Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za Vi leta 50 lir, za '/« leta 25 lir, mesečno 9 lir. Tedenska izdaja letno 50 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovina. Industrijo, obrt In dmnnrnlitvo
Številka 26.
LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubbliciti dl provenienza italiana ed estera:
ISTITUTO ECONOMICO ITAL1ANO-MJLANO, Via G. Lazzaroni 10.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranil nici v Ljubljani St. 11.953
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE >» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) m inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-M1LANO, Via G LazzaCi
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana, torek 30. marta 1943-XXI
Cena	0	80
Iz italijanskega gospodarstva
Kako močno je narasla potrošnja lesa v Italiji, je razvidno iz letnega poročila Družbe Soc. An. Fiammiferi ed Al'1'ini, ki zavzema kakor znano v Italiji glede proizvodnje vžigalic skoraj monopol-sko pozicijo. Poročilo pravi, da je v 1. 1942 letna potrošnja v Italiji tako narasla, da je brez primere. Še nikdar ni proizvodnja vžigalic dosegla tako velike številke ko to leto. Tudi v vseh drugih les predelujočih panogah tvrdke je proizvodnja zelo narasla, tako v proizvodnji umetnih plošč iz lesnih odpadkov ter v kemični predelavi lesa. Vendar pa ti dve proizvodnji ne dosezata proizvodnje v/.igalične industrije.
Generalni inšpektorat za civilno motorizacijo v prometnem ministrstvu je na predlog medministrske komisij«: za motorni pogon z lesnim plinom razpisal natečaj za najboljše tipe peči, ki bi služile za najbolj racionalno izdelavo oglja. To oglje bi se zlasti uporabljalo za pogon z lesnim plinom. Natečaj razlikuje tri vrste peči: stalne peči z ali brez proizvajanja postranskih proizvodov, prenosne peči za polena in drva. in prenosne peči za trske in za les grmičevja. Za prvo vrsto je razpisana premija v višini (50.000 lir, za obe drugi vrsti pa premiji po40.0001ir. Še nadaljnje premije pa se morejo razpisati. Prijave za te premije je treba vložiti do 30. junija. Oglje se je pridobivalo v Italiji dosedaj večinoma na primitiven način s kopami, ki pa je neracionalen.
Kmetijsko ministrstvo je izdalo dekret o zbiranju, preskrbi in razdeljevanju navadnega in ameriškega krompirja. Po tem dekretu je ves krompir blokiran za kmetijsko ministrstvo. Proizvajalci morajo po tem dekretu oddati v zbirališča v«s krompir, razen krompirja, ki ga potrebujejo za lastno gospodinjstvo in za seme. Za zbiranje krompirja v oddajnih središčih je pooblaščena Fašistična federacija trgovcev z deželnimi pridelki.
Trgovinski odnošaji med Italijo
in Švedsko so že tako narasli, da je Italija v zunanji trgovini Švedske na drugem mestu. Švedska je lani izvozila v Italijo blaga za 200 milijonov švedskih kron, enako visok pa j.e: bil tudi italijanski izvoz na Švedsko. L. 1941 je dosegel izvoz iz švedske v Italijo samo 130 milijonov šved. kron. Švedska izvaža v Italijo zlasti rude in kovine, celulozo za papir, stroje. Iz Italije pa uvaža tekstilne izdelke, predmete iz kavčuka in usnja, gnojila, kemične proizvode, živila, stroje in razne kovine.
1*0 novem dekretu finančnega ministrstva se smejo sedaj izdajati tudi zakladni boni z rokom od 1 do 2 mesecev. Hkrati določa novi dekret novo obrestno mero za bone. Za bone z rokom od 1—2 mesecev znaša ta 3.25 °/o, za bone 3—4 mesecev 3.75 °/o (dosedaj 3°/o), za one od 5—6 mesecev 4.25 »/o (3.25<)/o) za one od 7—9 mesecev 4.75 °/o (3.75 %) in za bone od 10—12 mesecev 5 % (doslej 4%).
Zastavljalnica in Hranilnica v Zari sta se fuzionirali z 1. 1942 ustanovljeno Hranilnico dalmatinskih pokrajin.
