Leto IX. - Štev. 31
Trsi - Gorica 5. avgusta 1S55
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava:	Tri*, ulic*	S. Anastasio 1-c - tel.	2-30-**
j Goriško	uredništvo:	Gorica,	Riva Piazzutta	It. 1*.
CENA:	posamezna	številka	L 25. — Naročnina:
mesečno L 100. letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi:	Trst štev.	11-7223,	Goric« itev.	9-18127
izhaja vsak petek
Monahoisho razpoloženje
Nekam svež in lahkoten vetrič c zavel v svetu. Tako vsaj sodimo po otrrazih, ki jih srečavamo. V Ženevi so sedeli štirje veliki, eden drugega prijazno gledali; ljudem se je zizdelo, da so vsa viseč<i •prašanja ie rešena, da je moreča hladne vojna končana, da vroče vojne sploh nikdar ne bo. Objeli so se državniki, objeli se bodo narodi, nasprotujoče si ideologije sploh ne štejejo več. Takšna je logika.
Človek s ulice sklepa preprosto, iemlje pač stvari tako, kot jih vidi, oziroma kot mu jih pokažejo. Vplivati nanj ni težko. Dnevne skrbi in borba za obstanek mu ne dopuščata, da bi razglabljal in hladno tehtal dokaze. To je prenaporno in prezamudno. Razmišljanje o zapletenih socialnih in političnih zadevah prepušča najraje drugim. Saj je tako in tako povsod neka posebna zvrst ljudi, ki tvega svoje živce, mir, ime, včasih celo glavo ter se peča s takšnimi zadevami. Komur to ne diši, ker ne zmore ali ker mu je odvratno, ne sodeluje v političnem vrvežu, temveč se omejuje rut to, da odobrava al’ graja in odklanja, kar mu poklicani (dostikrat tudi nepoklicani!) predlagajo.
Se nekaj je značilno za njegovo zadržan,e. Dokler se pošteno ne o-peče, rad slepo verjame sodbi tistih, M so si enkrat pridobili njegovo zaupanje. V svoji dobrodušnosti in poštenju pa ga le redko poklanja m osnovi dejanj, s katerimi bi se razni javni delavci in oblastniki izkazali. Največkrat se zadovolji s lepimi besedami in obljubami, ki ga uspavajo v sladke sanje. Kdor se zna bolj pirbližati njegovemu sanjskemu svetu, kjer naj bo trenutno ti ospredju želja po miru, socialni pravičnosti ali kaj drugega, ta bo naletel na prijazen spreiem veliko prej ko pa tisti, ki bi ga opozarjal na dejanske okoliščine in nevarnosti. Spomnimo se samo, kako je dober del slovenskega naroda v drugi pve-tovni vojni slepo izročil vajeti državne uprave ljudem, katerih dotlej še nikdar ni videl pri ustvarjalnem političnem delu!
Na vse to smo pomislili, ko smo pred dnevi srečali prijatelja, resnega poslovnega človeka, ki nam je ves vesel dejal: »Zdaj smo pa dobri! Vse se je obrnilo! Mir je zagotovljen, narodi bodo sporazumno urejali svoje zadeve. V dveh letih bomo potovali po Ruisji z i sto lahkoto kot se. danes gibljemo PQ Evropi. Kaj misliš, da so v Moskvi res sami volkodlaki?«
Nismo mu začeli dokazovati, da' nismo nikdar rekli, da vladajo v Moskvi volkodlaki. Pač pa smo ponovno povedali in trdili samo, da vladajo tam ljudje,ki dobro vedo, kaj hočejo in da je tisto, kar hočejo, pravo nasprotje tega, kar naj bi po naših zahodnih pojmih bilo človeka vredno in dostojno življenje. Toda medtem ko se zaradi prijaznih ženevskih nasmeškov ni to za nas prav nič izpremenilo, je za našeg<L prijatelja očitno padlo v pozabo. Neverjetno je, kako je nekaj po vsem svetu razširjenih fotografij, televizijskih oddaj in primerno pisanih člankov, v nekaj dneh zabrisalo v očeh množic realistično sliko sovjetskih razmer in namenov, katero je Zahod po drago plačanem zanešenjaštvu medvojnega zavezništva s takšno muko priboril priznanje!
To ni brez teže. V politiki se Z veliko lahkoto razbija, a le težko gradi. Posebno črepinj se ne da več lepiti. Sovjetska zveza ima od novega razpoloženja gotpvo večjo korist kot škodo: v svojem območju ne dopušča razširjanja tujih i-dej, na Zahodu, kjer vlada duhovna svoboda, pa bo za del prebival stva zdaj Sovjetska zveza zopet po stala sprejemljivejša kot je bili med vojno. Tako nami, med ostalim, dokazuje omenjeni primer našega prijatelja. Predstavniki zahod nih velesil se verjetno niti ne za' vedajo, da po desetih letih vračajo Sovjetski zvezi in režimu njegovo medvojno propustnico, s katero je celo v Združenih državah ustvaril toliko sopotnikov, u Veliki Britaniji pa Fuchsov, Mac Leanov in Bragliesov.
Toda nihče bi ne smel nad skle panjem našega prijatelja zmajeva ti z glavo, če bi njegov zaključek bil pravilen. Ali se lahko zanesemo na trezno in stvarno presojo ter na iskrenost ljudi, ki so s svojim sestankom sprožili val vedrega r»izpoloženja?
Na žalost pa moramo ugotoviti da so se c Ženevi zbrali zastopniki štirih diplomacij, od katerib sc tri v svojih miroljubnih izjavah (Konec na 2. strani)
Težke tržaške preglavice 0 čem uelja razmišljati?
Stavka pri Sv. Marku
Stavke v ladjedelnici sv. Marka je končala, delavci so se že vrnili na delo in so v splošnem zadovoljni s pridobitvami, ki so jih dosegli posebno /. novo določbo, ki jamči, da se bodo odslej urejevali odnosi med CRDO in delavstvom samo z normalnimi sindikalnimi pogajanji iiiT sporazumi. Nove pridobitve delavstva bodo gotovo ugodno vplivale tudi na 'njih večjo produkcijo. Naše stališče v vprašanju donosnosti delavske sile. ki je za vsako in posebno še za italijansko industrijo življenjskega pomena, je bilo in je, da mora delavec prejeli za svoje delo dostojno plačilo, ter da mora biti soudeležen pri dobičku podjetja, če se hoče, da bo z veseljem opravlja! odkazano mu delo.
Stavka pri Sv. Marku je povzročila tržaškemu gospodarstvu, kakor pravijo, 100 do 200 milijonov lir škode. K sporazumu med CRDO i«n delavstvom ie pripomoglo tudi vztrajno posredovanje generalnega komisarje dr. Palamare, tako da je končno zaključena najdaljša stavka, kar jih tržaško mesto pozna.
Rotacijski sklad
Sklad Sfi povzdigo tržaškega gospodarstvu ali tako .imenovani rotacijski sklad, ki je Trstu potreben kot ribi voda, ni mogel biti od parlamenta sprejet in potrjen še pred počitnicami, kakor smo Tržačani želeli. Vse delo in trud tržaške občinske delegacije, ki1 jo je vodil župan Bartoli v Rim. in vse intervencije niso nič zalegle. Za *o zakasnitev treh mesecev se moramo zahvaliti videmskim poslancem, ki so brezobzirno zastopali videmske interese in hoteli po sili odtrg ti Trstu del skleda, ki je sestavljen iz tržaških sredstev, izvirajoč h iz Marshallovega načrta odnosno ERP. Ni bilo dovolj, da so Videmčani predložili parlamentarci komisiji v Rimu poseben zakonski osnutek glede gornjega sklada, po katerem bi bil sklad dan ne samo Trstu in Gorici, kot je to vlada predlagala, ampak tudi Vidmu ter bi ga uprav- | ljaW v Benetkah in ne v Trstu.
Vlada je bila proti videmskemu načrtu in parlamentarna komisija pod novim predsednikom Aggra-dijem je stala pred glasovanjem. Ali fonenada sta dva videmska poslanca. člana parlamentarne komi-e preprečila glasovanje s pred-1< som. da se naj glasuje tudi •> predlogu za podporo videmski pokrajini. Po treh ali štirih dnph je bila parlamentarna komisija zope' skupaj in zakon o tržaškem skladu za povzdigo gospodarstva je bil izglasovan, ali čakati mora na sklicanje parlamenta po počitnicah, d*i zakon sprejme. Tako je bilo zaenkrat okoli 20 milijard lir za neka mesecev odtegnjenih tržaškemu gospodarstvu. Kaj to pomeni v krizi, kateri Trst živi, si vsak lahk < sam izračuna. Nastop videmskih poslancev naj bo dobra šola za Tržačane in zlasti za tržaške krajevne oblasti, kako brezobzirni in neizprosni so zastopniki z one strani Soče, ko gre za obrambo svojih
lastmih interesov in koristi. Tam ni sentimentalnosti — ampak samo
gmotni interes.
Iz 'rotacijskega sklada se bod i dajala posojila; obrestna mera ne bo 3-oclsto:na, ampak nekaj višja. Pri tem moramo opozoriti one, ki bodo ta sklad upravljali in vse prizadete oblasti, posebno še generalni komisariat, na mahinacije, ki so se delale pod zavezniki s posojili iz sklada ERP. Preko moči so se improvizirali razni »industrialci«, spravili skupaj nekaj starih strojev, si najeli v Tndustrijskem pristanišču v Zavljah ali kje drugje prostor za obrat in so tako dosegli milijonaska posojila. V enem letu ali še poprej so falirali. Zate naj se Shajajo posojila le za taka podjetja, ki so res življenja zmožna in ki j&mčijo večjo produkcijo in zaposlitev, da ne bodo milijarde. namenjene tržaškemu gospodarstvu, končale v žepih špekulantov. Ali posodila ne smejo biti na razpolago samo za industrijo, ampak tud* za malo obrt. tako da se tud' malemu človeku pomaga na noge. da se uvrsti v. delokrog tržaških proizvajalcev. Posebno pažnjo bo treba obračati tudi kmetijskim posojilom za nove nasade in gospodarske zgradbe, v kolikor niso dovolj redna sredstva, ki jih kmetijstvo že prejema. Tako bo milijardni sklad pr!*el v. dobro vsem slojem tržaškega prebivalstva in. ne samo visoki industriji.
Prav v tem mora rotacijski sklad odigrati svojo socialno vlogo, ker
samo na ta način bo tudi učinkovito oplojeval celotno gospodarsko
strukturo tržaškega mesta.
Prosta cona
Ministerialna komisija, ki je prišla na lice mesta študirat predpogoje za prosto cono, ni še končala in predložila svojega dela,. Ogromno število tržaških prizadetih krogov se je izreklo za svobodno cono v najširšem pomenu. Tej prosti coni so nasprotni visoki finančni krogi. Nasprotujejo tudi druga pomorska mesta iz egoizma, ne da o: pomislila, da ima vsaka pomorska luka na polotoku svoje naravno zaledje, ki ji dovaža delo in promet. Trst pa je brez zaledja in v daljavi komaj 70 km se dviga nov konkurent v mestu Reki. ki si ustvarja prosto cono. da odvzame Trstu srednjeevropski promet. Ministrska komisija ni kazala naklonjenosti prosti coni coni. ali vlada in državni odgovorni faktorji naj vedo, da je mogoče ohraniti Trst kot pomorski emporij in dotok prometa iz Srednje Evrope izključno z usta nočitvijo prave proste cone brez surogatov in z otvoritvijo novih pomorskih ,zvez iz Trsta s prekomorskim svetom.
Cez nekaj tednov se vrneta v Trst, po dolgem boju z Genovo in iNeapljem. »Saturnie« in »Vulca-nia«. Pri teh dveh ladjah ine sme ostati. Brez zadostnih- pomorskih zve/, bo Trst izgubil ves promet iz (Konec na 2. strani)
I.	I	natakarici dejal: »Za kosilo se vr-
Zvečer po usmrtitvi morilke Rutii nem, danes bo lokal nabit!«
Ellis v londonski ženski kaznilnici Holloway so se gostje drenjali v i estavraciji v Soho. To je pravzaprav boljša gostilna z rdečekarira-nimi namiznimi prti; tudi gostilniška kuhinja ne presega povprečja. Ob navadnih dneh tu ni težko najti primerne mize. Ta večer pa so se pred enonadstropno gostilno v. ozki ulici vrstila elegantna vozila, med njimi celo Rolls Royce. S težkim srcem so morali najmanj sto gostov odsloviti zaradi pomanjkanja prostora. Srečneži, ki so si priborili mizo, se za jedila niso preveč zanimali. Zanimala pa jih je gostilničarjeva osebna postrežba Očarljivo so občudovali roke širo-koplečatega moža, ki je postavljal krožnike na mizo. lzgledalo je, kakor da iščejo sledove krvi na gostilničarjevih rokah. Gostilničar ve imenuje Eierrepoint. To je mož, ki je obesil Ruth Ellis.
II.
