CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 58 KRANJ, petek, 2.8.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^*Va in zadnja bencinska Črpalka — Z novo avtocesto je odrezana vrsta bencinskih črpalk na Gorskem in nič čudnega ni, da je zdaj tržiška črpalka takole oblegana. — Foto: F. Perdan je zvezno P1 litovski š ž* • w- Vsestranskega sodelovanja žici^ n učiteljev v dfužbenopoliti- I k. r ^e'u m kulturnem razvoju kra-^ {J°vska osnovna šola ima parti- ' otrok izročilo: leLu 1944 Je v Ziren j »Icju Poučevalo sedem partizan-i O Učiteljic. Za svoje delo je šola fl&i 1 Ž° v,,su) priznanj, med dru-kipec kurirja Jovice, W2Ve?-no priznanje v letu telesne o^j^jeta 1972, pa veliko plaketo tofja Loka. dd Ukrepa varstva niso sprejeli Jesenice — Na minulih dveh sejah občinske skupščine naj bi delegati razpravljali tudi o ukrepu družbenega varstva v temeljni organizaciji združenega dela Žičnice Kranjska gora, ki sodi v delovno organizacijo Gorenj ka, ta pa v TOZD ABC Po-murka Murska Sobota. Delegati družbenopolitičnega zbora so predlagani ukrep družbenega varstva zavrnili, na seji zbora združenega dela pa so o njem temeljito razpravljali. Ko pa bi morali glasovati, so ugotovili, da je že preveč delegatov zapustilo sejo in da niso več sklepčni. Tako z ukrepom družbenega varstva, ki ga je predlagal občinski izvršni svet Jesenice, ne bo za zdaj nič. Žičničarji so se mu obenem z zaposlenimi v Gorenjkini delovni oigani-zaciji, ki sodi v sozd ABC Pomurka, odločno uprli. Ukrep ne velja, saj ga morajo dokončno sprejeti delegati dveh občinskih zborov. D. S. ^idelki dosegajo okrog 3,5 tone na hektar site ^rani ~ Predstavniki Kmetijsko živilskega kombinata Gorenj-^ .'n Gorenjske kmetijske zadruge so v torek seznanili Milana Kne ift 'ta- predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo pjp^hrano, in Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze Slovenije, s ^kom žetve in z drugimi kmetijskimi deli. kj, "Delavci kombinata imajo te dni polne roke dela — izkopavajo lte ^Pir, žanjejo pšenico, pospravljajo krmo in sejejo strniščne dosev-*ve deJu' Janez Tavčar, direktor kombinata. ravninskem predelu gre žetev h koncu. Pšenice bo manj, kot so ^ko ■' SU"' s° Pn(*°lki zaradi slabega vremena med klasenjem neko-Ofli n,žji kot lani in se sučejo okrog 3,5 tone na hektar. Zatika se pri PSft £U- ^ Gorenjski kmetijski zadrugi bodo le težko zbrali tisoč ton ^n°Ra zrnja. Milan Kneževič je ob tem dejal, da je treba storiti *Uv*ZQ- Uresničitev načrtov in si pri tem pomagati tudi s premijami, z Cnjmi olajšavami in drugimi ukrepi, tfe J^r°mpir bo, kot kaže za zdaj, na Gorenjskem dobro obrodil. Kme-kr0j"Or°njske kmetijske zadruge so posadili več zgodnjega jedilnega Wr ?*P'rJa. kot bi ga smeli po pogodbi, pa se jim to zdaj maščuje: krom kfQ s^aju v skladiščih, saj se zatika pri prodaji v Dalmacijo. Veliko Pirja si utre pot na trg tudi mimo zadrug, kajpak za precej višjo w - lo bo treba preprečiti, sta menila Milan Kneževič in Ix?o Frelih ne drugače, pa z ukrepi davčne politike. akcija Škofja Loka — Od 26. junija do 30. julija je v občini Škofja Loka potekala redna krvodajalska akcija. Na odvzem krvi je prišlo 2880 krvodajalcev, kar je nekaj manj kot lani, vendar še vedno več.kot je republiško povprečje. Pohvalno je to, da so letos zabeležili 231 novih krvodajalcev, predvsem mladih pod dvajset let. Dobro so se izkazali krvodajalci v Selški in Poljanski dolini, nekaj slabše pa v Škofji Loki. Izmed vseh izstopajo delavci Iskre iz Železnikov, saj je med njimi več kot ena tretjina krvodajalcev. ' V. Primožič Obsojene akcijske prodaje - Kranj — Nekatere delovne organizacije, ki se ne morejo rešiti zalog, so pred časom s tako imenovanimi akcijskimi prodajami prek sindikata zbudile pravo potrošniško mrzlico. Kranjski občinski sindikalni svet je obsodil ta način prodaje, ki je v nasprotju z zakonom o obligacijskih razmerjih in vzpostavlja nedopustne vzporedno prodajno mrežo. Osnovne sindikalne organizacije je pozval, naj se ne dogovorijo za take in podobne akcije. Sindikat je namreč po statutu upravičen zgolj do nakupa ozimnice. V SREDIŠČU POZORNOST! Po nadomestne dele — z lučjo pri belem dnevu Nadomestni del je najdražji, če ga ni moč kupiti v domači trgovini. To so na svoji koži pred dvema letoma občutili žanjci iz Predoselj, ko so morali zaradi okvare na kombajnu prekiniti delo, si nadeti nedeljska oblačila in se z vlakom (ter s kilogramom kave za podkupnino) odpeljati v Beograd po klinasti jermen. To je ob letošnji žetvi okusil tudi kombajnist Ivan Kok z Brega pri Preddvoru. Pri kombajnu mu je odpovedala ena od tesnilk, pa je v soboto dopoldne ni dobil ne na Gorenjskem ne drugod v Sloveniji, temveč šele proti večer v hrvaškem glavnem mestu. Res je, da težave z nadomestnimi deli pridejo najbolj do izraza ob žetvi, ko se kmetSm zaradi bojazni pred slabim vremenom in morebitno točo tudi najbolj mudi, vendar primera nista osamljena. Delovne organizacije, ki sicer oskrbujejo kmetijstvo z nadomestnimi deli za stroje, ob vsaki žetvi obljubljajo, da bodo zagotovile zadosti delov. Na kmetijah in posestvih tovrstnim obetom ne nasedajo več, saj namreč dobro vedo, da se razmere prej poslabšujejo kot izboljšujejo. Iz dveh razlogov: (Trgovske) delovne organizacije, ki oskrbujejo kmetijstvo z nadomestnimi deli, nabavljajo zaradi gospodarskih razmer (nizkih marž in visokih obresti, kijih »požro« že precejšen del dohodka) le tiste dele, ki malo časa ležijo na policah. To ne pomeni nič drugega kot skromnejšo izbiro in slabšo založenost trgovin. In drugič: v kmetijstvu bodo še dolgo plačevali davek preteklega (neodgovornega) ravnanja, ko so iz tujine uvažali raznovrstne nove in stare stroje in priključke. Strojni park je zato zelo raznolik: v njem so poleg številnih domačih izdelkov še tuji, od italijanskih, avstrijskih, nemških, madžarskih do nizozemskih, angleških in skandinavskih. Podatek, da smo že pred sedmimi leti imeli v Sloveniji 278 tipov različnih traktorjev, bržčas pove dovolj. C. Zaplotnik Zajezitev. Save pri Radovljici Radovljica — Radovljiški izvršni svet je na torkovi seji ponovno ostro zavrnil izdelavo strokovnih podlag za odločitev o izgradnji akumulacije na Savi pri Radovljici. Takšno nalogo namreč vsebuje osnutek slovenskega načrta za prihodnjih pet let, prenesena pa je iz tekočega. Radovljiška občinska skupščina na podlagi strokovnih utemeljitev Urbanističnega inštituta Slovenije nasprotuje takšni gradnji in če bo naloga ostala v načrtu, je v radovljiški občini dvomljiv sprejem njegovega prostorskega dela. Protesti, ki jih je bilo v radovljiški občini v zvezi z zamislijo o izgradnji akumulacije na Savi že veliko, torej očitno ne zaležejo. M. V. dražji Kranj — Gorenjski prevozniki so spet podražili vožnje na medkrajevnih avtobusnih linijah. Od 1. avgusta dalje bodo potniki plačali za 26,2 odstotka več kot do zdaj. Vožnje na delo in z dela so se znatno podražile ob že tako visokih cenah, kar bodo precej občutili delavci in delovne organizacije, saj je dnevna migracija po Gorenjski precejšnja. D. S. 6. stran Radovljica praznuje: Pri komunalnem urejanju hočemo nadoknaditi zamujeno 7. stran Tržič praznuje: Manj v zidove, več v opremo Blejsko jezero je te dni tako toplo, da se številni kopalci pošteno osvežijo šele pod mrzlimi tuši. Foto: V. Primožič MEDNARODNI kranj, 9. —19- 8- ' velika izbira blaga po sejemskih cenah kmetijska mehanizacija bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: žar, raženj, morske ribe, domače vino bančne in špediterske storitve (^IMSIMISnGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 2. AVGUSTA PO JUGOSLAVIJI Priprave na 13. kongres so se začele Trinajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije bo junija prihodnje leto v Beogradu. Na vsakih 2.000 članov ZKJ bodo izvolili po enega delegata za ta najpomembnejši sestanek jugoslovanskih komunistov. Tak sklep so sprejeli na 19. seji CK ZKJ, na kateri so z nekaj dopolnili sprejeli predlog izhodišč za pripravo 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Uvodno besedo o predlogu izhodišč za prihodnji kongres je imel predsednik predsedstva C K ZKJ Vidoje Žarkovič, predsednik predsedstva ZKJ in predsednik odbora za pripravo 13. kongresa ZKJ. S sprejemom kongresnih izhodišč naj bi zagotovili nove možnosti za hitrejše reševanje gospodarskih težav, obenem pa naj bi bila tudi jasen kažipot za uresničevanje temeljnih opredelitev socialističnega samoupravljanja. V razpravi je več razpravljalcev opozorilo na to, daje treba številna odprta vprašanja v družbi, predvsem pa nekatere sistemske zakone, rešiti še pred kongresom ZKJ. V pripravah na kongres pa morajo komunisti v posameznih okoljih zagotoviti demokratične razprave, ki naj bi pritegnile širok krog znanstvenih in kulturnih delavcev, ki naj bi pomembno prispevali k poglabljanju teoretično-političnih odgovorov na odprta vprašanja materialnega in družbenega razvoja. Problemi, s katerimi se srečujemo, so resnično zelo veliki in pomembni, vendar se težav ne smemo bati. Veliko bolj se lahko bojimo lastne nepripravljenosti za reševanje problemov. Z učinkovitejšim delom ne le zveze komunistov, temveč vseh subjektivnih družbenih sil bi probleme lahko tekoče reševati in bolj jasno začrtali poti nadaljnjega razvoja. V razpravi je sodeloval med drugimi tudi Andrej Marine, ki je dejal, da bomo le z boljšim delom premagali gospodarsko krizo. Le s kvaliteto bi si lahko ustvarili podlago za odpravo gospodarske krize, na vseh ravneh pa lahko porabimo le toliko, kolikor smo zaslužili. V Kranj prispeli pobratimi iz francoskega mesta La Ciotat — Na enotedenski obisk v Kranj je v torek prispela skupina mladih iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat, ki ga s Kranjem veže že dvajset let prijateljstva. Skupino, v kateri so pretežno nogometaši tamkajšnjega kluba, vodi podžupan mesta La Ciotat M. Gambini, ki ima dolgoletne zasluge za prijateljsko izmenjavo mladih iz pobratenih mest. V tednu dni si bodo gostje poleg Kranja ogledali tudi ostalo Gorenjsko in nekatere znamenitosti Slovenije, povabljeni pa so tudi na praznovanje kranjskega občinskega praznika. Drugi dan obiska v Kranju je francoske pobratime sprejel predsednik občinske skupščine Ivan Cvar. — Foto: F. Perdan Lojze Tišov V sredo, 24. julija, so se številni prijatelji, znanci in tovariši poslovili od Lojzeta risova, predvojnega revolucionarja in komunista. Lojze Tišov je bil rojen 27. maja 1904 v vasi Polje pri Bohinjski Bistrici. V družini je bilo šest otrok, mati pa je po smrti moža ostala sama s številno družino. Lojzetu ni preostalo drugega, kot da se je lotil priložnostnih del, 1929. leta pa se je zaposlil v mar-tinarni jeseniške železarne. Ob tem je spoznal vse težave delavcev — proletarcev. 2e zgodaj se je pridružil mladim v Bohinju, postal član SKOJ-a in nato še sekretar SKOJ-a na območju Bohinja. Njegovo prizadevnost so kmalu opazili komunisti Joža Ažman, Franc Vojvoda in drugi ter mu naročili, naj se poveže s komunisti na Jesenicah. Povezal se je s Tonetom čufarjem, Tonetom Verglom, Albinom Sušnikom, Albinom Pibernikom in Poletni program za prizadete otroke V poletnih mesecih organizira Gorenjska društvo za cerebralno paralizo celo vrsto aktivnosti za stoje člane, od kolonij, tečajev plavanja do šole za starše — Mobilna služba naj bi jeseni poskrbela tudi za najbolj oddaljene in najbolj prizadete otroke Proti koncu avgusta pa do sredine septembra pa se bo v Novigradu začela za starše s prizadetimi otroki v starosti od enega do treh let že tradicionalna »šola za starše.« Letos se bo takšnega letovanja, združenega z zdravstveno terapijo, udeležilo 55 družin z vse Gorenjske, med njimi tudi veliko takšnih, ki se bodo s tako obliko pomoči prizadetim otrokom srečali prvič. Že doslej zahteven program bodo letos obogatili z nekaterimi novimi pristopi. Letos spomladi so v društvu uvedli tudi redno rekreativno telovadbo v Tekstilni šoli v Kraniu. Ko se otrokom, prizadetim s cerabralno paralizo, zaključi redna terapija v zdravstvenem domu, je takšna telovadba nadaljevanje razgibavanja, ki je za prizadete otroke nujno, skupinska telovadba pa je celo spodbuda in zabava. K telovadbi je redno hodilo 12 do 15 otrok. V jeseni bi radi telovadbo organizirali tudi za otroke v drugih občinah. Prostor je seveda problem, pa ne le za telovadbo temveč tudi za plavalne tečaje, ki v Kranju že nekaj časa uspešno potekajo. Kaže, da bo z jesenjo zaživela tudi že dlje časa načrtovana mobilna služba, s katero bi Gorenjsko društvo za pomoč otrokom s cerebralno paralizo lahko pomagalo tudi takim otrokom, ki se zaradi oddaljenosti in tudi zaradi večje prizadetosti ne morejo udeleževati aktivnosti in raznih programov. Na oglas društva se jih je prijavilo že šest od dijakinj do učiteljic, ki jih bodo usposobili za delo s prizadetimi otroki. Za vsakega posameznega otroka bo izdelan poseben program aktivnosti, pri kateri r^o sodelovala neprofesionalna strokovna sodelavka društva. L. M. Kranj — Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo prav gotovo ne sodi med tista društva, ki čez poletne počitnice najmanj za dva meseca prenehajo obstajati. Prav nasprotno — v društvu imajo svojo dejavnost enakomerno porazdeljeno preko vsega leta, morda je delo čez poletje še živahnejše, saj se začne letovanje za otroke s cerebralno paralizo in druge dejavnosti. V prvih dneh avgusta bo 20 otrok s cerebralno paralizo letovalo bre^ staršev v Novigradu, varstvo zanje pa bo organizirano tako kot za druge otroke v koloniji. Starejša mladina in odrasli člani društva pa bodo tako kot že nekaj let doslej letovali v Me-dulinu. drugimi. Sestajali so se na različnih krajih, tudi pod odrom delavskega doma pri Jelenu na Savi, kjer jim je o marksizmu in le-ninizmu pogosto predaval Janez Mlakar. Lojzetu Tišovu so zaupali nalogo, da skrbi za varnost glavnega kurirja Jožeta Repinca, ki je vzdrževal zveze z Moskvo. Leta 1944 je bil Lojze zaprt v Begunjah in nato odpeljan v koncentracijsko taborišče. Po osvoboditvi je delal v železarni vse do upokojitve leta 1960. Ves čas po vojni je bil Lojze neumoren politični delavec: ustanovil je organizacijo KPS na Javorniku, bil predsednik številnih organizacij in društev, tako organizacije zveze borcev, društva upokojencev na Javorniku, ustanovitelj društva prijateljev mladine. Bil je član gradbenega odbora za izgradnjo delavskega doma Julke in Albina Pibernika na Javorniku, izredno prizadeven pa je bil tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite; več kot 30 let je sodeloval z graničarji v karavli karavanških kurirjev NOB. Bil je mentor osnovne organizacije mladine na Javorniku in pionirskega odreda Jožeta Zupana-Ježka v osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli. Mlade je vzgajal, učil in spodbujal k delu. Zal mu ni bilo dano, da bi prejel najvišje občinsko priznanje 1. avgust, ki mu ga je podelila Skupščina občine Jesenice na slavnostni seji ob letošnjem občinskem prazniku. Množica, ki se je na Blejski Dobravi poslovila od Ix)jzeta Ti-šova, je pokazala, kako priljubljen je bil med Jeseničani. Alžirski plin Brdo — Minuli torek so na Brdu pri Kranju predstavniki Ine, Naftagasa in Petrola z alžirsko družbo Sonatrach podpisali pogodbo, po kateri bo Naftagas pri alžirski družbi do leta 1990 vsako leto kupil pol milijona ton nafte, Ina in Petrol pa v dvajsetih do petindvajsetih letih po letu 1988 vsako leto milijardo prostornin-skih metrov zemeljskega plina. Razveseljiva novica, saj je poleg nakupa nafte padla tudi odločitev o alžirskem plinu, torej o drugem viru oskrbe z zemeljskim plinom na Slovenskem. Zanimanje za zemeljski plin je namreč vse večje, dobave iz Sovjetske zveze pa so zaradi zasedenih prenosnih poti omejene. V. NAŠ SOGOVORNIK Po delu tudi štipendistom Boštjan Šefic, predsednik občinske konference ZSMS Kranj Kranj — Samoupravni sporazum o štipendiranju doživlja spre; membe. Te dni se izteka javna razprava o osnutku, v katerem je nekaj drobnih, a za šolajočo se mladino zelo pomembnih novosti. O štipendi' ranju, z njim povezanim pripravništvom in zaposlovanjem je kranjska mladina pred časom pripravila problemsko konferenco, ki pa ob konca šolskega leta ni uspela. Ob pripravah nanjo in ob razpravi o spremembah samoupravnega sporazuma o štipendiranju pa med mladimi ni bilo veliko odziva. »Pričakovali smo večji odziv, saj problematika zadeva večino nila* dih,« je dejal predsednik občinske konference ZSMS v Kranju Boštjan Šefic. »V redkih razpravah so prevJadovala razmišljanja o neugodni strukturi razpisanih štipendij. Domala tri četrtine vseh štipendij raZ" pisujejo za ozke profile, se pravi za šolanje do IV. zahtevnostne stopnje, tudi do V. stopnje jih je nekaj, medtem ko je videti, da združeno delo strokovnjakov ne potrebuje. Delovne organizacije dolgoročno načrtujejo posodabljanje proizvodnje, avtomatizacijo, na mikroprocesorjih temelječo proizvodnjo, kar pomeni tudi izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. A na^ to očitno ne mislijo. Večina kranjskih delovnih organizacij namreč nima izdelanih kadrovskih načrtov zap0' slovanja. - To je očitno tudi pri pripravništvu. Mladinska organizacija terja< naj se vsi pripravniki zaposlijo za nedoločen čas, kar pomeni, naj j'1 delovne organizacije že štipendije razpisovale po realnih potrebah, °a bi bila možna zaposlitev za nedoločen čas po končanem šolanju. Tu so poleg kadrovskih načrtov potrebni tudi dobri programi pripravništva, kjer bi svojo vlogo lahko odigrali tudi klubi štipendistov.« Katere so bistvene spremembe, predlagane v osnutku noveg8 sporazuma? »Osnutke smo pred časom obravnavali s strokovno službo skupn0' sti za zaposlovanje. Gre zlasti za to, da se izboljša gmotni položaj dUa' kov in študentov s sprotnejšo valorizacijo štipendij. Zaradi skokovite inflacije in zaostajanja valorizacije štipendij glede na povprečni ose° ni dohodek so se štipendije v petih letih znižale za petino, kar zmanJ šuje materialne možnosti za šolanje. Za postopno odpravljanje teg stanja je predlagano, naj se štipendija oblikuje glede na osebni doho dek tekočega in ne več preteklega leta. V polletju naj bi se sproti izva jale tudi izredne valorizacije, če bi se osebni dohodki povečali več ko 15 odstotkov. Višina kadrovske štipendije naj bi se merila tudi po uspehu, saj s doslej vladale minimalne nestimulativne razlike med najboljšimi 1 najslabšimi dijaki in študenti. Delitev po delu naj bi torej obveljala t di pri štipendijah. Predlagano je tudi, naj bo štipendija šolarja, ki s^ šola zunaj kraja bivanja, večja od štipendije tistega, ki hodi v šolo domačem kraju. Seveda se potem pojavlja vprašanje, ali bo v štipeIj. dijskih skladih zadosti sredstev, da jo bomo podelili vsem. Kdove, a bo sedanja prispevna stopnja še zadoščala?« D Z Žl b' J Srce na ekranu Jesenice — Ko so se pred tremi leti na internem oddelku Splošne bolnice Jesenice odločili, da nabavijo aparat za ultradiagnostiko srca in ožilja, jim je izdatno pomagalo združeno delo, ki je razumelo, da je moderna oprema izključno v prid bolnikom. Stari aparat je bil že zdavnaj iztrošen in zastarel, moderna aparatura pa je omogočila hitro diagnostiko, ki so jo v svetu poznali že pred petnajstimi leti. »Ultradiagnostična preiskava srca je zdaj tudi v naših zdravstvenih ustanovah popolnoma rutinska zadeva, saj ima vrsto prednosti,« pravi vodja oddelka dr. Jernej Markež. Takšna preiskava srca je koristna, hitru in učinkovita za tiste bolnike, ki bolehajo na srcu, za tiste, ki so prestali hudo operacijo, in /a vse tiste, ki potrebujejo nadaljnje zdravljenje v Kliničnem centru. Aparatura daje možnost za vpogled v dvodimenzionalno sliko, srčne strukture je mogoče opazovati na različnih mestih. Kar najhitreje se odkrivajo prirojene ali pridobljene srčne bolezni in lažja obolenja, takoj se vidi, če je potrebna operacija. Obolenja srčnega ožilja so še vedno v porastu, zato je takšna aparatura še toliko bolj dragocena. Z ultruzvokom se lahko oceni tudi pretok krvi skozi ožilje. To je tehnično zahtevna metoda: z Dopplcrjcvo .metodo se oceni hitrost pretoka krvi, kar je koristno za oceno teže določljivih napak srca. Na internem oddelku opravijo na leto okoli 700 popolnih preiskav srca in ožilja, z eno preiskavo pa lahko odkrijejo vse bolezni in obolelosti si ca. Brez takšnega aparata težko dela sleherni oddelek, zato je prav, da ga zdravniki lahko koristno uporablja jo. Prav tako kot je potrebna napr -e ultrazvočno diagnostiko src.^ ultrazvočna za koristna tudi diagnostika. Razvoj v medicini *» . posodabljanje opreme — že ta K,, tako kar preveč zaostajamo za t tim svetom.« .„^ Na internem oddelku ieS??ffit bolnice pa imajo v laboratorij , demonstraciji tudi trak za ob' ^ nilno testiranje, ki ga prav ^jfjpf trebuje vsak interni oddelek * j^-menilnim testiranjem ugotovU i $ ko je po bolezni človeški or£**lczfle še sposoben prenašati i>osaO^ ^Jjtff obremenitve. Aparatura je s ijo«1' sestavlja jo tekoči trak, ki se na ^ sko dviguje, na ekranu pa s*:.^sti' žejo razne metode in rezultati hiranja. Tu se da kar najbolje ug. j,k<>> ti, kakšne napore si človek pfi; denimo po srčnem infarktu, s pf' vošči, kakšna je poraba energ J ^' posameznih delih, kakšna je lazmožnost bolnika. .j t» Kajpak je trak primeren iQ^' testiranje v obliki preventiv"«« -^tf jata dve možnosti obremeni"" ^jest iranja: s kolesom ali na ^^w|»if srniški bolnici zdaj Prel krak, ki je sodoben, a vendar ^ ših zmožnosti kot tisti, ki s0J^ce^ nedavnim dobili v Ljubljani. Kliničnem Trak je poleg ultradiagn* še posebej v današnjem čas" nih investicijskih zdravstvu — pomembna za bolnike, saj se kar nujboij^ tli jejo motnje srčnega ritrna^krjjt s-1 prid°V Večkr saj tu (^IMg3RJcJ@IESGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo iruje^l Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Uasa občinske konference SZDI. Jesenice. Kranj. Radovljica, Sknfja Lika in Tržič - Izdaja Časopisno ,«M|jetje (Mas Kranj - Novinarji: Leopold.na BoKaaj. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan, Ua Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Marija Volčjak. Cv„„ Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica /avrl-Zlebir - Fotoreporter r rane Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: I.ojzc Krjavcc. Slavko llain in Tone l-uzelj i redsednik IzdajateljskeRa sveta Mirko Hirk (Radovljica) l.ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik, ml januarja 19Vi ko* poltednik, od jam arja 9b0 trikrat tedensko, ml januarja I9b4 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk, tisk "Jf*£** •;raVCtt yub Jantt ^nl*tvain u"ruve Mst*: K"»'i. Woi« Ptjadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka !S 1500-«03-31999 - reletoni: direktor in ((lavni urednik 28-4W, redakcija 21^860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21 835. komerciala, propaganda, računo vodstvo JH-4W. mah oKlasi, naročnina 27-900 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina /a I. polletje 1.250 din prvi znaki obolevnosti bolezenski znaki ne vidijo običajnih preiskavah m se človek giblje in marsika Z(>" in bolezenski znaki opazni. Z obremenilnim testiranjeJ^jfli' lahko ugotovi tudi izboljšanje Jakovega zdravstvenega stanja- V^r j a uspešnosti ali neuspešnost je- . . kljtif Skrutka: v jeseniški bolnici y skromnim sredstvom nenennrflj0.. bijo, da se oddelki moderni«" J # tem pa se rešujejo življenja ».y pravljajt) boleče posledice »nva ~ Sed*' 0 D PETEK. 2. AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA .3. STRAN (MMMmMMGLAa V kmetijski šoli še prosta mesta V kranjski srednji kmetijski in mlekarski šoli je še dovolj prostih niest za vse smeri izobraževanja. Vodstvo šole si že posebej prizadeva, da bi pridobilo zadosti kandidatov za dveletno zimsko šolanje za kmetovalce. . Kranj — Vse slovenske kmetijske sole — razen šole v Rakičanu pri jurski Soboti, ki ima med vsemi tudi najmočnejše kmetijsko zaledje — ^ pred novim šolskim letom ubada: 1° z enakim problemom: kako »na- Joklova soba v hotelu Slavec Kranjska gora — Hotelsko turisti-podjetje Gorenjka z Jesenic, temeljna organizacija Hoteli Kranjska §ora je v zadnjem letu temeljito obnovilo nekaj starih hotelskih hiš. Lo-so se tudi obnove hotela Slavec, ^aJstarejšega kranjskogorskega ho-ki je bil zadnja leta v nezavidlji-v° slabem stanju. Med drugim so odprli tudi poseb-j*° sobo in jo imenovali Joklova so- polniti« razrede in zadostiti republiškemu normativu, po katerem mora biti v oddelkih tri- in štiriletnega šolanja 30 do 36 učencev ter v dveletni zimski šoli za kmetovalce najmanj 20 učencev. Na razpis se je namreč odzvalo precej manj osnovnošolcev, kot so v šolah načrtovali in pričakovali. Slikovit primer je mariborska srednja kmetijska šola, ki ima med vsemi najdaljšo, domala 120-letno tradicijo: za tri In štiriletno šolanje ba po narodnem heroju Ivu Slavcu- ^°klu, sorodniku lastnikov kranjskogorskega hotela. Sobo so zares ime-^tno opremili s starimi etnografskimi11 slovenskimi predmeti, ki jih je ^eloma prispeval zbiratelj Anton pašič, deloma pa domačini. V hote- u bodo stregli tudi s številnimi domačimi slovenskimi jedrni, cene ne j^do previsoke, saj je hotel še vedno Yj kategorije in ima za 30 odstotkov cene kot ostali hoteli v Kranj -skl gori. ,.Ob Slavcu so lepo uredili tudi vrt, *|Jer je bilo prej smetišče. Nova je re-,.ePcija, nova je jedilna soba, obnovi-1 s0 sobe. Hotel spet dobiva na ugle-obiskovati so ga začeli tudi dolžini, prijetna glasba zvečer pa Prjyabi druge kranjskogorske goste, o otvoritvi prenovljenega hotela iavec in domače Joklove sobe so v sanjski gori uradno začeli graditi turjj apartmaje ob hotelu Razor. Ho- j^sko podjetje Gorenjka bo s 60 Partmaji izboljšalo komercialno do-Udho in ugodilo zahtevam tistih go-2^y» ki si želijo ponudbo apartmajema tipa. D. Sedej Španov vrh računa na boljše čase Planina pod Golico — Žičnice v Španovem vrhu nad Jesenicami je prevzela v upravljanje temeljna organizacija Gorenjka, žičnice Kranjska gora. Žičnice so v dokaj slabem stanju, zato so že izdelali projekt za rekonstrukcijo prog in naprav. Vendar pa je predračun za te naložbe dokaj visok, saj znaša 18 milijonov dinarjev. Zato naj bi Španov vrh obnovili postopoma in tedaj, ko bo na voljo več denarja. Najprej naj bi uredili spodnji del smučišča, ki je obnove najbolj potreben. Obenem pa so naročili tudi geološke raziskave terena in montažo še dveh vlečnic na smučišču. Raziskave pa so pokazale, da teren ni najprimernejši in da bi bilo za nadaljnjo razširitev smučišča najbolje poiskati drugi prostor, saj bi bile drenaže zahtevne in drage. Prav zaradi predvidenih dragih investicij na Španovem vrhu gornje-savski žičničarji v srednjeročni plan niso mogli vključiti rekonstrukcije tega smučišča. Obnova bi prišla v po-štev le tedaj, če bi se namensko združevala sredstva za izgradnjo turistične infrastrukture v Gornjesav-ski dolini. D. S. ^ senci bi bilo lepše, a kaj, ko na kmetijah in posestvih poleti ne poznajo predaha. Z delom nadaljujejo tudi v vročih, pasjih dneh. — Na •ttfct* vztrajni delavci v najhujši opoldanski pripeki na KŽK-jevi njivi ^ed Lužami in Velesovim nakladajo gajbice s semenskim krompirjem na traktorsko prikolico. — Foto: C. Z. so razpisali 180 mest, medtem ko so doslej prejeli le 69 prijav. Na kranjski srednji kmetijski in mlekarski šoli, kjer so uvedli izobraževanje za kmetijske poklice pred štirimi leti, se je prvo leto vpisalo v tri- in štiriletno šolanje 33 učencev, leta 1982 že 53, naslednje leto 56, lani 55, letos pa do sedaj le 28 učencev. V oddelke za mlekarje in mlekarske tehnike se je letos prijavilo 29 učencev iz Slovenije in sosednje Hrvaške, medtem ko se jih je običajno okrog 40. Za skrajšani kmetijski program, za dveletno šolanje prek zime, je bilo prvič dovolj kandidatov pred dvema letoma. Od vpisanih 26 učencev jih je letos uspešno končalo šolanje 21. Druga šolska leta oddelka za izobraževanje kmetovalcev niso osnovali, ker jim je vedno manjkalo od štiri do osem kandidatov. Podobno je tudi letos. Doslej se je namreč prijavilo le 16 učencev, med katerimi prevladujejo kmečki sinovi in hčere z Gorenjske ter iz ljubljanskih občin Šiška in Bežigrad. Vodstvo šole poskuša, da bi do začetka šolanja, najkasneje do konca septembra, pridobilo za pouk kmetovanje še najmanj šest učencev, kar bi bilo dovolj za izpolnitev republiškega normativa in za osnovanje oddelka. Letos je šolanje na kranjski srednji kmetijski in mlekarski šoli uspešno končalo 21 kmetijcev, 16 kmetijskih tehnikov, 16 mlekarjev, 9 mlekarskih tehnikov in, kot smo že rekli, 21 kmetovalcev, od katerih so vsi ostali na domačih kmetijah. C. Zaplotnik Pelavska kontrola brez ugleda l|* moči ^e delavca motijo nepravilnosti v njegovem delovnem okolju, se t> Prej kot k organu delavskega nadzora zatekel h kaki avtorite-Ta vsakdanja praksa dokazuje, kako malo pomeni samo-Pr«vna delavska kontrola 8anrwnJ — V nekaterih temeljnih or-dej 1Zac»jah so organi samoupravnega 0(j^Vskega nadzora aktivni, sposobni Ui\r lv&ti nepravilnosti in zoper njih jijjj jPftti. Veliko več pa je pasivnih in ki »J?1^0 tozdi le zato, da zadostijo čr- *6, a 0na, uli pu se imajo za dejavne Surnov-sečno doženejo, da v tozdu kPravilnosti Najbrž to ne velja le f»jftK.runJ. kjer so sindikalni strokov-'»Ov Podrobneje razčlenili delo organa ^ arn°upravnega delavskega nadzora j Minulo leto. Bolj pravilo kot izje-*ke i členjenost samoupravne delav-l^Sj ontrole v začarani krog: zai M- nosti med delavci ni zaupanja va- ?rteli Vjj,. ritetarn. Koliko SO nosilci moči v ^rij,1' 'P°s°bni razsojati pri prega ^'JubV" mTr'lvllni>*"ti in ^str, P°javov, če imajo tudi sami zaposleni v trenutkih, ki bi *vt«! nJ'bovo aktivnost, raje zatečejo -iajo j 'ovr.rn°'s Pri dejanjih zoper zakon in »te I * In C obv, koralo? Najbrž salomonsko, 'arovali svoj položaj, ugled in najbrž bo realnejša njihova m tisun nezakonitih pojavov, ki v H k'" i" 'ii Jn rjr.,^Ur,Jska analiza je pokuzala, da a v^e svetih in organih samou- ^Uvc-j e'avske kontrole poslovodni najpo,f(). spodbujajo prega njanje nepravilnosti, ostali delavci pa zlasti tam, kje že imajo potrdilo o aktivnosti delavskega sveta in organa nadzora. Drugače povedano, če so njihove pobude sprejete, je organ nadzora deležen zaupanja, sicer nadzor prepustijo onim, ki so po njihovem mnenju zanj bolj poklicani. Na delo Organov samoupravnega nadzora nedvomno vpliva, razmerje sil v tovarni. Delavska kontrola nima vselej ugodnih razmer za delo, kakršno od njih pričakujemo, tudi podpore družbenopolitičnih organizacij ne. Sestava teh organov običajno ne jamči,da so nadzor sposobni uveljavljati bolj kot ostali. Ustrezne kadre je težko dobiti zaradi nehvaležnega dela in skope podpore in tako smo spet v začaranem krogu. Delo v teh organih ne teče brez zastojev izobraževanja zastaja kar tretjina organov je brez programov dela, četrtina celo brez normativnih določil. Tako v tozdih nimajo druge izbire, kot da pri preganjanju nezakonitosti prisluhnejo direktorje in pravobranilcu. Tudi sindikat nosilec imenjene analize, je moral samokritično oceniti svoj pičel vpliv in podporo organom deluv skega nadzora. D. Z. Žlebir Dokumentacija zamuja Graditelji elektrojeklarne na Jesenicah se le težko držijo rokov izgradnje, saj je samo dobava dokumentacije zahod-nonemškega partnerja zamujala štiri mesece — Hale, visoke 40 metrov Jesenice — Minuli torek so gradbišče nove elektrojeklarne na Belem polju obiskali predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule, podpredsednik Gospodarske zbornice Rudi Koprivnik in podpredsednik republiške konference SZDL Jože Knez. S predstavniki jeseniške Železarne, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o poteku gradnje te največje slovenske naložbe in problemih, s katerimi se graditelji srečujejo. Emil Ažman, vodja novogradenj v jeseniški Železarni, je obrazložil gradnjo na Belem polju, kjer bo zgrajenih več hal, naprava za odpra-ševanje, črpalnica in čistilna naprava, razdelilna trafo postaja in notranja železnica. Hale bodo zavzele 30.000 kvadratnih metrov zemljišča, v njih pa bo veliko težke opreme. Zaradi najtežje opreme, 160-ton-skega žerjava, bodo hale visoke tudi do 40 metrov. Elektrojeklarno gradijo po terminskem planu in zdaj poteka leto dni, odkar je bila investicija prijavljena. Pogodbo za gradbena dela so podpisali z Gradisom in Rudisom, najbolj pa se je zapletlo zaradi dobave dokumentacije, ki jo izdeluje zahodnonemški partner Mannesman Demag. Dokumentacija zamuja okoli štiri mesece, pojavljajo pa se tudi druge težave. Železarna zaradi elektrojeklarne gradi tudi manjšo hidrocentralo ob cesti proti Javorniškim rovtom, vendar pa imajo hude probleme zaradi domačih izdelovalcev, ki se ne držijo dobavnih rokov turbin in druge opreme. Gradnja zato zamuja in se draži. Ker je zamujala dokumentacija zahodnonemškega partnerja in ker je nekajkrat prišlo tudi do nepredvidenih sprememb dokumetnacije, so morali inženirji domače načrte na hitro prilagoditi tujim spremembam. Demag je projektiral na osnovi svjSjih materialov, kar je spet povzročilo dodatne domače težave. Teh problemov pač ne bi bilo, če ne bi bilo pogodbeno obvezne menjave jekla in uslug. Jeseničani so že izvozili za 7 milijonov nemškim mark jekla in pri prodaji dosegajo boljše rezultate kot s prodajo na druga tuja tržišča. Upajo le, da pri nadaljnji gradnji ne bo več prihajalo do zapletov, da bodo uresničili predvideni izvoz in da bo nova elektrojeklarna pri Jesenicah resnično začela poskusno obratovati 1. februarja 1987. leta. D. Sedej Gorenjski avtokampi Prijetno in urejeno V Avtokampu Zaka na Bledu te dni tabori prek 1200 turistov — Notranjost kampa vzorno urejena — Šibki točki sta bližnja restavracija in trgovina Bled — Sredi julija je bilo v avtokampu Zaka prvič letos prek tisoč gostov. Od takrat naprej se število gostov giblje okrog tisoč tristo. Na šestih hektarih prijetnega gozdička ob jezeru je prostora za 1350 turistov, ki večinoma zadovoljni preživljajo počitnice na Bledu. Moti jih le majhna trgovina, ki kljub dobri založenosti ne more nadomestiti utrudljivega čakanja v dolgih vrstah. Pritožna knjiga v recepciji je popisana le na treh straneh. Pripombe pa so predvsem čez hrup iz bližnje restavracije. Vendar nič več, saj je moral lastnik prenehati s prirejanjem hrupnih koncertov, ki so trajali pozno v noč. Gostje kampa so predvsem tujci. Največ je Nizozemcev, Nemcev, pridejo pa tudi turisti iz Avstralije, Japonske, Iraka, pred kratkim pa sta bila tam prvič gosta iz Poljske. Okrog dvajset je takšnih, ki imajo prikolice v Zaki vse poletje, pridejo pa le ob koncu tedna. Eden izmed njih je Zdene Gruden iz Ljubljane: »Osem let smo hodili v Šobec, ko pa smo začeli jadrati na deski, smo sklenili priti na Bled. Tako smo le- Prijeten gozdiček in urejenost kampa zadovoljita še tako izbirčne goste. Foto: V. Primožič tos že tretje leto tukaj. Prikolico postavimo spomladi in jo odpeljemo jeseni. Tu preživimo skoraj vsak konec tedna, včasih pa tudi več dni. Všeč nam je urejenost kampa. S tem mislim na urejenost znotraj ograje, ne pa na trgovino in restravracijo, ki sramotita sicer prijeten kamp.« V kampu so gostje iz vseh delov Jugoslavije. Iz Sarajeva so prišli na počitnice Odobašičevi. »Od prijateljev smo izvedeli, da je na Bledu prijetno, že vrsto let kampiramo, zato vemo, kaj je dober kamp. Ta na Bledu nam je všeč predvsem zato, ker je veliko zelenja, topla voda in prijetno okolje. Bili smo na nekaterih prireditvah, ob Bohinjskem jezeru, šli smo tudi čez mejo. Všeč so nam še drugi deli Slovenije in gotovo bomo še kdaj prišli,« pravi Mensur Odobašič. »Gostje v kampu so zadovoljni. Edini problem so tuši, saj imamo le 500-litrski bojler, zato imamo premalo tušev s toplo vodo. V kampu Vrste v majhni trgovini Živil iz Kranja so Jiajšibkejša točka avto-kampa. Matjaž Kenda nas je zaposlenih enaindvajset, vsak dan pa se zamenja okrog tristo gostov. Tako imamo kar precej dela, saj skrbimo, da je kamp vedno počiščen, da so sanitarije urejene. Gostje, predvsem stalnejši, se s svojimi željami obračajo na nas in ustrežemo jim, kolikor je mogoče. Upamo, da se bo čimprej izboljšala tudi oskrba, saj so že narejeni načrti za izgradnjo novih objektov, kajti sedanja restavracija in trgovina resnično ne moreta zadovoljiti takšnega števila gostov,« pravi Matjaž Kenda, vodja avtokampa v Zaki. Cena nočitve v kampu je za domače goste 400 dinarjev, za otroke in skupine pa 300 dinarjev. Gostje pa si lahko izposodijo tudi športne rekvizite. V. Primožič GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 2. AVGUSTA 1?M 30 let Občinske gasilske zveze Radovljica Praznik gasilcev radovljiške občine Danes se bodo v Festivalni dvorani na Bledu začele prireditve v počastitev 30-letnice Občinske gasilske zveze Radovljica. Odprli bodo razstavo, izvedli gasilske vaje in zakurili kresove. Jutri ob 19. uri bodo imeli osrednjo proslavo in razvili nov prapor občinske zveze. V nedeljo pa se bodo gasilske enote z vse Gorenjske pomerile za pokal, kar je prav tako novost. Ob prazniku gasilcev radovljiške občine smo se pogovarjali z Jožetom Smole tom, predsednikom Občinske gasilske zveze Radovljica. Jože Smole, predsednik občinske gasilske zveze Radovljica: »Trideset let seveda v gasilstvu ne pomeni veliko, saj so kar štiri naša društva že praznovala 100-letnico. 30-letnico Občinske gasilske zveze praznujemo kot jubilej naše organiziranosti na ravni občine, ne pa gasilstva sploh.« »Kaj pomeni jubilej?« »Jubilej je pečat razvoja gasilske dejavnosti v naši občini, praznik vseh gasilcev naše občine. Imamo 32 krajevnih gasilskih društev in 5 industrijskih (LIP Rečica Bled, LIP Bohinjska Bistrica, LIP Pod-nart, Veriga Lesce in Elan Begunje). Industrijska društva so torej v glavnem v lesni industriji, kjer so seveda najbolj nujna, drugod jih še ni. Jeseni bodo skupaj z občinskim sindikalnim svetom začeli akcijo ustanavljanja gasilskih društev v tovarnah. Imamo pa veliko krajevnih gasilskih društev, v večjih krajevnih skupnostih več: na Bledu tri, v Bohinjski Bistrici štiri, v Rib-nem dve in v Gorjah dve. Brez gasilskega društva je le krajevna skupnost Podnart, kjer pa imajo industrijskega, pred nekaj leti pa je bilo ustanovljeno še na Lanco-vem.« »Katera gasilska društva so najstarejša?« »Štiri so že praznovala 100-letnico, po časovnem zaporedju si sledijo Begunje, Radovljica, Bohinjska Bistrica in Bled. Imamo torej veliko gasilcev, ki že dolgo vrsto let zagnano delajo, vsem, ki so starejši od 60 let in so doprinesli k razvoju gasilstva, bomo podelili priznanja. Letos jih podeljujemo prvič, želimo si, da bi postala resnično priznanje za delo.« »Podelili boste tudi gasilska odlikovanja: kdo jih bo prejel?« »Zvezno odlikovanje bo prejel Blaž Jan iz Gasilskega društva Bled, republiška odlikovanja pa Lovro Legat iz Gasilskega društva Bled, Antonija Šorli iz gasilskega društva LIP Rečica, Karol Gašper iz gasilskega društva LIP Bohinjska Bistrica, Mihela Medja iz gasilskega društva Gor j uše in Oto Potočnik iz gasilskega društva Kamna Gorica.« »Razvil« boste prapor Občinske gasilske zveze« »Da, to bo nov prapor. Nakup je omogočila občinska konferenca SZDL Radovljica, s katero tudi sicer dobro sodelujemo. Vsa naša gasilska društva so prispevala spominske žebljičke, tudi občinske gasilske zveze Jesenice, Škofja Loka in Tržič ter radovljiški občinski sindikalni svet in Zveza kulturnih organizacij Radovljica.« Matija Klinarje danes častni predsednik Občinske gasilske zveze Radovljica, prej pa je bil kar 28 let njen predsednik, zagnan in vesten kot se za gasilca spodobi. Leta, kar 85 jih že šteje, so mu narekovala, da je delovno predsednikovanje oddal mlajšemu. ^Pripravili ste priložnostno razstavo.« «Na ogled bo v Festivalni dvorani na Bledu, naslovili smo jo Gasilstvo včeraj, danes. Gradiva je po naših gasilskih društvih dosti, posebej v manjših krajih, kjer so ga lažje ohranili v vojnih vihrah. Nekaj dokumentov je zelo starih, tudi nekaj gasilskega orodja. Seveda pa bi ga bilo treba restavrirati.« »Novost je tudi gorenjsko gasilsko tekmovanje.« Gasilske enote z vse Gorenjske bodo tekmovale za prehodni pokal občine Radovljica, tekmovanje bodo pripravili vsako leto ob občinskem prazniku. Doslej se je prijavilo 25 enot (do torka op. p.); nekaj jih še pričakujemo do nedelje, ko se bodo pomerile med seboj.« »Občinska gasilska z-eza skrbi v glavnem za nakup gasilske opreme; kaj bo letos novega?« »Letos bomo dobili gasilsko avto-lestev, ki bo veljala 25 milijonov dinarjev, kar bo seveda v glavnem pobralo denar za opremo. Sicer pa so naša društva kolikor toliko dobro opremljena, manjka pa nam posebna oprema kot je že omenjena avto-lestev za reševanje z višin, nadalje za reševanje iz vode, kjer pa nam na pomoč priskočijo potapljači.« »Ali vaša društva kaj gradijo?« »Gradnje direktno financira občinska skupnost za varstvo pred požari. Trenutno največja gradnja poteka na Bledu, kjer bodo gasilci število garaž povečali s tri na šest.« M: Volčjak ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU Praznik v Zasipu Krajevna skupnost Zasip pri Bledu praznuje 5. avgusta, letos že desetič — V preteklih letih so marsikaj postorili, že dolgo pa se zaman bore za novo trgovino, zapleta pa se jim pri zazidalnem načrtu LOTERIJA Zasip — V spomin na sabotažno akcijo leta 1941, ko so minirali cevovod vodne elektrarne v Piškovcih, v krajevni skupnosti Zasip pri Bledu praznujejo svoj krajevni praznik, letos že desetič. Spada med manjše krajevne skupnosti radovljiške občine. Krajani so doslej razširili cesto od Bleda do Zasipa, asfaltirali stranske ceste, uredili javno cestno razsvetljavo, postavili nov turistični objekt Jurček na Homu, zgradili nov gasilski dom, prenovili prostore krajevne skupnosti, obnovili javni vodovod, napeljali 150 telefonskih priključkov in pričeli obnavljati grobnico NOB: Pri tem velja povedati, da ima krajevna skupnost 750 prebivalcev in da nima nobene delovne organizacije. Tako krajani vse postore sami, brez pomoči združenega dela, sred- Krajevni praznik v Lescah V spomin na 28. julij 1941, ko je odšla v partizane prva skupina 14 fantov iz Lesc, slavijo v krajevni skupnosti krajevni praznik. Slavnostna seja delegatske skup ščine KS Lesce bo v petek, 2. avgu sta, ob 17. uri v dvorani Društvenega centra, kjer bo o pomenu praznika in o dosežkih v razvoju leske krajevne skupnosti spregovoril predsednik skupščine Ivan Kelih. Na slavno-sti, ki jo bodo popestrili s kulturnim programom, bodo podelili zaslužnim krajanom priznanja in pohvale, po seji pa bodo na hipodromu pod Lescami svečano izročili namenu komu nalni objekt — vodovodni sistem Ra-dovna. JR stva, ki jih dobijo v krajevno skupnost, pa so seveda majhna. Že pred leti so v okviru zazidalnega načrta skušali dobiti prostor za novo samopostrežno trgovino, saj je zdajšnja Špecerijina prodajalna dotrajana in neprimerna. Zazidalni načrt ni bil sprejet, saj so se nekateri krajani pritožili. Skupni interes ni prevladal, tudi občinski upravni organi niso storili vsega, da bi bil načrt sprejet. Letos ga sprejemajo ponovno, spet se zapleta. Določili so novo lokacijo trgovine in sicer v prosvetnem domu. Blejska Specerija pa še ni dala odgovora, da bo gradila. Letos se lahko pohvalijo z »novo makadamsko cesto iz Zasipa na Hom. Delo je investiralo in izvajalo Gozdno gospodarstvo Bled. Obnavljajo grobnico NOB, česa^drugega pa nimajo pokazati. Nameravali so urediti tudi dve avtobusni postajališči, kar jim še ni uspelo. Eno naj bi uredili hkrati z gradnjo trgovine. Zavedajo se, da so časi vsestranskega investiranja minili, vendar pa sodijo, da bi vsaj trgovino lahko dobili, saj morajo zdaj ljudje po naku pih na Bled. Dodati pa velja, da se za trgovino bore že petnajst let. Prireditve ob krajevnem prazniku bodo tako kot običajno potekale ves teden. Pripravili so športna tekmovanja v namiznem tenisu, balinanju, streljanju z zračno puško, svojo vajo bodo izvedli gasilci. V soboto, 3. avgusta, bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili priznanja za športno udej-stvovanje ter pet priznanj za najlepše urejene hiše. V nedeljo, 4. avgusta, bodo sprejeli predstavnike pobratene krajevne skupnosti Podzemlje, popoldne pa bo gasilsko društvo pripravilo piknik pri Jurčku na Homu. Z R sr.< ku si. din srećka »t. din 10 120 1? 