Predpisi o prodaji in proizvodnji mila
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za potrebno izdati celotne predpise o proizvodnji, oskrbovanju lin potroš-nem razdeljevanju mila vseh vrst, izdal naslednjo naredbo:
Clen 1. — Vse milo kakršne koli vrste, izdelano v Ljubljanski pokrajini ali uvoženo v njo, se postavlja pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu zaradi oddajanja v potrošnjo na živilske nakaznice po predpisih naredbe z dne 23. aprila 1942-XX št. 78.
Pokrajinski prehranjevalni zavod določi količine mila, navadnega ali umivalnega, ki se razdelijo mesečno ali na daljše razdobje med potrošnike.
Clen 2. — Izvzemši enotno milo, ki je že racionirano in zdravilna mila, ki se dobivajo v lekarnah, se postavlja vse milo kakršne koli vrste, vštevši umival-110, kar ga je v pokrajini na dan objave te naredbe na zalogi pri proizvajalcih, trgovcih na debelo in na drobno, pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu.
Imetniki so dolžni predložiti v petih dueli od uveljavitve te naredbe Zavodu v treh primerkih prijavo o zalogah z nadrobno navedbo kakovosti, množine in enot-
ne, bodisi nabavne kakor tudi prodajne cene.
Glede zalog zunaj ljubljanske občine se morajo predložiti prijave preko občinskega urada.
V istem roku morajo proizvajalci poleg tega prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu množine surovin na dan objave te naredbe. Te prijave, ki jih je treba predložiti v treh primerkih, morajo za vsako surovino nadrobno navajati kakovost in količino.
Clen 3. — V prvi desetini vsakega meseca, začenši s prvimi mesecem po uveljavitvi te naredbe, morajo prijavljati proizvajalci Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu in Pokrajinskemu korpo-raoijskemu svetu množine mila, ki so jih proizvedli in oddali v preteklem mesecu in zaloge ob koncu tistega meseca.
Pokrajinski korporacijski svet bo predpisoval posameznim tvrdkam proizvajalkam glede na surovine, ki se jim odkažejo in glede na potrebe potrošnje, kakor jih javlja Pokrajinski prehranjevalni zavod, vrste mila, katere bodo morali vsakokrat izdelati, njih sestavo in njih zunanja označila.
Člen 4. — Proizvajalci morajo voditi prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi
Pokrajinski korporacijski svet, vanj pa vpišejo začetno na prejemni strani glede surovin po prednjem členu prijavljene količine in glede izdelanih proizvodov količine, ki so pod zaporo po členu 1., nato pa vpisujejo surovine kolikor jih dobe in količine nove proizvodnje; na oddajni strani pa glede surovin za izdelovanje porabljene količine in glede izdelanih proizvodov oddaje, ki jih opravijo Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu ali po nakazilu tega zavoda neposredno prodajalcem.
Clen 5. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in po predpisih naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir.
Odredi ise lahko tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice.
Clen 6. — Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 24. marca 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Bolgarski žitni izvoz
Tri zaporedne slabe žetve, priključitev zapadne Macedonije in egejskega ozemlja, kakor tudi zaradi vojne nastale organizacijske težave, vse to je povzročilo, da so postale žitne zaloge v agrarni Bolgarski pičle in da se je morala že pred poldrugim letom potrošnja kruha racionirati. Ta dejanski stan je tako jasen, da ne more držati trditev, češ da bi bila oskrba Bolgarske s kruhom in žitom zaradi izvoza v Nemčijo in Italijo ogrožena. Pristojni ministri so že ponovno poudarili, da se žito, zlasti pa pšenica ne izvaža.
Pred kratkim je generalna direkcija za statistiko objavila številke, ki jasno dokazujejo nazadovanje žitnega izvoza. V 1. 1939., katerega prvih 9 mesecev je še bilo v znaku mirnodobskega gospodarstva, se je izvozilo 175.136 ton pšenice. L. 1940. je izvoz nazadoval, čeprav je bilo nazadovanje malenkostno. Žitna oskrba Bolgarske pa je bila brez tega izvoženega žita povsem zadovoljiva. Bolgarska je tudi mogla brez težave vzdržati do žetve 1941. Šele potem, ko so bili znani žetveni rezultati L 1941., je bila vlada prisiljena, da je izdala znane omejitve.