Žalostni prizor nudi čreda gostov, ki je v gostilno ni prignala lakota po hrani, pa čpa poželjivest po senzaciji. Grozoten pa je možakar, ki si je na dan pred usmrtitvijo odtrgal nekaj ur gostilničarskega dela, da bi si skezi luknjico v vratih kaznilniške celice v Hol-lowuyu ogledal ženo, ki ji bo naslednje jutro, točno ob deveti uri, potegnil čez plavolaso glavo črno kapuco. To je možakar, ki je naslednje jutro ob obilnem zajtrku
Američani in Kitajci za mizo
V ponedeljek so začeli v Ženevi ameriško-kitajski razgovori, na katerih naj bi načeli vsa važna vprašanja ki kalijo odnose med obema državrma. Veleposlanika, ki sta pooblaščena za razgovore, sta najprej pretresla vprašanje ameriških ujetnikov na Kitajskem in kitajskih državljanov, ki jih pridržuje-
| jo v Združenih državah.
Poleg ameriškega veleposlanika v Pragi n kitajskega veleposlanika v Varšavi, ki vodita zadevni odposlanstvi, je dospel v Ženevo tudi stain, indijski zastopnik pri Združenih narodih, Menon. Njegova vloga sicer ni znana, toda vsekakor je v zvezi z ameriško-kitaj-skimi razgovori.
V primeru, da bi začetna pogajanja pokazala, da bi bili razgovori o ureditvi visečih vprašanj mogoči, bi pogajanja obnovili na višji ravni, to je med zunanjim ministrom Ditillesom in kitajskim zunanjim ministrom Cu En Lajem.
Po vesteh, ki so prodrle v javnost, naj bi ameriška vlada ne i-mela več resnih pomislekov za prepustitev Formoze pod vrhovnost pekinške vlade ter za sprejem Rdeče Kitajske v Združene nerode. Slo naj bi le za iskanje primerne oblike, ki naj bi to omogočila.
Kitajska ponuja v zameno sklenitev tihomorske varnostne pogodbe in ureditev diplomatskih odno-
Zavezniki zapuščajo Avstrijo
Ameriški vojaki pridejo v Trst
Glasilo sovjetskih zasedbenih čet v Avstriji je preteklo nedeljo izdalo svojo zadnjo številko. Tako se poslavlja od svojih čitateljev list. ki je po vojni prvi izšel v Avstriji. Na prvi strani je objavil jjozdrev-no poslanico ter zahvalo sovjetskega veleposlanika Ilišova urednikom in sodelavcem lista.
Preteklo nedeljo, ko je stopila v veljavo avstrijska državna pogodbe, je prenehaila tudi radijska oddaja pod 'naslovom >»Sovjetska ura«. I-stočasno je prenehala s svojim delovanjem radijska postaja »Rot -Weiss - Rot«, ki so jo upravljali A-meričani. ter je prešla v sklop avstrijske radijske službe pod nazivom »Dunaj II«.
Britansko poveljstvo namerava umakniti svoje čete iz Avstrije že v prvi polovici septembra, to je petnajst dni pred odhodom Sovjetov.
Sovjetske čete y Avstriji znašajo 45.000 mož. kar je skoraj dvakrat toliko kot znašajo skupne zasedbene sile Francije. Velike Britanije in Združenih držav.
Londonski tednik »Observer« je razširil novico, po kateri namera- I prodajal svojo obrt va Sovjetska zveze umakniti svoje | slil.
čete tudi iz Romunije in Madžarske. Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da ga ta novica ne preseneča, ker so £ sklenitvijo avstrijske državne pogodbe prenehali razlogi, s katerimi so Sovjeti doslej opravičevali prisotnost svojih oboroženih sil v teh dveh satelitskih državah. Sovjeti so tudi izjavili, ie bodo čete, ki jih umaknejo te Avstrije. demobilizirali.
Posebno zanimanje so pretekli teden pobudile tudi izjave italijan skega zunaajega ministra Mertina, po katerem naj bi Američani premestili svoj vojaški kontingent iz Avstrije y Italijo. Ameriške čete bi tu bile pod poveljstvom pristojnega italijanskega generala za to področje Atlantske zveze. Nastanjene naj bi bile v Veroni. Vicen-zi in Trstu. Martino je izjavil, da je že prišlo do zadevnih pogajanj z vladama v Avstriji in Beogradu. Tako bo torej Trst po komaj desetih mesecih zopet sprejemal znane ameriške uniforme m fante.
Vest je vzbudila v našem mestu živahna razpravljanja. Marsikdo, ki se je odpravljal v tujino ali se je premi-
šajev med obema velikima državama.
Po drugih vesteh pa ameriška vlada ne bo pristala na izpremem-bo obstoječega stanja na Formozi, ne bo pa zahtevala od Kitajske, da bi se odrekla svojih zahtev do Formoze. Zadovoljila naj’ bi se s tem, da bi se komunistična Kitajska obvezala, da za ureditev {ormoškega vprašen;j ne bo uporabila sile.
To drugo stališče je verjetnejše, kajti odkrita prepuščanje zaveznika Cangkajšeka komunistom bi a-meriškemu prestižu na Daljnem vzhodu le preveč škodovalo.
V znamenju pomiritve so Kitajci odpustili enajstim ameriškim letalcem preostale kazni in so jih izpustili.
Umetni sateliti
Zemlja je človeku postala pretesna, njegov duh se že desetletja u-kvarja s prodiranjem v vsemirje. Prvi pionirski koraki so pred uresničenjem. Ameriški znanstveniki so že zgradili priprave, ki jih bodo izstrelili v vsemirje do tiste točke, kjer neha .zemeljska privlačnost Tu bodo obkrožali našo zemljo.
Umetni sateliti ameriške proizvodnje imajo le majhno razsežnost. So to baloni kot nogometna žoga, Opremljeni bodo z raznimi napravami za merjenje in opazovanje vsemirja. Pozneje pa jih bodo o-premili tudi s televizijo in drugimi občevalnimi sredstvi. Naslednji korak bo — po zatrdilih učenjakov — satelit s človeško posadko.
Niso pa zgolj Američani tisti, ki rinejo v vsemirje. Takoj po ameriški objavi so se oglasili Rusi s podobnimi načrti. Tudi Angleži in Francozi napovedujejo svojo udeležbo pri osvajanju vsemirja.
Poročila o poizkusih z umetnimi sateliti so vzbudila ogromno zanimanje po vsem svetu. Znanstveni ki pa so sprožili pravo poplavo odkritij. »Luno bomo dosegli čez dvajset let«, je izjavil ing. Norman Peiterson, ki je strokovnjak za radiov odene izstrelke.
nemške manjšine na Tirolskem in zatrjeval, da uživajo Nemci popolno enakopravnost z. ostalimi državljani. Poudaril je, da je 85.231 Nemcev, ki so se z dogovorom Mussolini - Hitler izselili iz Južne Tirolske v nemški rajh. zopet pridobilo italijansko državljanstvo. Odklonil pa je misel, da bi se Italijani ne smeli naseljevati na nemški zemfji na Južnem Tirolskem.
Razpustitev hominforma
Iz Beograda poročajo, da je Jugoslavija predlagala razpustitev ko-minforma. mednarodne organizacije ea povezavo komunističnih strank v svetu. Obenem pa je zahtevala ustanovitev organizacije, k' naj bi .povezala- vsa socialistična gibanja na svetu. Oba predloga je objavil jugoslovanski komunistični organ »Komunist«. Predloga je podpisal Veljko Vlahovič, eden najvplivnejših članov C K Zveze komunistov, ki je obenem 'tudi predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve.
Predlog o razpustu kominforma ni nov in spada v stalinsko dobo. ko je izginila kominterna zaradi nujnostnih medvojnih poklonov Moskve zahodnim silam. Igra se ponavlja!
Segni tolmači
V svojem prvem razgovoru s tujimi časnikarji je. novi italijanski predsednik vlade, Segni, obrazložil desetletni načrt za okrepitev italijanskega gospodarstva. Ta načrt predvideva: 1) Prost dotok ameriškega in drugega tujega kapitela za investicije; 2) Pospešitev izkoriščanja italijanskih petrolejskih ležišč: 3) Uresničitev njegove agrarne reforme, ki jo je izdelal pred petimi leti.
V nadaljnjem se je novi predsednik zadovoljivo izrazil o poteku ženevske konference in posebno pohvalil napore predsednika Eisen-howerja za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom.
Dotaknil se je tudi vprašanja
Komunistična divjaštva
Deset let je že minulo, odkar so v Evropi utihnili topovi, deset let tudi, odkar so revolucionarni zakoni džungle želi svoje bogate peklenske žetve. Na žalost pa zakon: džungle na oni strani železne zavese še vedno vzdržujejo svojo ve ljarvo.
Pred tednom dni je palestinsko potniško letalo na svoji redni jprro-gi London - Palestina zgrešilo svojo smer na jugoslovansko - grško -bolgarski meji in zašlo kilometer v bolgarski zračni prostor. Da bi tega nikoli ne storilo! Brez opozorila so lovci Mig in protiletalsko topništvo sestrelili neoboroženo letalo in pobili 58 potnikov s posadko vred. Zopet je enkrat spregovorila džungla. Koliko otrok je ostalo brez staršev, koliko žena brez hraniteljev? Sest držav je protestiralo pri sofijski komtfnistični vladi. I-zraelska vlada zahteva 10 milijonov dolarjev odškodnine.
Tokrat so na mig Kremlja komunisti priznali svojo krivdo za barbarski zločin, ki je sledil ženevski pobratimiji in ki v praksi vozi še po starih tirih.
Poklicni solzavci s papirnatimi čepicami niso ponovili svoje procesije po Velikem trgu. ker od teh 58 žrtev nihče ni bil komunistični vohun. Komunistična morala je pač posebne, pridobitniške vrste. Sedaj lahko ponovno ugotovimo, na kateri strani stojijo resnični vojni hujskači, saj so taka dejanja pogosto uvod v novo vojno.
III.
Vem: Marsikdo bo dejal — mu-laKar opravlja zgolj svojo dolžnost. Lahko bi tako zatrjevali, vendar taka) trditev ni točna, kajti mojster Pierrepoint je — kakor vsi krvniki v svobodnem svetu — prostovoljec. Osebnost londonskega krvnika pa ni vazna.
IV.
Važno pa je. fatalno zatrjevanje:
»Možakar opravlja Zgolj svoja dolžnost!« Nepregledne so nesreče, ki jih je ta modrost, navidezno tako preprosta, v resnici pa t:ko lah komiselna, povzročila v stoletjih. Moskovska krvna sodišča, ki so jih z gorečnostjo in sadistično slo posnemali vsi priprežniški pokvarjenci — tudi v matični državi — so opravljala zgolj svojo »dolžnost«? Zgolj svojo »dolžnost« so o-pravljali giljotinci ob času francoske revolucije! Zgolj svojo »dolžnost« so opravljali že pozabljeni nemški Rollkommandosi v prvi svetovni vojni! Zgolj svojo »dolžnost« so opravljali sežanski miličniki na bazoviškem strelišču. Zgolj svojo »dolžnost« so izpolnjevali Hitlerjevi krvniki to koncentracijskih taboriščih! Zgolj svojo »dolžnost« so izpolnjevali Mačkovi krvniki nad deset	tisoči domobrancev. Zgolj
svojo	»dolžnost« so izpolnjevali
zanjkarji ob kraških breznih. Zgolj svojo	»dolžnost« so izpolnjevali
komunistični topničarji nad neoboroženim potniškim letalom na bol-garsko-grški meji pred tednom dni!
Pod hipnozo hinavskega in svetohlinskega pojma se nihče ne vpraša, kaj pa bi se zgodilo, če bi človeštvo take »dolžnosti«« nekoliko »zanemarilo«; če hi se na vsak poklic ne postavilo v poslušni »pozor«; če ne bi korakalo na komando in ne morilo na povelje. Predstavimo si, kaj bi se zgodilo, če bi se gostilničar Pierrepoint dvignil in dejal: »Zelo mi je žal, žene. ki je iz ljubosumnosti usmrtila »uoje-. ga ljubčka, jaz ne bom obešal'r Prav nič ne vem, ali je baristkn Ruth Ellis zaslužila smrtno kazen. Vem pa, da bi se človeštvo zagotovo pošteno oddahnilo, če bi enkrat, samo enkrat krvnik svoje »dolžnosti« ne hotel izpolniti.
Ne bi želel polemizirati o ustreznosti ali neustreznosti smrtne kazni; želel bi zgolj, da ne'bi govoričili le o nepravičnih zapovedih, o krvavih poveljih in ju stičnih zmotah. Angleži pravijo krvniku »exe-cutioner« - eksekutor, izvršil ec. Vojni in revolucionarni hujskači ne bi bili vredni piškavega oreha brez vojakov in zapeljanih množic. Nesmiselna povelja ne bi pomenila nič brez pripravljenosti posameznika, da jih tudi izvrši. Smrtna kazen bi postala prazna beseda, če bi krvnik ne hotel izpolniti svoje dolžnosti. Napočiti M moral tisti dan, ko se vest »eksekutorjev« ne bo več skrivala za temno masko dolžnosti! Svobodo imajo v svojih rokah prav eksekutorji, brez njih bi bili Mussoliniji, Hitlerji, Stalini Brozi, Franki, Peroni in njihovi na žalost še vedno številni diktatorji in njihovi sopotniki podpovprečni pohlevneži in ne naduti in oblastni krvniki. Q tem naj človeštvo razmišlja! O tem naj razmišljajo tudi tržaški Slovenci!