100 93890 10.000 261 200 172180 30.000 6531 600 68141 10.000 99981 6.000 323771 200.000 443481 100.000 457901 30.000 12 160 23 120 752 200 73 100 0082 600 9603 1.000 1072 2.000 81023 6.120 4462 600 57242 4.000 97942 4.000 4 60 05 100 10694 4.060 15 80 342534 30.060 25 80 444274 1 000.060 01455 8.000 20025 6.08T) 98455 4.000 498695 2,000.000 96 140 * 7 60 366 400 147907 30.060 091716 30.000 349127 30.060 38 80 19 120 418 200 49 80 7458 600 79 140 290688 30.000 3789 1.000 «549 880 8469 800 02319 4.120 38639 6.000 97219 8.120 077759 30.000 084299 30.000 445699 30.000 ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! (27. zapis) V gostilno na Gašteju je pesnik gotovo večkrat zahajal. O tem nas prepričata kar dve opazki: Katrina pripoved o doktorjevi pogostitvi svojih pisarjev v tej gostilni in sporočilo Marijane Vov-kove o čepici, ki jo je stric nosil tudi zunaj doma, saj je celo do Gašteja šel z njo. Stara gostilna vrh Gaštejskega klanca še stoji in opravlja svojo »nalogo«. Na veliki enonadstropni stavbi je danes tablica z napisom Škofjeloška cesta št. 2. Pod mestom, ob Ljubljanski cesti št. 4, prej Savsko predmestje št. 10, je imel Mavril Mayr gostilno, kamor so tudi večkrat vodile pesnikove stopinje. Ta krčma se je nekoč bahato imenovala »Zur Stadt Triest«. Narodnostno prebujeni Mayr pa jo je preimenoval v gostilno »Pri Triglavu«, takoj ko je prišla v njegovo last. Ker je bila za gostiščem še majhna pivovarnica, je bilo iztržka dosti. Tem več, ker je tik ob gostilni stala »kasarna« za vojaštvo, ki ga je moralo mesto od časa do časa nastaniti. Tudi za gostilno v Naklem, pri Teži-ču, je trdno izpričano, da jo je obiskoval doktor Prešeren. Ohranjen je dnevnik tedanjega župnika Blaža Blaznika (1800—1862), ki je služboval v Naklem od leta 1822 do leta 1862. V svoj dnevnik je kar dvakrat zapisal Prešernovo ime: »25. dne velikega srpana 1847 na binkoštni torek je bilo lepo, toplo vreme. Opoldne, pri kosilu, sem imel v go-steh: kanonika Pavška, prefekta Rebi-ča, svetnika Lušana, župnika Šokliča in Vojsko, sodnika Raaba, dekana Da-garina, komisarja Pajka, doktorja Prešerna in druge. Vsi so odšli že pred avemarijo domov, le Šoklič, Prešeren in Okorn so šli še k Težiču.« Drugi Prešernov obisk v Naklem, ki ga je vestno zabeležil Blaznik v svoj dnevnik, je zapisan na dan 30. velikega travna 1847. leta. Bila je deževna nede- v tja. Opoldne so obedovali pri župniku: Lužan, Pajk, Prešeren in Pogačnik iz Tržiča. Popoldne je prišla še Pajkova žena s sinom in dekan Dagarin s kaplanom Hueberjem. Župnik Blaž Blaznik je v svoj dnevnik zapisal tudi svoj obisk v doktorjevi pisarni na dan 9. rožnika 1847. leta. S Prešernom je hotel govoriti o neki pravni zadevi, a ga ni našel doma. In še dve beležki vrlega župnika iz njegovega zvestega dnevnika: »8. svečana 1849. Mrzlo in lepo vreme. Danes je um1"* doktor Prešeren v Kranju.« In: »10. svečana 1849. Lepo, vetrovno vreme. Ka* plan Matej Puhar se je peljal na p°" greb doktorja Prešerna v Kranj in se opoldan vrnil.« Kako šegave odnose je moral ime*1 naš pesnik s »fajmoštrom« Blaznikofli> utegne povedati tale anekdota: Ob neki priložnosti, ko je bil Preše* ren pri župniku v gosteh, je v vedrem razgovoru ob dobro založeni mizi stekla beseda tudi o zaslužkih. Župnik je menil, da je pač advokatski najboljši-saj pravde prineso doktorjem denar-cev kot toče. Pa mu je naš pesnik hitro zabrusil nazaj: »Ti se pa nikar ne Prlt0^ žuj. Saj vemo: kjer je maša, tam je tu°* kaša!« Prešeren je točno vedel, kako dobro je bilo tedanjim župnikom. Saj je imel kar tri strice duhovne in še brata Ju?" j a, ki je tudi bil tega stanu. Kaša pa je bila v tistih časih kar splošen sinonim za dobro, okusno hrano, medtem ko Je ričet pomenil slabo, pusto jed. Kaša je bila hrana gruntarjev, ričet pa jed re-vežev in zapornikov. . Kje je že tista gostilna pri Težiču? NJ je več! Že pred več desetletji so jo pod1" li. Stala je prav sredi Naklega, ob Ka1"' bonarijevem vodnjaku. Sloveča gostil' na je izgubila veljavo, ko je stekla ta1? mimo tržiška železnica. Zaslužka ni Dl' lo več in gostišče so opustili; pozneJe pa so poslopje, že zelo staro in trhlo-podrli. Nekdanja furmanska gostilna Bekseljnu« — stala je na razpon Blejske ceste in Ceste JLA. Odst^*' njena je bila leta 1960 alples/železniki 30 let Tudi to se zgodi Čebele zasedle Jagodičevo hišo žil kot čebelnjak. Klobčič se je zfl" čel odmotavati, ko so čebele prejšnji teden vdrle še v njihovo stanovanje, naravnost v spalnic0* se obesile po zavesah,* lezle P° tleh in po postelji — vsepovsod; »Mislim, da ga ni človeka, ki bi* upal ob roju čebel v sobi tam tu obova, ki grobišče ožje oprede-^eta. Ker je to grobišče skoraj v jj°ti uničeno, njegov položaj pa je ^°ben novoodkritemu grobišču v «*fsiPu, je torej vrednost slednjega ^toliko večja. n ^iskovanje velikega grobišča J| pristavi, ki šteje 380 grobov, je na U al°' da je ta nekropola stala dv fri*'šču poti. Grobišče se deli v ^* *azi, in sicer na okrog 150 gro-obd 80 Pripadali prebivalcem iz ,°bja preseljevanja ljudstev, fi. b5ndeloma 7. stoletja/katerih naselja Je verjetno stala — po primer-Vra . z Ajdovskim gradcem nad Pri 1^K>m Pri Sevnici ter Rifnikom nje entJurju — na mestu današ-°a gradu. Slovansko grobišče z Skupinska razstava slik Jesenice V razstavnem salo-Dolika na Jesenicah bodo dre ^J°b 1H. uri odprli skupins'o raz ipvo slik članov likovnih klubov 1» iz Trbovelj in Dolik z Jese telj ypie Jin tradicionalno pnja- vijo8tV.0' dvakrat letno se predsta- skupaj, ob trboveljskem in p0.en,*kem občinskem prazniku 5^0e^ tega se Relikpvci skupin li^ Prt?d.stavijo na Jesenicah, Do kratVci Pa jim vrnejo obisk. To- °dn fS° D°d° na razstavi, ki bo Pr^H do vključno 14. avgusta, rj0,iStttvili člani Rehka: Zdravko ko ui>k' Marjana Holešek, Vin Aloi h*r°vatič, Helca Krajnik, £2 J^"drah, Franc Ostanek, Er los V p'lor' Mil°* Todorović, Mi ^Rali st,ć> ,,um V()/olJ ,n Ivun bo(j0n «med domačinov pa se So£u .Predstavih: Ivanka Arzen inc" Ber<*\ Branko Čusin, Jan. c' Polinsek, Kvgen Guštin, rie j(J0 Korošec, Pavel Lužnik, Ti Ro sjfhež'Anton Modrijan, Dr plik T(>ne Tomazin, Cvo Liun Jjjje. Franc Vandot in Mar >rn t.. 250 grobovi pa je pripadalo naselbini, ki smo jo izkopali na bližnjem sedlu v letih 1981—84. Med tem grobiščem in naselbino smo tudi odkrili del poti in prav raziskovanju cestnih povezav je bilo namenjeno letošnje delo v okolici Pristave. Ena od poti naj bi predvidoma vodila skozi grobišče preko sedla med Gradom in skozi Zako ter prehod Megre v Bohinj. Del te poti smo odkrili v vrtnariji pri Pristavi. Pot izvira iz antičnega časa, je široka 3 metre, omejena z robnikom in za lopato globoko nasuta s kamenjem in rimskimi črepinjami. Prav tako smo poskušali dobiti povezavo med grobiščem in naselbino romaniziranih taroselcev iz 6. in delno 7. stoletja. V ta namen so izkopali 2 daljša izkopa na platoju na severnem pobočju grajske vzpetine. Poti tu zaenkrat nismo odkri- Prazgodovinsko poselitev smo zasledili tudi pri sondiranju vzpetine Bledeč ter pod Zasipom. Številni sledovi prazgodovinskih poselitev so eno od presenečenj letošnjih izkopavanj. Pod Gradom gre verjetno za ostanke pozno antične stavbe, o kateri bomo lahko povedali kaj več prihodnje leto, ko bomo poskusna kopa raziskali do konca. Letos smo morali zaradi pomanjkanja časa in denarja izkopavanja prekiniti.« Morda vas, dragi bralci, zanima tudi, koliko je ta zadnja največja arheološka akcija v Sloveniji, ki je tekla cel junij, stala. Če bi ocenjevali po denarju, ki so ga arheologi potrebovali zanjo, bi rekli, da je bila bera zagotovo majhna, saj je stala le 106 starih milijonov. Žal je na svetu tako, da je vredno le tisto, kar veliko stane. No, 10 milijonov, starih seveda, k pridala še republiška skupnost za ceste, (radovljiška raziskovalna skupnost pa nič, ker jo zanimata le izvoz in prehrana, čeprav že dobro vemo, da je turizem najboljši izvoz). A odkritja so neprecenljive vrednosti. Ko se bo denar spet nabral, bodo z deli nadaljevali. Vleče jih k novim odkritjem, kajti prav letošnja so jim dala novega poleta. In morda ne bomo izdali preveliko skrivnost če povemo, da se slovenski arheologi z vso resnostjo pripravljajo tudi na raziskavo dna Blejskega jezera, kjer naj bi, po besedah pesnika Prešerna in njegovega Krsta pri Savici, ležala podoba boginje Žive, ki je v časih Črtomira stala na otoku ... D. Dolenc li, bili so pa najdeni sledovi pozno rimske in predzgodovinske preselitve. Posebno izrazito je prazgodovinska, saj smo izkopali del hiše, kjer je za slabo raziskano stavbarstvo tega časa na Gorenjskem zelo pomembno. Važno je tudi zaradi morebitnih povezav z Mostom na Soči, kjer je Drago Svoljšek izkopal imenitne primerke hiš, saj kultura, ki jo poznamo iz grobišč v Bohinju pa tudi na Bledu (na Pristavi je bilo izkopanih tudi 100 žganih prazgodovinskih grobov), kaže na povezavo s svetolucijskim kulturnim krogom, kateremu pripada več tisoč grobov v Mostu na Soči. Ogrlica iz staroselskega groba na Pristavi (6. stoletje). Sestavljajo jo jagode iz raznobarvnega stekla in jantarja J Ob arheološki najdbi stoletja v Sebenjah pri Zasipu Pogled v staroslovanski vsakdan O najdbi, ki je /adnje dni resnično razveselila vse slovenske arheologe, z zanimanjem pa so jo sprejeli posebej še vsi (Gorenjci, je dr. Timotej Knific poved u I naslednje: »Po zaključku izkopavanj smo doživeli še eno prijetno presenečenje in sicer so v vasi Sebenje pri Zasipu slučajno našli staroslovansko zaklad no najdbo. Najditelj Tone Jarkovič jo je prepustil župniku F. Oražmu, ki je o tej najdbi obvestil arheologe. Zakladno najdbo sestavlja 24 železnih predmetov, ki so bili zakopani nekje na prelomu 8. in 9. stoletja v nekem trenutku nevarnosti, ki je bila za lastnika usodna, tako, da svojega zaklada ni nikoli več dvignil. Za poznavanje takratnega življenja je najdba izredno dragocena, je pa tudi redka v celotnem slovanskem svetu, saj iz nje lahko razberemo marsikaj, na primer, da je bil njen lastnik kot vojak konjenik, saj so bile najdene /vale m stremena, oborožen je bil s sulicami, IVOjt njivo M |6 oral s plugom, saj smo našli železen lemež tega rala Krčil je tudi ledine, o čemer govori najdena kopata, žel je s srpom, za opravila pri hiši pa sta me služila svedra in klesarsko dleto. Za poznavanje kranjskih Slovanov je ta najdba se toliko bolj pomembna, ker so v grobovih, ki jih običajno edino izkopi jemo, le skromni nakitni predmeti, ni pa ne orožja ne orodja. Tako smo dobili vpogled tudi v življenski vsakdan blejskih prebivalcev, hkrati pa tudi sporočilo, kakšno premoženje je takrat predstavljalo železno orodje.« Kulturno obarvan občinski praznik Ob letošnjem občinskem prazniku, 5. avgustu, tržiški kulturni ljubitelji pripravljajo spet pester in zanimiv program, saj želijo mestu ob njegovem prazniku dati lepšo in zanimivejšo podobo. Osrednja kulturna manifestacija bo v soboto, 3. avgusta, ob 18. uri, ko bodo otroci vseh tržiških šol in vrtcev pričeli z risanjem po asfaltu na dovozu k Mercatorjevi veleblagovnici v Tržiču. Likovniki so se za ta prostor odločili predvsem iz enega vzroka: dela mladih bodo najbolj vidna prav z mosta nad tem dovozom. Tema letošnjega risanja je široka: od motivov Tržiča in njegove okolice, do počitniških motivov z morja, gora, ... Otroci bodo ob spremljavi mentorjev, likovnikov, ustvarjali do 20. ure, ko se bo v atriju SO Tržič pričel koncert Pihalnega orkestra Tržič in Folklorne skupine Karavanke. Ob 21. uri pa bo sledila še projekcija diapozitivov Tržiča, ki so jih posneli člani Foto kluba iz Tržiča. Za tokratni koncert so se tržiški turistični delavci zares potrudili, saj bodo v atriju ponudili obiskovalcem jedačo in pijačo, da pa ob gledanju kulturnega programa ne bodo koga zabolele noge, so pripravili klopi in mize. Tako bo vzdušje res domače. To pa še ni vse! Tržič, njegovo mestno jedro, se je v teh dneh spremenil v svojevrstno razstavišče del tržiških likovnih amaterjev, ki svoja dela razstavljajo po izložbah tržiških trgovin. Razstava je prodajna in obenem prikaz dela društva likovnikov. Kupci bodo razstavljene slike po končanih prireditvah v okviru občinskega praznika, lahko tudi kupili. Tako bo najširši javnosti predstavljenih, prek 60 del domačih avtorjev. Brez kulturnega programa pa ne bo minila tudi komemorativna svečanost pri spomeniku pod Storžičem v nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri. Zbor udeležencev bo pred kočo pod Storžičem, od koder bo krenila povorka ob spremljavi harmonike do spominskega obeležja, kjer je bila 1941 po-žgana Verbičeva koča pod Storžičem. Kulturni program bodo izvedli člani KUD Podijubelj v režiji Romane Leitinger. Naj ob tem omenimo še podatek, da bo društvo za svoje poslanstvo pri razvoju kulture v Pod-ljubelju in Tržiču dobilo letos tudi najvišje občinsko priznanje, plaketo mesta Tržiča. V kulturnem sporedu slavnostne seje občinske skupščine v ponedeljek, 5. avgusta, ob 11. uri v prostorih osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici bodo nastopili: moški pevski zbor BPT Tržič, kitarista Stane Bitežnik in Oliver Ogris in pevec Daniel Zupan. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — Pred galerijo Nova (Delavski dom) v Kranju bo nocoj ob 21.30 posebna projekcija v Puli nagrajenih amaterskih filmov, ki jo prireja Skupina kranjskih ki-noamaterjev. Na sporedu bo 11 kratkometražnih filmov. Pokrovitelj prireditve je Gorenjski tisk. RADOVLJICA — Drevi ob 19,30 bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo krokijev in risb prve likovne kolonije, ki so jo pripravili v času Poletne akademije za staro glasbo v Radovljici. S svojimi deli se bodo predstavili slikarji: Boni Čeh, Črtomir Frelih, Alenka Kham-Pičman, Melita Vovk in Franc Vozel. Odprta bo do 11. avgusta. ŠKOFJA LOKA - Drevi ob 20,45 bo v cerkvi sv. Jakoba na Cankarjevem trgu v okviru Loških poletnih večerov nastopil or-ganist Milko Bizjak, avtor knjige Orgle na Slovenskem. Koncert bo spremljan z diapozitivi slovenskih orgel, uvodoma pa bodo predstavili orgle v Škofji Loki. Koncert prireja komorni pevski zbor Loka in odbor za izseljeniški piknik. BOHINJSKA BISTRICA - V soboto, 3. avgusta, ob 19. uri bodo v domu Joža Ažmana odprli razstavo, ki jo je Loški muzej pripravil v počastitev 90-letnice Planinskega vestnika. Poleg planinske literature bodo na ogled tudi slikarska dela na temo Gorska krajina. Razstava bo odprta do 17. avgusta. ŽELEZNIKI - V salonu pohištva Alples razstavlja svoja dela akademski slikar Janez Hafner iz Škofje Loke. Razstavo bodo odprli drevi, na ogled pa bo do 23. avgusta. Koncert družine Zebinger ttiea, 2b. julija. Lep poletni dan je za nami. V radovljiški poletni akademiji za staro glasbo pripravljajo nov koncert. Gospa Gisela Reber iz Es-sna nas uči baročne plese. Še svetovno znana čembalista Lucy H. Rus-sell pleše z nami. Po praktičnih gibih sledi še predavanje o zapisova nju baročnih plesov. Z virtuozinjo na čembalo Lucy H. Russell in flavtistko Katharino Suske, prav tako virtuozinjo baročne glasbe, se odločimo za koncert dr. Franza Zebingerja na blejskem otoku. Po nekaj dneh poletne akademije za baročno glasbo smo že veliki ^.ijdtelji. »Nikar ne vozi prehitro«, mi pravi Lucy, »rada bi še živela!« Ubogam jo. Tudi Katarina si oddahne. Na blejski otok smo pa vseeno prišli prepozno. Mlad čolnar je sitnaril glede vstop-, nine, pa smo mu le dopovedali, da smo iz radovljiške poletne akademije, da so tu sami koncertanti, ki so že in bodo še nastopili v Radovljici in na Bledu v Vili Bled. Ko je odzvenela Toccata Frober-gerc Johana Sebastiana Bacha in Leatamini ter Viri Santi Vincenca Jelija, smo hitro kot mačke stekli v dvorano. Zasedli smo še tiste prazne sedeže, ki so bili na voljo. • Sledili sta ARIA PASTORAL1S in VARIATA Murschhauserja. Solirala je Ingrid Deringer, alt, na orgle jo je spremljal njen soprog dr. Franz Zebinger. Nekaj trenutkov zatem, po burnem in srčnem aplavzu, je dr. FRANZ ZEBINGER že spremljal na orgle svojega starejšega sina An-dreasa (19 let). Skupaj sta briljantno izvedla Koncert v A- molu za fagot Antonija Vivaldija. Takoj za tem je sledil fantastični MESIJA (Kako lepi so njihovi gležnji), delo Georga Fri-derica Handla. Izvedla sta ga dr. FRANZ ZEBINGER, (čembalo) in njegova soproga INGRID DERIN GER, (alt). V svoj program je družina ZEBIN GER uvrstila še štiri slike Ix»opolda Mozarta (očeta slavnega W. A. Mozartu). Kot zadnji pa je bil na sporedu fantastičen PRELUDIJ s FUGO v Es- duru Johanna Sebastiana Bacha. Izvajal ga je dr. FRANZ ZEBINGER na orglah. Orgle na majhnem koru skrbno urejene cerkvice so veličastno donele. Kako tudi ne, cerkev na blejskem otoku je izredno akustična. Vsi zamaknjeni poslušamo barvito intonacijo Bachovih fug, prevzelo nas je neko posebno vzdušje, kot da bi bili na nekem drugem svetu, potem pa nas nenadoma: »ENDE«, glas samega izvajalca Franza Zebingerja pred rami iz zasanjanosti. Vse izvajalce vso družino Zebinger navdušeno na gradimo z močnim in gromkim aplavzom. Po koncertu imam to srečo, zaslu ga gre nedvomno Lucy in Ketty, da lahko izmenjam misli z glavo družine, dr. Franzem Zebingerjem. Prija zni mož mi je povedal, da že nekaj let gostuje v Radovljici in na Bledu z vso svojo družino. Po prijetnem kle petu na terasi Bistroja ga vprašam: »Ste morda zdravnik ali muzikolog, mislim na tisti dr.!?« »Ne eno ne drugo!«, se sproščene nasmeji, »arheolog sem. Že dvajsd let se ljubiteljsko ukvarjam z glasbo Moj starejši sin Andreas pa hodi \ Višjo glasbeno šolo v Gradec. Studi ra fagot. Začel pa je že s petimi leti.« »In kako je bilo potem?«, sem st radovedno obrnil proti Andreasu. »Igral sem bolj ali manj navdušeno do desetega leta. Potem sem spet začel pri štirinajstih.«. »Pa je bilo tvojemu očetu to všeč?!« »Ne, ni bilo.« Pogledal sem proti dr. Franzu Ze bingerju. Odkimal je z glavo. »Gospa Ingrid, se vi poklicne ukvarjate z glasbo?!« »Da, na šoli druge stopnje pouču jem glasbo in nemščino.« »In tu je še najmlajši sin. Dane.«-ga nismo še slišali, kaj pa igra?!« Ži lica mi ni dala miru. »A najmlajši?«, se oglasi oče, »ka vprašajte ga!« »Violino.« je skromno pripomni; petnajstletni fantič, »Jutri imamo koncert, zaključni koncert v Radovljici!« Tako nam je vsem skupaj minil še en večer, prijeten večer baročne glasbe. Dolgo jih bomo ohranili v le pem spominu. Tako kot vsa naši srečanja. Zaželimo vsem izvajalcen baročne glasbe, tukaj v tem zapisi smo omen»li le nekatere, velike uspešnih turnej, in da se ob letu dn (^IMlSSciJ©IEnGLAS 6. STRAN. OBČINA RADOVLJICA PRAZNUJE PETEK, 2. AVGUSTA 19?L BERNARD TONEJC, predsednik radovljiške občinske skupščine Pri komunalnem urejanju hočemo nadoknaditi zamujeno • »Ob občinskem prazniku odpirate vodovod iz Radovne.« »Izgradnja vodovodnega sistema Radovna je letošnja najpomembnejša pridobitev, posebej za območje Bleda in za zahodni del radovljiške kotline, kjer je bila oskrba« s pitno vodo tudi kritična. Vodovod ima skoraj deset kilometrov cevi, voda iz Radovne je izredno kvalitetna, po količini zajema predstavlja enega najizdat-nejših vodovodnih sistemov v Sloveniji. Njegova izgradnja je v štirih letih veljala 240 milijonov dinarjev. V prihodnjih petih letih bo treba povečati zmogljivosti vodnih zajetij v Bohinju in celovito urediti vodovodni sistem na desnem bregu Save. Ko bo narejeno še to, bo dnevna poraba pitne vode na prebivalca v naši občini lahko znašala 400 litrov, kar bo zadoščalo tudi v delovnih organizacijah za tehnološko vodo.« • »Vse bolj pri vas postajajo problematične odpadne vode.« »Eden največjih problemov naše občine je komunalno urejanje in s tem povezano urejanje zazidalnih zemljišč. Problem se je pojavil lani, ko je bil ovržen in ponovno sprejet prostorski plan, težave pa se seveda vlečejo naprej, saj niso bile povezane le s sporno zadevo v Bohinju, temveč s komunalnim urejanjem nasploh. Moram reči, da občinska komunalna skupnost in delovna skupina znotraj nje dokaj uspešno razrešuje problem. Gre za vpraša- Letošnji občinski nagrajenci Plakete občine Radovljica bodo prejeli: CIRIL ROZMAN Ciril Rozman se je rodil 25. junija 1921. Je aktiven udeleženec NOV in komunist. Zaposlen je bil v Plamenu Kropa, kjer ga cenijo kot dobrega delavca in aktivnega samoupravljalca. Nič manj dejaven ni v KS Podnart, kjer ži vi, v različnih združenjih in društvih. Vsa povojna leta dopisuje v sredstva javnega obveščanja in je član uredniškega odbora glasila v KS Podnart. PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA Planinsko društvo Radovljica praz nuje letos 90-letnico delovanja. V tem času je odigralo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskih gora, razvijanju planinske kulture, vzgoji mladih in najmlajših in pri postavitvi in obnovi tvi številnih planinskih domov. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA RADOVLJICA praznuje 30-letnico uspešnega prostovoljnega dela. V 32 teritorialnih in 5 industrijskih gasilskih društvih združuje več kot 2000 članov. Skrbi za redno izobraževanje svojega članstva, za stroko vno neoporečnost in opravlja številne operativne naloge. Na ta način bistveno prispeva k razvijanju požarne samozaščite. nja komunalnega urejanja na območju Lesc, kjer je predvidena ena največjih stanovanjskih gradenj v občini, nadalje za priprave na stanovanjsko gradnjo v Bohinjski. Bistrici, v Stari Fužini in na Bledu. Ta delovna skupina, v kateri sta izjemno delavna Peter Sekloča in Zlato Kavčič, ima veliko zaslug, da ob občinskem prazniku odpiramo vodovodni sistem Radovna. Obema zato podeljujemo občinsko medaljo, prav tako Komunalnemu gospodarstvu Radovljica. Na vsak način hočemo nadoknaditi zamujeno, odprtje vodovoda iz Radovne je velika spodbuda, da se reševanja teh problemov lotevamo celovito in energično. Seveda so dokaj težka denarna naloga, toda če jih ne bomo uspešno razreševali, se bo vprašanje stanovanjske gradnje — tako družbene kot zasebne — zaostrilo do kritične faze in oviran bo nadaljnji razvoj občine. Sem sodijo seveda tudi čistilne naprave, kjer smo v primerjavi z drugimi občinami resnično zaostali.« • »Katere gradnje v vaši občini še gredo h koncu ? « »H koncu gre izgradnja prizidka pri osnovni šoli v Radovljici, zaključujejo zemeljska dela pri izgradnji bohinjske ceste. Sredstva, ki so bila zbrana tudi s pomočjo bohinjskih delovnih organizacij, kot kaže ne bodo zadoščala, saj so vmes prišle podražitve. Seveda pa to ne sme ustaviti gradnje, rešitev bomo morali najti. Star \ cesta od Bleda do Soteske je slabo vzdrževana, polna nevarnih ovinkov, zato že zaviralno vpliva na razvoj bohinjskega turizma.