V 1. 1941., ko je postala domača oskrba s pšenico 'težavna, se je izvozilo samo 2674 ton pšenice, t- j. samo 1.5% one količine pšenice, ki »e je izvozila 1. 1940. Ta
Neposredni italijansko - romunski blagovni promet se je začal
izvajati 20. marca, in sicer skozi Bolgarsko, Srbijo in Hrvatsko oz. čez Madžarsko in Nemčijo. Neposredni blagovni promet je dovoljen samo za vagonske pošiljke.
majhna količina izvožene pšenice pomeni za bolgarsko oskrbo seveda le zelo malo.
Podobno se je razvijal tudi izvoz koruze. L. 1940. se je izvozilo še 138.588 ton koruze, od tega 64.872 ton v Nemčijo, 36.489 ton v Madžarsko in 14.710 ton v Italijo. L. 1941. pa je padel izvoz koruze na 16.017 ton, torej na količino, ki je brez večjega pomena za bolgarsko oskrbo.
Manj je nazadoval izvoz riža. L. 1939. se je izvozilo 3298 ton, leta 1940. 3708 in 1. 1941. 1303 ton, in sicer se je riž večinoma izvozil v Romunijo. Kljub pičlim zalogam riža se vodstvo bolgarskega gospodarstva ni moglo odločiti, da bi popolnoma ustavilo izvoz riža v Romunijo, ker je to važna postavka za trgovinsko bilanco z Romunijo. Za rižem in posušenimi čebulami pride tobak šele1 na 3. mestu v trgovini z Romunijo, dočim dobavlja Romunija petrolej in bencin, in ta uvoz more Bolgarska le deloma kompenzirati z drugimi dobavami, da je Romunija vedno tista, ki več dobavlja. Izravnanje salda z zlatom ni v vojni dobi, ko vlada lakota za blagom, noben izhod ter je zato Romunija pristala na to, da se vključijo tudi petrolejske dobave v kliring. Pri takšnem položaju ne more Bolgarska ustaviti svoje rižne dobave Romuniji. Sicer pa se zaradi teh dobav itak ne bi odpravilo pomanjkanje riža na Bolgarskem.
Rž in oves se 1. 1941. sploh nista izvažala, izvoz ječmena pa je padel od 22.753 ton v 1. 1937. na 15 ton v 1. 1941. Ta majhna količina je šla v Grčijo.
Primeroma znaten je bil izvoz
fižola, v 1. 1941. se je izvozilo 14.548 ton proti 930 tonam v letu 1940. Izvoz se je tako povečal zaradi zelo ugodne žetve, vendar pa ta izvoz ni vplival na oskrbo Bolgarske s fižolom.
Natančne številke o bolgarskem žitnem izvozu v 1. 1942. še niso znane. Na objavo teh številk bo najbrže treba še nekaj časa čakati. Dosedaj znani podatki pa kažejo, da je bil žitni izvoz iz Bolgarske v 1. 1942. še znatno manjši ko 1. 1941., da se je z drugimi besedami skoraj popolnoma ustavil.
Pred kratkim sklenjeni protokol k nemško-bolgarski trgovinski pogodbi predvideva dobavo male količine bolgarske koruze Nemčiji, za to koruzo pa dobi Bolgarska od Nemčije visokovredna semena, da o resničnem izvozu koruze ne more biti govora.
Žitni izvoz, zlasti izvoz pšenice je bil pred svetovno vojno glavni izvozni promet Bolgarske. S prehodom na gojitev več novih kultur je nato žitni izvoz vedno bolj zgubljal na svojem pomenu.
Trenutno ovira žitno produkcijo vladna politika cen. Vlada je določila ceno pšenici na 6.20 leva za kg, kar je v primeri s cenami drugih kmetijskih proizvodov silno malo. Gojitev pšenice je zato za kmetovalca le malo donosna. Splošno se sodi, da je skoraj izključeno, da bi se cena pšenice prilagodila razvoju drugih cen in da bi na ta način dobili kmetovalci novo pobudo za gojitev pšenice. Povečanje izvoza pšenice je, tudi če bi bila letošnja žetev ugodna, zelo malo verjetno. Tudi po vojni najbrže žito ne bo več važen bolgarski izvozni predmet.
