Listek. 125 ki jih izdaje jugoslovanska akademija. Drugi slovenski spis, ki ni Vergerijev, ampak Trubarjev, razglasil sem jaz v letopisu ^Slovenske Matice" za 1882. in 1883. pod naslovom: Droben spisek Truberjev. S tem se torej popravlja neljuba pomota. M. Valjavec. „Droben spisek Truberjev." Prof. M. Valjavec obširno govoreč v „leto-pisi .,Matice Slovenske" za 1882. in 1883. leto" na str. 55—63. o „Drobnem spiski Truberjevem": Ena Molitou tih Kerszheni kou, kir fo fa volo te praue Vere Viefufa Criftufa pregnani itd. pravi, da se je do objavljenja Ljubičevega ,,Ogledala književne paviesti jugoslavjanske. Knjiga II. Riečki 1869" vedelo samo za jeden izvod te ,,molitve", ki se hrani v dunajski dvorni knjižnici. Ivan Kukuljevic Sakcinski piše v ,,Bibliografiji hrvatski, dio prvi. Tiskane knjige. Zagreb 1860" pod štev. 1717 nastopno: Senjanin Anton. Razgovaranje medju Papistum i jednim Luteranom. Stu-mačeno po Senjaninu A. Štampano u Padove miseca setembra po Graziose Per-kačine. Godisče 1555. 16 str. 39 — na str. 24 počimlje P. Vergeria: Ena molitev kersčenikov, kir so za volo te prave vere Jezusa Kristusa pregnani. S prevodom taljanskim. (Od prem riedke ove knjige čuva se jedan odtisak u Mletcih, u knjižnici sv. Marka. J a imam prepis. J. K. S.) Vzemimo v roke knjigo: P. P. Vergerius, papstlicher Nuntius, katholi-scher Bischof und Vorkampfer des Evangelium's. Eine reformationsgeschichtliche Monographie von Christian Heinrich Sixt. Mit Verger's Brustbild und 44 Origi-nalbriefen aus dein geheimen Archive zu Konigsberg in Preussen. Braunschweig, Schwetschke und Sohn 1855", in ako čitamo zadaj: ,Index librorum a Vergerio editorum', najdemo na 601. strani med 89 navedenimi Vergerijevimi deli: 86) Enamolitov tih Kerszhenikou, kir so sa volo te praue vere Viesusa Cristusa, pregnani. Oratione de persequitati e forusciti per lo Evangelio, e per Giesu Cristo. (Auch in lat. Uebers. erschienen.) Zdolaj je brati opomnjo: ,,Obgleich dieses Verzeichniss reichhaltiger ist, als das von Niceron, .... so kann doch dasselbe auf Vollstandigkeit schon um dess-willen keinen Anspruch machen, weil ich nur diejenigen Schriften nenne, von deren Dasein und Echtheit ich mich selbst iiberzeugt habe". Ni li ta izvod tretji, morebiti celo drugega izdanja? Od kod bi Sixt sicer znal, da je prišel na svetlo tudi latinski prevod, o čemer molče Kopitar, pl. Kukuljevic in Ljubic. L. Ž vab. „Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku." Pod tem naslovom g. prof. M. Valjavec v Zagrebu nadaljuje študije svoje o našega jezika naglasu v 76. in 77. knjigi „Rada" jugoslavenske akademije ter razpravlja o naglasu pri glagolih III. vrste. V posebnem dodatku ometa teorijo, katero je o slovenskem naglasu priobčil dr. Strekelj v lanskem ^Ljubljanskem Zvonu" na 236.—244 str. Na koreniti spis Valjavčev opozarjamo vse tiste naše jezikoslovce, ki se pečajo s tem ravno tako teškim, kakor važnim vprašanjem. Japljevo pismo iz 1. 1803. G. dr. K. J. Petelenz, profesor na c. kr. gimnaziji sv. Hijacinta („šw. Jacka") v Krakovu priobčuje v šolskem poročilu za 1. 1885. pod naslovom „Listy do B. Lindego" pisma, katera je ta slavni pisatelj znanega poljskega „Slovnika" prejel od raznovrstnih imenitnih mož, ki so ga podpirali pri sestavljanji njegovega monumentalnega dela. Med dopisovalci njegovimi nagajamo poleg drugih slavna nemška zgodovinarja in učenjaka J. v. Miillerja in Engela, bavarskega kraljeviča in poznejšega kralja Ludovika I. in tudi našega 126 Listek. Jurija Japlja, takrat (1. 