« • »Bohinjci pravijo, da so pozabljeni, da so deležni premajhne pozornosti v okviru občine.« »Z Bohinjci se kar precej strinjam. Letos smo sprejeli srednjeročni načrt razvoja turizma na Bledu, ki je dokaj ambiciozen, temelji pa na zdajšnjih pogojih gospodarjenja v turizmu, vključno z udeležbo na ustvarjenih devizah. Če se bodo predpisi spremenili, je vprašljivo uresničevanje tega načrta. Bohinjci seveda zastavljajo vprašanje: kaj pa naš turizem? Podatki kažejo, da celo zaostajajo, saj pri njih nočitve upadajo, medtem ko drugod v občini raste- jo. Mislim, da v Bohinju premalo izkoriščajo obstoječe zmogljivosti, da so nekateri objekti premajhni in zato niso ekonomični. Res pa je tudi, da so bohinjske turistične delovne organizacije v poslovnem pogledu manj prodorne in učinkovite.« # »Slišati je razmišljanja o povezavi Bleda in Bohinja.« »Povezavo Bleda in Bohinja vidim predvsem v skupnem komercialnem nastopu, kar seveda še ne pomeni, da je pri tem Alpetour kot delovna organizacija in v samoupravnem smislu odpisana. Dopolnjujeta se lahko predvsem v pogledu boljše izkoriščenosti smučarskih naprav v Bohinju. Z izgradnjo nove bohinjske ceste bo za turiste z Bleda pot na Koblo hitrejša. Zaradi slabe organiziranosti in nepovezanosti ter poslovne neuspešnosti v bodoče nikakor ne bomo pokrivali poslovnih izgub. Skrb za Bohinj in nevarnost, da bi še naprej nazadoval, je seveda tudi skrb za njegov politični napredek, saj z ekonomiko gresta vkup. Zato me veseli večji odkup mleka v Bohinju, kar opravičuje družbena sredstva, ki so bila vložena. Kmetje občutijo večjo varnost, dobro napredujejo. Napreduje tudi gozdarska proizvodnja, lesna predelava. V Lipu imajo novo kotlovnico, ki pomeni veliko energetsko pridobitev. Gozdarstvo in lesna industrija sta v Bohinju že tradicionalno močna, uspehi so opazni v kmetijstvu, če bo turizem nazadoval, razvoj Bohinja ne bo skladen.« • »V industriji vaše občine večjih problemov ni.« »Veriga je po daljšem času uspela zamenjati del strojnega parka, ima nekaj najsodobnejše opreme za izdelavo verig. To zagotavlja njeno nadalnjo uspešnost, zlasti, če bodo nadaljevali s svojo poslovno prodornostjo. Verigi pač namenjamo največ pozornosti, ker je najmočnejša delovna organizacija v naši občini. Prodorne so seveda tudi druge, ponosni smo na Elan, ki je sposoben prodajati na najbolj zahtevnih svetovnih tržiščih. Tudi naša tekstilna industrija ni več tako nepomembna, uveljavlja se na tujem, posebej Almira, tudi Vezenine in Sukno, čeprav slednja zaostaja pri poslovni uspešnosti. Predvsem industrija torej, ki doma nima nič, ne surovin ne energije, vse, kar imajo, je njihova pamet in pridne roke. Pozabiti seveda ne smem na kropar-ski Plamen. Vsa ta industrija skupaj, z gradbeništvom ustvarja pretežni del narodnega dohodka v občini, prekaša gozdarstvo in turizem. V današnjih razmerah naša industrija stremi predvsem po izboljšanju strojne opreme in manj vlaga v zidove.'Mislim, da je to prav, saj časi narekujejo kvalitetno in ne kvantitetno izboljšanje proizvodnje.« TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA Na železarski tradiciji iz srednjega veka je bila pred 90 leti ustanovljena prva žebljarska zadruga v Kropi m Kamni gorici — današnja tovarna vijakov Plamen. Poleg proizvodnih uspe hov v Plamenu z veliko skrbjo razvija jo samoupravljanje delavcev, skrbijo za socialno politiko in podpirajo kul turno ustvarjalnost. OBČINSKI ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE RADOVIJICA Občinski štab teritorialne obrambe Radovljica uspešno skrbi za usposabljanje enot in poveljstev teritorialne obrambe in pripadnikov narodne zaščite v rokovanju z orožjem, kar potrjujejo tudi laskave ocene glavne inšpekcije ljudske obrambe. Občinski štab teritorialne obrambe Radovljica sodeluje«tu di z drugimi, zlasti ZSM3 (Zvezo socialistične mladine Slovenije), kar krepi organiziranost splošne ljudske obrani be in družbene samozaščite v občini, prispeva k vključevanju mladih v vojaške poklice in neguje revolucionarne tradicije. ALOJZ VIDIC za dosedanje delo v Gasilskem društvu Sr. Dobrava, v Občinski gasilski zvezi in za prispevek pri prenašanju svojega znanja na mlade. JOŽE SMOLE za aktivno delo v Gasilskem društvu Ribno in v organih Občinske gasilske zveze ter za uspehe pri izobraževanju gasilskih kadrov. Ob tej priložnosti bodo izročili tudi priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, prejel ga bo BORIS ISTINA za ustvarjalno in prizade vno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe, in TOVARNA VERIG LESCE za razvijanje splošne ljudske obrambe v Verici Medalje občine Radovljica bodo prejeli: GODBA NA PIHAIA DPI) SVOBODA LESCE za 30-letno uspešno bogatitev kulturnega življjenja v kraju, občini in širše. MILAN JERAIA za prispevek pri organizaciji in izvedbi 17. zbora aktivi stov in borcev NOB v Krpirru in za stalno sodelovanje na prireditvah, ki ohranjajo tradicije naše revolucije. PETER SEKLOČA za prispevek k celovitemu reševanju komunalnih problemov v občini, zlasti pri zagotavlja nju preskrbe z vodo. ZLATO KAVČIČ za dolgoletno krea tivno sodelovanje v skupščini in njenih delovnih telesih, v družbenopolitičnih organizacijah, krajevni skupnosti in v turističnem društvu Lesce ter za njegov prispevek pri investicijski pripravi in realizaciji prizidka pri osnovni šoli Anton Tomaž Linhart v Radovljici. Delovna organizacija KOMUNALNO GOSPODARSTVO RADOVIJICA za uspešno opravljene naloge pri gradnji vodovoda Radovna, ko so s pospešeno fazno gradnjo preprečevali motnje v preskrbi z vodo v krajevnih skupnostih Gorje. Zasip, Bled in Ijesce. NIKOIAJ LEGAT za dolgoletno predano poklicno in amatersko delo na po dročju gasilstva in za dosežene tekmo valne uspehe. • »Poleg komunalnih problemov vam sive lase delajo ceste.« »Ceste so v naši občini poseben problem. Konec junija so praktično pošla redno zbrana sredstva za vzdrževanje ceste, saj je cestarjem preostal le denar za urejanje odvodnjavanja jarkov, ni pa ga več za obnavljanje asfaltnih prevlek. Večina naših delovnih organizacij je podpisala dogovor o zbiranju sredstev za dodatno vzdrževanje cest, s katerimi bomo lahko naredili najnujnejše. Naši delegati so v republiški skupščini zahtevali, naj se poveča udeležba bencinskega dinarja pri sredstvih za vzdrževanje cest. Odmev je bil klavrn, saj lahko pride celo do tega, da bencinskega dinarja za vzdrževanje cest ne bo več. Če bo do tega prišlo, se bo resno zastavilo vprašanje vzdrževanja cest, kaj šele gradnje novih. Da bi v celoti obremenili naše delovne organizacije, ni misliti, saj takšne obremenitve pre^ prosto ne bi prenesle. Nadaljnji razvoj turizma pa bo brez urejenih cest oviran.« M. Volčjak OB PRAZNIKU RADOVLJIŠKE OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM! Čista studenčnica iz Radovne I Na hipodromu v Lescah bodo danes ob 18. uri svečano odprjj vodovodni sistem Radovna — Slavnostni govornik bo Bernard Tonejc, predsednik radovljiške občinske skupščine Za radovljiško občino je to resnično velika pridobitev, saj zadreg pri oskrbi z vodo na območju Bleda in Lesc ne bo več. V prihodnjih petih letih bodo izgradnjo vodovodnega sistema Radovna dokončali ter poskrbeli za celovito izgradnjo vodovodnega sistema na desnem bregu Save. V Bohinju bodo povečali zmogljivosti obstoječih vodnih zajetij. Tako bodo v vsej občini zagotovili dobro preskrbo s pitno vodo in omogočili porabo 400 litrov dnevno na prebivalca. Vrsto let je bila oskrba s pitno vodo na območju Bleda in Lesc slaba, v poletnih mesecih tudi kritična. Zato so temu problemu namenili posebno pozornost. Leta 1976 je občinska komunalna skupnost naročila študijo za celovito rešitev oskrbe z vodo na Bledu, dve leti kasneje tudi za Lesce in Radovljico. Za Lesce je bilo sprva predvideno, da skupaj z jeseniško občino naredijo zajetje v Završnici. Geološki zavod iz Ljubljane je v dolini Radovne opravil raziskave, ki so pokazale, da je v globini 4,7 metra dovolj podtalne vode izredne kakovosti. Kemične raziskave pa so pokazale, da je to voda nizke trdote in da ima malo raztopljenih soli, tako rekoč ne potrebuje kloriranja. Komunalna skupnost se je zato odločila za Radovno, kamor je preusmerila gradnjo sistema za Bled in za Lesce in od Završnice odstopila. Leta 1982 so začeli graditi 100 metrov drenaže, položili odvodni jarek v dolžini 371 metrov in montirali montažno korito. Delo je opravilo gradbeno podjetje Grad z Bleda s so- Prireditve . ob prazniku Nedelja, 28. julija, ob 15. uri Velika konjeniška prireditev na hipodromu v Lescah • Od srede. 31. julija, do nedelje, 4. avgusta Kmečka ohcet 1985 na Bledu Sreda, 31. julija, ob 19.30 Koncert harmonikarjev glasbeni-šole Radovljica v radovljiški graščini Četrtek, 1. avgusta, ob 20. uri Koncert slovenskega prosvetnega društva Kočna iz Sveč na Koroškem in Komornega zbora A.T.Linhart Radovljica v avli Graščine na Linhartovem trgu v Radovljici Petek, 2. avgusta, ob 17. uri Slavnostna seja skupščine kraje-' vne skupnosti Ijesce ob 18. uri Otvoritev vodovodnega sistema Radovna na hipodromu v Lescah ob 19.30 Otvoritev razstave del prve likovne kolonije v Šivčevi hiši v Ra dovljici Petek, 2. avgusta, ob 18. uri Otvoritev razstave Gasilstvo včeraj, danes v Festivalni dvorani na Bledu v počastitev 30. letnice Občinske gasilske zveze ob 20. uri gasilske vaje v sektorjih Bled, Bohinj, Radovljica ob 21.30 delovanjem IMT iz Ljubljane. P1"^ jektno nalogo za ta dela pa je opraVl Projekt iz Ljubljane. Investitorstv in nadzor nad gradnjo je vodila o" činska komunalna skupnost. Septembra 1983 so končali ^ *f ritvami v merilnem koritu v Krmcl_ Nadaljnje investitorstvo paje Pr^ zelo Komunalno gospodarstvo Rad vljica. Gradnja vodovodnega sistema r nato potekala v štirih fazah, delo s opravljali Grad z Bleda, Gorenje » Radovljice in Komunalno gospodar* stvo Radovljica. V prvi etapi so zg""8 dili zajemni objekt v Radovni, bok 7 metrov, in 600- centimeters*1 cevovod v dolžini 987 metrov do na selja Krnica. V drugi etapi so zgrao1 li cevovod od Krnice do novega ra« težilnika v Zgornjih Gorjah. Traj* poteka po strmem pobočju strj1' Radovne in skozi 563 metrov dojS predor, celotna dolžina pa zna/jj 1.674 metrov. V tretji etapi je J. zgrajen cevovod od Zgornjih G° ' dO Bleda v dolžini 3.308 metrov, četrti pa še od Bleda do obstoječe«, črpališča v leškem klancu? v dolz" 3.928 metrov. Poleg cevovoda je bil zgrajen ta^1 raztežilnik v Zgornjih Gorjah. ^JP^ rabljeni obe obstoječi črpališe1 Grabčah, v leškem klancu pa kohi]e ducirna postaja. Jeklene cevi so D napeljane po mostu preko Sav? linke. Dolžina vseh cevi, ki so ji«1 ™ ložili, pa znaša 9.899 metrov. - Izgradnja vodovodnega s'**ej|i Radovna je veljala 240 milij«n°v nnrjev. Kurjenje kresov v nekaterih jih občine Soboto, 3. avgusta, ob 18.30 ^ . Igra godba na pihalu pred *e valno dvorano na Bledu ob 19. uri Začetek proslave1 in razvitje P pora Občinske gasilske zve«? Nedelja, 4. avgusta, ob 8. uri Tekmovanje gasilskih en ll renjske za pokal občine Ka Sobota, 3. avgusta, ob 9. uri Mednarodna krožna kolesa*-^ dirka po Radovljici - start P stavbo občinske skupščine ob 10. uri ine Slavnostna seja skupščine v Radovljica v sindikalnem do ^ Kropi s podelitvijo pr|z"? ^ej* kulturnim programom. V'jtu"" ogled tovarne Plamen in k nih znamenitosti Krope \t> Odhod v Kropo z avlobuso^,,,-pred avtobusne postaje v vljici ob 9.15. ,,, Sobota, 3. avgusta, do 4. avgusta niavanJu prvenstvo Jugoslavije v P' za pionirje na kopališču v Nedelja, 4. avgusta, ob 10- " pfi Tradicionalni šahovski turn Šobcu v I-escah aje V času občinskega prazn»K° P jji-v avli skupščine občine del ca odprta razstava shkars ^ slikarja domačina Antona lja z Brezi j. pETEK, 2. AVGUSTA 1985 OBČINA TRŽIČ PRAZNUJE 7. STRAN @@ JANEZ PIŠKUR, predsednik tržiške občinske skupščine Manj v zidove, več v opremo • Bi hoteli za bralce Gorenjskega glasa povedati, kakšne so bi-e značilnosti tržiškega gospodarja zadnjih let? »Medtem ko so bila prva osemde-Seta leta tržiškega gospodarstva značilna po rasti, vzponu v gospoji arskem investiranju, pa je bilo že lansko leto na tem področju čutiti uPadanje. Lani in letos v Tržiču Večjih investicij skoraj ni bilo, ra-*en- v Lepenki in Zlitu, kjer so bile Jani zgrajene nove proizvodne ha-'e- v infrastrukturi pa je bil zgrajen •pdovod Črni gozd. Sicer pa je trži- *° gospodarstvo investiralo le v ?Premo, v modernizacijo svoje pro-l2vodnje. Tako je BPT; ki letos sla-100-letnico obstoja, investirala v ponovitev oplemenitilnice 550 in P^dilnice kar 650 milijonov dinar-di' Feko Prav letos usmerja velik elež sredstev, 855 milijonov, v jPremo novih obratov v Ormožu in ^ediktu, v trgovsko mrežo, v po- °dobitev opreme po tozdih, vklju-do? \ Ludbregom. Tako se bo po vp-. tetih letos prvič zgodilo, da Qu.JIh otvoritev novih gradbenih p^Jektov, razen prodajaln BPT in ^Heroja na Deteljici, v Tržiču ne ?. Vseeno pa Tržič napoveduje ^nvesticij. stici »Tržič zič ima pred seboj večje inve- ,-Je v infrastrukturo. Tik pred dokončanjem je nova telefonska ^er»trala v Tržiču, ki bo dala 1000 Jovih telefonskih priključkov me- >tu Tržiču, Bistrici, Podljubelju, ^u, Jelendolu in Brezjam, Le- .arn pa malo kasneje, ko bo podalj- £n telefonski kabel iz Bistrice. ^Ptembra naj bi začeli priključeni tPiof— J N telefone. cJ/as'^dnji program pa je nova (j0^rala v Križan, od koder naj bi j^t:11 telefon krajani Pristave, ŠeSebenj in Seničnega. Z zdru-ž(jrlm delom se dogovarjamo za u?evanje sredstev zanjo. Radi bi, da bi se sredstva že letos začela združevati in da bi bili pripravljeni načrti, prihodnje leto pa bi začeli z gradnjo. V dveh letih bi krajani tod že morali imeti telefone. Vendar je to trd oreh, kajti v ta namen bo treba zgraditi nov objekt, montirati novo centralo, speljati omrežje, kar danes ni poceni. Poleg tega pa PTT Kranj težko obljubi sredstva k tej investiciji. Drug velik problem, ki tare občane Tržiča, posebej Bistrice, je ogrevanje stanovanj. Napravljenih je bilo že nekaj analiz, vendar vse govore za to, da bi bila najracionalnejša rešitev razširitev kotlarne v Zlitu, od koder bi bilo možno racionalno ogrevati tudi Bistrico. Zdaj Zlit poleg svojih prostorov ogreva tudi kopališče, Metalko in samski dom Gradbinca. Z ogrevanjem dela Bistrice s toplo vodo iz Zlita bi rešili tudi socialni položaj marsikatere družine. Zdaj je nekaj blokov ogrevanih na mazut, nekaj na trda goriva, med stroški enih in drugih pa je skoraj stari milijon razlike. Z ogrevanjem iz Zlita bi teh razlik ne bilo več, pa tudi zrak bi bil čistejši, saj ima danes vsak blok svoje kurišče. Načrti so že pripravljeni, letos bomo začeli z akcijo zbiranja sredstev, v naslednji zimi, če bomo uporni, pa bo Bistrica že ogrevana na novo. Sredstva naj bi dali samoupravna stanovanjska skupnost in večji porabniki, kot Dom Petra Uzarja, vrtec v Bistrici in osnovna šola heroja Bračiča, pa še kakšne druge vire bo treba poiskati. Tretje področje, kjer bomo morali še veliko narediti, pa je gostinstvo in turizem. Z Živili se že pogovarjamo, oni pa že pripravljajo načrte in program sanacije bivše Pošte na Trgu svobode. Tu naj bi — seveda so to trenutno le še bolj želje in potrebe — zgradili manjši hotel, ki naj bi imel vse spremljajoče prostore za družabne in slavnostne prireditve, ki jih Tržič nima za razne priložnosti, kot so — razstava mineralov, zaključki športnih prireditev, na primer motocrosa, in drugih. « # Je pa v tržiški občini še nekaj perečih komunalnih problemov, kot je cesta v Gozd, posebno pa pokopališča, ki so že vsa po vrsti utesnjena. »Cesta v Gozd, ki jo že vsa leta po vojni obljubljamo Gojžanom, je v delu. Zgornji del ceste, okrog 500 metrov, je bil urejen že pred dvemi leti, letos pa bo zgrajene 700 metrov nove ceste, ki bo odpravila najtežji del prvotne ceste v Gozd, strmine in zavoje pod vrhom, ki pozimi skorajda niso bili prevozni. Za praznik Gozda, oktobra, bo tudi ta, drugi del ceste predan namenu. Za prihodnja leta pa bo ostala izgradnja še preostale dobre polovice ceste. Hud problem so tržiška pokopališča. Najhujši primer so Križe, kjer smo že začeli s širitvijo poko- pališča in bo jeseni že gotov. Toda razen v Križah se bomo morali lotiti širjenja pokopališč tudi v Lomu, Kovorju in v mestu Tržič. V dolgoročnem programu pa imamo v načrtu izgradnjo centralnega pokopališča za Tržič in sicer na prostoru med Kovorjem in Bistrico.« # Tržiške ceste kličejo po novem asfaltu. »Veliko kilometrov ceste čaka na asfalt ali pa na obnovo le-tega. Letos smo uredili cesto in na novo položili asfalt ob vhodu v mesto, pri BPT, urejena je bila cesta na Loko, bo pa potegnjen še asfalt proti Dolini, do Hudičevega mosta. Pogodba za to delo je že podpisana. Tržič ima na Gorenjskem najnižjo prispevno stopnjo za ceste. Če bomo hoteli hitreje reševati ta problem, bomo morali v prihodnje to prispevno stopnjo zvišati. Ves Tržič kliče po novem asfaltu, denarja pa ni. Čaka nas pa tudi še vrsta komunalnih del. Trenutno je v gradnji kanalizacija na Loki, kanal H.« # Tržič je poznan po tem, da je veliko storil za ohranitev starega mestnega jedra. »Še naprej si bomo prizadevali za revitalizacijo starega dela mesta. Kljub temu da je ta način pridobivanja stanovanj in lokalov dražji, smo se tudi za naprej odločili za tako politiko. Čeprav je to drago, je še vedno ceneje, kot uničevanje in zazidavanje obdelovalne zemlje, ki je ima Tržič tako malo.« # Kaj pa šole in vrtci? »No, tudi šole kličejo po obnovi. Da bi opravili vsaj najnujnejša dela pri adaptaciji šol, predvsem na strehah in tlakih, da bi preprečili nadaljnje škode, bi potrebovali 7 starih milijard dinarjev. Vendar, kako priti do teh sredstev, še ne vemo. Zagotovo pa bo v prihodnjem letu stekla nadomestna gradnja vrtca pri Peku, obenem pa bo tu opravljena tudi korekcija ceste —vpadnice v Tržič.« # Kljub vsemu, kar pesti tržiške gospodarstvo, pa je tržiški delavec poznan po svoji pridnosti, prizadevnosti, skromnosti pa tudi dobri volji. »Občinski praznik je priložnost, da damo priznanje občanom za njihovo razumevanje, za njihovo požrtvovalno delo. Večina jih je vsak trenutek pripravljena pomagati, žrtvovati svoj prosti čas, da bi dosegli večje uspehe pri razvoju gospodarstva in občine. Tudi v organih skupščine izražajo vso pripravljenost za delo — to je pokazatelj, da so še vedno pripravljeni delati, kljub težavam, v katerih smo. Želel bi, da bi bili naši delavci in občani še naprej tako delavni, da bi dosegli zastavljene cilje, ki jih ni malo. Predvsem pa želim, da bi ob volitvah izbrali prave delegate, ljudi, ki bi se hitro vključili v delo in zdravo, pametno odločali o zadevah v občini.« D: Dolenc Številke ugodne, rezultati slabi Podatki o gospodarjenju tržiškega združenega dela v prvih mesecih letošnjega leta so izredno ugodni. Celotni proizvod je kar za 80 odstotkov večji kot lani v istem času, skupni dohodek je za 49 odstotkov višji. Kljub tem ugodnim podatkom pa je stanje tržiškega gospodarstva vse prej kot ugodno. Veliko skrb povzroča zapiranje domačega trga: cene, ki jih delovne organizacije dosegajo na zunanjem tržišču, so prenizke, da bi dajale ustrezen dohodek. Včasih tržiške delovne organizacije na zunanjih tržiščih dosegajo komaj 60 odstotkov domače cene. Pojavljati so se začele izgube, ki sicer niso velike, so pa. Medtem ko so leto 1984 končale z izgubo tri delovne organizacije, Sap, Komunalno podjetje in Mercator, se je ob polletju pojavila izguba v Zlitu, TOZD Pohištvo — tapetništvo — za 20 milijonov dinarjev. Izvoz je bil v prvih 5 mesecih letošnjega leta od lani večji za 75,5 odstotka, uvoz pa za 22 odstotkov. To je dokaj ugodno razmerje in tržiško gospodarstvo skoraj 200-odstotno pokriva uvoz z izvozom. Toda rezultatov ni pravih. Zapiranje tega doma in ustvarjanje nizkega dohodka z izvozom se hudo odraža na delitvi: osebni dohodki ne sledijo cenam, močno pada osebni standard. Težko pa je na vse faktorje, ki vplivajo na gospodarjenje, vplivati v občini, posebej tako majhni, kot je Tržič, kajti največji vpliv imajo — jugoslovanske in svetovne razmere. Skrb za delavce je v Tržiču stalno prisotna. V zadnjem letu so zgradili prek 80 novih stanovanj na Ravnah in v Preski. Manjka pa Tržiču delovne sile. Delavce trenutno vozijo iz radovljiške in jeseniške občine. V Zlitu, na primer, je do izgube prišlo prav zaradi pomanjkanja delavcev, zaradi česar stroji v novem obratu pohištva niso polno izkoriščeni Tudi v Peku manjka delavcev, tako da celo že ukinjajo drugo izmeno. Nezaposlenosti ni, pojavljajo pa se, kot vidimo, drugačni problemi. Prireditve ob prazniku V počastitev praznika tržiške občine, 5. avgusta, so že oživele izložbe tržiških trgovin; v njih razstavljajo številni amaterski slikarji, člani društva tržiških likovnikov. S prireditvami ob prazniku pa so v Tržiču začeli v torek, 30. julija, s hitropoteznim turnirjem v šahu za posameznike v Domu Petra Uzarja. V sredo, 31. julija, je bilo odprto občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško za posameznike na Cimpru. Danes, v petek, 2. avgusta, bo ob 16. uri občinsko prvenstvo v plavanju na poletnem kopališču, ob 18. uri bo otvoritev razstave v paviljonu NOB, ob 20. uri pa se bo začel nočni tek po ulicah Tržiča. Jutri, v soboto, 3. avgusta, se bo ob 8. uri začelo tekmovanje gorenjskih invalidskih društev v balinanju na Ravnah, istočasno pa tudi tekmovanje gorenjskih invalidskih društev v kegljanju na Ljubelju. Ob 17. uri se bo ta dan začel rokometni turnir na igrišču v Bistrici, ob 17.30 pa bodo otroci risali po asfaltu na dovozni poti k blagovnici Mercator-ja. Ob 18. uri se bo začela kulturno zabavna prireditev z nastopom Pihalnega orkestra Tržič in folklorne skupine Karavanke. Ta večer bodo v atriju občinske skupščine prikazali diapozitive o Tržiču. V nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri bo spominska svečanost pri spomeniku pod Storžičem. Kulturni program za to priložnost bo pripravil KUD Podij ubelj. V ponedeljek, 5. avgusta, ob 9.30 bo otvoritev trgovin EBP in Elkroj v Bistrici, ob 11. uri pa slavnostna seja zborov skupščine občine Tržič v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, na kateri bodo zaslužnim posameznikom, društvom in ustanovam podeljene plakete mesta Tržič za leto 1985. Plakete J*esta Tržič ..IH i uri v i»tsfr,s,«vnoHtni seji zborov skupAcine "•"■ov^f V P°n**l«'IJ«'k. 5. uvgu.stu, ob 11. u. i v Kj*.r *°" heroj« Bruci*« v Bistrici bodo *l*t,, , * plukelc m««tu Trii* zu leto 1»85. Dim P'«keto prejme tržiški muzej, srebrno Wt' drufttvo invulidov, Andrej Pehure in W h° 'druženje »5. uvicust«. bronasto plu-^n«^ ,vko Bergunt. KUD Podiju!