Trgovce in gostilničarje vljudno obveščamo, da jih prihodnje dni obišče naš akviziter radi velikonočnih oglasov v »TRGOVSKEM LISTU«. Prosimo vse gg. trgovce in gostilničarje, da letos objavijo velikonočne oglase predvsem v »Trgovskem listu« in s tem manir festirajo svojo stanovsko zavednost.
Metalurški zavodi Radomsko
spadajo med najbolj pomembne železo predelujoče zavode v vsej Generalni guberniji. Že takoj prvi dan vojne proti Poljski so bile tovarniške naprave teh zavodov od bomb nemških letalcev skoraj popolnoma uničene. 2e v oktobru pa je bila imenovana nemška uprava in obnova naprav se je začela. Že v maju 1940 se je moglo začeti obratovanje v vseh oddelkih. Od tedaj pa so bili zavodi močno razširjeni.
Pred vojno so bili zavodi last neke francoske delniške družbe, sedaj pa so pod upravo Montanske upravne družbe, so torej nemško podjetje. Značilno za razmere v bivši Poljski je, da ni francoska delniška družba, ki je zaposlovala v Radomskem podjetju 1500 delavcev, plačala niti zlota davka. Poljskemu finančnemu ministrstru ja Jdružba kratkomalo zagrozila, da bo tovarno zaprla, če bi morala plačevati davke. Pri tem pa je tovarna zelo dobro zaslužila. Zavodi v Radomsku so se ustanovili 1. 1900. s samo enim oddelkom, v katerem so se izdelovali žice in žeblji. Danes pa so zavodi vele-obrat.
Hrvatska kmetijska petletka
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je končalo priprave za izvajanje petletnega načrta za dvig kmetijstva. V celoti pa se bo zaradi vojnih težkoč mogel ta načrt izvajati šele po vojni ter se bodo sedaj izvedli samo najvažnejši ukrepi. Načrt predvideva obširne regulacije rek in potokov, melioracije in ustanovitev znanstvenih kmetijskih zavodov ter kmetijskih šol in prirejanje kmetijskih poučnih tečajev.
Občni zbori
Tekstilana d. d. v Kočevju ima
redni občni zbor dne 14. aprila ob 11. v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Delnice se morajo položiti vsaj šest dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banke. Najmanj 10 delnic daje pravico do enega glasu.
SSž2£X5S5$t9SSSa9SS5a9<
VELEPOSESTVO
1801ia, gosposka graščina, njive, travniki, gozdovi, gospodarska poslopja in priključena industrijska podjetja, 20 km oddaljeno od Ljubljane, se proda, prosto vseh prenosnih taks in pristojbin. Ponudbe na ogl. oddelek „Trgov-skega lista“ pod „Graščina“
ssisa9S«sas)se5a9<5«sa9G
Trgovinska pogaiania Rim ~Berlin
Denarništvo in zavarovalstvo
Jugovzhodni vrednostni papirji v Nemčiji
V zadnjih mesecih se je večkrat poročalo, da so posamezne jugovzhodne države repatriirate svoje vrednostne papirje, ki so bili v nemški posesti. Predvsem se tičejo te akcije Madžarske in Bolgarske. Vesti o teh zopetnih pridobitvah vrednostnih papirjev pa so bile precej pretirane. Po dogovoru med Nemčijo in Madžarsko v letu 1942 se je odločilo več madžarskih bank pridobiti nazaj madžarske vrednostne papirje, ki so bili zlasti v donavskih in alpskih nemških okrožjih raztreseni pri posameznih osebah ali družbah. Nemški lastniki teh papirjev niso bili prisiljeni prodati te papirje, temveč so prejeli samo obvestilo, da smejo prodati te papirje, če jih hočejo prodati, samo Reichsbanki. Ni pa šlo za oddajo celih paketov madžarskih papirjev, temveč samo za delnice, ki so bile v rokah posameznikov.