1803.) kanonika v Celovci. Linde bi bil namreč rad dobil v porabo Megiserjev slovar „Thesaurus polvglottus", o katerem je znal, da ga hrani knjižnica stolno-kapiteljska v Celovci. Prosil je tedaj Japlja v Celovci in grofa Ossolinskega na Dunaji, da bi mu ga preskrbela. Japelj mu je izpolnil željo, a moral je za posojeni slovar stolnemu kapitlju zastaviti čast svojo in vse svoje imetje. Pismo, katero je v ti stvari Japelj pisal Lindetu in iz katerega se vidi tudi nekoliko sebičnosti Japljeve, kakor tudi reverz, katerega je moral dati Japelj stolnemu kapitlju, slove tako: „Wohledelgebohrn Hochgelehrt, Hochzuehrender Herr! Das Dictionarium multilingue von Megiserus babe ich nun in meinen Handen; hingegen musste ich einen Revers dafiir dem hiesigen Domkapitel ausstellen, wo ich mein Verm5gen und Ehre davor verbiirgte, wie Sie aus der beygefiigten Ab-schrift des Reverses entnehmen. Es k5mt nun darauf an, was ich dafiir von Seite des (Titi.) Herren Grafen zu meiner Bedeckung als Gegenstand erlange? Ich dachte, hier ware am besten ein seltenes Werk gegen das andere als Unterpfand auszuliefern, und daher trage ich auf die Bibel in der Ruthenischer (sic!) Sprache von Ostroger Auflage an, und fiir meine ausserordentliche Bemiihung und Aus-lagen dabei bitte ich zur Erleichterung meines Werkes noch das Dictionarium trilingue und Slavische Gramatick der litteral Sprache bevzufiigen. Sobald mir dieses durch den Postwagen zukommen wird, werde ich mit dem ersten Postwagen den Megiserus iiberschicken. Und wir recepissiren beyder-seits das uberkommene gegen einander, behalten die Werke zwey Monate zu un-serm Gebrauche, und schicken sie dann einander wieder zuriick, jedoch so, dass Sie, mein bester, gleich zu Ende des zweyten Monates mit der Riicksendung den Anfang machen. Wollen Sie noch so giitig seyn und mich zu begliicken noch die zwey Gramaticken, namlich jene von der Wendischen in der Niederlausnitz (sic!), und jene von der Slovakischen Sprache, die ich zu Wien nicht zu kaufen bekam, hinzufiigen, so bin ich fiir meine Miihe reichlich bezahlet. Alle diese Werke werde ich Ihnen nach Verlaufe 2-er Monate, namlich, sobald Megiserus wieder ankomt, mit Danke zuriicksenden. Ich bitte dem Herrn Grafen meinen Respekt zu ver-melden, und verbleibe mit vollkommenster Hochachtung gehorsamster Dr. Klagenfurt den 24ten 7-ber 1803. Georg Japel, Dommherr von Gurk. Revers. Nachdem von Seite des Hochwiirdigen Domkapitels dem Herrn Grafen v. Tenczvn Ossolinski zu Wien auf dessen Zuschrift aus der Domkapit-lischen Bibliothec zu Gurk das Buch Megiseri Thesaurus Poliglottas seu Dictionarium multilingue auf zwey Monate zu dessen Gebrauch, jedoch nur auf meine Vorsprache, und unter me;ner Gutstehung ausgefolget wurde: so verpfande ich hiefiir nicht nur allein mein gesammtes Vermogen, sondern mache mich auch mit meiner Ehre, und Reputation verbindlich, dass dieses obbemeldte Buch langstens binnen drey Monaten wieder in die Bibliothec zu Gurk unbeschadiget zuriickge-stellet werden solle Klagenfurt den 22-ten 7ber 1803. Georg Japel, Domherr." „Archiv fiir slavische Philologie." Osme knjige četrti zvezek je te dni prišel na svetlo. Obseza ocene in poročila o raznovrstnih knjigah slovanskih in zanimiv je od konca do kraja, kakor vsi prejšnji zvezki.