*Ij. c ^»jovic in Jot« Zupun*lč. muzej je v tridesetih letih svojega v pomembno kulturno usta V*Wv 40 00,1 učencev in drugih obisko "llj^p-' vP's«nih v knjigo obisku, je dobilo v ^fii(JU nuJ»olj /.voščeno podobo preteklosti oh 'n "k"'11'«' Veliko vlogo trna muzej *kim '."»JUiiju tradicij NOB. tako s pedali Vil»iir?e p" <)«u'«Ju /b,rk- k,)l lum s *u' ^iro"' Publikucijumi, ki jih je muzej i/.dal i* *uiJt """""Kal izduti; Mohoričcva trilogi ^JUoV'i Vl,u' "hrtl 1,1 '»dusti-tje, I"««*"'' V,!' Streljanje talcev nu Ccgelšah m »Uri ' lri|Ski zbornik, dve priložnostni bio ^n/ p,hu,m godbi in folklorni skupini, in Vojaška tehnika Kokrškegu S, d,,. U«M J'" pridobil prek II!>(><) predme k*°vti( ln,'">"v m fotografij ter ruzvil tudi 0 12 rttZslwvno dejavnost Postavljenih je °<1 l»87 "i NOR ljetu lil.:', je mu/ei pri m uihitekturno po > • mi« Slavbo ~ Kurnikovo hišo "•' -r^'ivnn lx[ M,,ln" etnografsko, kulturno >!rstV<, , 1,1 dve tehnični zbirki (nnguvi ^JorK kolurstvn). Od aprilu 1».■» r "■" **"'".Ucijsk,i enot.i Zavodu /,i kulturo in izobraževanje, kjer skupaj s knjižnico, galerijo in delavsko univerzo predstavlja osrednjo kulturno izobraževalno institucijo v Tržiču. Društvo invulidov Trii* je pi - otOO delova lo v sklopu Društva invalidov Kranj. Pozne je se je osamosvojilo m po nekaj letih delo vunju zamrlo. V ietih 1977 pa je iniciativni odbor ponovno oživel dejavnost društva, ki danes šteje že okrom 700 članov in je s tem drugo največje društvo v občini Tržič. Dru štvo dosega lepe uspehe pri nuđenju raznih oblik socialnih pomoči m podpor članom. Luni je organiziralo izredno pohvalno in uspešno 10. jubilejno srečanje težkih invalidov Gorenjske v Kri/ah Organizira tudi ra /ne rekreativni' in kulturne prireditve zu svoje člane in izlete. ()l> raznih pnlikuh obiščejo težje invalide in j i ti tudi primerno obdarijo. Društvo izdaja tudi svoj časopis »Nuše glasilo« Plodno sodeluje tudi / ostali mi društvi Zc številčnost članstvu kuže nu to, da je društvo znalo poiskali tiste oblike delovanja, ki so za invalide zanimive, zalo ie tudi delo društvu uspešno Andrej Pehure piejme siehrno plaketo mesta Tržit zu aktivno večletno družbeno politično delo v občini. Rojen je bil 27. II. 1»27 V biniu pod Stoi /u em. V NOV je sodelovul že od letu 194.'! Vsu letu po vojni je tov. Pehure opruvljul pomemhne diužbeno politične funkcije v republiki in občini: bil |e predsednik občinskega odboru zveze bor cev. sekretar občinskemu komiteju ZKS, člun republiškemu odbora ZZP NOV Slove nije, člun IS SO Tržič, tnimino pu je pred sednik občinskemu komiteju ZKS. Čeprav je bil doli;.i leta direkloi Tovarne kos in srpov Tizič, k.u |e od lijeku zahtevalo ogromno n.ipoiov. si |e vsa leta prizadeval tudi zu uveljavljanje samoupravnemu sistemu, zu razvijanje tradicij NOB. prenašanje osnov nih nulom nuše borbe na mladi rod. Vedno je znul prisluhniti problemom deluvcev, jim skušal pomagati. Vedno je vztrajal nu humanem in tovanškem urejanju medsebojnih odnosov. Športno združenje »5. uvgust« prejme sre brno plaketo za razvijanje športne dejavno sti med invalidi. Izhaja namreč iz športne sekcije Združenja vojaških vojnih invalidov Ustunovljeno je bilo leta 1967. Njegovo delo vanje se i/i ,i/,i predvsem pri i a/v ijanju tele sne kulture v športni dejavnosti vseh teles nih invalidov, borcev, upokojencev in o s ta lih občanov Pomembno pa je tudi sodelova nje s športniki iz zamejstva, s podobnimi društvi ostalih slovenskih občin in iz drugih republik Združenje je izjemno aktivno, saj se njihovi člani udeležujejo športnih tekmo vanj v balinanju, kegljanju, streljanju, šahu, smučanju, namiznem tenisu v občinskem, republiškem m zveznem merilu. Združenje je veliko pripomoglo k razvoju balinanja v Tržiču. 1976. leta je namreč dogradilo balinišče na Ravnah in U) v veliki meri z udarni škim delom. Ivko Iteiganl prejme bronasto plaketo mesta Tržič za delo v družbenopolitičnih or ganizacijah m društvih Vsa leta je med naj bolj aktivnimi Tržičani. Med drugim je bil člun in predsednik občinskega komiteju ZSMS, bil je delegat na mladinskem kongresu Slovenije letu 1 »f>:i in nu 8. kongresu ZKS leta 197H, sedem let je bil predsednik občinskegu sindikalnega sveta Tržič Peta 197,r) je bil imenovan za komandanta tento nalne obrambe občine Tržič; to dolžnost še danes opravlja. Deloven je tudi na kultur nem področju, svoj prosti čas je posvečal drumskim stvuritvum nu podljubeljskem m triiskem odru. Aktiven pu je tudi pri strelcih in pri planincih Danes je predsednik strelske dni/ine .SAK« Trži*, podpredsednik upravnega odbora in načelnik propagandnega odseku PI) Tržič, predsednik ko misija IS mednarodne od nune pri Občinskem komiteju ZKS, predsednik koordinu cijskega odboru zu kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL, predsednik družbenega sveta za varstvo okolja in gospodarjenje s prostorom občine Tržič itd. KUI) Podljubelj prejme bronasto plaketo mesta Tržič kot eno najbolj delovnih kulturnih društev v občini. S svojo aktivnostjo in delom je društvo dalo Podljubelju poseben, žlahten utrip življenja. Širok je njegov* delokrog: pripravlja praznovanja in družabne prireditve ob dnevu žena, ob Novem letu, vesele večere pod naslovom »Dober večer, kako ste kaj«, kjer ne manjka bodic na lastne napake. Svoj dele/, so prispevali člani društva tudi k Pastirskim dnevom v Podljubelju Sprevodi dedka Mraza, razstave do mucih ročnih del krajanov, igre, plesi -plesne skupine, po vsem tem so poznani daleč naokrog Njihovo vodilo je — približajmo kulturo človeku, z njo bomo dali bogastvo narodu. Franc Snjovic prejme bronasto plaketo mesta Tržič za njegov prispevek k razvoju kmetijstvu v občini. Tovariš Sajovic je prevzel naloge direktorju Gorenjske kmetijske /.udruge TZO Tržič-Križe leta 1976, kjer mu sedaj teče že četrti mundat. Njegovo ime je tesno povezimo z rezultuti, ki jih je kriška zadrugu dosegla v zudnjih letih. Okrepila se je muterialnu osnovu zadruge, ki sedaj za svoje poslovanje uporablja samo lastna obratna sredstva. Zagotovljena je smotrna obdelava družbenih zemljišč, narasel je odkup mleka,, živine in zelenjave. Zaživela je pospeševalna služba, aktivirane so bile tri nove planine za pašo živine Zgrajena sta bila dva nova hlevu na planinskih pašnikih, planšarska koča na Javorniku in tri nove zbiralnice mleka. Ostale planine pa so bile obnovljene, ustanovljene so bile tudi nove pašne in strojne skupnosti in podobno. V tem času se je povečalo tudi število članov zadruge, saj kmetje zaupajo vanj, upoštevajo njegove strokovne nasvete, predvsem pa jim pomeni človeka, ki si prizadeva za boljše gospodarjenje tako posameznika kot celotne zadruge. Jože Zupun*i* prejme srebrno plaketo mesta Tržič za aktivno družbenopolitično delo in delo v društvih. S političnim delom je začel že v mladinski organizaciji. Leta 1967 je bil sprejet v zvezo komunistov. V samoupravnih organih in v zvezi komunistov je opravljal vrsto pomembnih funkcij, v enotah Teritorialne obrambe pa je opravljal dolžnost politkomisarja. I^eta 1977 je bil izvoljen za predsednika občinskega sindikalnega sveta, 1981 pa se je zaposlil kot strokovni sodelavec v zdravstveni skupnosti Tržič. Trenutno je predsednik družbenopolitičnega zbora, član predsedstva skupščine občine Tržič, itd. Je pa tudi aktiven kulturni delavec. Dve mandatni obdobji je opravljal dolžnost predsednika zveze kulturnih organizacij Tržič, bil je pobudnik pobratenja med kulturniki Tržiča in Repenjtabra v Italiji, bi je tudi režiser. Bil je eden izmed pobudnikov za organizacijo kulturne skupine Pobratenje. Ko so Tržičani še imeli poletne igre, je bil vseh 10 let njihov soustvarjalec in igralec. Bil je tudi pobudnik ustanovitve gobarske družine Tržič in je danes njen podpredsednik. Skupščina občine Tržič in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob 5. avgustu, občinskem prazniku J ^IMilvM©IKnGLAS 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KINO, KRIŽANKA PETEK. 2. AVGUSTA 1985 Bombaž za vroče dni — Letošnja moda si je izmislila tudi puloverje z dolgimi rokavi, toda spleteni naj bodo iz hladne bombažne preje. Lahko je vsak vzorec tudi iz drugačne, raznih barv, raznih kvalitet, če je le mogoče, naj bo vmes tudi svilnata. Pulover na sliki začnemo plesti v pasu in ga pletemo v enem kosu. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 26. julija: Abdul, Trani, Racin, anali, Andrej, mast, SA, kadar, Isar, sonda, Strindberg, Rina, Omar, sonce, Lome, Ink, sto, AS, Vaal, Oseti, OV, Ana, Pij, statistika, Tina, Tara. Prejeli smo 95 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500,00 din) prejme Iva Florjančič, Pot na Jošta 61, Kranj; 2. nagrado (300,00 din) prejme Zofka Golob, Polica 5, 64202 Naklo; 3. nagrado (200,00 din) prejme Jožefa Pudgar, Tončka Dežmana 8, Kranj. Rešitev praznične križanke pošljite do 14. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas, Moše Pijadeja 1 — z oznako Praznična križanka: Tržič, Radovljica. 1. nagrada 1.000,00 din, 2. nagrada 600,00 din, 3. nagrada 400,00 din in pet nagrad po 200,00 din. 5. AVGUST UMOM DELMED- koSark TRENER (BUMU UADZaR SKAMERA ZA VINO ZAONJI ČRKI men NtKDANJA mnm m STOLNICA P6ECALI ljubitelj GRAOV STAREM« SOK IZ M MMW( SAHST LARSEN DETEKTIV KIRBV OTOK V TUAMOTU T SAMIC " JN08HCE emptov 5KIMAR Saihpoo MM ZAR Kl JI NAPRAVU FEDERAT tu ■ U M HUMI UOS ME OTOK MKMi .. KIRKE POTOMEC BELO IN JRNO P01T1H STARŠEV VSARON SKEM ZALIVU M MU OMIIZ GERMAN MTTOIOG MESTO V SEV ITAUJ IMrTOMOl oncEi PISATELJ muat MM un BANKA SEVERU JELEN KOVAŠKO ON M UMETNA VOLNA IZ OTOKAR mm i IN iNOUSKI DMM MEMCNO POROŠTVO ISLAMSKI VUOARSKI NASLOV POTOVALNI VOZSSTRIMO V STARI ML. VOJAŠKO 1N ! I PODALJŠEK IH M i D IMMNU mu m i AM SKLADA TEUKERN VEl REKA - .'M J SKUPEK OELOV KI MMOOU TEKVOrtA UDOM PSATEU SREDIŠČE MOM (O M »U 'HM IGRALEC i ALANI MAČJI fjf, ZALIV NA SEVERNI OBALI AfRKE Paradižnik tako in drugače Kremna paradižnikova juha Potrebujemo 800 g paradižnika, 2 krompirja, 1 čebulo, 1 vejico zelene, šopek peteršilja, 1 kozarec mleka, 4 kose kruha, 70 g masla, sol in poper. V lonec damo olupi j en in narezan paradižnik, narezan krompir, celo čebulo, sesekljano zeleno ter peter-šilj. Solimo, pokrijemo in 30 minut kuhamo. Mehko zelenjavo pretlačimo ali zmeljemo z električnim mešalcem, razredčimo z mlekom ter pristavimo. Pogosto premešamo. Medtem od obeh strani popečemo rezine kruha, jih damo v jušnik in prelijemo z vročo juho. Paradižnikova juha s špageti Potrebujemo 3 zrele paradižnike, 1 čebulo, 3 žlice olja, 200 g tankih špagetov, 2 jajci, 50 g naribanega sira, šopek peteršilja. Paradižnik obarimo, olupimo in nasekljamo. V kozici na olju pražimo čebulo, da ovene. Primešamo paradižnik, solimo, po-pramo, zalijemo s kozarcem vroče vode in nad zelo majhnim ognjem dušimo 20 minut. Prilijemo vročo vodo, dodamo nalomljene testenine, solimo, premeša- mo, pokrijemo in kuhamo, dokler špageti niso mehki. Po potrebi dolijemo še vrele vode. Jajci razžvrkljamo skupaj z naribanim sirom in jih vlijemo v juho, tik preden jo odstavimo. Jajca naj zakrknejo. Preprosta paradižnikova juha Potrebujemo 400 g zrelega paradižnika, 50 g ham-burške slanine, 1 strok česna, 1 čebulo, šopek peteršilja, 40 g masti, pol kozarca riža, 100 g parmezana, 2 krompirja, sol in poper. Slanino, česen, čebulo in peteršilj skupaj drobno sesekljamo in damo v kozico na mast. Pražimo. Medtem obarimo paradižnik, ga olupimo in narežemo na kose. Damo ga v kozico, kjer pražimo zelenjavo, solimo, po-pramo, premešamo ter zalijemo i dobrim litrom vode. Krompir olupimo, narežemo na kocke in ga damo v juho. Čez 5 minut vsujemo še riž ter kuhamo še 15 minut. Od časa do časa premešamo. Preden postrežemo, juho potresemo s sesekljanim peteršiljem. Gazpacho — španska ledena juha Potrebujemo 4 paradižnike, 2 sveži papriki, 2 kumarici, 1 čebulo, 6 žlic olja, 150 g krušne sredice, pol kozarca pehtranovega kisa (v steklenico kisa vtaknemo pehtranovo vejico), 1 limono, vejico pehtrana, peteršilja in drobnjaka (ali samo eno izmed teh dišav-nic), 1 liter ledene vode, pol lončka kisle smetane (po želji), sol, poper in ledene kocke. Krušno sredico pokapamo s kisom. Paradižnik, kumarice, papriko in čebulo narežemo na kockice (paradižnik prej olupimo). Polovici pripravljene zelenjave prilijemo malo vode in polovico olja ter zmeljemo z električnim mešalnikom. Dodamo še krušno sredico, sol, poper in še malo zmeljemo. Pokapljamo z limoninim sokom, mešamo z leseno žlico in počasi primešamo še preostalo olje. Prilijemo še mrzlo vodo, dobro raz-mešamo in damo v hladilnik. V hladilnik damo tudi skodelico z drugo polovico narezane zelenjave. Pustimo vsaj 2 uri, da se dodobra ohladi. Preden juho ponudimo, ji primešamo pripravljeno zelenjavo, potresemo z grobo nasekljanimi dišavnicami in dodamo 4 kocke ledu. Če hočemo, lahko juho izboljšamo še s kislo smetano. Juha naj bo ledeno mrzla. V vročih poletnih dneh se zelo prileze. Paradižnik s tuno in majonezo Potrebujemo 4 čvrste paradižnike, 200 g tunine iz konzerve, 1 mlado čebulo, 1 jajce, 6 žlic olja, limonin sok ali kis, 1 strok česna, peteršilj, pehtran, sol in poper. Paradižnike operemo, prečno razpolovimo, odstranimo semena in jih poveznemo na cedilo. Čebulo, česen, peteršilj, nekaj lističev pehtrana in tunino drobno sesekljamo. Iz rumenjaka, olja in malo limoninega soka ali kisa pripravimo majonezo. Pri' mešamo vse sesekljane sestavine, solimo, popramo ter premešamo. Paradižnikove polovičke zložimo na steklen krožnik, jih osolimo in nadevamo s pripravljeno majonezo. Z noževim rezilom zgladimo površino, okrasimo s peter-šiljevimi vejicami ter damo do uporabe v hladilnik. Paradižnik z zeliščno skuto Potrebujemo 4 čvrste, dobro zrele paradižnike, 2 žli* ci kisle smetane, 1 žličko limoninega soka, 300 g skute, drobnjak, peteršilj, pehtran, meto, sol, poper in muškatov orešček. Skuto pretlačimo in p°" mešamo z vsemi navedenimi sestavinami. Z dobljenim nadevom napolnimo izdolbene paradižnike. Enako lahko paradižnike napolnimo tudi s francosko solato. V ljubezni ni nihče odrasel. Remarque Najbolj gostobeseden govor ljubezni je molk. Tarchetti Kdor ljubi, ne sme govoriti o žrtvi. Bjornson Ločitev začini pravo ljubezen, zastrupi pa lažno. Perzijski pregovor NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO I e 1 NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NO*0 ŠVK ..... JUNAK fRUHELM) MESTO V JUZM Vam.i OPERNI SPEV KMMM « .i MM MALE/U Šahovski MOJSTER BRIT LABU RSnĆM POUTK IJAMES 1 DR BNN ■ ME PES Mtti MM KINO KRANJ CENTER - 2. avgusta: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 16., 18. in 20. uri; J. avgustu: amer. barv. pust. film DIVJE ŽIV1JENJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. nem. barv. erot. filma CHATER1NE SIIEIUE ob 22. uri; 4. avgusta: amer. barv. pust. film DIVJE ŽIVIJENJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. biograf, filma FRANCES ob 21. uri; 5. in 6. avgusta: amer. barv. srhljivka SHOW STRAHU IN GROZE ob 16. uri, amer. barv. biograf, film FRANCES ob 18. in 20.15. uri; 7. in 8. avgusta: nem. barv. erot. film OGNJENA ŽENSKA ob 16., 18. in 20. uri. FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE! KRANJ STORŽIC - 2. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA .. . ROKA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri; 3. avgusta: PET UDARCEV SHAO-LINA . . . DVOBOJ MOČNIH ob 16., 18. in 20. uri; 4. avgusta: ital. amer. barv. pust. film OBRAČUN NA 7.1 ATI JADRNICI ob 14. in 18 uri, amer. barv. erot. komedija SUPER FANT ob 16. uri, premiera nem. turš. barv. pust. filma MEČ, KI PRINAŠA SMRT, 5. in 6. avgusta: nem. turš. barv. pust. film MEČ, KI PRINAŠA SMRT ob 18. in 20. uri; 7. avgusta: amer. ital. barv. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. in 20; uri; 8. avgusta: umrr barv. komedija SUPER FANT ob 18. in 20. uri. TRŽIČ 2. avgusta: PET i 7 M U CEV SHAOLINA . . . BES SHAOLINA ob 18. uri, amer. barv srhljivka POl 1ERGEIST ob 20. uri; 3. avgusta: PET UDARCEV SHOLINA . . . MORILEC IZ TEMPU A SHAOLIN ob 18. uri, amer. barv. srhljivka POLTERGEIST ob 20. uri. premiera amer. barv biograf, filmu FRAN CES ob 22 uri; 4. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA ROKA SMRTI ob 15. uri, nem. barv. erot. drama ob 17., 19. in 21. uri; 5. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA . . . DVOBOJ MOČNIH ob 18. uri, amer. barv. erot. komedija SUPER FANT oh 20 uri; 6. avgusta: timer barv. glasb, film TIMES SQUARE ob 18. in 20. uri; 7. avgusta: NI KI NOPRf:DSTAV! 8. avgustu am«l ital. barv. pust. film BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. in 20 uri. DOM KAMNIK 2. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA . . BOJEVNIKI 17, TEMPI J A SHAOLI NA ob 18. uri. jug. barv. erot. drama UGRIZ ANGELOV ob 20. un. FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE' 3. avgusta: PF1 UDARCEV SHAO LINA MORILEC IZ TEMPI JA SHAOLINA ob 18 uri, amer barv. kam. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 20. uri, premiera hongkong. filma MAŠČEVANJE BRUCE LIJEVE PESTI ob 22. uri; 4. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA MORILEC IZ TEMPU A SHAOLIN ob 15. uri, amer. barv. srhljivka POLTERGEIST ob 17. in 19. uri, premiera franc. nem. barv. erot. filma C11ATER1NE SHERIE ob 21. uri FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE! 5. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA . . . ROKA SMRTI ob 16. uri, amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 20. uri; 6. avgusta: PET UDARCEV SHAOLINA . . . DVOBOJ MOČNIH ob 18. uri, amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 20. uri; 7. avgusta: Ni kinopred-stave! 8. avgusta: nem. barv. erot. drama ANDREJA oh Iti. uri. FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE. JESENICE RADIO 2. avgusta: amer barv. pust. film SMARAGD NI LED ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. erot. pust. filma ANDRIJA ob 21. uri; 3. avgusta: nem. barv. erot. drama ANDREJA ob 17. in 19. uri; 4. avgusta: hongkon. bani akcij, film NEPREMAGlJIVI JUNAK ob 17. in 19. uri; 5. avgusta: nem. barv. pust. film ZAKIAD INDIJANSKEGA REZERVATA ob 17. in 19. uri; 6. avgusta: jut), barv. komedija S. P. U. K. ob 17. in 19. uri; 7. avgusta: amer. barv. pust film DIRKA KANOBAL ob 17. in 19. uri; 8. avgusta: Ni kinopredstav! JESENICE PIAVŽ - 2. avgusta: amer. ital. barv. pust. film BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. in 20. uri; 3. in 4. avgusta: cimer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 18. in 20. uri, S. avgusta: hom/kon. barv. akcij, film NEPREMAGIJIVI JUNAK ob 18. in 20. uri; 6. avgusta: amer. ital. barv. pust. film OBRA ČUN NA 7.1 ATI JADRNICI ob 18. in 20. un, 7. avgusta: Ni kinopredstav! 8. avgusta: jug ban), komedija S. P. U. K. ob 18. in 20 un KRANJSKA GORA 2. avgusta: amer. ital. barv. pust. film OBRAČUN NA ZlATI JADRNICI Ob IH UH, J- avgustu: muri bari glasb, film TIMES SQUARE ob 20. uri; 6. avgustu: Umtr, hurv pv film DIVJE ŽIVIJENJE ob 20. un. DUPLICA 3. avgustu ,u. komedija S. P. U. K. ob 20. uri; 4. avgustu: amer. barv. komedija S M t!s NE STRANI ZGODOV1 NE 1 ob 18 in 20. un; 7. avgusta: amer. barv. biograf film FRANCES oh 20. uri; 8. avgusta: franc nem ban), erot film CHATERINE CHE RIE ob 20. uri. KOMENDA 2. avgustu nem. bun> erot film ( HA TERINF. SHERIE oh 2i) u,,. .7. avgusta: amer ital. ban\ pust. film OBRA ČUN NA ZlATI JADRNICI ob 20. uri. CeSNJICA - 2. avgustu barv. glasb, film TIMES SQUAHt' ob 20. uri. POUANE 2. avgustu: a™*-drama FRANCES ob 21. uri; 4. *v' gusta: amer. komedija POLICU' SKA AKADEMIJA ob 18. un; 6.»*' gusta: franc. krim. film SOKOL> NAPADA ob 21. uri. ORZORJE ŽELEZNIKI ME gusta: amer. film MORILEC BR** OBRAZA ob 20.30 3. avgusta: am^. dokument, film TA AMERIKA 00 20.30; 4. avgusta: amer. dram" FRANCES oh 18. u, 20.30; 7. sta: amer. komedija POLlClJ^lV* AKADEMIJA ob 20.30. KINO SORA - 2. avgusta: dokument, film TA AMERIKA B° 18.30 in 20 30; 3. in 4. "VffjA umcr. jilm MORILEC BREZ OB^ ZA ob 18.30 i/i 20.30; C in 7. sta: franc. erot. film VROČA ClL' IA ob 20.30, 8. avgusta: Aa"b krim. film SOKOL NAPADA 20.30. KINO SVOBODA ŽIRI 3. #2 gusta: amer. znanst. f^ntasi^ KRULL ob 20.30; 4. avgusta: o"1^ znanst. fantast, film KRl'TL ^ 17.10; ti avgustu: amer. krivi- P NOČNI JASTREBI ob 20.30. |S| RADOVUICA - 2 uveWitauSlr l.t,;.r,,;i:',irr' J. uvgtistu: <' \r£ barv. westr. film MOZS SR*-'*'*^ REKE oh 18, uri, amer. '",r,\j^.' FOOTLOOSE oh 20. uri; 4. "v^r'oli amer ban> film FOOTLOOS^ ^ IS uri, ti nu' t han), film P°v*\jtf Vam BRNE REKI: oh 20 uri; 6- "^J?V amer. film PODMOLKLl °l filtfi ,; 7. uvgustu: )SKob 20 urt;**W0p> film rKyM^gaajt! KIJ ODMEV ob 20 uri; ^¥T^ aitsti. barv. west. film MOZ*^*gj .KI: oh 20. un;6. aSVrZil fil\ ob 20. uri; FOOTLOOSE amer barv. film lH)DMOLKh M EV ob 20. uri. ki. KINO BLED - 2. avgust*: n .>/>;,t ,\-Ml c' 3. uvgtl* '•' () jS barv film SATANOVA O*1 opL0-'ov. barv. film LETA n1flgr. CITVE ob 20 uri; 4. avfu*t*: »tf. ),:,,•■ , I <>/ p&Eh avgusta: amer. barv. /»'m g /fl 7-MOLKU ODMl V ob 20. u*-* ^ uvgustu: austr. hurv iveste ^ \h >■ S SREBRNE REKE "h 'of. 8. uvgustu: amer. ban>. |-.oo.S7-:..f. 20. uri. Dfcr|f.tf| " 3. uvgustu: amer. barv. z9l . ufi, OKRUTNI KALIGUIA °»JSjtfA' 4. avgusta: amer. ban). Z1"" .' g, $f NOVA OST ob 18. in *°-?£:NoVA gusta: amer ban>. film SA l'st»\ ,h is in 20. uri; 8. w? <> au«tr. barv. wentern film SREBRNE REKE ob 20. uri. PETEK. 