraditega. Žago blagoslavljajo, a šole ne, kamor hodijo naši otroci k pouku. Lahi naj bodo tem ljudem za vzgled pri vprašanju : Kaj je prva reč pri stavbah? Išči najprvo božjega blagoslova iu vse drugo ti bode podeljeno.
Iz komenskega okraja.
km Preserje prt Komnu. Letos smo popravili kos stare poti z deželno podporo. Mnogo dela je imela občinska uprava, predno je prišlo do širjenja te ceste. Posestniki so držali cene svetu, ko se je odkupil za cesto, silno visoko kakor v Trstu. No, potrebo imajo! Sedaj pa mrmrajo, da vseeno bo težko v Sveto voziti. Seveda je to resi A pomislijo naj, da je Sveto višje kakor Preserje! Kajpada težko bo po tej cesti voziti brez dobrega duhfi — do conca svetft!
km Škrbina. — Krasna je bila letos Velikanoč za našo župnijo. Čast našim „Orlom“, da so pokazali navdušeno moč ne samo pred ljudstvom ampak tudi pred Bogom. Pri procesiji korakali so v kroju pred Najsvetejšim. Pohvaliti moramo tudi naš mešan pevski zbor. Gospodu organistu pa stoterna hvala!
To naše nasprotnike naj ne jezi preveč. Nič naj ne čivkajo po krčmah in po klancih, češ, kdo je dal našim „Orlom" dovoljenje pri slovesnih mašah v uniformi nastopiti! Gotovo nekak zidarski mojster ali pa šjor župan.
Neki sokolič se je izrazil proti našemu „0rlu“: „Vi ste bili danes, mi bodemo pa drugo nedeljo, ko bodemo godce imeli in plesali!" Ja, lep napredek pri plesu!	Občinar.
km Preserje pri Komnu. — V naši borni vasici je doma velika umetnost pivcanih trt. V našo vasico prihaja toliko poštnih „nakaznic“, da včasih pri-
manjkuje komenski pošti denarja za iz-plačanjc le-teh.... — Skoro vsi kraški trtjoni imajo svoj brlog v naši vasici. Zato ni nobeno čudo, da moremo letos iskati vino po komenskih in sutskih krčmah, ker so naši trtjoni vse trte pokončali,.. — V naši občini pogrešamo malo podružno kapelico. Ta misel seje uže večkrat izprožila. Da bi se tudi uresničila! Zvonček bi nas vspodbujal k cerkveni dolžnosti. Iz Komna ga sedaj slišimo, v Sveto pa je pot jako strma. Mnogo je pri nas ljudi, ki živijo od zelo divjih trt, ker sc pokore bojč....
km Iz Škrbine. — Da bi bil naš župan naprednjak ali liberalec, si ne moremo misliti, ker njegova preteklost tega ne kaže. Kakor se zdi, hoče tudi farovž popraviti. Sploh pričakujemo od njega, da bode skrbel za koristi cele občine. Posebno naj bi obrnil svojo pozornost na občinske poti, ki so jako zanemarjene. Kar se pa v motni „Soči" vali, to naj naš g. župan Janezku pusti, potem sme upati na srečen konec svoje časti.
km Iz Rubij pri Komnu. — Poljski Ščurek je tako previden, da si napravi, ako prihaja dež od severa, svoj brlo-šček proti jugu. Ako pa prihaja dež od juga, si napravi svoj brlošček pa proti severu. Vaški ščurek pa ne ve, odkod bo v bodoče veter pihal. Zato je najboljše, da si napravi svoj brlog kviško.