Madžarska pa je poleg tega porabila svoj aktivni klirinški saldo za plačilo dela svojih zunanjih dolgov ter na ta način likvidirala svoja dobroimetja v markah. V letu 1942 je porabila Madžarska 137 milijonov mark teh svojih dobro-imetij za odkup madžarskih državnih papirjev ter ima sedaj še za 88 milijonov mark teh dobroimetij na razpolago.
Tudi Bolgarska je na ta način porabila svoja klirinška dobroimetja ter poravnala del svojih starejših zunanjih dolgov. Bolgarska vlada je zakladne liste, s katerimi je plačevala nemške dobavitelje železniškega materiala in strojev, odkupila s svojimi obračunskimi dobroimetji. Poleg tega je bolgarska vlada predlagala Nemčiji, da bi zopet pridobila vsa bolgarska posojila iz Nemčije. Nato je izšla v Nemčiji naredba, da se morajo oddati vsa bolgarska posojila Reichsbanki. Toda tudi obseg te akcije je skromen.
*
Število delniških bank se je lani zmanjšalo v Nemčiji od 242 na 231. Te banke so imele ob koncu 1.1942 okoli 72.000 nameščencev, njih bilančne vsote pa so znašale skupno 33.2 milijarde mark. Število zasebnih bankirjev je padlo od 511 na 503. Bilančne vsote teh bank so znašale ob koncu 1. 1941 okoli 1.9 milijarde mark.
Prvo žrebanje hrvatske državne razredne loterije je bilo 22. marca v Zagrebu. Prva izžrebana srečka je zadela 400.000 kun.
Na Nizozemskem pridejo iz prometa bankovci po 500 in 1000 goldinarjev. Pri zamenjavi starih bankovcev z novimi morajo lastniki dokazati, da so legalno prišli do njih posesti, če tega ne morejo storiti, se jim bankovci ne zamenjajo Strogo bodo kaznovani oni, ki bi se skušali znebiti bankovcev na ta način, da bi jih pod roko prodajali po nižji ceni. Kakor je izjavil državni tajnik dr. Fisch-beck, je namen tega ukrepa, da se zatre črna borza.
Po izkazu Švicarske narodne banke s 6. 3. se je zlata podloga povečala za 17,4 na 3659, devizna pa za 1.5 na 48,5 milijona šv. frankov. Obtok bankovcev se je v prvem marčnem tednu povečal za 26,8 na 2504,8 milijona šv. fr.
Švicarska narodna banka je v svojem letnem poročilu zavrnila očitke, češ da se je obtok bankovcev v Švici, ker je narastel za 53°/o, čezmerno povečal. Banka pripominja, da se je v drugih nevojskujo-čih se državah mnogo bolj povečal. Tako se je povečal v švedski za 97°/o, v Danski za 128°/o in v Portugalski celo za 141°/o.
mamaammaammmmmmmm
„ n j	barva, plesira in
7n M Ih lirah kemično b n a i i LC I ut lil (lil obleke, klobuke itd. Škrobi in uvetlotika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICI
Poljanski nasip 4-6. Belenburgova
Dodatno k svojemu poročilu o trgovinskih pogajanjih med Rimom in Berlinom navajamo še to, kar poroča zadnji »Siidost-Echo«, ki pravi med drugim:
Italijanski in nemški vladni odbor, ki naj bi uredila blagovni promet med Nemčijo in Italijo za leto 1943., sta se sestala že tik pred božičem v Berlinu, nato pa v prvi polovici marca v Rimu. Dvakratni sestanek odborov je bil potreben, ker se v kratkem času, ki je bil v decembru na razpolago, ni mogel proučiti ves kompleks vprašanj ter podrobno predelati tudi njegova finančna plat. Rimska pogajanja so zato dopolnila načelna razpravljanja v nemški prestolnici. Italija in Nemčija sta, kakor znano, v tej vojni vedno slovesno naglašale, da se morajo izvršiti medsebojne blagovne dobave in službe brez ozira na vsakokratno stanje klirinškega salda. Poleg tega se je večkrat naglasilo načelo storilne veljave v nasprotju z zlato veljavo. Daljše trajanje vojne je na drugi strani povzročilo, da si mora Italija prizadevati, da prepreči vsako ogrožanje svojega gospodarstva. Italijanska vlada je dolžna, da v prvi vrsti skrbi za italijansko gospodarstvo. To je tudi v interesu Nemčije, ki more od intaktnega italijanskega gospodarstva tudi dobiti boljšo podporo.