Ivan Habe
Tito obsoja Stoiino
Vidali' in njegovi priskledniki slovenskega porekla požirajo odvajalne pilule v zadnjem času kar od jutra do večera. Tako je Tito tridesetim Američanom Izjavil 25. julija med drugim tudi tole: ® . . Sovjetski voditelji so prizna-'li, da so bili nekateri ljudje, ki so delali krivico Jugoslaiviji. Oni so rekli, da je bil glavni Berja. Jaz pa mislim, da je treba vključiti tudi njega, da pa je glavni Ml Stalin.« Berjo so ustrelili kot imperialističnega vohuna in največjega sovražnika Sovjetije. Kaj bi zaslužil šele oče socializma, Stalin?
V uredništvu »Dela« bodo morali StaHnovo sliko počasi le zavreči med staro šaro že zaradi »normalizacije«. Hudo je. ko se zlata teleta pogrezajo v blato; utrjeni želodci pa tudi taka odvajalna sredstva prebavijo, če je v nevarnosti užitek ali pension. — Pa še nekaj. Hruščev je v Zemunu pravzaprav zamolčal velik greh. Taka spoved je tudi po komunističnih zapovedih neveljavna. Po pravici bi moral ponovno v Beograd. Ali ni tako, tovariši pravoverniki?
VESTI z GORIŠKEGA
Preganjanje slouenščine u cerkui
Preteklo soboto se je v Goirici vršil slovesen pogreb zaslužnega slovenskega duhovnika ■ c. g.. Resoi (Reščiča). Slovenski verniki so pač želeli običajno slovensko pridige to je pogrebni nagovor in seveda tudi slovensko petje. Cerkveni o-tored se je imel vršiti in se je tudi vršil v cerkvi sv. Ignacija n.v T ra vrtilk u. S kaplanom. č. g. Mazo-ro in župnim upraviteljem č. g. Grusovihom je bilo že vse dogovorjeno, tako glede obreda, kakor tudi pridige in petja.
V petek .popoldne pa 'je župni u-pravitelj č. g. Grusovin sporočil kaplanu č. g. Mazori, da se pridiga in petje v slovenskem jeziku ne smeta vršiti. Nejasno je povedal, da je ,prepoved prišla, od stolnega kapitla ali iz škofije, in sicer zato, ■ker se bodo pogrebe udeležili 'zastopniki oblasti!
Pogreb se je vršil brez nagovora in breiz petja, seveda v veliko •začudenje lin ogorčenost vseh slovenski« vernkov, ki so upravičene 'želeli in hoteli, da se zaslužni slovenski duhovnik počasti slovenski in brez vsake diskriminacije.
Zvedeli smo tudi to, da je pravzaprav škofovski sinod treh Bene-čij nedavno sklenil, da pogrebnih nagovorov, ko gre za duhovnik?, v bodoče ne bo.
To velja za. nagovor, toda petja škofovski' sinod mi prepovedal, niti slovenskega, niti italijanskega in niti ne latinskega.
Ete ne bo napačnega tolmačenja izadeve kot take in krivičnega obtoževanja, smo sklenili zadevno poizvedovati in smo .naleteli na ose-ibo, ki je o stvari v .imenu več slovenskih vernikov govorila neposredno z gospodom škofom. Povedala nam je, da je N. E. škof mons. Ambrosi prijazno pojasnil, da. se je pri njemu zglasil mons. Soranzo in mu prikazal neumestnost slovenske pridige, češ da ise bodo pogreba udeležili zastopniki civilnih oblasti in ■povečini verniki Italijan iškega jezika! Nakar je gospod škof .pripomnil, da so pogrebni nagovori 'za duhovnike,' bodisi slovenske, .bodisi italijanske, prepovedani.
Kar pa se petja, tiče, o tem' da ni bilo .med gospodom škofom in mons. Sora nizom niti govora. V tem oziru, da je dotični osebi gospod škof zagotovil, da ine obstoja in ne more obstojati nobena prepoved glede slovenskega' petja v cerkvi'!
(Pojasnilo in zagotovilo, ki ga je dal gospod škof, vzamemo hva ležno na znanje in upamo tudi vsi goriški slovenski verniki.
Zahteva po spoštovanju slovenskega materinega jezika je načelnega iznačaja tako v cerkvenem, kakor v civilnem oziru. Zalo pribir
iamo, da bomo v obrambo svojega materinega jezika odločno nastopali in protestirali proti komur koli, ker nam rabo jezika, -to je naravne pravice, ki nam prihaja od Boga, ne .sme prepovedati niti cerkvena, niti posvetna oblast!
Se nepojasnjeno vprašanje je tu di to, ali sta župni upravitelj č. g. Grusovin in mons. Soranzo po svoji volji storila korak do gospoda škofa ali pa sita morda prejela namig. od »zastopnikov« civilnih o-tolasti.
V prvem slučaju moramo pojasniti, da so duhovniki prvi poklicani1, da spoštujejo naravne pravice vernikov, kot je prav materin jezik. V drugem slučaju pa mora vsakdo vedeti, d« se civilne oblasti nimajo v cerkvene zadeve vmešavati.
Recimo, da so se civilne oblasti res potegovale za to, da ni bilo slovenskega nagovora in slovenskega petja. Katere naj bi potem bile te oblasti? Verjetno predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot in .zastopnik občine, ki ista se pogreba udeležila. Oba demokristjana! Ali je mogoče, da. .sta se dva demokristjana toliko spozabila, da ne trpita slovenskega jezika niti v cerkvi?
Vredno .bi bilo res poizvedeti, a-
li sta pokrajinski predsednik dir. Culot in goriški župan dr. Bernar-dis dala to sovražno pobudo proti slovenskemu jeziku v cerkvi! To pa zaradi nadaljnjih korakov pro-tej nezasiišnii krivici, ker ne' verjamemo, da bi demokristjanska vlada in Vatikan kaj takega odobrili!
Še h gonji proti slovenski šoli
K članku o gonji proti slovenski šoli v Tržiču, ki ga je prinesla »Demokracija« od preteklega tedna, je treba pripomniti še to, da je vzrok padanja učencev na slovenski šoli tudi krivična prepoved o-trokom slovenskih optantov, da o-biskujejo to šolo, poleg stalnega, u-strahovanja in zapostavljanja ter sramotenja Slovencev v Italiji, ki jih še danes vlada ni zaščitila, kot ji .to .ustava sama veleva!
Slovenci v Italiji smo po ustavi enakopravni državljani, zato zahtevamo popolno spoštovanje vseh naših pravic tako od strani zasebnikov, kakor tudi. in zlasti od strani oblastev.
Nikoli ne bomo .nehali pisati proti krivici, ki so jo v Tržiču utrpeli slovenski doberdobski naborniki in .sploh proti vsaki krivici, ki se nam godi kot italijanskim državljanom slovenskega jezika!
Uspehi goriSfciii titovces...
Po slepomišje so se t/tovci potegovali za otroški vrtec v Pevmi, ne da bi pomislili, da so vsi otroški vrtci ustanove ONAIR podvrženi splošni italijanski raznarodovalni politiki.
Tako se je zgodilo! V Pevmi so jeli zidati otroški vrtec, in ko 5» .ga ravno pokrili, je ONAIR prodala na Oslavju stoječo stavbo ta-mošnjega otroškega vrtca in vso o-premo odpeljala. To pomeni: otroškega vrtca na. Oslavj.u ne bomo več imeli. Kvečjemu bomo svoje otroke .morali pošiljati v Pe.vmo, po isti dolgi poti, o kateri so titov-ci trdili, da je za pevmske otroke na. Slavje predolga!
Hvala lepa, »tovariši«! Da ste politično in narodno prazne glave, smo pač vedeli; da nam zapravite tudi otroški vrtec smo se sicer bali, a. nismo mislili, da. se bo to zgodilo tako hitro!
Z lahkoto bo ONAIR v Pevmi o-tvorila tudi italijanski oddelek o-troškega vrtca, in družila, z njimi .slovenske otroke, jih učila italijanskih pesmic . . . povezave. Prav po liniji titovskega narodnega odpadanja!
^Primorski dnevnik« in »Soča« zdaj jočeta, in protestirata., Cucchi-ja in Magnanija pa le ni, da bi se za slovenske pravice na Oslavju postavila!
SOCIALNA VPRAŠANJA
Zavarovanje in pokojnina ribičem
Te dni so v Salernu in Aimalfiju zborovali italijanski ribiči. Sklenili so, da bosta dva poslanca predložila v odobritev zakon za socialno zavarovanje in pokojnine italijanskim ribičem na morju in v sladkih vodah.
Gre za zavarovanje kakih 90 tisoč ribičev, ki .naj bi jim zavarovanje nudilo starostno in invalid-ninsko pokojnino, zdravljenje tuberkuloze in drugo zdravniško pomoč .ter odškodnino za nezgode na delu.
Polovico prispevkov za tozadevni sklad v višini dveh milijard lir
ra' bi .'ib c: ! mit p'ažs\ali, drugo polov.co i-a
Zopet korak naprej do splošnega socialnega zavarovanja vseh držav 1 ja nov!
Poraz komunističnih sindikatou
v tržiških združenih ladjedelnicah
TcžIie tržaške preglasite
(Konec s. 1. strmi)
Nismo list delodajalcev, tržaški Slovenci sploh nimamo .v svojih vrstah pravih kapitalistov. Kot takim nam je vedno žal, ko moramo govoriti o porazu ene ali druge sindikalne skupine. Pred očmi so nam koristi delovnega ljudstva in zato smo na njegovi strani. Prr-blem Jadranskih ladjedelnic smo v stolpcih »Demokracije« zadnjič <-• menili, ko smo obsodili njegovo vodstvo zaradi nesocialnega zadržanja y sporu c. varilci.
Toda poraz, na katerega se nanaša naš današnji naslov, se ne tiče spora z delodajalci, pač pa demokratičnega tekmovanja različnih sindikalnih organizacij, ki se bore za zaupanje delavstva. Gledetega pa je jasno, da po svoji, vesti in dolžnosti ne .moremo storiti drugega kot pozdraviti rezultate, ki kažejo, da se je delavstvo naveličalo komunističnih veljakov, da ne veruje več demagoškim besedam.
eno 'besedo, da je začelo odpirati oči.
V soboto zvečer so namreč bili objavljeni rezultati volitev notranjih. komisij v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču. Iz njih je razvidno, da so posamezne sindikalne organizacije dobile sledeče .število glasov:
svojega naravnega tradicionalnega zaledja — Srednje Evrope.
Londonski sporazum] in specialni statut
Koliko smo si obetali od tega sporazuma in statuta, ki se na pa. pirj.u še kar dobro Citata. Ze deset mesecev je od .njih podpisa. Xn kaj se je v tem času izvedlo in storilo? Niti dogovora o obmejnem prometu ii. Kaj šele mešana italijansko - jugoslovanska komisija, ki hi morala čuvati nad sporazumom in nljegovim pravilnim izvajanjem, Kar je vidno in otipljivo, to stalno naraščajoča izseljevanja ita •lijaniskega prebivalstva iz. cone in prisilno vračanje jugoslovanskih beguncev v Jugoslavijo.
Zaman je, da mi iz Trsta vpije mo im zahtevamo izvajanje statuta o 'narodnostnih manjšinah, če se pa prav vladi, ki sta sporazum in sta-itut podpisali in ki bi ga morali iv vesti, za to ne brigata. In ta odgovornost velja ne samo za italijansko, ampak še posebno za jugoslovansko vlado, ki je po podpisu londonskih dogovorov bahato kabala na sporazum: evo, kaj smo vse za tržaške Slovence dosegli.
Londonski sporazum in manjšin s ki s.tatut s.ta imela namen, da za jamčita Slovencem v coni A in T-'ta'ijanom 'i. coni B vsaj del oinih pravic, ki jih je jamčilo Svobodno tržaško ozemlje. Tako da so londonski dogovori nujen nepopoln nadomestek za vso ono narodnost no in jezikovno enakopravnost nam jo je .jamčil statut STO, Zato ima slovensko prebivalstvo v Trstu in italijansko x coni B nesporno pravico, da se ti dogovori izvajajo, je to vladi V Beogradu in vladi: v Rimu prav ali ne.
Dejanja hočemo, ne fraz in besed.
Dr. J. A.
žavah (Velika Britanija, Združene države Severne Amerike, Danska. Švedska, 'Norveška) priborile najširšim plastem demokratične, ne pa totalitaristične' in revolucionarne delavske organizacije, stranke in zveze.
CGIL
CISL
UIL
GLASOV Sedaj Prejšnje , volitve 3221	4467
2289	1842
2101	1074
SEDEŽEV Sedaj Doslej 10	16
8	r
Občinska seja v Merdobu
Ze 23. julija je zasedal doberdob ski občinski sve.t in razpravljal o sledečem dnevnem redu: cena ži vini za odmero davka za leto 1956. načrt zgradbe osnovne šole v Jam-1 jah; lestvica družinskega davka za leto 1956; nakup drv za kurjavo; prepleskanje prostorov dober-dobske šole; oprema poštnega .urada; naprava za prodajo bencina v ■Dolu - Palkišče.
Vse točke dnevnega reda so bile sprejete. Naj omenimo, da. bo imela šola v Jami jah dva razreda, kuhinjo, higienske naprave in dv? učiteljski stanovanji. Stala bo 15 milijonov lir, ki jih bo dala Cassa Depositi e Prestiti na posojilo z vladnim prispevkom po zakonu 645 od 9. avg. 1954.
Kar .se, družinskega davka tiče, so sklenili, da se bo odmerjal m dohodkih preko 120.000 lir.