km Sveto. — Šjor „Pikola" je našel zdravnika za Komen. Ko mu je županstvo po slovensko naznanilo, da naj zdravniki naznanijo, kaj zahtevajo od občine, je vprašal eden 3500 K in potne stroške, drugi da naj se županstvo izreče, koliko bi prispevalo. Le - ta mora čakati sklep starešinstva. Drugi trije zdravniki niso niti odgovorili, ker so baje mislili, da je Komen na italijanski meji. Bden pa je prišel osebno v Komen. Obiskal je komenskega g. dekana in g. notarja, nakar je prišel v Sveto, si ogledal cerkev in naš governo, kjer prebiva glavar našega „mesta". Izrazil se je, da mu ugaja kraški zrak in da bi prišel zdravit slovenski rod na — katoliški p o d I a g i 1 Kako bo stal „napredni cilinder", nam pove bodočnost. Gosp. nabrežinski zdravnik Svoboda je namignil našemu g. županu, da naj se občina potegne za takega zdravnika, ki se upa peš hoditi po bornem Krasu. Židje bi zahtevali „antinobel“ (avtomobil ?)
km Pod Komnom na novi nllcl sta
se pogovarjala dva gospoda z naprednim cilindrom. Čulo se je nekako sledeče opombe: „Kako bo. Vino je drago, naši agitatorji so se poizgubili. Naš napredni cilinder se povsod surovo obnaša. Zdaj pridejo na vrsto zopet ti presneti trtjoni. Kmetje jih bojo lovili in v Gorico nosili. Nas bojo gotovo za nos vodili. Začeli so se obračati na Sveto. Veste kaj, gospod „Fort heraus", mene zebe. Ob 3 in pol se odpeljeva v Brkine, da vidimo, kako tam napredni cilinder stoji. To velja, čeravno nič ne izda!"
km Volčjigrad. Bivša „napredna“ občinska uprava ni cela tri leta uredila občinskih računov. Sedanja uprava ima zaraditega mnogo dela. Pa tudi gg. v Gorici si belijo glavo z ureditvijo prejšnjih računov. Ako bi se hotelo vse pisati, bilo bi treba dva „Priin. Lista". Napredna občinska uprava je računala za prenos ene posteljice — 10 K. Bden
v kmečki kapi bi jo. bil prenesel za 1 K. Za pot iz Komna v Gorico sta dva „občinska“ dobila 160 K. Če bi bila vino iz škafa pila, bilo bi to preveč. Vzdramimo sc in varujmo se cilindrov v občinskih uradih. Skrbimo, da se izgubijo iz naše lepe dežele.
km Pomota mod goldinarjem In krono. — Iz komenske bližine. Preteklo dobo nismo imeli nobenega moža v starešinstvu. Imeli smo oskrbnika čisto naprednega ali liberalnega kalibra. Prodajal je občinske interese v goldinarjih, v denarnem dnevniku je pa vpisal za vsak goldinar eno krono. Tako je pri neki prodaji tudi krivo zabeležil kraj, iz katerega je kupec. Pa tudi znesek 12 K ne odgovarja resnici, ker je kupec plačal 24 K (12 gld.).
Neki praznik stane 22 K, ki jih plača običajno občina, ako pade praznik na delavnik. Ker je pa bil v nedeljo, ne bi bilo treba teh stroškov. A vseeno se blišči ta postavka v dnevniku, ako-ravno še zraven tega niti pobotnice ni.
Sedanja občinska uprava je spravila vse na dan in liberalnega moža razkrinkala. Izgovarjal se je sicer, da so še veljavni gld., a da jih ni znal deliti. Iz strahu pred sramoto je celo obljubil, da povrne četvero, kar je napravil škode.
Kdo se pa ne spominja, kako se je en drž. poslanec potegoval za tega moža, češ tak mož spada na tako mesto.
km Vabilo na občni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice v Komnu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 7. maja t. I. ob 4. popoludne v župnišču. Dnevni red : Potrjenje računskega sklepa za I. 1910; 2. Prečitanje revizijskega poročila;
3.	Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Slučajnosti.	Odbor.