Na podlagi teh dveh načelnih stališč so se tudi vodila pogajanja v Rimu. Pri tem je Italija znova pokazala razumevanje, da Nemčija navzlic povečanim za-
htevam, ki jih mora staviti Italija na svoje domače delovne sile, nujno potrebuje kmetske delovne sile iz Italije. Zato bodo oni italijanski delavci, ki so se v času mrtve kmetijske sezone vrnili v Italijo, zopet odšli na sezonska kmetijska dela v Nemčijo. Ravno tako je Italija obljubila, da pošlje večji kontingent kvalificiranih delavcev v Nemčijo ter se bodo ti delavci uporabili v posebno važnih obratih. Nasprotno pa se morejo večji kontingenti italijanskih delavcev, ki so bili dosedaj zaposleni v nemških obratih, ki po zadnjih odredbah ne veljajo več kot vojno važni, vrniti v Italijo.
Nemčija je svoje dni italijansko pomoč v kmetijstvu podpirala z dobavami kmetijskih proizvodov, tako predvsem z večjimi pošiljkami krompirja. Da bo Nemčija še nadalje pošiljala v Italijo pre-se razume samo po sel Ravno tako pa se razume samo po sebi, da se ne bodo zaradi totalizacije vojne omejevali transporti onega blaga, ki je brezpogojno vojno ali življenjsko važno, dočim bo drugo blago, tudi če bi ostali še kontingentni ostanki, izločeno od uvoza in izvoza.
Finančna pogajanja v Rimu so privedla tudi do sporazumov o nadaljnjem funkcioniranju kliringa. Našla se je začasna rešitev, ki dovoljuje, da se vse vprašanje še enkrat v miru prouči in da se potem v ugodnem trenutku doseže generalna ureditev vsega vprašanja.
rove valjane žice za 5 odstotkov, ker je del žičarn dajal proizvodnji teh vrst prednost, drugo pa je zanemarjal.
Opozorilo Pokrajinske zveze delodajalcev
Pokrajinska zveza delodajalcev je izdala naslednjo okrožnico:
Ugotovilo se je, da se razne tvrdke in posamezni delodajalci — zlasti pripadniki trgovskega stanu — obračajo s prošnjami, spomenicami, predlogi, pritožba-lii) in slično naravnost na urade Visokega komisariata in na druge ustanove ter vojaška in civilna oblastva glede gospodarskih in sindikalnih vprašanj, namesto da bi se obračali v smislu določil in pravil zveze in pripadajočih združenj samo pri svojih organizacijah.
V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da so imeli sindikati direktne stike z uradi in vladnimi organi brez posredovanja svojega združenja, kateremu sindikat pripada in mora pripadali, ker je sindikat na podlagi pravil organ svojega strokovnega združenja in ker tvori kot pisarna sestavni del urada združenja, pa čeprav bi imel sindikat svoj sedež izven urada združenja, sme zato dopisovati samo po svojem združenju.
Da se ne izgubi čas in se doseže natančno izpolnjevanje dolžnosti v okviru sindikalne discipline, je treba, da se vsi delodajalci natančno ravnajo po teh navodilih, kajti proti onim, ki se ne bi po teh navodilih ravnali, se bo postopalo po veljavnih določilih.
Nova milarna v Ljubljani
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša, da je zaprosil g. Klemen Peter za obrtno - policijsko odobritev obrata za izdelovanje mila v Jelovškovi ulici 24. Izdeloval bo po mrzlem postopku milo in razne kreme. V ‘ta namen bo uporabljal stoječ parni kotel s kapaciteto 5 atmosfer, ki se bo kuril s premogom in drvmi. Nadalje bosta v obratu dva kotla s kapaciteto 1200 litrov, ki se bosta segrevala s paro. Mestno poglavarstvo razpisuje komisijski ogled in razpravo na kraju samem v soboto dne 3. aprila ob 9. s sestankom v Jelovškovi ulici 24. Načrti naprave so na pogled pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva, Gosposka ulica 15 dp dneva razprave. Morebitni ugo-
vori se morajo vložiti do dneva razprave ali na kraju razprave, sicer se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih ovir.