Poštni urad pa bo začel poslovati v kratkem, začasno v pritličju občinskega urada. Za prodajo bencina v Dolu - Palkišče je o,bčinski svet dal povoljno mnenje.
To, kar trdimo mi: da bi nas italijanska politika rada raznarodila. kes zasleduje smrt naše nacionalne duševnosti, ki pa nam pritiče po božjem in človeškem zakonu!
Goriški župan dr. Bernardis je sicer želel pozdraviti ladinske goste s solzicami »krivične« meje, pa je sam uvidel, da. bi teh prigrizko-' tako učeni .gospodje ne pogoltnili, zato se a argumentom ni upal na dan.
Namesto župana je zadevo »krivičnih«, »nesmiselnih« in »nečloveških« mejž obravnaval domišljavi goriški »poet« Marmul, ki kake ■druge snovi sploh ne spravi na dan!
Relorma sloni torej na pravilu, da šola ne sme učencev utrujati. Zato so domače naloge in vaje odpravljene, učenje na pamet tudi in učiteljem svetujejo, naj. skrbe, da učenci ne ponavljajo razredov.
Zločin 18-letnega mladeniča
V nedeljo popoldne je osemnajstletni Claudiio Zearo iz Ločnika pri 'Gorici ubil svojega šestnajstletnega prijatelja Ivana Turco tudi doma iz Ločnika, in sicer z motiko po glavi.
Strašni dogodek je globoko pretresel vso okolico in pognal dve družini v, neizmerno žalost!
Reforma osnovne šole v Italiji
Izšel je zakon o reformi osnovne šole v Italiji. Glavni obrisi te reforme so sledeči; obiskovanje o-snovne šole je obvezno skozi osem let, od 6. do 14. leta učenčeve starosti. Sola je razdeljena v tri glavne razrede, prvi traja dve leti, dr.ugi in tretji pa vsak tri leta1.
V glavnem so tudi šolske knjige odpravljene in pridejo deloma v .poštev šele od tretjega leta šole naprej.
Zato pa sloni pouk na prostem iskanju poti v znanost. Učenci si v temi neznanosti morajo sami pomagati. Učitelj jim bo dober svetovalec ali pa tudi prijazen vodnik.
Vsaka težka snov je iz šole iz-,gnana. Učenci, ki si morajo po temi .utirati pot v znanost, morajo zato tudi čutiti veselje in razumeti korist. Zato jim bo učitelj zastavljal samo vesela vprašanja, k: jih bodo tudi zanimala in jih na ta način učil abecedo, pisati, čltati, računati in tako dalje.
Vse brez pomožne knjige!
Zgodovino in zemljepis bo učitelj tako razlagal, da bodo učenci znali le glavne obrise ene in druge, da se bodo znali orientirati in razumeti pravi pomen glavnih zgodovinskih dogodkov in uganiti glavne točke zemljepisa odnosno važnejše zemljepisne znanosti.
Popravi
V člankih »Demokracije« od preteklega tednai »Ob dvanajsti obletnici« či.taj tretjo, četrto in peto vrsto v tretjem odstavku takole: » ... le Slovence je, v kolikor niso bili obso-jeni razadi komunizma., ob držala y zaporih!«
V članku: »Gonja proti slovenski šoli v Tržiču« čitaj v zadnjeri odstavku pravilno takole: »Na vsak način predstavlja sklep italijanskih republikancev najlepši primer njihove ..pravičnosti” . . . «
Monahoosho razpoloženje
(Konec s 1. strani)
IZ SLOVENIJE
27
27
Volilna udeležba je bila zelo vi* soka, saj se je volitev udeležilo 96,44 odst. vseh delavcev. Rezultati so torej veren odraz ^ejanskegi stanja. V primerjavi z lanskimi volitvami je Splošna delavska zveza (komunistična) izgubila 1246 glasov in nad eno tretjino sedežev. Izprememba je značilna i:n pomembne: prej je imela komunistič no usmerjena Splošna delavska zveza v notranjih komisijah obratov Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču .sama absolutno večino, sedaj pa imajo še večjo večino (skupno 17 sedežev) predstavniki sindikatov CISL (demokrščani) in UIL (socialdemokrati). Komunisti torej, v Tržiču ne bodo več vedrili in oblačili. Posebno velik je napredek socialno - demokratskih sindikatov, ki so svoje glasove ka>-podvojili.
Uspehe demokratičnih sindikatov je trebe pozdraviti posebno iz treh razlogov:
1) ker dokazujejo, da je val preusmeritve v mišljenju italijanske, ga delavstva, ki je prišel prvič do močnega izraza na volitvah v notranje komisije FIAT-a y Turinu, dobil širok vsedržavni obseg;
2) ker s tem delavstvo dokazuje, da noče odslej več zaupati zaščito svojih sindikalnih interesov tistim, ki povsod, kjer pridejo na oblast, pretvorijo sindikate iz delavskih organizacij v priganjaške partijske ustanove;
3) ker se s tem uveljavlja reformistična smer, ki brez uničevanja obstoječih bogastev lahko omogoči-delavstvu, da pride nekoč do blaginje. kakršno so v naprednih dr-
li. g. Angelo Fersig novi župnik na Travniku
Za novega, župnika na Travniku v Gorici, to je1 cerkve sv. Ignacija, je sv. stolica imenovala č. g. Angela Persiga, rojenega v Ločniku leta 1920, sedanjega župnika v S. Pier d’ Isonzo.
Novemu župniku č. g. Persigu čestitamo za imenovanje na. važno mesto, ki je stična točka slovenskih in italijanskih vernikov. Prosimo ga samo, da ohrani do slovenskih vernikov tisto pravično stališče in ravnanje, ki jim po božjem zakonu pritiče in ki je njega vedno odlikovalo!
ODKUP KMEČKIH PRIDELKOV
Da bi preprečili navijanje cen kmečkih pridelkov, so sklenili, da bodo odslej lahko odkupovale kmečke pridelke samo kmetijske zadruge, in sicer vsaka na . svojem področju.
Vsa ostala trgovska podjetja bodo lahko kupovala te pridelke samo preko omenjenih zadrug.
TELEVIZIJA
V okviru pospeševanja industrijske proizvodnje, je upravni odbor Zvezne industrijske zbornice v Beogradu odobril program, po ka-terpm naj bi uvedli tudi televizijo po Jugoslaviji.
Za uvedba televizijskih sprejemnikov in oddajnikov, ki bo izvršena v prihodnjih štirih ali petih letih, bodo izločili iz letošnjega sklada 20 milijonov dinarjev.
nični pomoči ter o ustanovitvi mešanega francosko - jugoslovanskega
odbora, ki' bo preučil načrt o gospodarskem sodelovanju ru>d podjetji obeh držav.
Francoska vlada je odobrila Jugoslaviji poseben kredit za pet le1, v višini poldruge- milijarde frankov.
Končno sta obe državi dosegli sporazum o ustanovitvi posebnega sklada za sodelovanje in tehnično pomoč. V tega bo Francija v prihodnjih petih letih prispevala 250 milijonov frankov, Jugoslavija pa 150 milijonov dinarjev.
   kongres Ladra
Preteklo soboto, nedeljo in .ponedeljek, 30. .in 31. julija ter 1. avgusta, se je v Vidmu, Gorici in Pordenonu vršil mednarodni kongres La d inčev, katerega so se udeležili tudi prof. Leicht, prof. Bez-iZola iz Curiha. in 'duhovnik MaT-chetti iz Vidma, da imenujemo tri med naibolj vzornimi predstavniki Ladincev, ki prav gotovo ne zasledujejo sovražne politike do nas Slovencev v Italiji, kot jo vodijo nekateri udeleženci ladinskega kongresa iz Vidma in Gorice.
Prof. Bezzola, ki poučuje na cu-riškem vseučilišču, je predaval v Gorici o ladinskem leposlovju in 'povedal, da se ladinski razumniki nai tem področju in v tem času hvalevredno živahno udejstvujejo.
Vrednost in pomen ohranitve jezika
Prof., Bezzola j.e poudaril tudi vrednost in pomen ohranitve jezika. Samo z ohranitvijo jezika, je de.jal prof. Bezzola,, je moči ohraniti in ostvariti tudi duševnost!
ANGLEŠKI »KOMBAJN«
NA ŽITNIH POLJIH V SLOVENIJI
Predpretekli teden so v Sloveniji- prvič poskusili »kombajn« angleške znamke. Ta veliki stroj, ki nadomešča nad 40 ljudi v delu na polju, žanje in mlati istočasno, veže slamo v bale, čisti zrnje in ga dovaja v vreče; dnevno požanje 4 - 4,5 ha žita.
Te vrste kombajna, ki seveda pride v poštev samo za večja posestva, namerava v bodoče izdelovati tovarna kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu.
GOSPODARSTVO
POSPEŠEVANJE TURIZMA
Dne 24. julija so v Mariboru, ob priliki Turističnega tedna, predstavniki turističnih društev Podravja in Pomurja imeli posvetovanje o izboljšanju turizma X' vzhodni Sloveniji.
V ta namen so ustanovili stalno turistično konferenco, za katere pr dstavnika je bil imenovan magister Janez Varl.
SPRAVLJANJE KROMPIRJA Dokler krompir ni dozorel, ga ne smemo spraviti. Dozorel pa je krompir, ko se je večina njegovih stebel posušila in se ne rad olupi, ko ga drgnemo, ter ni voden.
Krompirjeva stebla moramo takoj sežgati, ker le na ta način u-tegnemo uničiti zalego koloradskega. hrošča. .
Krompir ne smemo pobirati', dokler je zemlja toliko mokra, da se ga drži, in jo moramo potem čistiti.
Pobrani krompir pustimo nekaj časa na soncu, da, se mu morebitne rane ,posušijo. S tem odpravimo možnost gnitja. Ko ga spravimo v shrambo, po možnosti v klet, kjer ni vina, ga ne smemo preveč premetavati, da ga zopet ne ranimo.
vsekakor iskrene. Toda prav le nosijo istočasno na svojih ramenih precejšnjo odgovornost za zasuž-njenje Srednje in Jugovzhodne Evrope, -na Kitajskem pa za zmago Mao Tse-tunga, v katerem so videle samo agrarnega reformatorja, Te diplomacije prav tako niso uresničile napovedanega zedinjenja dobesedno razdejane Koreje. Danes celo ni več popolnoma gotovo, da ne bodo zaradi ljubega miru žrtvovale še preostale zaveznike na Formozi in v Južni Indokini.
Četrti partner, ki se je smehljal v Ženevi, je zopet takšen, da my, ne moremo priznati iskrenosti. Kdor je sklepal pakte s Hitlerjem, ki se proti komunistom ni boril samo z demokratičnimi sredstvi, temveč jih je preganjal kot divje ži vali, temu je pač težko verjeti, d" bi tudi današnje sporazume ne sklepal zaradi kaj več, kot pa za uresničenje načrtov, ki so ostali t-ni in isti'.
Na osnovi dosedanjih izkušeni torej lahko rečemo, da nam nobeden izmed ženevskih partnerjev ne nudi obojnega jamstva: za iskrenost in za uspešnost. Zato se nami zdi preveliko navduševanje za rezultate, ki naj bi šele prišli, le nekam podobno Monakovem, ko so mnogi mislili, da bo Hitler postal jagnje zato, ker so mu priznali pravico lastnine nad tem, kar je trenutno najbolj želel. Ne sme nas motiti, če bi bili v svojem stališču tako osamljeni kot so bili maloštevilni tisti, ki niso verjeli Monakovem!
Poleg drugega bi namreč posebno za nas moralo biti merodajno še nekaj: Evropi zopet grozi, da bo začela rui svoje probleme in komunizem gledati z anglosaškimi očmi. Jugoslovani danes drag o plačujejo račun, ker so v gotovem trenutkj zagrešili takšno napako. Zato moramo prav mi, ki nam je njihova usoda tako blizu, ohraniti hladnejšo kri in ne smemo dopustiti, d'i bi nam za našo usmerjenost bile bolj merodajne tuje kot nme koristi. Dvakrat se tudi najpreprostejši človek ne bi smel pustiti 0-peči!	*	*	*
FRANCOSKO - JUGOSLOVANSKI TRGOVINSKI SPORAZUM
Dne 28. julija t. 1. so v Parizu podpisali francosko - jugoslovanski trgovinski sporazum, ki določa, povečanje blagovne izmenjave za 30 odstotkov.
Dosežen je bil tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju in teh-
KAJ SEJATI PO KROMPIRJU
Po krompirjevi njivi lahko seje mo repo. Ko smo. krompir pobrali, zemljo pognojimo s 30 do 40 kvin tali dobrega hlevskega gnoja na vsakih 1000 kv. metrov površine ali pa tudi z umetnimi gnojili: 60 do 70 kg P.K,N .na 1000 kv. me trov površine odnosno z zmesjo 30 kg superfosfa.ta. 15 kg kalijeve so ■li' in 20 kg žvepleno kislega amoniaka, vedno na 1000 kv. metrov površine.
Namesto repe lahko sejemo zel? no koruzo (šorhet), ki nam že v jeseni pride prav za krmljenje ži vine. V tem primeru gnojimo ka kor za sejanje repe. Semena te ko ruze pa rabimo 8 do 10 kg na, 1000 metrov površine. Sejemo v lehe ali na čez ter pobranamo.
Tovarna pohištoa
v v
PRincic
Tel. 32
K R HI I N
Cormons
Mizarji
kmetovalci
podjetnih!