2. AVGUSTA 1985 RADIO, TELEVIZIJA 9. STRAN @®IMiI^©ISIIGLAS TELEVIZIJSKI SPORED sobota, 3. avgusta ^.20 Poročila - Spored za ^oke - ponovitve oddaj: 14-25 F. Rudolf: Kuža laja miav.... 14.40 V. Podgo-Jfc Beli cibanček - 15.10 ^pomembno in pomemb-J0.. L del nanizanke - 15.25 i Miti in legende - Srednjeve- » slu miti: Kralj Artur in vite- 1 »okrogle mize - 15.40 Pole-jfvfcek, 6. del nanizanke TV pograd - 16.10 TV galerija: SJfeštrovič v Zagrebu - 16.40 ^ planet: Gozdovi Severa " tf.35 Moj oče Alfonz, !?hodnonemški mladinski J11" -18.45 Boj za obstanek: Veliki pobeg, angleška dok. J^ija - 19.30 TV Dnevnik -^■50 Vreme - 20.00 Dobri in slabi fantje, ameriški film £45 Zrcalo tedna - 22.05 ^ober večer, zabavnoglas-oddaja - 22.55 Poročila tajniki II. TV mreže L4-20 Test - 14.35 Tukuma, J^ski film - 16.10 Z. Sudo-Zdravo, malčki - 17.10 lllmi italijanskega komika l°toja: Redovnik iz Monze '19.00 Narodna glasba -lW TV Dnevnik - 20.00 V *užbi z »Divjimi jagoda-s^* - 20.30 Feljton - 21.20 ^rtna sobota - 21.45 Lepa ero Zagreb I. program: aV15 Kritična točka - 17.45 ^demski Ansambel ,narrnonija« - 18.15 Poroči-jj" 18.20 TV Koledar - 18.30 Ui m- dokumentarna 20 00^ " 19-30 ^ Dnevnik j^jetski 'film - °0 Ekspres v plamenih, Kretski film - 21.25 TV ^evnik - 21.40 Za konec tre ln&: Zlata vrtnica iz Mon- >ELL —A, 4. AVGUSTA ^.Poročila ■ 1**1* 8.25 Živ Otroška Ma-Risan- Krpica in oblak - 9.10 ,Dlskovalci - 9.40 Derrick, za i zahodnonemške nani-*nke - 10.40 Folklorni an-gmbel Trinidada - 11.10 st^' Pregled tedenskega oX"eda " 11 30 Kmetijska 15 2?a " 12 30 Poročila kr«M •P5vi vzpon, ameriški w lm •1540 MUsko" Hi*10." J- Marušič: Čedomir U1C - 1 ft ... - Balkanske atletske igre, prenos - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV Dnevnik -19.55 Sofija: EP v plavanju -Vaterpolo, Jugoslavija Madžarska, prenos - 21.00 Poročila - 21.05 Premor -21.10 TV Kinoteka: Zanka za nedolžnega, ameriški film - -22.25 Temna stran sveta: Brezumje Apartheida, 3. del dokumentarne serije TV Zagreb L program: 11.20 Poročila - 11.30 Kmetijska oddaja - 12.30 Tom Sawyer in Huckleberrv Finn, 2. del sovjetskega filma -14.05 Glasbeno popoldne - P. I. Čajkovski: Jolanda 15.35 Svilena pot, 6. del dokumentarne serije - 16.20 Lampijon in lepa Marija, 6. del - 17.00 Mali koncert -17.25 Edouard in Caroline, francoski film - 18.55 Retrospektiva Zagrebške šole risanega filma - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 B. Pekič: Čaj ob petih - 21.00 Aco z Dojrana in Franjo s Plitvic, reportaža - 21.35 Športni pregled - 22.05 TV Dnevnik 22.25 Program plus: 270 Sinjska Alka - reportaža, Benny Hill, poročila PONEDELJEK, 5. AVGUSTA 17.50 Poročila - Spored za otroke: 17.55 Poletavček, 7. del nanizanke TV Beograd - 18.25 Srečanje s slikarjem, dokumentarna oddaja 18.45 Mladi Upi, oddaja TV Skopje - 19.30 TV Dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.05 M. Grillandi: Lepa Otero -21.05 157 dni sremske fronte - 21.55 TV Dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 Sofija: EP v plavanju - Vaterpolo, Nizozemska Jugoslavija, prenos - 19.00 Telesport -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Raziskovanja: Digitalni galski petelin - 20.40 Poročila - 20.45 Video-Stereo, za--bavnoglasbena oddaja 21.35 Dinastija, 58. del ameriške nadaljevanke TOREK, 6. AVGUSTA 13.55 Sofija: EP v plavanju -Vaterpolo Jugoslavija : ZRN. Drenos - 17.50 Poročila - 17.55 Španija v plesu -Spored za otroke: 18.25 Miti in legende - Srednjeveški miti: Kralj Artur - Iskanje Svetega Graala, - 18.40 Puščava Blaca - 19.30 TV Dnevnik I 19.55 Vreme - 20.00 M. Cihlar Nehajev - S. Sešel j: Beg - 21.15 I. Stravin-ski: Pulcinella, balet - 21.55 Disk in kladivo, angleški kratki film - 22.15 TV Dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 TV Dnevnik - 16.25 Računalniki, otroška serija - 16.55 Sofija: EP v plavanju - finale, prenos -18.35 Risanka - 18.45 S koncerta YU Ročk misija: Bajaga in inštruktorji -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Poročila -20.55 Vojvodinci na Sutje-ski, dokumentarna odd. -21.40 Knjige in misli TV Zagreb I. program: 13.55 Sofija: EP v plavanju -Vaterpolo Jugoslavija ZRN - 15.00 Željoteka, za-bavnoglasbena oddaja -16.00 Videostrani - 16.10 Poročila - 16.15 TV Koledar -16.25 Računalniki, otroška serija - .16.55 Sofija: EP v plavanju - finale, prenos -18.45 S koncerta YU Ročk ! misija: Bajaga in inštruktorji - 19.30 TV Dnevnik -20.00 Signali, notraniepoli- i tična oddaja - 20.45 Žreba- | nje lota - 20.55 Življenjepis gdč. Jane Pittman, ameriški TV film - 22.40 TV Dnevnik - 23.00 Program Plus: Benny Hill, Skrivnosti morja - poljudnoznanstvena oddaja, Tizianova doba, Poročila del francoske nadaljevanke - 20.55 Poročila - 21.00 I. Ti-jardovič: Splitski akvarel TV Zagreb I. program: 16.00 Videostrani - 16.10 Poročila - 16.15 TV Koledar -16.25 Beli ciganček - 16.55 Sofija: EP v plavanju - finale - 18.45 Show express -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Refleksi, politični magazin - 21.05 Štefica Cvek v kleščah življenja, 2. del humoristične nadaljevanke - 21.50 TV Dnevnik - 22.10 Program Plus: Benny Hill, Leo-nardo in Rafael, Poročila PETEK, 9. AVGUSTA 15.55 Sofija: EP v plavanju - Vaterpolo, Jugoslavija : Španija, prenos - 17.55 Poročila - Spored za otroke: 18.00 Nepomembno in pomembno - 18.15 Obiskovalci - 18.45 Želeli ste - poglejte -19.30 TV Dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Živi planet: Morja trave - 20.55 Ne prezrite - 21.10 R. A. Simmons: Gangsterska kronika 22.00 TV Dnevnik II - 22.10 Začetek po koncu, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 Sofija: EP v plavanju - finale - 18.35 Risanke - 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad -19.30 TV Dnevnik - 20.00 H. Svetel: Višnjani, opera - 21.45 Nočni kino: Športno življenje, angleški film TV Zagreb I. program: 15.00 Videostrani -15.10 Poročila - 15.15 TV Koledar -15.25 Vsak petek nov začetek, otroška serija - 15.55 Sofija: EP v plavanju - Vaterpolo, Jugoslavija: Španija, prenos - 16.55 Sofija: EP v plavanju - finale - 18.45 S plesnim orkestrom Novi Sad - 19.30 TV Dnevnik -20.00 Hobotnica, 3. del italijanske nadaljevanke - 21.00 Zabavata vas Neda in Zdravko - 21.45 TV Dnevnik - 22.00 Gost urednik: Edo Murtič - 23.30 Program Plus: Benny Hill, koncert Irene Grafenauer, Poročila RADIJSKI SPORED "»ovito, R 5 Videogodba, po-tur- oddaJe- 17-20 Cr- toSlS?11' francoski film ^•-10 TV ^____ - • Dnevnik - 19.50 Ha« " 2000 P- Imami - S. Si* Narasla reka 'Venci v zamejstvu ^ Športni pregled - 22.05 Oročila Rajniki II. TV mreže rir.10 Test " 1425 Nurburg t>8; Avtomobilske dirke "fmule j zu VN Nemeije, nan°s - 14.45 Šentjernej Dolenjskem: Konjeni-w° °b 100-letnici Šentjer-gri]a- Prenos - 15.45 Niirbur- P0^: Avtomobilske dirke tiaj1« 1 za V Nemčiie. tkanje Nemčije, prenosa Stara Zagogra: TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 Poročila - 16.45 TV Koledar -16.55 Mirna, Bane in Lutke, lutkovna serija - 17.10 Sprehod l pesnikbm Ljubivo-jem Ršumovičem - 17.25 Mladi upi, mladinska oddaja - 17.55 Sofija: EP v plavanju - Vaterpolo-Nizozem-ska : Jugoslavija, prenos -19.00 Na svoj način: ciganski ples - 19.30 TV Dnevnik 20.00 Nor kot ptica, francoska drama - 21.30 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 22.00 izbrani trenutek - 22.05 TV Dnevnik -22.25 En avtor - en film: Ljubica Jankovič-Lazarič: Vesna-Snježana - 22.55 Program plus: Benny Hill, Leo-nard Cohen, Skrivnosti morja, Poročila SREDA, 7. AVGUSTA 14.55 Sofija: EP v plavanju -Vaterpolo Jugoslavija : Grčija - 17.55 Poročila - Spored za otroke: 18.00 F. Rudolf: Kuža laja mjav ... -18.15 V. Podograc: Beli ciganček, 3. del nadaljevanke TV Skopje - 18.45 Želeli ste - poglejte, poučnozabavna oddaja - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Ugodna ženi-tev, ameriški film - 21.30 Dokumentarec meseca: Peklenska jaga - 22.05 TV Dnevnik II NOVO V KINU hj}mcniika filmska drama ljetn** 9ovori ° pretresljive- *jvljenju Frances Far-lai«, * J"e l*tu 1931, kot šest-• 710 dekle, prišla v za-l(lje avneaa življenja. Dobili ua-,nido :(t sestavek, za-^U> aterpoa pa jo je obsodil ('rvativni del prebival-«eria roistnega mesta. Zanemari * žalskim poklicem je slc0 ^es &la na izlet v Sovjet-hi JVezo> a ko se je vrnila, Med0,gla vei dobiti vloge v %ll iu- dobila je delo v letelo " Je n"h 111 na~ bii * ?a vr*t<> preprek. To je "looi • f^<"/<•<'|J<• V qlavni J*$L H}rn "d/n-/i« upnika CQ Lanu, Pod***1 Pevk""t.*-h*rie je francosko-nemika koproduk i tn a iu* * »tarejiim uveljavljenim pisateljem, ki jo )t i'9o^m v'driuje pn vzpenjanju v njem karieri. Zaičitena i^ *>Uelt , °fla,tf«m in avtoriteto, misli da je to dovolj, da ty<.9a »tare« iilvl)vnie '«'«'"> Toda ob odsotnosti nje- hi^na. Vub"»ra doživi strast z mladeničem njenih let. !>>/UQ'ne , Utev ,lJt,TXeQO zaičitmka odkriva njegove mračne I0 dn ^nieTi(l*ti. sodelovanje v trgovini drogo, kar %lltUrUtic~1P'inaJlm je nemiko-turika koprodukcija, (fo^^ata w'V,'C,U"K nove pustolovščine junaka Ka-^ti ini; » a ne dogaja v drugi polovici 15. stoletja. To je **i: • ' ^9rahl°V 'n !lnl,anovin vojičakov v Otomantkem tm-Ujw''* te bort **n ,uhanovega bojevnika postane črni vi-V {J*u''«n« /"' ^° ^ vedel, proti rodnemu bratu. Poskuia *e i/0 *potn' »o Qa m bil je obsojen zaradi te zle name- 0r», pQd,"' "a J* Turek in brat bojeimika, proti kateremu Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 TV Dnevnik - 16.25 Legende sveta, otroška serija - 16.55 Sofija: EP v plavanju - finale, prenos - 18.35 Risanke - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 85 - 20.45 Poročila -20.50 Stupica v Zagrebu, dokumentarna oddaja - 21.35 Medigra - 21.45 Cas je na naši strani, glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 14.45 Videostrani - 14.55 Sofija: EP v plavanju - Vaterpolo, Grčija : Jugoslavija • 16.10 Poročila - 16.15 TV Koledar - 16.25 Legende sveta, otroška serija - 16.55 Sofija: EP v plavanju - fina le 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV Dnevnik - I 20.00 Filmski večer - 90 le- | tnica filma: Pevec jazza, ameriški film - 22.30 TV Dnevnik - 22.50 Program Plut: Benny Hill, na kole sih, serijski film, Poročila CETKTKK, 8. AVGUSTA 17.50 Poročila - Spored za otroke: 17.55 M. Mihelič: Moj mili Ariel - Ema - 18.20 In smrt je ohranila življenje, oddaja o arheologiji -18.40 Mozaik kratkega filma: Šola asov, sovjetski film 19.30 TV Dnevnik I -19.55 Vreme - 20.05 Formula 1, zabavnoglasbena oddaja 'IV Beograd - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Č. Amiredžibi: Bregovi -32.08 'IV Dnevnik II - 22.20 Retrospektiva domače TV drame posvečene življenju znamenitih Slovencev Oddajniki II. TV mre/« 15.55 Test - 16.10 TV Dnevnik 16.25 Beli ciganček -Ki.5!) Sofija: KPv plavanju finale, prenos - 18.35 Risan ke - 1845 Show express -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, 2. SOBOTA, 3. AVGUSTA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.00 Poročila - 23.05 Od tod do polnoči 00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDEIJA; 4. AVGUSTA Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.00 Poročila - 8.07 Radijska igra za otroke - 8.46 Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci 16.30-17.50 Priljubljene operne melodije - 17.50 Za bavna radijska igra - 18.40 Glasbena medigra - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 24.00 Poročila - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Za šolarje - 8.35 Mladi kon-certant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno -11.35 Naše pesmi in plesi -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -18.45 Glasbena medigra -19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.00 Poročila -21.05 Radijska igra - Zoran Stanojevič: Vrata v zadnjem nadstropju - 21.48 Glasbeni intermezzo - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nok turno - 23.05 Mozaik lahke glasbe - 24.00 Poročila 00.05-4.30 Nočni program glasba SREDA, 7. AVGUSTA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Popotovanje od strani do strani - 8.20 Zabavni zvoki -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 -14.05 Razmišljamo, ugota- J vljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -I- glasba -18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Minute z ansamblom Slovenija -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 20.35 Madžarski plesi za klavir -21.05 Arrigo Boito: Odlomki iz opere »Mefistofeles« -22.30 Zimzelene melodije -22.50 Literarni nokturno -23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 8. AVGUSTA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - 14.05 Za mlade radovedneže -14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.45 Naš gost - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Lahke note - 18.30 Med slovenskimi skladbami za saksofon - 19.00 Radijski dnevnik -19.45 Minute z ansamblom Zeleni val -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Živoj in Pavlovič - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba PETEK, 9. AVGUSTA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8.35 Počitniški pozdravi - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.00 Danes do 13.00 - 14.05 Na krilih romantike 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Pojemo in gode-mo - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.00 Poročila - Našim po svetu -22.25 Iz naših sporedov -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 24.00 Poročila 00.05-4.30 Nočni program -radio Koper GLAS ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ, NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! r PONEDEIJEK, 5. AVGUSTA Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.25 Rin-garaja - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski mo zaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali 19.00 Radijski dnevnik 19.45 Minute /. ansamblom Borisa Franka - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zapleši te z nami - 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana, violinistka Monika Skalar, violončelist Ciril Škerjanec in dirigent Anton Nanut - 22.25 Iz na ših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 I,i teranu nokturno - Tone Še petavc: Pesmi 23.05 Zim zelene melodije - 00.05 4.30 Nočni program - glasba TOREK, (k AVGUSTA , Pn-i program 4.30-8.00 Jutranji program -i;l,isl).i h.oo Poročila - 8.05 VSE VEČ TEKOČIH RAČUNOV Zanimanje za brezgotovinski plačilni promet je vse večje. Iz dneva v dan raste število imetnikov tekočih računov. Tekoči račun je že marsikje zamenjal izplačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjižico. Po mnenju delovnih ljudi in občanov je takšna oblika denarnega poslovanja preprostejša. Ker pa je še mnogo ljudi, ki ne vedo o prednostih tekočega računa, bi vas radi opozorili na naslednje: — ček vam omogoča, da se lahko odločite za nakup tudi takrat, ko nimate pri sebi gotovine, z enim čekom je mogoče poravnati račun od 100 do največ 6.000 din, za večje zneske pa je potrebno izpolniti več čekov, s čeki lahko plačujete blago ali storitve uporabnikov družbenih sredstev in zasebnim obrtnikom ter dvignete gotovino v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, v vseh bankah v SFRJ ter enotah SDK in PTT, v svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posame- zne čeke na neomejen1 znesek — v okviru razpoložljivih sredstev, — možnost prekoračitve stanja, ki lahko znaša največ 20.000 dinarjev, — banka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po 7,5 % obrestni meri. Med temi prednostmi je posebno pripravno trajno pooblastilo za ponavljajoče se obveznosti kot so plačilo električne energije, RTV naročnina, obrok za knjige, naročnina za časopise . . . , k lahko pri vodenju gospodinjstva prihrani veliko časa. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske (g®IMlSS^IMCa-AS T.O. STRAN REPORTAŽA Ko sem že v Lahovčah spraševal za Marjana Urna iz Vopovslj! mi je fantič vlil strah v kosti: »Veste, da on strelja z raketami!« Na strelnem mestu št. 1.51 Vopovlje — Marjan resda občasno strelja z raketami, vendar v miroljubne, bolje rečeno, koristne namene — zato da bi kmetom od Kamnika do Vodic in od vasi pod Krvavcem ter vse tja do Kranja obvaroval pridelke pred uničujočimi ledenimi kroglicami. Kc*se je v minulih dneh pripravljalo na navihto, so kmetje ves čas vlekli na ušesa, kdaj se bo oglasilo streljanje na Javorniku, na Leteneah in v Vopovljah. Črni oblaki na nebu so jih ustrahovali. Po tako soparnem in vročer-. obdobju se kaj lahko vsujejo iz njih ledene kroglice, so modrovali. Naposled se je pokanje le pričelo. Ena raketa, dve, tri, štiri... Kmetje so se oddahnili. Toče ne bi smelo biti, so si dejali. Njihova upanja so se uresničila, po bliskanju in grmenju so se iz črnih oblakov vsule nenevarne dežne kaplje in kapljice. Težko je ocenjevati, ali se je premislila narava ali je dež (namesto toče) zasluga obrambe pred točo. Naj bo tako ali drugače: nobena obramba ni stoodstotno zanesljiva in učinkovita. S tem ko so tudi na Gorenjskem postavili strelna mesta, še ne pomeni, da smo za vse večne čase ORravili s točo. Obramba naj bi le zmanjšala njeno uničevalno moč, povsem pa je bržčas nikdar ne bo preprečila. Strelci se že zdaj bojijo trenutka, ko bo toča oklesti-la pridelke na poljih. Takrat bodo mnogi zvalili krivdo na njihova ramena, češ zakaj pa niste streljali, prepozno ste spustili rakete v oblake in podobno. »Strokovnjaki Hidrometeorološkega zavoda Slovenije ničesar ne prepuščajo-naključju: natančno povedo, pod kakšnim kotom in koliko raket je treba izstreliti, kako visoko, kdaj ...,« pravi 23-letni Marjan Urh iz Vopovelj, »komandant« strelnega mesta številka 151. »Samovoljno ravnanje bi lahko privedlo do nezgode, saj je.strelno mesto v bližini brniškega letališča. Dokler je v zraku letalo, ki je vzletelo ali čaka na pristanek, ne bomo dobili dovoljenje za streljanje, četudi bi bila velika nevarnost toče. Ves pogovor med strelcem in središčem na Lisci posnamejo naprave na magnetofonski trak in če bi prišlo do nezgode, bi hitro ugotovili, kdo je zakrivil napako,« pravi Marjan. Nenadoma se je sicer nema sprejemno-oddajna postaja oglasila. Ura je bila namreč pol enih in takrat z Lisce sporočijo, če je popoldne nevar- BLEJSKA KMEČKA OHCET '85 Na Bledu bodo svatovali V nedeljo se bosta na blejski kmečki ohceti, ki jo turistično in kulturno umetniško društvo z Bleda prirejata že sedmo leto, vzela nevesta Nataša Reš iz Radovljice in ženin Mirko Rimahazi z Bleda — Že v sredo se je začel niz prireditev, ki oživljajo stare ženitvene običaje blejskega kota izpred sto in več let. Bled — Tradicionalna turistično-etno-grafska prireditev, ki po izvirnem zapisu Tončke Maroltove in spominih starejših Blejcev ponazarja ženitvene običaje blejskega kota izpred sto in več let, blejska kmečka ohcet, je tokrat že sedma po vrsti. Začela se je v sredo popoldne, ko so na blejski promenadi odprli prav tako tradicionalni sejem domače in umetne obrti, odtlej pa se vsak večer vrstijo prireditve, ki oživljajo nekdaj veljavne ženitvene k navade. Organizatorji te turistične in folklorne prireditve, blejsko turistično društvo, kul-turno-umetniško društvo in folklorna skupina, bodo po scenariju Tončke Maroltove v pristnem kmečkem okolju, starih narodnih nošah, na kmečkih vozovih s konjsko vprego ter v izvirnem narečju in besedilih prikazali star slovesen kmečki običaj. Z njim bi radi mladini in blejskim gostom prikazali izsek iz preteklosti tega turističnega kraja in hkrati popestrili turistično ponudbo. Do najslovesnejšega trenutka, ohcetnega sprevoda, poroke 20-letne Nataše Reš iz Radovljice s 25-letnim Mirkom Rimahazijem z Bleda, in svatovske pojedine v nedeljo popoldne, bodo drevi ob 21. uri uprizorili vasovanje, zatem fantovščino, jutri dopoldne vabljenje na ohcet in zvečer ohcetno večerjo v vseh blejskih hotelih. Te običaje pa spremlja še vrsta drugih prireditev. Tako so že v sredo popoldne na Cesti svobode po otvoritvi sejma priredili promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij. Na stojnicah so postregli z ohcetnimi dobrotami, med katerimi zaslužijo omembo golaž, telečja obara, klobasa iz zaseke, bohinjski siri, potica, krofi in flanca-ti, preste ... V sredo zvečer so vaški fantje postavili mlaj in ob njem prikazali stare fantovske igre. Na Blegaškem vrtu so vse oh-Oltne dni igrali za ples. Živahen četrtek so sklenili s »predajengo« neveste. Tudi danes se bo na Bledu ves čas nekaj dogajalo. Na sejmu že od jutra nudijo izdelke domače in umetne obrti in strežejo s kulinaričnimi dobrotami. Pravo veselje pa se začne s prome-nadnim koncertom ob 17. uri in nadaljuje z zabavo na Blegaškem vrtu in večernima ženitvenima običajema. Ob 21. uri bo ženin zadnjič vasoval pri nevesti na Grajski cesti, 1 KMEČKA OHCET NA BLEDU 31. JULIJA DO 4. AVGUSTA 1985 pod lipo bodo zapeli kmečki fantje, ob 22. uri pa se bo ženin na prireditvenem prostoru s »fantovšno« poslovil od samskega stanu. Nič manj veselo ne bo jutri. Ze dopoldne se bosta ženin in starešina v spremstvu vaških godcev podala od hotela do hotela vabit svate na ohcet. Ob 16. uri bodo pri »Piberču« naložili nevestino balo (s skrinjo in zibelko pa tudi nepogrešljivo »peto kolo«, slastna domača potica, ne bo manjkala) in jo z volov-sko vprego popeljali po Bledu. Zvečer bodo vsem hotelskim gostom na Bledu postregli z ohcetno večerjo. Na jedilniku je: kuhana šunka s hrenom, kranjska klobasa z zaseko, goveja juha z domačimi rezanci, bržolica na pokljuški način, brusnice, bohinjski ajdov krap, zeljnata in krompirjeva solata, za posladek pa orehova potica in češpljev kompot. V nedeljo ob 14. uri se bodo ženinovi sva-tje odpeljali po nevesto k Piberču, ob 15. uri bo svatovski sprevod krenil k poroki na Blejski grad. Pred Festivalno dvorano bodo vaški fantje postavili šrango, ob 16. uri bo poroka, medtem bo obiskovalcem na prireditvenem prostoru igrala gorjanska godba. Ob 16.30 se bo svatovski sprevod vrnil pred Festivalno dvorano, kjer bo zadnje dejanje blejske kmečke ohceti. Oče in mati bosta v hiši sprejela »ta mlado«, nato bodo sedli za svatovsko mizo. Svatom se bodo pridružili tudi vaški fantje, ki navadno nepovabljeni pridejo »zaplečvat«. Druščina se bo veselila vse do 23. ure, ko se svatje in obiskovalci ra-zidt?jo s povabilom na prihodnjo kmečko ohcet. D. Z. Žlebir nost neviht ter hkrati povprašajo, koliko raket, od katerih vsaka stane 25 tisočakov, ima strelec še na zalogi. Če je nevarnost toče, Marjan ne sme daleč od doma. Čakati mora na nadaljnja navodila, streljati pa sme šele tedaj, ko za to dobi dovoljenje z Lisce. V soboto zvečer je dežural od pol enajstih do polnoči, a so se nazadnje točonosci prepodili, tako da mu ni bilo treba nameščati raket in jih pošiljati več tisoč metrov visoko. Lani, v prvem letu