Razdelitev premoga in drv
Z dnem 31. marca t. 1. zapade veljavnost zimskih nakazil za kurivo, ki jih je izdal Pokrajinski svet korporacij za dobo od 1. ok-bo od 1. aprila naprej bo izdal 1943-XXI in se po tem dnevu odrezki navedenih nakaznic ne morejo več vnovčiti. Istotako zapadejo in zgubijo veljavnost tudi odrezki, ki so jih stranke izročile trgovcem', na katere dobava do 31. marca ni bila izvršena. Za do-tobra 1942-XX do 31. marca Pokrajinski svet korporacij nove celoletne nakaznice za kurivo, ki bodo dostavljene strankam na dom oz. v obratovališče.
V aprilu dobe potrošniki na navadno živilsko nakaznico naslednja racionirana živila dnevno: 150 g kruha ali 124 g krušne ali 225 g koruzne moke, mesečno pa: 800 g testenin, 1200 g riža, 500 g sladkorja, 100 g masti, 200 g masla,
1 del olja, 100 g mila, 600 g soli in 200 g fižola na odrezek A.
Vodja nemške gospodarske skupine za kovinske izdelke je prepon vedal izdelovanje igrač vsake vrste, nalivnih peres ter njih delov, v kolikor že niso bili izdani predpisi o izdelovanju teh predmetov.
Krajše vžigalice izdelujejo v USA od 1. marca dalje zaradi varčevanja z lesom.
Nemški delovni minister je odločil, da ni več dopustno zaprtje trgovin zaradi dopustov nameščencev, ker je to v nasprotju z zahtevami totalne vojne.
Zatemnitev je od 29. marca dalje določena za čas od pol devetih zvečer do pol sedmih zjutraj.
Večja hrvatska trgovinska delegacija je te dni odpotovala v Bern, da sklene s Švico novo trgovinsko pogodbo.
Prodaja tekstilnih izdelkov se bo na Hrvatskem proti oddaji točk zo- ! pet začela 1. aprila.
Nakup železnih, keramičnih ter električnih peči je v Nemčiji dovoljen le proti posebnemu dovoljenju. Ta odredba velja tudi za Gorenjsko in Sp. štajersko.
• HALI OGLASI •
Naprodaj
hiša s popolnoma urejeno tiskarno v centru mesta Kočevje za 350 ti-, soč lir. Ponudbe na oglasni oddelek »Trgovskega lista« pod šifro »Tiskarna«.
Telefon it. 28-78.
Mednarodni
»Siidost - Echo« daje naslednji pregled o stanju na mednarodnem železnem trgu:
Priprave vojno - produkcijskega urada v USA za izvedbo nadzorstvenega načrta nad materialom praksi, kar velja tudi za jeklo, se izvajajo. Določili so se že nosilci kontingentov. Ta urad je nadalje izdal dve novi naredbi. S prvo naj se olajšajo vojnovažne dobave za nujna popravila, z drugo naredbo pa se daje vsem kovinskim, nekovinskim in premogovnim podjetjem najvišja prednost za material, ki se potrebuje za popravila. Glede oskrbe s starim železom je položaj sedaj manj napet. Deloma zaradi povečanja proizvodnje surovega železa, deloma zaradi manjše potrebe livarn. Starega železa z neznatno primesjo iosfora ter starega železa za zlitine pa še nadalje primanjkuje. Jeklena industrija obratuje še nadalje s polno kapaciteto. Zaostanki pri izvršitvi naročil tovarn pa so vedno večji. Tudi povpraševanje ladjedelnic še stalno narašča.