1
Deske mnreko-ve, macesnov* in trdih letov, trame i« parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
Visla
R S T
SannlnOi 2 4
Sadje - žiuljenjski eliksir
Civilizirani človek zauživa vrsto živil, ki ne služijo zgolj njegovemu zdravju, pač pa tudi užitku kot takemu. Zaradi nasičenja in užitka si pogostokrat napolnimo želodec z živili, ki našemu organizmu malo koristijo ali mu celo škodijo.
O tem bi morali posebno poleti razmišljati, saj prav v tem letnem času radi grešimo, ker nadaljujemo s težko zimsko prehrano in se nato pokorimo s postom. Pri tem i-mamo na razpolago kar dva pomočnika: potenje in sadje. Severnjaki poznajo pregovor, ki pravi:
»Kdor se poleti izdatno poti, pozimi ne oboli.« Prav zato so daljši sprehodi in izdatna pešačenje .tako zelo priporočljiva.
Kako pa je s sadjem? Narava nas je obdarila z mogočno vrsto najrazličnejšega sadja, ki je pra.vi blagoslov človeškega zdravja. Sadje vsebuje številne substance, ki ohranjajo naše zdravje in ga celo •obnavljajo, če so nastopile motnje
Prva teh substanc je sadni sladkor. Sadni sladkor spada med tako imenovane monosa-haride, med sladkorno vrsto enostavne kemične sestavine1. Sem spada predvsem grozd ni sladkor. Prednosti sadnega sladkorja so v tem, da organizem te sladkorje hitro asimilira in prihajajo zato do takojšnjega učinka. Sadje nadalje vsebuje določene soli in organske kisline, ki povzročajo alkalizacijo, to je odstranjeva ■ nje kislin v telesnih sokovih in v staničj.u. Tako urejujejo sadne soli in kisline želodčno kislino, s katero imamo pri .zimski prehrani pogostokrat težave (spahovanja, -re-zalica).
Nadaljnji važni faktor je voda, ki jo v velikih količinah vsebuje sadje. Njena biokemična sestavina je nejizdatnejša snažilka našega organizma. Sadje vsebuje tudi pek-tine. To so spojine, sorodne sadni mezgi, ki želatinirajo sadne sokove. Važna je tudi sadna celulozni ki krepi črevesne stene. Končno so tu še vitamini, ki so neobhodno potrebni za zgrajevanje našega organizma.
Sloviti italijanski biolog Giuseppe Tallarico je te sadne čednosti združil v tri pojme, ki v najkrajši obliki prikazujejo vrednost sadnih sokov. Ta učenjak govori o stimulacijskih, diuretičnih in laksativ-nih lastnostih sadja. Stimulacijski učinki sadja se kažejo kot najboljši spodbudniki teka, apetita, in 'o tudi pri občutljivih želodcih kulturnega človeka. Pri tem učinkujejo psihološki činitelji prvega reda, ki uvrščajo sadje med najučinkovitejše aperitive: vonj, okus in barva pripravljajo .uživalcu sadja u-čin-kovite dražljaje zapeljivosti.
»Diuretična lastnost« pomeni, da sadje pospešuje izločanje urina. V sadju vsebovane količine vode in kalijeve soli odstranjujejo kvarne učinke urina, nevarnega sovražnika ledvic in mehurja. Pod taksativno lastnostjo .pa razumemo vse ostale sposobnosti Sadja za odstranjevanje strupov in nesnage iz našega organizma.
Sedem zdravilnih činiteljev sadja
SLADKOR:	enostavna kemična
sestavina. Hitra asimilacija, takojšnja prehrana, hitra poživitev organizma.
SOLI: natrij in kalij (lahki alka-liji). Odstranjujejo presežke želodčne kisline.
KISLINE: Mnogo šibkejše od a-norganskih soli (solna kislina itd.).
Pospešujejo prebavo, odstranjujejo kisline, poživljajo očrevje, izločajo urin, delujejo proti revmatičnosi.-in protinu.
VODA:	posebno ugodna bioke-
mična sestava. Pospešuje presnavljanje in čisti organizem.
PEKTINI: absorbirajo telesne pline in poživljajo očrevje.
CELULOZA:	škrobu podobni
konsistenca. Pod določenimi pogoji prehaja v dekstrin in grozdni sladkor. Krepi stene čreves in je redilna, če prehaja v sladkor.
VITAMINI:	dodatne prehranje-
valne snovi, ki nastajajo s sončnim obsevanjem sadja. Oskrbujejo telo s snovmi, ki so neobhodno potrebne organizmu. Ob pomanjkanju, vitaminov nastajajo obolenja »avitaminoze« (beri- beri, rahitis in skorbut).
Tako nam sadje odkriva svoj-1 redilne in zdravilne skrivnosti, z dokazi pa nas vodi med trdne in zdrave podeželske otroke s snežno-belimi zobmi.
Prihodnjič nekaj več o koristnosti važnejših sadnih vrst.
OR1AŠK1 BISER
Leta 1628 je našel siromašni ribič v školjki biser dolžine 75 mm in širine 49 mm. Tehtal pa je 605 karatov. Ta orjaški biser je potoval iz rok v roke in končno ga je kupil kitajski cesar Kiem Long leta 1777. Ta je pustil biser vdelali v zlat nakit skupno z nekaterimi drugimi biseri.
Med znano boksersko ustajo so neznanci nakit ukradli 1. 1900. Kasneje se je pojavil v Parizu in tu ga je kupila neka katoliška bratovščina misijonarjev v ulici du Bac. Med drugo svet"vno vojno so misijonarji 'hoteli nakit prodati, da bi z izkupičkom pomagali stradajočim. Ogledali so se po kupcih in 1. 1942 sta se y ulici du Bac predstavila dva nemška častnika in iz javila, da se za nakit zanima maršal Gbering. Vendar je bila Goe-ringu zahtevana vsota 25 milijonov frankov previsoka.
'Do 6. aprila 1944 je nakit sameval v železni blagajni misijonarjev. Tega dne pa je prišel v samostan možakar, ki je želel kupiti nakit za nekega francoskega milijonarja. S seboj je pripeljal strokovnjaka, ki
Vreme in atom
V dvoranah pariškega prirodoslovnega muzeja so prav te dni zaključili kongres znanstvenikov, ki je prvič v zgodovini razpravljal o kvarnih posledicah razstrelitev a-tomskih bomb. Zbrani fiziki, kemiki, biologi, medicinci in vremenoslovci so si bili soglasni v glavnih točkah kongresnih razprav.
Dve vprašanji, s katerima se je svet ukvarjal n zadnjih desetih letih in ki sta povzročili človeštvu mnogo skrbi so zborovalci na žalost .potrdili. Prvo vprašanje: radioaktivni oblaki načelno lahko o-kužijo prav vse dele naše zemlje. Drugo vprašanje: eksplozije lahko vplivajo na vreme tudi na oddaljenosti deset in deset tisoč kilometrov.
Drugo vprašanje je vsekakor v letošnjem poletju na ustih milijonov ljudi. Ravnatelj raziskovalnega središča za .vremenoslovje v Franciji, Roulleau, je bil mnenja, d* radioaktivni oblaki nimajo ne posrednih vplivov na vlago ozračja in na količine padavin. Od tako i-me-novanega prenasičen-j-a ozračja, o katerem je Einstein trdil, da bo nastopilo, ko bo število razstreljenih vodikovih bomb doseglo število dve sto, trenutno nima nobene potrjene veljave.
Tvorba temperature okrog zemeljske oble, tako je izvajal ravnatelj Roulleau, se vrši v razmerju med toplimi in hladnimi zračnimi masami. Atomska, eksplozija v zmernem pasu z relativno izravnanim zračnim pritiskom bi le težko premaknila to ravnotežje. Ce pa se take razstrelitve vršijo v bližini tako imenovanih tečajnih front — kot je na primer Sibirija —, potem je mogoče, da se ta fronta nasilno razbije in da uhajajoči valovi toplega zraka povzročajo težke atmosferne motnje. Te motnje se raztezajo na milijone kvadratnih metrov in pod določenimi pogoji lahko mogočno vplivajo na letni čas. Z drugimi besedami lahko pošteno pokvarijo poletje.
V tej zvezi se je govornik dotaknil tudi preiskav nekaterih japonskih znanstvenikov, ki zatrjujejo,
da nastajajo »pokvarjena poletja« vedno kot posledica ognjeniških izbruhov. Tu imamo torej opravka s pojavom, ki z. radioaktivnostjo ni-ma posebne zveze, ki pa je svojstven pri vseh močnih oksplozijah ali erupcijah. »Vsak izbruh ognjenika v zgodovini človeštva«, je pojasnil ravnatelj Roulleau, »je za dolgo časa občutno oslabel jakost sončnega izžarevanja. Do dvajset odstotkov normalnega sončnega obsevanja je izostalo po nekaterih predelih zemeljske oble, ker se je med zemljo in sonce vrinil oblak pepela. Ta odstotek je ogromen in povzroča ohlajenje ozračja in posredno tudi ..pokvarjeno poletje”.«
Kar velja za izbruhe ognjenikov, velja seveda -tudi za eksplozije vodikovih bomb. Teh učinkov pa ne smemo precenjevati, ker je za tvorbo temperature, kakor rečeno, merodajno razmerje lned toplimi in hladnimi zračnimi plastmi in ne v toliki meri sočno obsevanje.
V splošnem, tako so si bili vsi znanstveniki soglasni, sedanje e-ksplozije atomskih bomb ne vplivajo neposredno na vreme.
naj bi biser ocenil. Medtem ko je o. prior razkazoval strokovnjaku nakit, so vdrli v sobo štirje oboroženi možje in se izdajali za gestapovce. Zato so nakit enostavno zaplenili. Ko so misijonarji takoj za dogodkom obvestili poveljstvo ge-stapa, se je izkazalo, da so bili o-me,njeni oboroženci navadni tolovaji. Nekaj dni kasneje je francoska policija aretirala namišljenega strokovnjaka Belgijca, po imenu Colette. Ta pa se je upiral, da bi izdal svojega' gospodarja in tudi kraj, kamoT so skrili dragoceni plen. Ko so zavezniki osvobodili Pariz, je Colette zbežal iz zapora.
Leta 1945 so nakit zopet našli. Lastnik nekega neznatnega hotela v Marseilleju je poklical k sebi monterja, da bi očistil higienske prostore. Pri tej priložnosti sp našli izgubljeni nakit. Obvestili so policijo. Ce z pol ure so aretiral! zopet pobeglega Belgije?., ki je stanoval pra.v v istem hotelu. Kasneje so ga obsodili na deset let ječe. Nakit so vrnili lastniku. Ta je sedaj zopet naprodaj za 70.000 dolarjev. 'Premožni juvelir iz New Yor-ka se zanima za nakit. Sedaj so ga poslali v Ameriko, da si ga morebitni kupec lahko ogleda.
Pri prevozu oziroma pri prihodu nakita v. Ameriko pa so se pojavile mnoge nevšečnosti. Carinski organi imajo v tej deželi toliko grenkih izkušenj s tihotapci draguljev, da so nakit poslali najprej v carinski laboratorij, kjer so mu pregledali jetra in obisti, ali ne vsebuje še- kakih nedeklaniranih dragocenosti. Nato ;e potoval v roke strokovnjakov, ki so ugotavljali dejansko ceno bisera, ker niso verjeli napovedani ceni. Strokovnjaki pa so sami zašli v zadrego, ker podobne dragocenosti še niso imeli po rokah. Končno so poklicali na pomoč in nasvet državni zaklad, in ta je priznal, da je navedena cena primerna.
Zakaj se potimo?
Vprašanje smo postavili napačno, kajti ne potimo se zgolj v teh pasjih dneh, potimo se vedno, tudi ob naj« hujši zimski burji. Če bi člo« veka lahko položili pod or« jaški mikroskop in ga ogle« dovali, kakor to počenjajo znanstveniki z bacili, bi na« ša koža izgledala — tudi a« labastrska polt lepotice — kot sveže zorana njiva, iz katere se dviga 2,2 milijona curkov vodne pare. V teh dneh pa se tl curki pare spreminjajo v prave vodo« mete, ki človeško kožo stal* no ohranjujejo vlažno in hladno.
Naša koža je velika pri« bližno en in tri četrt kva« dratnega metra in ni samo nepremočljiv dežni plašč, pač pa izredno važen organ našega telesa, je naj večja žleza in neke vrste pomož* na ledvica. Kot presnavlja« joči organ šteje vsak kva« dratni centimeter po kakih sto •znojnic, največ po čelu in po dlaneh. To vemo že iz izkušnje, saj se tu najpo* gosteje potimo. Pri tem ni« ti ne opazimo, da nepresta« no »izpuščamo paro«, se po* timo. Tud. kadar nas zebe, izgubljamo po liter vode na dan. Ob veliki vročini pa oddajamo tudi do 20 litrov vode dnevno.
Zakaj se ob vročih dneh potimo, da se vse cedi od nas? Ker mora koža skrbe*
OD TU I
Darodni park v Alpah
Poleg mnogih drugih svetovnih zanimivosti v Ameriki spadajo med občudovanja vredne -naprave tudi orjaška področja za varstvo narave. Po več dni se človek lahko vozi -skozi ameriške narodne parke ne da bi naletel na sledove človeške roke.