Iz korminskega okraja.
kršlovrenc. — Veliki petek zvečer okoli 7 ure 20 m. zapazil si v cenitu zelo veliko svitlo zvezdo, kateri je na videz manjkalo na zahodni strani del svitle plošče. Velikosti je bila za 4 večernice. Premikala se je, da si opazil s prostim očesom proti „zmaju“, postajala je vedno bolj rudeča dokler ni zvečer ob 8 in pol z bliskovo naglostjo v zadnjem zapadu naenkrat izginila. Skoraj gotovo je to bil meteor v veliki meri — sidus errans tudi mogoče. V kaki zvezi je Jupiter z luno — konstelacija — konjuncija — z navedenim pojavom, naj pogruntajo zvezdoznancL
Drobtinice.
Najdeno za šest milijonov starega denarja. Iz Londona poročajo, da so pri podiranju neke stare hiše našli zavoj, v katerem je bilo mnogo starega denarja. Pozneje so našli delavci veliko kovinasto posodo z monogramom rimskega cesarja Vespazijana. V tej posodi je bil tudi star denar. Nuinisma-tično vrednost tega odkritja cenijo na kakih šest milijonov kron. — Hiša, zvana Ancienetti, v kateri so našli ta stari denar, je bila zgradjena še v 13. stoletju. Najdeni denar je menda skril kak lastnik hiše za časa vojne, in zato je oslal netaknjen vse do danes.
W W 3W	lfW MT w v MANUFAKTURNI TRGOVINI
TEOD. HRIBAR
a a a a a Gosposka ulica štev. 6 a a a a a
  v GORICI	-
        Sq dobi perilo za neveste rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, Perkal, Batist, Zetir, Satin.
ModriC volne -sukno za moško obleko, preproge, zavese, odeje, šivane kuverte, žime, volno za postelje. Jager, srajce itd. itd.
Priloga »Primorskemu Lislu'1 št. 16.2 dne ZO. aprila 1911.
M
li
dobivajo se v voli ki izbiri ..1 od kron 20=30 ♦♦♦
J. MEDVED - GORIC k.
Oglas.
Podpisani krojaški mojster in trgovec priporočam slav. občinstvu svojo edino trgovino in združeno krojaško delavnico v Brdih /.a obilna naročila. V zalogi imam raznovrstnega blaga, kakor: sukno, tkanino („cajh“), perkal in drugo potrebščino ter vse priprave za Orlovski kroj, telovadnih hlač in srajc — Priporočam slavnim društvom „Orel“, naj si pri meni naročajo Pri pravljen sem na zahtevo društva priti na dom in vzeti mero ter zgotovljeno obleko na dom poslati. Cena obleki razen telovadnih hlač in srajc, je 36 K do 38 K. Z odličnim spoštovanjem
Andrej Mavrič,
krojaški mojster in trgovec Kojsko 205 (v Brdih).
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo slaroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčičarna ^
♦ K. Draščik ♦ « ♦
0 v Gorici na Kornu
7	(v	lastni	hlll)
lzvrAoje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolafie za birmanoe
♦ in poroke, pince itd. Frodaja
• različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
Čebelarji!
Med zajamčeno pravi za pitanje čebel
se dobi pri
J. KOPAČU, svečarju
v
GORICI.
e e n a k I I o £ r. 1*30 K.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pobištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne žoleznice Gosposka ulica št. 25 v GORICI. -M
Budilke po 2 K 90 v, garancija eno leto. Najfinejše budilke K 5, garancija dve leti. Delo se izvršuje hitro in natančno, staro zlato in srebro se zamenjuje in popravlja.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	   —
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Prosiva a a ti t e v a t i listke!
Največja trgovina z železjem
KOBIBSIG & Mffflf)
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
nj
o
N
O
H
P
o
Ef
O
P
O
p
p
ro
P
CL
O
Prosiva aahtevati listke!
CevljaFsbB zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
..Kmečka Banka" v Gorici,
===== na Kornu št. 12 ...
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po
4 V1
Načelstvo obstoji ir g*.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig. veleposestnik in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubok, veloposoUnik in župan v Kojskem-Kraano, Itruacij Kriiman, nadučitelj v Dornbrrgu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori.