Iz Anglije se poroča o veliki potrebi posebnih in zlitinskih jekel ter surove pločevine, za katere snovi zahtevajo produkcijske tvrdke zelo dolge dobavne roke, do-čim se dobi drugo jeklo laže. Tudi povpraševanje po fini in beli pločevini je neprestano veliko-. Valjarnam je naročeno, da čim bolj stopnjujejo proizvodnjo velike pločevine. Pomanjkanje starega železa je v vsej železni industriji zelo občutno. Vse stare železne ograje se uporabljajo sedaj za staro želez-je. Dosedaj je bilo oddanih 123.000 ton takšnega železa. Značilno je, da britanski železni industrialci že sedaj premišljujejo o vprašanju, kako se bo razvijal izvoz po vojni. Računajo s tem, da bo potreba inozemstva po surovem in na pol izdelanem železu le relativno kratko dobo po vojni močna, dočim bo povpraševanje po gotovih izdelkih iz železa in jekla po njih mnenju trajalo še dolgo. Zato se zdi angleškim industrialcem važno, da se že sedaj dogovore glede skupnega ■sodelovanja z industrialci gotovih
izdelkov, zlasti pa s strojno industrijo.
Kar se tiče angleškega izvoza železa, treba pripomniti, da jo ta že v predvojni dobj zelo padel. Dočim je izvozila Anglija v letu 1913. še pet milijonov ton jekla, je izvozila v 1. 1939. samo še 1.5 milijona ton. — Pred kratkim od-ejeno zvišanje cen koksa tudi za lazaj od 1. januarja 1943 dalje je povzročilo, da so britanski industrialci zahtevali tudi zvišanje cen za železo in jeklo. Po podat-dh Board of Trade o višini do konca i. 1942. zvišanih cen so se ideksne številke za cene ( na podlagi 1930 = 100) za železo in je-indeksne številke za cene (na pod-139.1, 1. 1942. pa na 182.7.
V Franciji se je dosedaj porabilo za staro železo 30.000 avtomobilov. V ta namen pa je določeno skupno 60.000 avtomobilov. Urad za livarne je podelil vrsti obratov izključno pravico za proizvajanje litih cevi.
Na Švedskem zahteva zlasti domača industrija ladjedelnic zvišano dodelitev domačega materiala. Sicer pa so razmere na švedskem trgu neizpremenjene. Z državnimi sredstve naj se v severni Švedsk: postavi velika železarna, ki bi veljala 17 milijonov švedskih kron. Upajo, da bi se potem mogel uvoz železa znatno zmanjšati.
V Romuniji je bila dosedaj železna industrija navezana na uvoz mangana. Sedaj pa aaj se začno izkoriščati lastna ležišča mangano ve rude, ki so zlasti v severni Moldaviji in v Banatu, v slednjem pa je ruda manjvredna. Rudne rezerve teh ležišč se cenijo na 2.5 milijona ton. Z izkoriščanjem teh rud more romunska železna industrija proizvajati ferromangan na pod lagi lastne oskrbe s surovinami.
Na Hrvatskem je bil dodeljen uvoz železa iz Nemčije Hrvatski strokovni skupnosti za železo in kovine. Naloga te skupnosti je, da interesentom dodeli določene letne kontingente.
V Španiji so bile z naredbo- mi nistrstva za industrijo in trgovino znižane cene za nekatere vrste su-
Preminul je naš zvesti dolgoletni uslužbenec
PEZDIR MIROSLAV
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. t. m. popoldne ob 16. uri izpred viške cerkve na viško pokopališče.
Ohranili ga bomo v trajnem spomina. Ljubljana, dne 27. marca 1943.
Tvrdka JERAS MAKS
II mio bambino & a leffo con 1’influenza Moj otrok je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso dl malattle invernali rappre-sentate da tosse, febbre, faringiti, tra-cheiti, bronchlti.
In tufti 1 malannl da raffredamento č rlmedio sovrano la
Tako evane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
i
£
E’INUTILE SOFFRIRE
ZAKAJ BI TRPELI
RODINA
Contro 11 rnffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
M.I.MJ .Kon-rdl T„o,.k„. lito., nieg.v p,„d,..™k 4,. I«. Pl™, urednik Al.k.and.r	ti.k.	ll.k,™	,Merkur.. d d.. „i.» p,ed,k™ik Oto., Mihalck. ..1 . Muk«..!