Mlada avstrijska republika ima v načrtu alpski narodni park v razsežnosti 1400 kvadratnih kilometrov. Tri deželne vlade: Tirolska, Koroška- in Solnograška so se zedinile, da uresničijo narodni pa.rk s središčem Visoke Ture. Obsegal bo .pogorja nad 3000 m višine in ledenike v izmeri 180 kvadratnih kilometrov.
Zamisel ni nova. Ze leta 1912 so ustanovili prvi alpski narodni park 1 1938 pa so ga še znatno razširili. K prvotnemu solnograškemu bodo seda-j priključili še ozemlja Tirolske in Koroške.
Po končani vožnji iz Nev Yorka v San Francisco je zunanji minister Sovjetije, Molotov, stisnil sprevodniku pulmana 5 dolarjev napitnine. Napitnina v novejšem času očitno ne ponižuje več dostojanstva delavskega razreda v pojmovanju komunistične prepotence. To in še marsikaj je veljalo samo v časih, ko so komunisti s praznimi frazami še podkupovali delavsko lahkovernost. Sedaj, ko jo imajo srečno v žepu, je nepotrebna. Podkupovanja nadomešča pač tajna policija. Pri sovjetskem sprevodniku je Molotov gotovo manj izdaten z napitninami.
* * *
Najmlajša jadralna letalka Ev rope je 14-letna Ingrid Mueller, ki je že s trinajstim letom sedela za volanom, čeprav bi smela po predpisih šele s štirinajstim letom v jadralno letalo. Sedaj komaj čaka da izpolni sedemnajsto leto, ker samo v tej starosti dovoljujejo polete brez spremstva.
• * *
Kraljica Elizabeta II. je pred kratkim odlikovala razne osebnosti zaradi posebnih zaslug. Med štirimi novimi baroni je tudi dr. Bannister, ki je kot prvi na svetu pretekel eno miljo proge v manj ko štirih minutah. Ostali trije so: akademski slikar, admiral Earl
Mountbatton in mož po imenu Charles Denny, ki je s svojim mlekarskim avtomobilom prevozil 1 milijon 200 tisoč km brez najmanjše nezgode.
* » •
Ameriški avtomobilisti in motociklisti porabijo vsako leto toliko bencina, da bi s porabljenim bencinom napolnili cev premera 74 centimetrov, ki bi segala z zemlje pa do lune.
* * *
Dvajsetletno študentko Dixie Sar-chet iz Madisana so izvolili ?a »Miss Wisconsin«. Občudovalci sc ji darovali dolge hlače iz dvainštiridesetih kožic pižmovke v vrednosti 2,100.000 lir. Dixie pa je zelo nesrečna nad darilom. Ne toliko zato, ker je moralo toliko živalic darovati svoja življenja, pač pa zato. ker se na hlače ne sme usesti, da bi ne pokvarila dragocenega krzna.
* * *
V bližini Plymoutha na Angleškem so ribiči ujeli želvo, ki živi samo v mehiškem zalivu. Izročili s jo londonskemu živalskemu vrtu. Učenjaki so ugotovili, da jo je na britansko otočje pripeljal zalivski tok. Želva je torej prečkala ves Atlantski ocean. Koliko časa je bila na potovanju, tega pa uče njaki niso spravili iz molčeče žel ve.
ti za to, da nas pri narašča« joči zunanji temperaturi ne napade mrzlica, tla torej na« ša kri ohrani telesno toplo« to 37 stopinj C. Naše mo žgansko središče za pote« nje nadzira krvno tempera« turo in jo urejuje, regulira.
Če je mraz in nismo za* dostno oblečeni, če nas mr* zi, potem odteka kri iz kož. nih plasti v notranjost te* esa, koža je s krvjo manj prepojena kakor normalno. Crvne žilice se stisnejo kar same po sebi brez našega rotenja. Nasprotno se raz* širijo, če nam je prevroče. Cri sili na površino kože, tjer se hitreje ohladi kakor pa v notranjosti telesa. Kožne žile so potemtakem ne* tako hladilno ocevje, v ka« tero pritiska pregreta kri. Prav tako, kakor črpa bencinski motor pregreto vodo v ospredje avtomobila v hladilnik. Kožne žile lahko sprejmejo eno tretjino na* še krvi, zato tudi koža po« rdeči, ko nam je vroče.
Če zunanja temperatura narašča in postaja avtoma* tično delujoči temperaturni, izenačevalec preobreme* njen, potem se pričnemo vidno potiti. Nič manj ko 2,200.000 znojnic se odpre cot majhne pipe, in te vla* žijo našo kožo.
Zakaj? O tem nas pouči* jo fiziki. Ko vlaga izhlape* va, odtegne okolici toploto in tako nastaja tako imeno* vani izparilni mraz. To lah* ko opazimo po mestnih ulicah, ko razbeljeni asfalt škropijo z vodo. Ko voda izpareva, uporablja toploto, ozračje se ohlaja. Isti po* stopek se dogaja na naši koži, ko se potimo. Prepo* tena koža je vedno hladna. Sedaj se kri lahko ohlaja na površini kože tudi pri veliki vročini.
Prav zato se potimo. Potenje je naše zdravje.
UNIVERSUM
IIHIINHIIIllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllllllilllll!llllllllllllllll!l!llllllllltllllllllll!llllllllll!llll!llllllll]lll!lllill1lllli:
IlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllll*^
POD ČRTO
Zgodba o modrasih
Stefan Baričevič je 27-letni priložnostni delavec iz Zagreba. Stefan je poznal v svojem življenju -samo dve strasti: slanino i-n cigarete. Kadar je opravljal tudi najtežja dela, je zaslužil po 8000 dinarjev. Ves denar je porabil za kruh, slanino i-n cigarete.
Ko je pred kratkim tov. V-ukma-novič - Tempo tudi njega osrečil z no-vo draginjo kruha, slanine i.n cigaret, je .sklenil, da jo potegne čez mejo. Potni listi so pri Titu seveda samo'ia rdečo gospodo in nove bogataše, zato m-u ni preostajalo •drugega kakor misel na beg.
P-red štirinajstimi dnevi je njegov prijatelj Mirko, ki je zaposlen -v zagrebškem živalskem vrtu-, prejel od- svojega ravnatelja naročilo, naj polovi 50 modrasov. Modrase že od nekdaj lovijo po Hercegovini in Dalmaciji ter jih izvažajo raznim ustanovam v tujino, kjer jih uporabljajo za- pripravljanje serumov proti kačjemu piku. Tudi modrasi prinašajo dragocene valute, za katere se komunisti bolj pulijo kakor še tako na denar udarjeni reakcionarji. V tem primeru je šlo za avstrijske šilinge, modrase pa je naročita neka tvrdka iz Greifensteina pri Dunaju.
Seveda je Mirku pri nevarnem poslu pomagal tudi Stefan. Ko sta. bila z zadevo gotova, si je Baričevič poleg siromašne nagrade pri-
voščil še majhno napitnino. Take in podobne napitnine so v Titov! Jugoslaviji izredne doklade, ki si jih delojemalci vseh vrst od priložnostnega delavca pa vse do naj-višjih vrhov delijo kar sami. Le na ta način lahko povežejo prebivalci komunističnega raja oba konca meseca med seboj brez prevelikega kruljenja po trebuhu. Tudi Stefan je ostal zvest novemu načelu aktivne koeksistence med mojim in tvojim -ter pobasal najlepša modrasa. S strupenjačami- obeh modrasov si je nameraval odpirati pot v svobodo. Našel je nekje dva stara spomina na UNRRO, dve prazni konzervni škatli in v vsako zaprl po enega modrasa.
Na- dan 15. julija pozno popoldne so pošiljko modrasov za Dunaj oddali na zagrebškem glavnem kolodvoru kot brzovozno -blago. Baričevič, ki je bil tudi na kolodvoru in se predstavil železniškim uslužbencem kot kačji skrbnik, je zlezel na streho vagona in srečno dospel v Zidani most. Edina njegova prtljage sta bili obe kačji škatli in zavitek cigaret. Proti jutru- je streho zamenjal im odšel pod vagon, iztegnil s-e je po ogrodju, šti.riosne-ga vagona v neposredni soseščini ropotajočih vaigonski-h koles.
Ze kmalu -je vlak prisopihal v obmejno postajo St. IIj. Tu se je vlak seveda precej dolgo zadržal. Komaj si je- Baričevič nekoliko o-gledal okolje, kolikor mu- je seveda dopuščalo skrivališče, že se je vagonu približal graničar s svojini
-psom. Žival je zavohala begunca, ki je ležal na ogrodju in strah je Stefanu zlezel v trebuh. Stefan pa ni dolgo premišljal, odprl je eno izmed svojih škatel in spustil modrasa na tla. Razdražena plazilka se je pognala na divje lajajočega psa. Bitka je postala silovita, -vendar kratka. Baričevič je potek bolj slišal -kot videl. Prihiteli so železničarji in že kmalu je pes izdihnil. Tudi kača -je obležala vsa raztre-skana med tračnicami. Nikomer ni padlo v glavo, da bi pogledal pod vagon.
V Brucku na Muri se je Baričevič šele javil avstrijskim orožni kom. Verjetno bodo Titove oblasti zahtevale izročitev zaradi tatvine dveh državnih nekršče-nih modrasov. Titova Jugoslavija pa ima e-nih i-n drugih še dovolj; krščenih ne izvaža, vsaj ne po naročilu. Zi tako -robo po svetu ni nobenega povpraševanje.
»PRI JO Z K OTU«
»SAJ SO NORCI"
Čeprav je končno le pritisnila vročina, čeprav hodijo titovci kot politi mucki — utopljenci — po mestu, in čeprav se vidalijevci držijo sence kot kužki ob prekinjeni svatbi, ko jim pljuskne po hrbtu škaf mrzle vode, se »Pri Jožkotu« ni nič spremenilo. Namesto belih ali črnih kva.rtinov morda z večjim navdušenjem prepeva pivo, drugače pa je edini Stane tisti, k! se še vedno navdušuje za ljudsko
demokracijo ' zaradi soudeležbe oo koritu ljudske imovine. Res je, da je Stane včasih bolj čemeren zaradi uši, ki se rade vgnezdijo ob koritih in ki so se zaredile prav v. teh vročih dneh na »novem listju«. Pa. ne bo škode, ker imajo tam od »Jožkota« čez dve cesti še dovolj D. D. T.-ija na razpolago.
Zaradi varčevanja — v načrtu so še mnoge vožnje v Pariz, v Moskvo, v Abesinijo in morda tudi v Ameriko, in te vožnje niso poceni — s-o na oni strani spet pošteno zategnili pas i-n je zato revolucionarnih užitkarjev številčno sicer nekaj manj, vrhunci pa še vedno sesajo s polnimi usti in globokimi požirki. Dobili pa smo iz juga nekaj plemenjakov U. S. I., ki .bodo poskrbeli za- -boljšo baštardsko mešanico, da ne zmanjka cikorije za ostarele Maričke, ki jim je po-litič-n' -kofete-k še edini preostali ženski čar na tem reakcionarnem tržaškem ozemlju. Pravijo, da so nov' plemenjaki U S. I čisto -nekaj drugega kakor so bili kraigherski, pu-c-ovski in babičevs-ki čistokrvne?! ki se niso Izkazali na prostem. Le v skrbno ograjenih sta-jah dela-jo čudeže, za svobodno pašo pa niso.
Tudi to je ena izmed številnih »progresivnih -izkušenj«. Znanost se pač obrača. Stari učitelji - kmetovalci so nas učili: išči semenski krompir na -severu, če hočeš imeti dobro in o-bi-l-no letino na- j-ugu. Ti -učitelji seveda niso bili partijci in tudi ne fa-bri-kanti cikorije....
Sicer pa prerokuje Pepi z Grete,
ds tudi iz te moke ne bo kruha. Za kruh je treba — pravi Pepi — vodo, moko, sol in kvas. -Soli -naši ti -tovci nikoli niso imeli. Ze za-to ker so z njo drugim glave solili brez haska. Kvasa pa že mesece nimajo v. Titovem raju, za-to tud: ne- bo kruha, pa niti opresne pogače ne, pravi Pepi. On že ve, sa: je pek.
Nedeljski »Primorski« in z njim oba pobratima- »Corriere« in »L' U-nitč« so pod skupno taktirko za-svirali pozdravno koračnico Američanom, ki se menda vračajo v Trst. Vsi -trije bobnarji so v težki stiski: komunizem kopni tudi pri nas v -istem razmerju kakor »Delo« in »Lavoratore« sesata iz padca številke novih članov K-P. Na-vrh vse toče, ki jo je Hruščev nasul Vi-daliju na- glavo, še Američani. Kaj bi se ne česali?
Ce pride samo 1000 Američanov, je to 70 milijonov lir na mesec, skoro milijardo lir na leto za -bare gostilne, stanova-nja, brezposelne in za ves delovni Trst. -Pa- je bilo že vse tako -lepo napeljano za dobro letino mizer-ije, ze novo konjunkturo partije, no-vopečeno U. S. I. ki ie dete smehljajoče se mizerije Pa ti pokvarijo račune poh-ujšljivi Američani. Na Opčinah so sa-mi titovski in vidalijev-ski prijatelji ir prijateljice zagnali krik ob čitamju »Primorskega«: »Saj so norci!« O-penci že vedo zakaj. Menda -tudi Tržačani ne mislij-o drugače.
Tako so preganjali vročino »Pri Jožkotu«.