JOSIP CULOT
v Rašlel.iu šle v. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce In punlc za igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čeviji in klape. zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in. trave. moSke in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe. ustniki in cevi.
sisšiEŠSZZ
se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo
POMLADANSKIH IN LETNIH NOVOSTI.
Kdor ne zamere sl nam oglegatl najino zalo« ►, naj sl naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na dem pri dom.iči tvrdki
Ivančič & Kurinčič-Goriea,
Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.)
Blago za „Orlovskett kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „Orlovska' društva pod ugodnimi pogoji.
Prva in edina slovenska s trgovina z železnino
v Rašici ju št. 7 v GORICI
se bode otvorila 15. majnika t. L
Za obilne naročbe se priporoča
PINTER & LENARD.
taaraBBi
BBIB
I I I M I I II • I
I I • I I I I I M I I I
Ocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxk: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trskinu (fitokflžero Jotrno olj o. 1*oncIiiio Nrcdutvo proti prsnim boleznini In nploAni telesni slultosti.
Izvrnn Hteklcnlra ti»Kft olju mi riunonienc luirvc po K MO, bele barvo K 2.
Trsklno fceler.nato jotrno olje.	K
 	Raba toga olja je sosebno pri-	W
/	poročljiva otrokom in dečkom,	Q
J/j j	ki so nervozni in nežne narave.	§\
Trskiuo jetrno olje se železnim jodecem.	)t(
S tem oljem se	ozdravijo v kratkem časa z gotovostjo vso kostne boležni, tlozni otroki, golfie, malokrvnost itd.	^
Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. :==”=	w
Opomba. Olje, kntoreira naropani direktno Ir. NottprIJo, preifite Ne rodno t mojem kem. laboratorju JTJ p redno Ne napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim tt. odjemalrem Klede čistote in Ntalne JK NpoNobnoNtl m /dravljenjo.
CriHtofoIettijeva pijača iz kine in železa.	Q
Najboljši nripomo6ek pri zdravljenju 8 trsklnlm oljem.	Q
— Ena steklenica stane	1	krono 60 vinarjev. —=	S
Goriška zveza
"t©
f
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
pri mm Mpil potrebščin in pri prodni ^ »'v* inieMili pridelkov. v/vj ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32-
tocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx»
•ve*!
■€>€>€>0-O»O”€>*
Prva slovenska trgovina i jedil- Pl liini blagom	'f'
Anton Kuštrin,
v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba
0 točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Q Pošilja se po železnici in pošti.
fr-OO-O•©-Q"€>€>*
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
V
naslednik Karola Cufer
priporoča st' tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnikc za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo ločno in po najnižji ceni.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
Sielisander Ambrožič
GORICA, Eorso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCFJOVflnfl ZADRUGA Z OTTlEJCnO ZAVeZO
v GORICI
±SES±
obrestuje hranilne vloge po 4‘|2°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'j4"l0, na menice po G°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Restavracija
„TRI KRONE
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Loterijske Številke
15. aprila.
Dunaj............... 44	I	49	64	12
Gradec
52 44 82 66 67
Rojaki
j f Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma "'
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
v Gorici. =
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur. ^udilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po nizki ceni.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
izdeluje se tudi po meri.
Gamaše "“T;*"?1
Galoše se popravlja.
ffenio P 0 P * a 11 ter čevljarske UollJL	potrebščine.
Vrvarsko “os,no I. DruFovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.)
Ustanovljena tvrdka leta 1HG6.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica tlella Croce štev. 6.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debeio.
Najceneje kupovališče nlrnber&kega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače InčrevUarJe.
Stblinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obnvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
„ Ljubljanske kreditne banke11
se bavi z vsomi v bančno stroko spadajočimi posli._
J ffloge no knjižice obrestuje po ¥■/,%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
T GORICI
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-	Rezervni zakladjt 450.000.
=^=——=== PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo. Split. Trst.	__________
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskara“ (odgov. L. Lukežič) v Gorici.