Spominska razstava
beneškega slikarja Jiorgione"
v
V doževi palači je bila odprta spominska razstava slikarskih del najpomembnejšega beneškega slikarja »Giorgione« in njegovih posnemovalcev. Za benečansko -umetnost je bil pravi prevratnik in celo predhodnik moderne umetnosti.
Novice o njegovi življenjski dobi so jako redke. Gotovo je, da je umrl za kugo v jeseni leta 1-510, star komaj 34 let. V Benetke je prišel kot mladenič iz okolice Tre-viza. Močan po značaju je v Benetkah pri raznih slikajjih samo povzel to, kar je njegovi poetični naravi odgovarjalo. 2e leta 1500 je bilo v Benetkah mnogo -razširjenih risb i-n grafik Raffaela. Močan vpliv je imel na tedanje beneške -slikarje Antonello iz Messi-ne, ki je imel stike s holandskimi slikarja.
Najbolj je vplival na Giorgione-ja Leonardo -da Vinci, ki je prišel v Benetke leta 1500. Leonardo je bil prvi italijanski slikar, ki se je -pričel ba-vitl s svetlobo in senco v risbi, kakor v slikah in z zabrisanimi linijami. Giorgione je šel še dalje. Pri Leonardu daljava izginja v plavkaato - sivo nerazločnih tonih, pri Giorgioneju pa se izliva v v-seh mogočih kromatičnih skalah. Br-i večinoma njegovih slikah rad daje za ozadje pokrajino, o-kolico, v kateri je še kot otrok živel. Ponekod prehaja v bujno fantazijo.
Najpomembnejše njegove slike so: »Pred nevihto«, »Koncert z orglami«, »Trije filozofi«, »Ceščenje pastirja«, »Speča Venera« »Sodba Salomona« in slike »Marija z Detetom«. V. sliki »Pred nevihto« je vsa slikarjeva težnja osredotočena na pokrajino. »Zenska z otrokom« in »Vojščak« sta samo del narave same. V »Koncertu« je njegova težnja izražena v -tonaliteti. Tudi pri drugih portretih se je popolnoma otresel ostrih linearnih linij, sad florentinske šole, ter dal figu-tam več plastike.
Se celo Tizianu, velikanu -beneške umetnosti, se pozna v mnogih njegovih delih pridobitev Gio-rgio-nij-e-ve iznajdljivosti.
TONE MIHELIČ
VESTI s TRŽAŠKEGA
Stoletnica šole v Borštu
Proslava stoletnice ustanovitve slovenske ljudske šole v Borštu, v medeljo 31. julija, je privabila na zeleno pobočje pri Zabrežcu veličastno število slovenskih ljudi iz bližnje in daljne okolice. .Spored proslaev je bil skoro prebogat po številu in mestoma preskromen po kvaliteti. Razumljivo. Kljub zagotovilom prirediteljev, da bo prosla-, va strogo nestrankarskega značaja, se je tudi tokrat zgodilo to, kar je pri naših komunistih obeh kril c-dina pogonska sila: reklamna propaganda. Ugotavljamo, da so prireditelji — razen domačega pevskega zbora in domačih šolskih otrok
— povabili na sodelovanje zunanje sodelavce obeh komunizmov, prezrli pa vse demokratične organizacije. Ponovilo se je isto kot že pri proslavi sve.toivanske in katinarsk" šole in dogajalo se bo vedno tudi v bodoče, 'kadar bodo komunisii zopet zatrobili k »skupnemu sodelovanju brez razlike strankarske pripadnosti«.
C. g. župnik M^ialan se je v resnici potrudil in je komunistično vsiljivost proslave temeljito retu-širal s svojimi klenimi besedami ki so sprožile val navdušenega ploskanja ob kislih obrazih komunističnih režiserjev za kulisami.
Govor č. g. župnika prinašamo v celoti.
» Dragi vaščani, cenjeni gostje! Najlepši pozdrav in zahvala vsem, ki ste se udeležili proslave stoletnice obstoja šole v Borštu!
Ko ob tej priložnosti pogledamo v preteklost, v zgodovino, tedaj spoznamo, da je šola otrok cerkve, in tisti mož, ki je pred 125 leti kaplanova! tam gori pri naši stari cerkvi, kjer je sedaj naše pokopa iišče in ima na svojem nagrobnem spomeniku napis — Zabreški duhoven — tisti mož, ki nam je pozidal pred 110 leti' našo sedanjo župno cerkev v Borštu, tisti mož je bil tudi ustanovitelj naše bor-štanske ljudske šole. Cerkev je bila najstarejša vzgojiteljica našega ljudstva.
Ni bilo z rožicami postlano možem, ki so želeli dvigniti .izobrazbo slovenskega naroda. Sam Slomšek se pritožuje, da naši tedanji uradniki, ki so se vrnili iz tujine domov, niso znali slovenščine. Se tisto, kar so prinesli od doma., so v tedanjih nemških in latinskih šolah pozabili. S svojo mešanico tujih besed so bili v posmeh prepro stemu ljudstvu. Kajti kmetje in o-itroci, ki so hodili v domačo šolo, so govorili popolnejšo slovenščino: le duhovniki, ki so ostali v stalnem .stiku .z narodom, so gojili tedaj slovenščino, ostajajoč sred' svojega naroda, kakor ostaja pastir pri svoji čredi. Med prosvetnimi izobraženci pa so bili prijatelj; našega jezika redki kot bele vrane
Isto, kar opazimo danes pri našem preprostem ljudstvu, namreč ko pride enkrat v mesto — v Trst
— .se sramuje svojega, materinega jezika ter prične čebljati tuj jezik, to se ie dogajalo tedaj med našimi •izobraženci: potapljali so se, tonili so v nemško-laškem morju.
V takih žalostnih razmerah imamo iskati početek naše šole. K sreči. da je vladal tedaj v Trstu kot guverner grof Stadion, zaslužen mož za tržaško mesto, ki mu je posvetilo tudi v hvaležen spomin u-lico; mož. ki je zvezal Trst z njegovim zaledjem in ga dvignil v trgovsko mesto, ta mož je bil pravičen vsem narodnostim primorske dežele. Brigal se je zlasti za dvig šolstva tudi med Slovani, naklonjen je bil stremljenju, da se vpeljejo in spišejo za ljudsko šolo pri merne učne knjige ne več v nemškem jeziku.	**■ t
'Po konkordatu, ki ga. je sklenil.^ sveta stolica z avstrijsko vlado leta 1854, je Cerkev dobila velik vpliv .na šolstvo in .za nas je posebno važno, da so na upravnih središčih za šolstvo delovali duhovniki, ki jih moramo uvrstiti' med narodne preporoditelje. To so Slomšek za lavantinsko in mariborsko škofijo, M. Ravnikar za tržaško in ljubljansko ter Valentin Stanič za goriško. Po hudih naporih' duhov ščine je vlada končno dovolila;, da se na osnovnih šolah sme rabiti na slovenskih tleh samo slovenske uč ne knjige.
Iz šole škofa Mateja Ravnikarja je izšel duhovnik Luka Čadež iz Poljan na; Gorenjskem pri Škofji Loki. Leta 1839 je prišel v Borš! ter ostal tu do svoje smrti ter našel tu svoj .zadnji počitek h 1859.
V svojem čez 20-letnem delova nju je zapustil v Borštu, razen lepe župne cerkve, tudi na šolskem poprišču lepe sadove.
Do poučevanja in za napredek ljudstva je moral imeti mnogo veselja, to kažejo vsa njegova vztraj na prizadevanja. Koj ob svojem prihodu je zbral mnogo mladeni-
čev ter tudi priletnih mož, katere je brezplačno poučeval v čitanju in pisavi v svojem stanovanju z dobrim uspehom -ter pri tem osebno izkusil Levstikove besede: Uče most je njiva, ki malokdaj redi mo za, ki jo orje.
Zaradi prevelikega števila učencev so preselili šolo v občinsko hišo v Zabrežcu in potem v Boršt v hišo, ki so jo kupili od Danciga, sedaj pri 2nidarju, kjer je ostala do leta 1902, ko so sezidali novo šolsko poslopje pod sedanjo župno cerkvijo.
Trudil se je mnogo let brezplačno, ker šolske oblasti niso pripo-znale še samostojne šole v Borštu. Sele 1. 1864 se najde v cerkvenih računih določeno vsoto 50 goldinarjev, ki io je izposloval dr. Jernej Legat, naslednik Martina Ravnikarja iz cerkveneg' premoženja.
Prvi učitelj je bil tedaj čast. g. Luka Čadež Pod njegovim vod stvom s»i nam zrastli rojaki dr. T-van Nepomuk Glavina, škof v Poreču, potem v Trstu, dr. Luka Žerjal, profesor in prefekt na najvišji vojaški akademiji Marije Terc zije v Dunajskem Novem Mestu, ter Josip Kosmač, višji finančni uradnik.
'Po smrti čast. g. Luke Čadeža so
drugi duhovni gospodje v presledkih poučevali do čast. g. Alojzija Pavlija, ki je bil tudi mož na -svojem mestu. To pričajo pohvalni dekreti in zlat zaslužni križec, s ka terim je bil odlikovan in so .ga po njegovi smrti postavili vrh naš«1 današnje monštrance.
Za časa g. Pavlija je prišel prvi svetni učitelj g. Franc Sijanec, nameščen tudi kot organist z letno plačo 200 goldinarjev in prostim stanovanjem. Ker pa je plača od dolinske občine prihajala zelo neredno, je po treh letih, to je leta 1872 sprejel službo v Svetinjah na Štajerskem, kjer je tudi potem kot nadučitelj umrl. Spet je padlo vse delo na rame čast. g. Pavlija do leta 1883, ko je zaradi zdravja moral opustiti poučevanje. Luka Ca dež in Alojzij 'Pavli sta bila moža, na svojem mestu in sta tudi tukaj pokopana. Ljudstvo se ju spominja s hvaležnostjo. Po njuni zaslugi ni med -našim narodom več nepismenih ljudi, čeprav smo tako pozno stopili v vrsto kulturnih narodov O nadaljnjih učiteljih bo poroča' sedanji učitelj g. S-tanko Škrinjar.
iSlava njih spominu! «
TR2AŠKI PREPIHI
Tuj suet in naši problemi
Od 16. do 19. julija se je mudile v našem mestu delegacija skandinavskih študentov. Gostje so na svojem enomesečnem potovanju po Evropi preučevali manjšinske probleme. Pred prihodom v Trst so s: ogledali Posarje ter Južno Tirolsko, iz Trsta pa so odpotovali Skandinavci. skupno s tržaškimi italijanskimi študenti v Istro, kjer so s: ogledali položaj tamkajšnjih Habjanov. Zadnji postanek skandinav' ske skupine je bil na Koroškem kjer so proučevali položaj slovenske manjšine v Avstriji.
Gosti so se v Trstu razgova.rjeli
• zvesti svojemu načinu dela — tako s slovenskimi kot z italijan skimi študenti ter zastopniki javnega življenja. Ves čas svojega tridnevnega bivanja so bili gostje A-kademskega kluba »Jadran«. V spremstvu slovenskih akademikov so si v nedeljo Skandinavci med drugim ogledali slovenske šole ter nekatere važnejše objekte v mestu in na podeželju.
O rezultatih obiska bi bilo prezgodaj govoriti. Razumljivo je namreč, da si v treh dneh člani delegacije niso mogli ustvariti jasne slike, vendar pa si bodo lahko na podlagi dobljenega gradiva z obeh strani poglobili svoje znanje.
Vodja skupine, rektor Šved Jo-hannsen, višji inšpektor danskih šol v Nemčiji, se je posebej zahvalil slovenskim akademikom za Izvajanja, ki so bila po njegovih besedah »nepristranska in trezna«. Obisk skupine sovpada z bližnjo ustanovitvijo nekakšnega centralnega sedeža vseh evropskih manjšin v Kopenhagnu ter s povečanim zanimanjem razumnikov za manj šinsko vprašanje. Sedež manjšin v Kopenhagnu je samo še finačno vprašanje, katerega bodo po predvidevanjih rešili v, kratkem. Kot prvi st obljubili pomoč danska
manjšina v Nemčiji -ter nemška manjšina na Danskem. Prav bi bi-
lo,	da> se za to zanimajo tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji.
Trije novi madžarski begunci
Trije nesrečni begunci-delavci iz Madžarske, so danes 'teden zaprosili za zaščito v Avstriji. Mejo so prestopili na kmetijskem traktorju. Izjavili so, da so že delj časa mislili na beg. da pa so se za to od ločili šele sedaj, ko je Avstrija spet dobila samostojnost. 'Prej so se ba-
li,	da jih ne bi zajela sovjetska zasedbena oblastva.
Videti je torej, da bo nov položaj prinesel Avstriji nova bremena: med prejšnjimi zahodnimi področji in železnim zastorom ne leži več sovjetsko zasedbeno področje, .zato se bo verjetno povečal dotok beguncev iz Češke ,in Madžarske.
Slika iz delavskega raja
Na odseku Valjevo - Kosjeric, na progi Beograd - Bar, kjer vodi dela podjetje št. 8, je zaposlenih 190 delavcev. Pogoji, pod katerimi delajo .ti ljudje in njihova bivališča so več ko primitivni. Kdor se n. pr. na delu težje poškoduje ali ga v kamnolomu vpiči modras, mu n> pomoči. Za take slučaje podjetje nima nobenih pripomočkov. Sanitetna služba sploh ni organizirana: niti primitivne lekarne ni. Delavci stanujejo v barakah, ki ne ustrezajo niti najosnovnejšim higienski«! zahtevam. Po dva delavca spita na eni slamnjači. 'Podjetje ne smatra za potrebno, da bi si omislilo črpalko za pitno vodo. Omar za oblačila in druge malenkosti tudi ni O nezgodah na delu ne vodijo nobene evidence itd.
Pomanjkljivo namestitev delavstva na. tem delu proge bi morebiti opravičili z okoliščino, da so z deli pričeli šele pred kratkim. S čim pa bi opravičili delavske pogoje na odseku Slovac - Valjevo, kjer so z deli pričeli že pred leti? Na tem •odseku je zaposlenih 360 delavcev, ki so nameščeni v treh barakah. Barake so postavljene na močvirnatih tleh, čeravno je Inšpekcija dela pravočasno opozorila podjetje, da povzroča tak teren lahko težke posledice za zdravje delavstva. Streha barake pri rudniku pušča vodo ob deževju; tudi tla niso primerna za bivanje ljudi.
V	enem prostoru spi po 30 delavcev, tako da na posameznika ne pride niti tretjina predpisanega zračnega prostora. Tudi tu spita po dva delavca na eni slamnjači; tudi tu je vse zasteničeno. Slamnjače so tako rekoč prazne, odeje vse izrabljene. Vsak, tudi najmanjši -vetri-ček ograia zdravje delavstva, kajti vsa okna so brez šip. Umivajo se delavci kjerkoli, umivalnikov ni. Niti kuhinje ne poznajo; ljudje si sami kuhajo pred barakami. To stanje vlada sedaj že dve leti nepretrgoma, kljub raznim intervencijam Inšpekcije dela, ki je izdala že dvajset uredb, po katerih bi se morala razmestitev delavstva izboljšati.
Te izgodbe o Titovem delavskem raju pa ni napisala »Demokrac: ja«, ki po bevskanju zvitorepk pri »Primorskem dnevniku« — »nenehno blati slovensko napredno giba-
Tukaj KI? - sekcija Zgonik
Ko smo pred nedavnim v »Demokraciji« orisali vso zmedo in zadrego, ki je zavladale v vrstah tukajšnjih komunistov obeh bivših tendenc, smo to storili v prepričanju, da nam bodo prizadeti skušali pobiti vsaj eno izmed navedenih trditev, ki jih tukaj — na njihovo veliko veselje — še enkrat podčrtujemo - vsemi potrebnimi dopolnili:
a) da je ivsako komunistično gibanje po svojem tajnem program;-, in udejstvovanju y vseh državah demokratičnega Zahoda izrazito •prevratnega in petokolonskega značaja;
b) da je komunizem uničevalni
VESTI IZ NABREŽINE
Klesarska Sola
(Preteklo soboto 30. julija je bila otvoritev nove klesarske šole za vajence _y tukajšnjih kamnolomih. Ta šola ni sicer nič novega iza naš kraj, ker je taka šola že obstojala pred prvo svetovno vojno, katero je vzorno vodil pok. g. Bitežnik iz Gorice, katerega so dobro poznali vsi naši stari klesarji. Isto tako je obstojala tudi v času Italije. Sola je -nastanjena v lastni občinski stavbi v kamnolomih.
Splo bodo obiskovali skoro vsi kle-sanski vajenci ter 'bo trajala dve leti. Učni predmeti so: praktično delo, študija načrtov, računstvo in geometrije, poznavanje kamna itd. Solo vodi zavod »I. N A. P. L. I.«
Solo je otvoril predstavnik zavoda, g. inž. Bidoli, učni načrt je pa razložil ravnatelj te šole. Navzoči so bili tudi predstavniki industrije in občine. Prisostvoval je tudi g. Devetak, ki bo poučea.vl praktično delo. Pouk se bo začel tekom sep tembra.
Godbeni koncert
Urad za pospeševanje turizma (Ente Turismo) je sklenil organizirati več koncertov v naši občini. Tako se je v petek 39. julija vršil koncert godbe rikreatorija »Padova«« iz Trsta v Sempolaju ter v
ponedeljek 1- t. m. godba rikreatorija »Brunner« iz Rojana. Pri obeh koncertih se je zbralo -zelo veliko število prebivalstva, katero je z veseljem odobravalo te nove prireditve, ki imajo namen nekoliko poživiti življenje v vasi.
V	programu so še koncerti v Se-sljatnu, Devinu in Mavhinjah.
Šolska kolonija
V	ponedeljek 1. t. m. so se odpeljale v. dveh avtobusih naše deklice v šolsko kolonijo v Forni di So-pra. 'Odšle so v najboljšem razpoloženju. Zvečer pa so se z istimi avtobusi vrnili dečki, vsi zadovolj ni, da so se mesec dni odpočili v lepem gorskem kraju.
3ugosIovonsho-bpitBnshB pomopshe uaje končane
Britanske pomorske sile. ki so nastanjene v Sredozemlju, so letos obnovile svoj predvojni običaj, da od časa do časa priredijo skupne pomorske vaje z. jugoslovansko vojno mornarico. Tako so bile pretekli petek zaključene prve takšne vaje. Trajale so približno dva tedna. Pristojni poveljstvi sta izjavil''. da so vaje nudile moštvu in poveljstvom praktičen pouk pomorske taktike proti napadom podmornic in lahkih površinskih enot.
mednarodni stroj, ki začne z nasiljem rušiti vse, kar si je napredka željni človek dobrega in koristnega pripravil na duhovnem, kulturnem in gospodarskem področju, čim je dan prvi znak za začetek uničevalnih podvigov, ki so bistvo vsake komunistične revolucije;
c)	da je komunistični srp, ki ga Pegan, Herman in drugi partijci i-ma-jo za »delavsko svetinjo«, zločinsko porezal glave	tisočem	in
tisočem naših bratov	in sestra v
domovini, za kar nosi	moralno so-
odgovornost vsak komunist, ki že s svojim partijskim udejstvovanjem očitno dokazuje, da vse to podpira in odobrava;
č) da je višek gnusobe, ki1 jo zmorejo le do skrajnosti izurjeni komunistični prevaranti in njihovi sopotniki, z osebnim	zgledom	u-
stvarjati mnenje, da je tako imenovana koeksistenca med krščanstvom in komunizmom dopustna in včaših celo nujna!
'Na vse te resnične i.n utemeljene očitke nam prizadeti člamkar v svojem »Delu« očitno ni mogel ali hotel odgovoriti, temveč je — po stari komunistični praksi — vse to namenoma prezrl in se komodno izvlekel iz zadrege, češ da so to le »podtikanja« in »laži«.... In še nekaj. Priložnostnemu dopisniku »Dela« in »versko - kulturnemu« referentu pri šaleški celici KP, gospodu tov. Justu Peganu, je gotovo znano, da pevski zbor izbranih komunističnih partijcev s pevovodjo Hermanom Miličem iz Zgonika na čelu, odslej ne bo smel več nastopati pri pogrebnih obredih v cerkvi. ker je tško komunistično licemernost in zlorabo cerkvena o-blast -strogo obsodila in prepovedala. Kai pravi torej k temu, ali bo še nosil v levi duplir in v desni sro s kladivom?
V	tolažbo mu s tega mesta lahko zagotovimo samo eno, in sicer to, ■da dokler ne bo izstopil iz KP, -bomo njegovo versko vnemo in narodno zavednost smatrali le za preračunano komunistično dvoreznost. Zato naj si ne domišlja ne on. ne kdo dirugi. da bomo umolknili. Kričali bomo, dokler bo en sam človek v nevarnosti, da podleže komunistični slepariji.
ZORA •
nje na Tržaškem, njegove ljudi in še posebno Jugoslavijo«, pač pa tista beograjska »Politika«, -ki je za krožnik opresne čorbe prodala sebe in svojo dušo Titu.
Ali ne bi bilo pametnejše, če bi si pri »Pr. dnev.« nagobčnike kar prikovali in jih ne odlagali vsake kvatre enkrat, ko so se vendar že tolikokrat prepričali, da si ob vsaki diskusiji s svobodnim tiskom tako nerodno obgrizejo lastne jezike. Odkar so posrebali mešetarski li-kof STO so tako in tako postal! hudo molčeči m jim je brez aktivne asistence tajne policije vsaka javna ustna ali pismena polemika neprebavljiva. Edino »Kanzelpara-graf« bi jim še lahko namazal jezike. Ta pa velja za komunistične pridigarje zaenkrat samo na oni strani Fernetičev.
Besednjakov »Novi list« je o stavki v Združenih jadranskih ladjedelnicah, stakvi, ki jo smatrajo za upravičeno vsi svobodoljubni ljudje, napisal tole: »Prebivalstvo se je postavilo strnjeno na stran stavkajočih in njih družin. Z delavci so potegnile tudi vse občine na deželi. 2e dolgo ni naše ozemlje videlo tako enotnega nastopa delovnega ljudstva kot v ponedeljek....«
Patentirani Jugoslovani pri »Primorskem dnevniku« in njegovemu repku v ulici Fa-bio Filzi 10-1. (tudi tam kraljuje titovska organizacija) seveda nimajo nobene besede solidarnosti in sočustvovanja z delavci v matični državi. Tam so jim delovni pogoji bratov •=-- deveta briga. Pa se še pritožujejo, da nasprotniki diktatur — in korit »blatijo Jugoslavijo«. -— O vsem tem so nepodkupljivi Slovenci že »razmislili«; dvakratne svobodne volitve so na tem ozemlju otipljiv dokaz, še bolj pa bodo to dokazale prihodnje. Te morda res belijo glave poklicnim s-trankarjem.
Epopejajoiiega lista“u Zgonihu
Davno prej kot je v Trstu skupinica Titovih komunkatolikov z dr. Besednjakom na čelu začela izdajati svoj »Novi list« kot nekakšno glasilo SKGZ (iz katere so ob prevzemu vodstva po že omenjenem gospodu izstopili vsi člani, k! se s filotitovsko linijo niso strinjali ter ustanovili katoliško skupnost), so bili »progresivni« Besed-nja.kovi apostoli pri nas pogosti gostje. Iskali šo in stikali za tem in onim, a brez sreče. Iz neke hiše so bajč samega odgovornega u-rednika »Novega lista« in njegovega spremljevalca kratko in malo nagnali, nakar se ni od teh gospodov več nihče pokazal ali vsaj v vasi kdaj pri komerkoli zadržal. Človek bi se morda čudil, da so morali ti ljudje doživeti v Zgoniku -to, kar so doživljati njihovi odkriti očetje komunisti, ko so od časa- do časa vsiljevali v podpis svoje vodene resolucije in gnjavil.' ljudi z odvratnimi pridigami o tem in onem in tretjem.... In vendar, pravijo, da je bilo tako. Končno se ti pojavi mali pritlikav listič brez oblike, vsebine in formata: pravi pritlikavec. In tedaj je po naših vaseh kar zamrgolelo. Srečaval .si ljudi, ki so bili skoro vsi namenjeni na. tukajšnji poštni urad, da se odkrižajo jetičnega vsiljivca. Nikdar zanikana, torej potrjena dejstva, o katerih sta pisala oba antikomunistična, lista, »Katoliški
glas« in »Demokracija«, so dala našim ljudem prav! Takoj so si o Besednjakovih namenih in njegovem glasilu ustvarili sodbo, pravim sodbo, ki je pravzaprav huda obsodba vsega početja in nehanja ljudi, ki so se organizirali zato, da s titovskimi sredstvi, po prozornih navodilih in ukazih razbijejo skupno slovensko antikomunistično fronto, in to celo z vse obsodbe vredni zlorabo katoliškega imena-! In f.i ljudje naj bi sedaj Slovencem solili pamet ter jih pozivali, naj o dr. Agnelettu razmišljajo?! Ko je d« Agineletto, skupno s predstavniki kat. Slovencev začel svojo neizprosno, a častno borbo proti komunističnemu nasilju in njegovim tukajšnjim hlapcem in ko je sredi povojne zmede in zastrupljenost? začel boj v obrambo ogroženih pravic svojega naroda, je dr. Besednjak še udobno sedel v Beogradu im mu Tito niti potnega lista še ni izročil, da bi prišel v Trst z vlogo trojanskega, konja. To vem<> prav dobro tudi v Zgoniku, zato so nam pritlikavi pozivi še bolj pritlikavega sopotniškega listič« prav toliko vredni kot lanski sneg. In še to: ker je SKSZ ob Tito - be-sednjakovskem udaru in kasnejši ustanovitvi SKS (Slov. kat. skupnosti) od strani zavednih katoliških Slovencev ma Tržaškem, zgubila svoj prvotni pomen, bi si mi preprosti Kraševci dovolili pozva t: prav tako vse Slovence, vključno besediljakovce k razmišljanju, ali bi morda ne bilo bolj dosledno, ako bi kratica SKSZ odslej označevala raje Slovensko koritarsko so-potniško -zadrugo - SKSZ, pa brez mavednic!	Kraševec
OSMOSOLKA sprej •me instrukcije srednješolcev. — Naslov na u-pravi lista
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » P I A G G I O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46' TEL. 28.940	>
OBVESTILO
Že od 1. avgusta se vrši naša
običajna poletna
RAZPRODAJA
OGLEJTE Sl NAŠE IZLOŽBE
LARGO BARRIERA VECCHIA 5/6