obrambe pred točo na Gorenjskem, je izstrelil 40 raket, letos za zdaj (do torka) le deset. Strelca z Javornika in z Letenc sta streljala več, ker je bilo na tamkajšnjem območju tudi več neviht. »Odkar je v Vopovljah strel-. no mesto, tu še ni bilo toče, razen nekaj zrn, ki pa niso naredila škode,« pravi Marjan Urh. »Ne vem, ali je to splet okoliščin, sreča ali tudi zasluga raket. Letošnje poletje je za zdaj minilo še brez neprijetnih presenečenj. Pšenico smo poželi in je na varnem. Na poljih so še krompir, koruza za zrnje in siliranje, pesa, kmalu bo iz zemlje pokukala tudi repa. Toča bi tudi zdaj imela kaj klestiti,« poudarja Marjan Urh, ki skupaj z očetom Janezom in mamo Marijo obdeluje deset hektarov zemlje, redi sedemnajst glav živine in prideluje Krompir na treh hektarih. C. Zaplotnik Korošci imajo najrajejš Italijani so odlični jedemo hvalijo in hvalijo ... i Gostišče Bor v Kranjski gori je bilo do zdaj deležno že ki so si jih zaposleni več kot zaslužili — Red in Jadranka Gla vendetič Kranjska gora — »Včeraj sem bil pa v "gasthaus Bor> je neredko pohvalno slišati iz ust Korošcev, ki posebno ob koncih tedna še vedno prihajajo v4 bližnjo Kranjsko goro, da kupijo kaj mesa in mesnih izdelkov, vina in žgđnih pijač ter se obvezno ustavijo tudi v bližnjem gostišču Bor. Prijetna domača gostilnica ob cesti proti Vršiču uživa nenavadno veliko popularnost in domala vsi gostje so prepričani, da je v Sebenje. Vasica blizu Bleda, skozi Zasip se pripelješ tja. Prignala me je radovednost, da od blizu vidim to čudo, da se prepričam, ali ni vse skupaj le muha enodnevnica ali pa se kalifornijskim črvom res piše bodočnost. No, Tomaž Čufar me je malce presenetil. Pod vtisom govoric, da se s temi črvi lahko odlično zasluži, sem pričakovala premetenega za-služkarja, ki je kalifornijske deževnike zanesel na Gorenjsko. Pred mano pa je stal krepak sedemnajstletnik, ki obi skuje vrtnarsko šolo v Celju. Beseda je hitro stekla in kaj kmalu je dejal, da bo kmet, da bo delal, ko bo čez dve leti končal šolo in postal vrtnarski tehnik, da ne bo študiral naprej, čeprav mu gre šola dobro od rok. Skoda, da mama nima zemlje, je dejal, vzel jo bom v najem. V glavi ima vse polno načrtov, ki jih počasi že uresničuje. Zrelost, ki jo pri tako mladih fantih le stežka najdemo. Morda mu jo je krojil udarec usode, saj je nesreča pred leti vzela družini očeta in moža, tik preden so se vselili v novo hišo. Tomaža so k črvom pripeljali načrti o gojitvi gob. Z gojitvijo šampinjonov se je dodobra seznanil na poletni praksi v Radljah ob Dravi ZaUaj no bi poskusil še sam, si je dejal. Ob novi hiši že rastejo zidovi go-barne, nekakšne garaže. Sam pinjoni potrebujejo dober kompost, sicer ne uspevajo. Tako je pristal pri kalif ornij- Rdeči, šest do osem centimetrov dolgi črvi, popularno imenovani kalifornijski deževniki, se izredno hitro nam no/v. v gredi se njihovo število v treh mesecih podvoji. skih črvih, pri lumbrikulturi, kakor strokovno pravijo temu. No, v šoli se o njih še ne učijo, blizu šole pa je našel farmo, kjer je popoldne delal in se dodobra naučil, kako je treba ravnati z njimi. Tako dobro, da je sošolcem pripravil predavanja o črvih. Spomladi jih je prinesel domov in naredil prvo gredo. Zdaj jih ima na vrtu že kar ne kaj, tudi humusa se mu je nabralo že za nekaj vreč. Črvi pa so se tako namnožili, da bi jih lahko prodajal, če s tem ne bi imel težav. Računal je, da jih bo nekaj kozarcev prodal na kmečki ohceti na Bledu, bolj mu je šlo za zanimivost kot za denar. Vendar mu ne puste, ker pač ni krnet, ker nima nikakršnega statusa, takšne stvari lahko prodaja le kmetijska zadruga, so mu dejali. Škoda, saj radovednežev pri njegovi stojnici verjetno ne bi manjkalo. Nekaj moramo seveda povedati tudi o gojitvi kalifornijskih deževnikov, saj vsi bržkone ne berete revije Moj mali svet, kjer se v zadnjem rasu pojavljajo prvi tovrstni članki. Za začetek zapišimo, da je različnih vrst črvov veliko, v .Ju goslaviji jih je znanih več kot devetdeset Za gojitev pa je rdeči kalifornijski deževnik posebej primeren, saj so ga prav v ta namen vzredili s selekcijo. Izloča namreč humus in izredno hitro se namnoži. Humus se uporablja kot nara vno gnojilo, ki lahko odlično zasebnih rokah. Pa &.^S tozda Hoteli Goreti* Kranjske gore je, v oJW zaposleni sami mariji^j* »Obnašamo se tak°« A krat več nitratov, mo najpomemb^jg Humus kalifornUfJ ui*| torej resnični ^ gnojilom. 0 ii^l Črvi sami P* raVJ« valska hrana Proteinska bomba. *J '»tja / največjo vS° vri nov. Primerni so zfl jfl goveda m sviuj, P^H jih že v moko za ^ ritj Odlična vaba so Pr {J saj ostanejo živahn ^ vodo in ne oddaja)0 [ ^ iluzi, Hranijo se merne so vse >4K hm merne so vse v ^ gnoja, posebejprijMl fki ni najbolji, i A svetu je ževnav n pod zajčnik. J e 0dfk sproti predelaj oJi tudi kuhinjske odP^L tudi kuninj^^ ^ odpadni pup" • P1 Ri PA? imaj«, kuliforn^ ^k« Le da je z«**f taV$B prav, pri iglavci J J|j la. 'Z. gojitev HflfTEK, 2. AVGUSTA 1985 REPOrifAŽA 11. strah ^mrnmmmM jšče Bor rošci pa že Ah turističnih priznanj, hitra* hm *ti °PravlJeno- Tu ni ku" •Sfne/?sode'tu je or~ Ill^an red, ki ne pozna za-rm^m odlašanja. Alenka Čebela, mojstr kandidatka ■T^ccia se nam kaj prismo reP. Seveda «. .^avari,« je odkritosrčen Lj'lsi kuhar Kranjske gore E^etela, »pri toliko obro-y?nam lahko kaj takega Gr>* to se nam ne sme 4a bi rekli nimamo — primeru brž skočimo ^ Prisank, od koder v *ahinjo tudi nanosimo '° oiupljen krompir, ifo no pripravljamo sa-VaV1^ Preden se gostišče Kj * \e imaš prakso, če veš, ^rstie hočejo — to pa ve-§2* imamo vsaj 60 odstot-T^lnih gostov — nobena ni Pretežka. Jože Trunk ^ . zato tudi tako domače in prijetno. Najbolje gredo v slast zrezki vseh vrst z .omakami, špageti, pečen krompir. Daleč najboljši jedci pa so bili in ostajajo Italijani. »Italijani se z obilno pred -jedjo šele ogrevajo,« pravi Branka Grabar, »nato sledijo naročila od pršuta do obilnega kosila. Ničesar jim ni žal, kar naprej bi jedli in jedli. Avstrij- ci so v primerjavi z njimi skromnejši, vendar s pohvala- TMf* M? beljIškTh, rkopariroTtninami iko, *ičr.ii70F skuPina beljaških. ch,j 0v- napovedale pa so *' L dl Žf> fivn rtr\ ti--^ L>i ♦ *a uslužbence ali svoje ga^čei;\nimivo je' da ima g0" V'% V1 s°be, da je razmeji ^ Majhno, a nemara prav i 0f^,tdruge ?rme* kitod stv^ila J0 Posebno svečana Za tujce je kajpak v Boru izredno poceni, saj že za nekaj nemških mark dobijo obilno in okusno večerjo. A v primeru gostišča Bor to sploh ni toli- Jurij Dežela ko pomembno, saj je za tujce poceni ali skoraj zastonj tudi v drugih lokalih, pa jih ne obiskujejo tako množično. V Boru le dokazujejo, kako se da, če se hoče — za to pa zaslužijo le nekaj več kot ostali — v gostišče privabiti goste, jih obdržati in s tem tudi kraju ohranjati sloves in ugled. Težko bi rekli, kaj te ljudi drži pokonci, da tako trmasto " vztrajajo za štedilnikom in za točilno mizo ter resnično garajo od jutra do večera. Enostavno zmigujejo z rameni in zatrjujejo, da tako pač mora biti, da so se tega navadili in da se jim gostišče zdi resnično kot njihovo. Koliko takih zglednih primerov bi radi še poiskali in jih popisali, a kaj, ko jih je tako malo. Zaradi napak preteklosti ali tudi sedanjosti so v neposredni bližini hoteli, ki ne dosegajo niti tretjine Borovega dnevnega izkupička, pa je v njih več zaposlenih in imajo večje možnosti za zaslužek. Vsaj še pet takih »Borov«, ki v Kranjsko goro privablja goste onstran italijanske ali avstrijske meje domala vsak dan, bi Kranjsko goro vsaj malce prebudilo in oživilo, delovni elan Borovih natakarjev in kuharjev pa bi bil lahko posnemanja vreden zgled vsem tistim zaposlenim v turizmu, ki so gosta naveličani že tedaj, ko prestopi prag ... D. Sedej Najprijetnejše presenečenje 37. slovenskega šahovskega prvenstva — tekmovanje v počastitev občinskega praznika se je v sredo končalo v stavbi kranjske skupščine — je študentka računalništva na Elektrotehnični fakulteti v Ljubljani, Alenka Čebela iz Radovljice. Na turnir, je prišla po dveh letih od-stotnosti s tekmovanj (medtem je poskrbela za družinski naraščaj), sama je računala tako kot običajno na slovenskih prvenstvih na uvrstitev okrog 12. mesta, pa vendarle je v močni konkurenci šahistk iz vseh pomembnejših slovenskih šahovskih društev in klubov zavzela peto mesto, ža dvema mojstricama in dvema mojstrskima kandidatkama. Alenka se je kajpak uspeha zelo razveselila, saj je v 11 kolih zbrala šest točk in pol in le poldrugo točko manj od zmagovalke France Petek iz leske Murke. »Nisem pričakovala, da mi bo šlo na prvenstvu tako dobro, toda kot se je izkazalo, mi je dolg odmor celo koristil. Sprostila sem se in postala dobesedno lačna šaha in merjenja moči in znanja z nasprotnicami. 'Najtežje je bila izbojevana zmaga v tretjem kolu nad Miro Vošper-nikovo iz šahovskega društva Metalna Maribor, saj sem jo ugnala šele po osmih urah in pol igranja. Veselila sem se tudi zmage nad lani drugouvrščeno Nado Maru-šič z Jesenic. Najtežje trenutke sem doživljala v igri z lansko in predlansko slovensko prvakinjo, s Tatjano Vaupotič-Košansko, s katero sem le s težavo izbojevala remi. Ko sem v predzadnjem kolu remizirala s klubsko tekmico Andrejo Erjavec, sem osvojila naslov mojstrske kandidatke. Že s tem sem presegla cilj letošnjega prvenstva, tako da se v zadnjem kolu nisem mogla več zbrati in sem prvič na turnirju izgubila,« je pripovedovala Alenka Čebela, na Gorenjskem še bolj poznana s prejšnjim priimkom Kaste-lic. Alenko je za šah navdušil oče. V osnovni šoli je dekletce v množici povprečnih šahistk odkril Vojin Perović in jo popeljal v vrste radovljiškega šahovskega kluba. Ko je obiskovala gimnazijo v Kranju, se je včlanila v kranjsko društvo, kjer ji je mentor Boris Ciglič pokazal nove načine igranja in ji odkril nov pogled na miselno igro na šahovnici. Čeprav se je preselila v Ljubljano, namerava ostati v kranjskem društvu in ker ima štipendi- jo v kranjski Telematiki, si bo bržčas poiskala na Gorenjskem tudi bivališče. Alenka želi napredovati do šahovskega mojstra, četudi sama pravi, da bo to zelo težko, ker je v Sloveniji zelo malo kakovostnih tekmovanj za ženske: razen slovenskega prvenstva še blejski šahovski festival, ekipno tekmovanje za pokal maršala Tita in ligaško tekmovanje. Do mojstrske kandidatke se je še moč prebiti v Sloveniji, za osvojitev naslova mojstra se je treba udeleževati turnirjev v tujini ali v drugih republikah. Za to po eni strani ni denarja, po drugi plati pa prireditelji kakovostnih tekmovanj ne vabijo slovenskih šahistk, ker v naši republiki ni močnih turnirjev, na katerih bi se jim oddolžili za povabilo. C. Zaplotnik V VAŠI DEŽELI SI RESNIČNO SVOBODEN Cyr ^Nj pR, BLEDU GOJI KALIFORNIJSKE DEŽEVNIKE j*n i crvi VVq desetletja. Letos pa se je njihova slava n Jiis s'°venskem. No, nekaterim se zdi vse skupaj rS^'lii ■ ?J' vedo Povedat'' da Je moč s temi rdečimi, L^?siD° kakorkoli, vsaka novost potrebuje svoj i 'a* a|ifornijski črvi bodo, saj imajo toliko keCemo kar dragoceni črvi. sno, je trebA narediti drugo gredo in tako gre naprej. Zelo hitro. Za njimi pa ostaja humus. Seveda smo vse skupaj površno opisali, Tomaž je stvari povedal u '.»ti bolj strokovno, saj se nanje očitno dobro spozna. Njegove prve gojitvene izkušnje so dobre, s še večjim veseljem zato gradi gobarno. No, nekaj je res na tem humusu, pravi Tomaževa mati. Dobro pest ga je vsula kaktusu, ki je nato tako rekoč ponorel in tako cvetel, da so ga občudovali in fotografirali tujci, ki mimo pešačijo do Vintgarja. Kot nalašč je torej za vrtičkur-je, za rože, ki krase domove. Le žličko ali dve humusa je treba dati h koreninam, ko rože presajate, in dobro zalivati, saj ima le tako humus svojo moč, in rože bodo rasle in cvetele kot nikoli poprej, pravi Tomaž in nadaljuje, da je tudi za sadjarje humus kalifornijskih črvov velik izziv. Vrača živi jen je v zemljo, ki so jo ohromila škropiva. Sadjarji pa drugod po svetu že ugotavljajo, da ima sadje petkrat več C vitamina, da jagode dozorijo osem dni prej kot sicer, da ima sadje nasploh boljši okus. M. Volčjak Pntvi, da bo gojil .i/fV l' **nJep* potrebu -A ^d^Murnijske deiev- *J*Jo odličen humus. b4ii^C,amHer- globoka pa ^AVah trov- Na dno položi- c /v^h • Na dno položi ^IkSol Poliviml, nanj pu ^SSffi*stttr vsuj dvu me-•i^v^očV^0 gre prlbli h°*iJo mesecev tako ^oii tSG njihovo Ste-J • Ker jim je prete- Bilo je na praznik, v ponedeljek, 22. julija. Bohinj je bil poln. Z vseh vrhov so se vračali planinci v dolino, čakali na avtobusne zveze, najbolj ko-rajžni so mimogrede še ujeli kopanje v jezeru. V nedeljo je deževalo pa voda ni bila topla. Zato so bile pa polne terase v Zlatorogu, polna je bila restavracija v kampu, v gostiščih pri Sv. Janezu. Lep zaključek praznika se je obetal vsem. Le med taborniki, ki so pripravljali tradicionalni tek okoli jezera za ta dan, so še vedno kuhali jezo. Letos jim niso pustili zapreti ceste za čas teka. In z njimi so se razburjali tudi tuji turisti, ki so že leta njihovi navdušeni gledalci in navijači. Zakaj bi jim ne ustregli take malenkosti, kot je zapora ceste zaslabo uro! Nikomur bi se nič ne poznalo, le malo dobre volje bi bilo treba. Pa pustimo to. Dan je bil prelep, da bi se človek jezil. Mirno so v jezerskem vetru trepetale jadrnice, sem in tja je kdo preskušal mišice z vesli, večina pa se je na obrežju, na vabljivih belih peščinah predajala soncu. Tudi na drugi strani jezera, nasproti Orlove glave, kjer so zdaj že uradno naturisti, je bilo videti kopalce. Veliko ljudi pa se je spre hajalo ob jezeru. Kako prav pride peš pot nad cesto, ki vodi ob jezeru. Pešci bi resnično morali imeti svojo pot, da bi se ne bilo treba večno umikati avtomobilom. Še bolje pa bi bilo, da bi bila cesta spodaj le za pešce, za avtomobile pa bi speljali novo cesto nekje zgoraj Nekoč so že načrtovali tako. Bo to kdaj uresničeno7 In kaj pravijo o* Bohinju gostje, tuji in domači? Itainer Bruck iz Hamburga: »Že petič sem I družino na do- pustu v Bohinju. In veste zakaj? Zato, ker je tu pri vas narava še tako neokrnjena, predvsem pa, ker si tu tako svoboden. V Nemčiji, v Avstriji ti na vsakem koraku kaj prepovedujejo, prepovedan vstop, prepovedan prehod, prepovedano to, prepovedano ono, vse zasebna lastnina. Pri vas pa je prost pristop do jezera, greš kamorkoli hočeš. Ta svoboda se čuti tudi v hotelu Zlatorog, kjer smo nastanjeni. Koliko je vredno to, da grem lahko v restavracijo na zajtrk ali kosilo v kratkih hlačah, v športni srajci. Pri vas se resnično počutiš svobodnega. Dobra hrana je in letos se mi vse-skupaj zdi še bolj okusno. Mislil sem že, da imajo novega kuharja, ko kuhajo tako dobre in raznovrstne juhe. Moti me le to, ko se pozno ponoči iz hotelske kleti vračajo pijani gostje, pa te vržejo pokonci. Le to pripombo bi imel, sicer sem pa z vsem resnično zadovoljen. Pri vsem tem tempu življenja, ki ga imamo, se človek le pri vas lahko tako čudoviti »izklopi«. Rad bi, da bi vam Jugoslovanom in vaši čudoviti deželi bolje šlo, da bi vsi bolje živeli. Iz vsega srca vam to želim. Kar se pa današnjega teka tiče, bi pa cesto resnično lahko zaprli.« Dr. Majda Škerbic iz Maribora: »Osem let že prihajam v hotel Zlatorog v Bohinju. Mislim, da je s tem že vse povedano. Po 15 dni ponavadi ostajam tu, letos bom pa štiri dni manj, ker imam neke obveznosti. Prihajam zaradi miru, urejenosti hotela, izredne čistoče, prijaznosti vsega kolektiva, od receptorja do sobarice. Posebna toplina veje od vseh teh ljudi. Ne zdaj, ko sem osmič tu, že ko sem prišla drugič, so me dekleta hotela, ki so me poznala od prej, prišla posebej pozdravit. Tudi kolege v službi sem navdušila in prihajajo sem poleti in pozimi- Veli- ke vrednosti pa je tudi bazen v hotelu. V Jugoslaviji znamo veliko lepega zgraditi, toda ne znamo vzdrževati. Hotel Zlatorog pa je še danes tak kot nov. Posebej pa me navdušuje prijaznost osebja. Nihče ni toliko bogat, da ne bi potreboval prijaznosti in topline.« Guido Rypens iz Antvverp- na: »Že od leta 1978 prihajam z družino v Bohinjsko Bistrico, k družini Bijol v Rožni ulici. Samo leta 1980 nismo bili tu, ker smo gradili novo hišo. Narava, lepote vaše dežele nas zvabijo vsako leto znova, in pa prijaznost vaših ljudi. Kamorkoli prideš, te prijazno postrežejo z žganjem, kruhom, čajem in podobnim. Samo enkrat smo skočili do morja, drugače se pa raje držimo hribov. Vse smo že obrali, Črno prst, Vogel, Bogatin, Korhno, Uskovnico, Ratitovec, Sorico, Lipanco, Begunj ščico, Pore-zen, Sedmera jezera, Debelo peč, Vogar, planino Jezero, Vintgar. Trikrat smo bili že v bolnici Franji in tudi v eni od partizanskih tiskarn v Cerknem. Danes smo bili v Dražgo-šah. Veliko vaše partizanske zgodovine že poznamo. Zelo nam je pri srcu Franja. Morda tudi zato, ker smo edino tam našli prospekt v flamščini. Lepo je pri vas. Cel .mesec bomo ostali. In prihajali bomo, dokler nas bo gospodinja Darinka hotela sprejemati. Za vašo lepo deželo navdušuj« mo tudi prijatelje, sorodnike. In ko enkrat pridejo, se vedno čajo. 1224 kilometrov naredimo v enem dnevu od doma do Bohinja. Vsakič komaj čakamo tega dopusta. Še bolj želimo spoznati vašo domovino. Enkrat bi si rodi ogiedali Plitvice. A vem, da nas bo vedno vleklo sem v Bohinj, pod to čudovito gorovje« D. Dolenc (mimmmmiGLAS 12. stran ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 2. AVGUSTA 1985 r KRANJ: Francka Petek (Murka) zmagovalka slovenskega šahovskega prvenstva — V sredo se je v avli herojev v stavbi kranjske občinske skupščine končalo 37. slovensko žensko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 22 najboljših šahistk iz vseh najpomembnejših društev in klubov. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno in borbeno vse do zadnje partije, ki je tudi odločila o naslovu republiške prvakinje. Prvih šest kol je bila med vodečimi Pavla Košir (Domžale), tri kola je bila na vrhu razpredelnice tudi Alenka Čebela, zadnja kola je bila najuspešnejša Mira Vošpemik (Metalna Maribor), naslov prvakinje pa je z dobro igro skozi ves turnir pripadel mojstrici Šaha, Francki Petek iz leske Murke. Lojzka Pongrac z Jesenic, ki sicer igra za Celje, je bila četrta, Alenka Čebela peta, njena klubska tekmica Andreja Erjavec sedma, Vilma Lap (Komenda) osma, mojstrska kandidatka Simona Orel (Kranj) deseta in Nada Marušič (Jesenice), lani druga na slovenskem prvenstvu, enajsta. Na tekmovanju so z Gorenjske nastopile še Vikica Marušič in Irena Ravnik (obe Jesenice) ter Mira Cencelj (Kranj). Petkova in Vošpernikova sta se uvrstili v polfinale državnega prvenstva, Košanska, Pongračeva in Čebelova pa na zvezni turnir mojstrskih kandidatk. Tekmovanje v Kranju je v počastitev občinskega praznika vzorno organiziralo Šahovsko društvo Kranj. — Na sliki: Francka Petek prejema pokala iz rok Zdenka Renka, predsednika šahovskega društva Kranj, (cz) — Foto: F. Perdan Športne igre delavcev radovljiške občine V plavanju Veriga Radovljica — Športne igre delavcev radovljiške občine so se julija nadaljevale s plavalnim prvenstvom, na katerem je nastopilo 138 delavcev in delavk. Med ženskami so bili najuspešnejše predstavnice Iskre Otoče in med moškimi zastopniki leske Verige, ki je postala tudi skupni zmagovalec plavalnega prvenstva. Po tekmovanjih v osmih športnih panogah so v vodstvu v prvi skupini (nad 400 zaposlenih) Elan pred Verigo in LIP, v drugi skupini (100 do 400 zaposlenih) Iskra Lipnica pred Gradbenim podjetjem Bohinj in Žitom — Triglav Lesce ter v tretji (do 100 zaposlenih) PTT Radovljica pred knjigoveznico in osnovno šolo Gorje. Zmagovalci plavalnega prvenstva: 50 m prsno: moški do 27 let — Samo Čeh (Elan Begunje), 27 do 40 let — Stanko Artiček (Iskra Otoče), nad 40 let - Edo Zaplotnik (Iskra Otoče), ženske — do 30 let — Mojca Matjašič (Iskra Otoče), nad 30 let — Meta Demšar (Iskra Otoče); 50 m kravi: moški — do 27 let — Bogdan Jug (Veriga Lesce), 27 do 40 let - Štefan Udrih (SIS družbenih dejavnosti), nad 40 let — Boris Ahac (Gozdno gospodarstvo Bled); ženske — Bojana Ažman (Veriga Lesce); 50 m hrbtno: moški — do 27 let — Bogdan Jug (Veriga Lesce), 27 do 40 let — Štefan Udrih (SIS družbenih de lavno-sti), nad 40 let — Janez Hrovat (Elan Begunje), ženske — Bojana Ažman (Veriga Lesce); štafeta 4 x 50 m — Veriga I (Jug, Vovk, Ažman, Medic). Bled — Na novozgrajenih teniških turnirjih v Zaki se neprestano vrstijo tekmovanja, na katerih poleg igralcev z Bleda, iz Kranja, Ljubljane in od drugod nastopajo tudi gostje blejskih hotelov, počitniških domov, kampa in domačih zasebnikov. Tekmovanja so prijetna popestritev turističnega utripa kraja in hkrati tudi priložnost za slovenske in jugoslovanske tenisače, da se pomerijo s tujimi. Na devetem turnirju v V.aki je zmagal Primož Stare (na sliki) iz kranjskega Triglava pred klubskima tekmecema Starmanom in Jezerskom. Grega Starman je tudi doslej najuspešnejši tekmovalec dosedanjih blejskih turnirjev, saj je že trikrat zmagal in dvakrat osvojil drugo mesto, (cz) — Foto: G. Sinik Državno pionirsko prvenstvo v plavanju v Radovljici 9 V okviru prireditev ob prazniku občine Radovljica bo v soboto, 3. avgusta 1985, in v nedeljo, 4. avgusta, na letnem kopališču v Radovljici državno pr venstvo v plavanju za pionirje in pionirke do 12 let starosti. Sodelovalo bo predvidoma nad 200 udeležencev iz 26 jugoslovanskih klu bov, med njimi tudi domači plavalci. Velik uspeh bi bila ponovna uvrstitev radovljiških tekmovalcev na mesta, ki so jih dosegli na zimskem državnem prvenstvu v Sarajevu, ko so osvojili 1. mesto v delfinu za pionirke, 3. mesto v delfinu — pionirke, 3. mesto 100 in 200 m prsno za pionirke in pionirje, 1. mesto 4x 100 mešano za ženske in odlično 4. mesto v moštveni uvrstitvi. Plavalni klub Radovljica je letos prvič organizator državnega prvenstva, kar je veliko priznanje Plavalne zveze Jugoslavije, plavalcem in vodstvu tega marljivega športnega kluba. JR Skakalci za Thalerjev memorial Kranj — V počastitev občinskega praznika bo v soboto ob 16. uri na 55-metrski skakalnici na Gorenji Savi v Kranju tekmovanje v smučarskih skokih v spomin na Francija Thalerja. Nastopilo bo 60 članov in mladincev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Italije in Jugoslavije. Sodeč po prijavah bo letošnja skakalna prireditev zelo kakovostna in zanimiva za gledalce. Ob tej priliki bo tudi slovesnost, na kateri bo Smučarsko skakalni klub Iskra Delta-Triglav prejel priznanje za osvojeno prvo mesto v ekipni konkurenci v zimi 1984/85 in za zmago v tekmovanju za Pokal coekte. J. Javornik Prikaz reševanja Bled — Glede na to, da je Bled sedaj poln domačih in tujih turistov in da so med njimi tudi taki, ki se zanimajo za gore in planinarjenje, je prav gotovo hvale vredna zamisel postaje Gorske reševalne službe iz Radovljice, da prav v tem kraju predstavi svojo dejavnost. V soboto, 3. avgusta, ob 17. uri bodo radovljiški gorski reševalci nasproti blejskega kina prikazali reševanje iz stene. Na ta način skušajo popularizirati humano delo, ki ga brez občinstva in na račun lastnega prostega časa opravljajo v korist vseh, ki so se v gorah znašli v stiski. Šahovski turnir na Šobcu Lesce — Šahovsko društvo Murka iz Lesc prireja v nedeljo, 4. avgusta, ob 10. uri v kampu Šobec, v primeru slabega vremena pa v Kazini hotela Park na Bledu 12. mednarodni moštveni šahovski turnir. Na tekmovanju, ki bo posvečeno prazniku radovljiške občine, bodo nastopile štiričlanske moške in dvočlanske ženske ekipe. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 500 dinarjev za moške ekipe in 300 za ženske do začetka turnirja. Turnir je hitropo-tezni, vsak igralec ima pet minut časa za razmišljanje. Vsako moštvo mora prinesti s sabo dve brezhibni šahovski uri. Najboljši v moški in ženski konkurenci bo prejel pokal, razen tega tudi prvi trije v vsaki kakovostni skupini, (cz) Planinski izlet Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, dvodnevni planinski izlet od Kamniškega vrha, Krvavca do Kalške gore. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina jutri ob sedmih zjutraj in popeljal udeležence do Stahovice, odkoder se bodo prvi dan povzpeli prek Kamniškega vrha na Krvavec. V nedeljo bodo odšli z vrha Korena do Mokrice in nato prek Kalškega grebena in Kalške gore do Cojzove koče. Odtod se bodo mimo Suhadolnika spustili v dolino Kokre, kjer jih bo že čakal avtobus. Izlet bodo vodili Igor Kloar, Jože Trilar in Milan Čelik. Prijave z vplačilom 300 dinarjev sprejemajo v pisarni kranjskega planinskega društva. Gozdna šola v Bohinju Prvo je znanje Bohinj — Osemnajst tabornikov in tabornic je danes zaključilo tečaj iz orientacije in topografije. Vodja tečaja Roman Volčič iz odreda Močvirski tulipani iz Ljubljane je v razgovoru povedal, da so se tečajniki seznanili z gibanjem po neznanem* terenu, risanjem skic, profila terena ... Poudarek je bil na reševanju praktičnih nalog. Razmišljal je tudi o majhni udeležbi na tečaju. Vzrok za to verjetno ni cena — 650 din na dan —, temveč neprimeren termin. Vzrok pa gre iskati tudi v samih odredih, ki so udeležbi svojih članov v gozdni šoli namenili premalo pozornosti. Taborniku je dobrodošlo vsako novo znanje, zato organizacija takih tečajev ne bi smela biti deveta briga. Poskrbeti bi bilo treba za pravočasno pripravljanje teh tečajev, pozornost pa nameniti tudi sodelovanju med vodji tečajev in samo Zvezo tabornikov Slovenije. »Tečaj iz orientacije in topografije je zaradi letošnjega zleta slovenskih tabornikov ostal ob strani. To se v prihodnje ne bi smelo dogajati, če želimo imeti tabornike s pravim taborniškim znanjem,« je dejal Roman Volčič. Tomaž Kurat, Kokrški odred iz Kranja: »Tečaja sem se udeležil z namenom, da si izpopolnim znanje iz orientacije in topografije. Toda, tečajniki so bili v glavnem začetniki, pa je bilo tudi učenje prilagojeno njihovemu znanju. Kljub napornemu delu mi je ostalo nekaj uric še za pro-stočasne dejavnosti.« Urška Bizjak, odred Puntarjev iz Tolmina: »Malo iz radovednosti in z namenom, da si pridobim novo znanje, sem se odločila, da se udeležim tega tečaja. Bilo je naporno, veliko je bilo pohodov, tudi delo v taboru je zahtevalo koncentracijo. Vendar, če bo le mogoče, se bom še udeležila podobnih tečajev.« T. Bilbija Foto: G. Sinik Tomo ČESEN JALUNG KANG peta gora sj\ na svetu vi/ V OSRČJU VELIKANOV Na Lhonaku, zadnji postaji pred bazo, nas je pozdravilo čudovito jutranje sonce. Nekakšen nemir je vladal po taboru. Kako tudi ne. Filip je namreč napovedal še dve uri do baznega tabora. Tokrat izjemoma pravilno. Tu je bil že na izvidnici. Ko smo ga vsako jutro spraševali, koliko časa je do konca ^tape, je. bil skoraj vedno za kakšno uro prekratek. Pokrajino je pokrivala deviško bela barva. Še sreča, da je opoldansko sonce ves sneg posrkalo. Nosači ta dan niso skoraj nič zaostajali za nami. Bil je 25. marec. Streljaj pred bazo se nam je korak ustavil, tu šele smo zagledali Kangčendzengo in Jalung Kang. Kangčendzenga, pet velikih zakladnic snega, vsem je takoj jasno, čemu takšno ime. Južni, centralni, glavni in zahodni vrh — Jalung Kang, štirje osemtisočaki. Tu je še Kangbačen, ki mu le 100 metrov manjka, da bi bil v druščini ostalih štirih. Na Pangpemi, kjer bo stala baza, je višina 5050 metrov. Kuhar s svojimi pomočniki in še.r-pe postavljajo kuhinjo in jedilnico, ki je obenem tudi nekakšen skupni prostor, kjer smo se zbirali ob večerih, kjer je beseda nanesla besedo. Ostali se trudimo s šotori. V naslednjem mesecu bo to naš drugi dom in zato je treba poskrbeti za čim udobnejša bivališča. Po večdnevnem garanju, mrzlih in neprespanih nočeh v steni, bo še kako prijetno vrniti se v njihova zavetja. Zvečer v puhastih vesto-nih že sedimo za improvizirano mizo pod platneno streho. Mrzlo je in topla večerja tekne. Kazalec še ne naredi celega kroga na uri, ko si okoli ognjišča dajo opravka le se kuhinjsko moštvo. Jutro je presneto hladno, vendar prekrasno. Ivje je prekrilo notranje stene šotora in kar s težavo se spravimo pokonci. Danes z Borutom ostaneva še v bazi, sortirala bova hrano in opremo. Tudi'Tone bo tukaj, ostali fantje pa gredo pod steno. Poiskali in ozn&čili, naj bi najlažji prehod t e.-. ledenik. Med taborom l in II Bazo imamo na lepem kraju. Pobočje za nami, prekrito s skalami in travo, nam skriva pogled na čudovito ledno steno sedemtisočaka. Na tisto stran, kamor so uperjeni naši cilji, je ravnica, posejana 1 velikimi skalnati mi bloki. Konča se na ovinku ledenika, nanj se spustimo čez nekaj pešce nih teras. Tudi potoček, iz katerega zajemamo vodo, je povsem blizu. Zvečer umre v ledenem oklepu in ga šele pozno dopoldansko sonce zopet oživi. Skoraj na dosegu roke se nam zdi stena VVedge IVaka. 1800 metrov ledu in skal, polno previsov. A v primerjavi s severno steno Jalung Kan ga je prava miniatura. Malo pred poldnevom se fantje že javijo. Na koncu ledenika so in pravi jo, da so misli dober prehod Mi trije se se k,u ukvarjamo /. opremo, pred vsem pa s hrano. Ko /. Borutom rnzla gava kuharju uporabo le te, samo pri kimava. Ampak zdi se mi kar nekam sumljiv, upam, da mu je res vse jasno. Naslednji dan je vrsta na nas. Še dve šerpi, Anu in Pemba.gresta z nami. Nesemo čim več opreme za bodoči tabor I. Prvi dan je za nas, zato je korak še bolj počasen, moči je treba pametno porazdeliti. Ledeniška morena je najbolj zoprna. Labilno postavljeno kamenje pa še led, pomešan s peskom. Imamo pa srečo. Sam ledenik je lep, brez večjih razpok. Če ni bilo vetra, je bilo na njem kot v kotlu, sonce je neusmiljeno žgalo. Šerpe se pod strmino, ki pripelje na plato pod steno, obrneta. Prtljaga iz njunih nahrbtnikov roma v najina. Tone gre še nekaj časa z nama, potem bo počakal. V kratkem lednem skoku sva z Borutom že sama. Na desni naju spremljajo ogromni skladi ledu, razpoke, vse je nekam grozovito lepo. Nj strahu, če se bodo podirali, na to stran ne morejo pasti. V dobri uri sva na platoju. Kot ogromen amfiteater. stena Kanca in Jalung Kanga na oni in stena Tvvinsa na drugi strani. Ja> tukaj bo stala enka. Gledava v steber, ki pripelje direktno na vrh pete gore sveta. Ze doma smo ga načrtovali. Toda tu pod njim izgleda slabo. Obdan /. velikimi odlomi ledu se brani, da bi se ga kdo dotaknil. Sediva vsak na svoji skali in gledava. V eni uri se je podrlo desetkrat. Ne, če bo tako, potem pod njim nimamo kaj iskati. Nahrbtnika sprazniva pod skalo in odvihrava nazaj dO Toneta. Tudi on je videl podore leda in skal. Sicer pa, če jih ne vidiš, j|n ln to prav do baze, slabi" 10 kilometrov proč. Ko se lakote po«1' rajo seraki, imaš veasih občutek, da se bo sesul ves hrib. ... Dogajanja naslednjih dni nas siUJ v odločitev, da poskusimo bolj levo oa Stebra, v steni Kangčendzenge in po vrhom prečimo na Jalung Kang- N benega vrstnega roda m bilo pri P° ranju ledu, nobene zakonitosti, P*t j pač kadarkoli. Tudi ponori. ■.um [mali na enki že majhen šo ček, tja smo nakladali P^"0^. opremo. Drugič, ko sva /. Borutom sla iz baze, sva se pošteno OtoVOruj Malo pod enko so šerpe pustile K kove bombe in zdaj sva naložila se • Nahrbtnika sta bila čisto P°,n°h0-včasih sta počela z nama kur sta tela. Opreme, ki smo jo vsakič no V steno, je počasi začelo zmanjko Začelo nas je skrbeti, kaj je * R drugo skupino v Katmanduju. ^u dan upamo, da se bodo prikazali^ je danes že pripravljal molilno / • vire za običajno .■■ •reinonijo. ;vet,jo bazo in jo prjpoi«<'J" , %&. vom za srečo. Pravi, da ne borno ^ kali ostalih in jutri že pride lan Chunzc ^TEK, 2. AVGUSTA 1985 PRAZNIČNE ČESTITKE 13. STRAN ©©S^SSojm Ob 30-letnici tržiškega Tria Od trgovine do notranjikov in usnjene konfekcije Ob občinskem prazniku Tržiča kolektiv Tria Tržič čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želi obilo delovnih uspehov Kolektiv je svojo 30-letnico praznoval že lani, kajti po podatkih, ki jih hranijo, je delavski svet Runa 15. decembra 1954 sklenil, da mora novo podjetje začeti z delom najkasneje do konca januarja 1955. Toda, kot so kasneje ugotovili, je bilo registrirano šele 15. aprila 1955. Naj bo kakorkoli že, 30 let je že tega, odkar je začel z delom mali tržiški kolektiv osmih delavcev kot trgovsko podjetje in se z leti razvil v moderno delovno organizacijo, ki je danes najbolj poznana po izdelavi notranjikov za vse slovenske čevljarje po vrsti, po modni usnjeni konfekciji in po prodaji delovnih zaščitnih sredstev. Trio je nastal na pobudo tržiškega Runa, ki si je želel trgovsko organizacijo za prodajo njegovega usnja na drobno in* na debelo predvsem v kraje, kjer je bilo razvito čevljarstvo. Sedem let je podjetje imelo le trgovsko funkcijo, potem pa je zaradi težav, ki so ga pestile, predvsem ni imelo obratnih sredstev, 1962. ukinilo trgovsko dejavnost, pripojilo pa krojaštvo Oblačil Novost v Križah in pričelo s proizvodnjo usnjene konfekcije. Kmalu zatem so začeli še s proizvodnjo copat in otroških čevljev. Leta 1968 pa so na pobudo Peka ustanovili nov obrat notranjikov. Danes so prav notranjiki najmočnejša proizvodna veja Tria. Do konca leta 1966 so se imenovali Trgovsko podjetje Runo Tržič s proizvodnimi obrati krojaštvo, copati in otroška obutev, takrat pa so se preimenovali v Trio — Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič. Tista leta so tudi začeli obnavljati svoje stare, po vsem Tržiču razdrobljene delovne prostore. Vendar so za podjetja že prihajali slabi časi. Okrog leta 1970 so se jim nakopičile zaloge, kupci iz drugih republik so jim slabo plačevali, proizvodnjo notranjikov so šele uvajali. Z novim vodstvom se je v treh, štirih letih delovna organizacija z veliko truda spet spravila na zeleno vejo. Razvoj pa je zahteval nove prostore, kjer bi bila vsa proizvodnja združe- na. 1976—77 so začeli z novogradnjo v industrijski coni Mlaka. Etapno so gradili: 1977 obrat notranjikov, 1978. konfekcija in družbena prehrana, skupaj z modernimi garderobami in sanitarijami. Poslovne prostore so zgradili nazadnje, leta 1979, zatem pa se je preselila še trgovina za HTV in CZ. Zdaj so bili dani vsi pogoji za hitro rast delovne organizacije. Danes ima Trio zaposlenih 200 delavcev, polovico teh dela pri notranjikih, 50 v konfekciji, ostali v upravi in v trgovini. 70 odstotkov proizvodnje odpade na notranji-ke, 30 na konfekcijo. Letno izdelajo čez 7 milijonov parov notranjikov. Letos bodo zagotovo presegli 8 milijonov parov, kajti povpraševanje čevljarske industrije je veliko. Pretežno delajo za slovensko čevljarsko verigo, za modno obutev. Glavni partnerji so Peko, Alpina, Lilet Maribor, Planika, nekaj pa gre tudi v druge republike. Edine težave so okrog deviz in uvoza celtexa in lepil pa tudi za jeklene podbočnike morajo z devizami participirati v železarni. Prav letos so se naročila močno povečala, tako da so to polletje naredili za skoraj 19 odstotkov notranjikov več kot lani v istem času. S prizadevanjem celega kolektiva, z delom v nadurah, z nočnim delom le uspevajo zadostiti potrebam naročnikov. Prav zaradi teh nihanj v povpraševanju po notranjikih nameravajo v prihodnjem letu razširiti obrat notranjikov in nabaviti tudi nove stroje za sekanje, sestavljanje in polepljanje. Pri usnjeni konfekciji pa je prav obratno. Tu naročila upadajo. Tudi pri izvozu se pozna. Če je bil ta pri konfekciji lani že 70-odstoten, je letos le še 30-odstoten. Tudi zunanji kupci imajo, kaže, težave: novi modni trendi, povpraševanje po krznu in usnju je tudi zunaj zaradi padca življenjskega standarda manjše. Z usnjeno konfekcijo so se bolj preusmerili na domači trg, tu pa so težave z nabavo surovin — ni količin in ni kvalitete — zraven je pa še vse zelo drago. Letos so za izvoz naredili 1622 kosov, krila, hlače, jakne, za domači trg pa 4 573 kosov. Izdelki so modni, lepi, toda zaradi dra- gih surovin tudi dragi. Vendar v Triu upajo, da bodo tako modni modeli kot prijetna ovčja napa pritegnili kupce. Tretji oddelek enovite delovne organizacije Trio pa je trgovina s HTZ izdelki. Iz vse Jugoslavije dobivajo artikle, preko 700 vrst jih je, od čevljev, halj, rokavic, čelad in podobnega, kar mora imeti delavec pri raznih opravilih za svojo zaščito. S temi izdelki Trio oskrbuje predvsem Gorenjsko, Primorsko in Dolenjsko. V letošnjem polletju so pri notranjikih dosegli 66 odstotkov dohodka, pri konfekciji 15 in pri trgovini 19 odstotkov. Vsa leta je tudi v Triu prisotna skrb za delavca. Imajo lepo delavsko restavracijo, po obali Istre pa imajo postavljenih šest lastnih prikolic za letovanje, nekaj sob pa imajo tudi v. najemu v domu Koteks — Tobusa v Portorožu. Vsa ta leta so delavci Tria svoje stanovanjske probleme reševali v glavnem s krediti za individualno gradnjo, letos in lani pa so že kupili tri lastna stanovanja. Osebni dohodki so bili lani še nizki, prav zato je bilo v delovni organizaciji tudi dosti slabe volje. Letos pa so sprejeli nov sistem nagrajevanja in ga uskladili z branžnim sporazumom. Poudarek je dan predvsem proizvodnim delavcem, med njimi bolj tehnični režiji, kajti od nje najbolj zavisi organizacijsko delo, uspehi in rezultati. V polletju so dosegli poprečni osebni dohodek 45.700 dinarjev. Kot večini tržiške industrije tudi Triu manjka delavcev in tudi razpisane štipendije ne pomagajo. Vsaj zaenkrat ni odziva. V svoj program razvoja so si delavci Tria zastavili, da bodo najprej dogradili halo notranjikov, da se bodo sposobni količinsko in kvalitetno odzivati naročilom čevljarske industrije. Pri konfekciji pa bi radi kvaliteto še povečali, da bi z njo ohranili ali pa še povečali izvozni trg. Izvažajo izključno v Zahodno Nemčijo. Trgovino z zaščitnimi sredstvi pa nameravajo obdržati v sedanjih okvirih, saj je konkurenca regionalno zelo močna. Kar pa se gradnje tiče, bo tudi naprej etapna. Za dograditvijo hale notranjikov se bodo lotili okolice, parkirišč, asfalta, hortikulturne ureditve dvorišč. Osnovni cilj pa je modernizacija opreme v tovarni. Imajo Stroje, ki so že brez letnice, 100-odstotno odpisane, pa iz njih še iztiskajo take količine. Enkrat jih bo treba zamenjati, da bo kvaliteta res takšna, kot jo zahteva trg, da bodo konkurenčni doma in v tujini. fO metalka " TOZD triglav trzic Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm Proizvajamo tudi: jJJNl za motorne žage, ročno orodje za obdelavo ^arnna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z n°tranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji ^sem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik. MAM ■ ■ S? KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Pristava 80 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik. BIRO SG PTRŽ1Č IMOS SGP Tržič p. o. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič J IdruzEim k s na industrija Trzic 10/1) fMU TO/D /»HHIARNA fOZD P0Ht$lW - TO/D T*PtI»lSTV0 • »O/. O. Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo za praznik občine Tržič. Obiščite naš salon pohištva v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču. GLAS 14. STRAN. PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 2. AVGUSTA 1§«5 LESCE ROŽNA DOLINA 8 Živilski kombinat »ŽITO« n. sol.o. Ljubljana TOZD proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov n. sub. o. Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča ter priporočamo svoje izdelke, kruh, pecivo, slaščičarske proizvode, čokolado in obisk naših trgovin in slaščičarn Kobla v Bohinju, Vrba v Radovljici in pri Magušarju v Lescah olmirci alpska modna industrija Radovljica Lastne prodajalne: Radovljica, Linhartov trg 3 — Radovljica, Jalnova 2 — Bled, C. svobode 15 — Bled, Koroška 11 — Jesenice, Titova 34 — Kranjska gora, Borovška 92 — Nova Gorica, Leninova 11 — Koper, Ul. JLA 8 — Vipava, dvorec Zemono ter na novo odprta trgovina v Bohinjski Bistrici z veliko izbiro maloserijskih izdelkov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Radovljica. (S) OBLAČILA Tržič OBLAČILA NOVOST TRZIC Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob občinskem prazniku Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču KOVINSKA DELAVNICA BLED, p. o. Seliška cesta 4 b tel. (064) 77-416, 77-417 Splošno, stavbno in strojno ključavničarstvo ter strugarska dela Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi kvalitetnimi storitvami! Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice in se priporočamo Sukno — industrija volnenih izdelkov z n. sol. o. Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste ovčje volne ter odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice TIKO TRŽIČ Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme Čestitamo vsem občanom in poslovnim sodelavcem za občinski praznik. IHIfr) stavbno in pohištven° 1 ■ III %*M mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telefon (064) 75036 izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo in strešna okna po naročilu Vsem občanom in poslovnim prija teljem čestitamo za občinski praznik —J—<>>' — da imajo popolno srednjo solo oziroma poklicno solo, — da imajo 2 leti delovnih izku.šenj, — da so stari najmanj 18 let, — da imajo odslužen voja.ški rok (moški), de\o * — da imajo posebno veselje za delo na terenu in ljudmi \ Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim čaSO '^g' 1. a, b. in c za nedoločen čas, pod 1. č in 2. za določen> _^uSjj(J dome.ščanje delaveev, ki so v bolniškem staležu). P°s delo traja do HO dni. fcavtff Kandidati naj svoje lastnoročno napisane prošnje ^P'm0in* na naslov Zavarovulna skupnost Triglav, Gorenjska o ^v skupnost Kranj, Oldhamsku 2, sektor za samoupravno ni/.iranost in kadre. , K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo W tek življenjepis s točno navedbo dosedanje zapos''tv£a|1did*' Rok ta oddajo poteče 15. dan po objavi. O Izbiri bodo K* ti obveščeni najkasneje v 'M) dneh po izteku objavneg gtTEK. 2. AVGUSTA 1985 OBVESTILA, OGLASI 17. stran mmms^MGLAS Blagovnica Kranj Prešernova 10 tel 064 22 080 Da bo vaša ponudba hladna in osvežujoča, potrebujete hladilne pulte, gostinske hladilnike in aparate za sladoled. Obenem si oglejte tudi linijske pulte in toplotne črpalke. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA, Kopališka 10 m Objavlja dela in naloge SNAŽILKE 28 nedoločen čas v vrtcu v Lescah Kogoji: — po možnosti dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke Kandidati naj vloge pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj, Jezerska 41 SS Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge V0DJE POSPEŠEVALNE SLUŽBE GKZ kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: "~* visoka oziroma III. stopnje agronomije — smer poljedelstvo ali živinoreja, ~~ 4 leta delovnih izkušenj, *~ z delom pridobljene delovne zmožnosti, vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delov-nir» časom. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev v 8 a°eh od objave na naslov: GKZ, DS SS, Jezerska 41, Kranj. 0 rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po °Pravljeni izbiri. ALPETOUR S°ZD ALPETOUR SKOPJA LOKA Razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Proizvodna kmetijske mehanizacije Kranj dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD |'KM j°'eg splošnih pogojev in pogojev po družbenem dogovoru in •••členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpeljevati še naslednje pogoje: y»soka izobrazba strojno-tehnične smeri in 3 leta delovnih •Skušenj na delovnih opravilih s posebnimi odgovornostmi ^ ta pooblastili, V'šja izobrazba strojno-tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na delovnih opravilih s posebnimi odgovornostmi ln Pooblastili, irn ^)rtwUanje razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati novani za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. iiljn<>.Prijave / opisom dosedanjih delovnih izkušenj in doka V Ir* lzP°lnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo kad d'U!^ po 0DJuvi nu naslov SOZ1) Alpetour, .Škofja I-oka, Qr°vska služba, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis PKM«. *anUVskl svet k° 0 »zbiri kandidatov, odločil v 60 dneh po kon ern zbiranju prijuv. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh -a. ko bo delavski svet imenoval izbranega kandidata. za DRUŽBENI prihodki-: I Ki R JJgll TE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI "BCO UPRAVO OBČINE RADOVLJICA 'azrv' hup eta dela 1,1 nttloge Ravnika — 2 delaven 080ji; _ 1* srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri — V. stopnja zahtevnosti ^0ločeplamna <,,'la 1,1 nu,0H«' bo sklenjeno delovno razmerje za Polj, 11 (,ls a ( i . Ii,i|,ii|a pripravniške dobe (H mesecev) s K*ndi vnim *atiom ln (j0^ a« naj pošljejo pisne vlogi« s kratkim življenjepisom rt^'(>a ttK1'' ° 'zP°'nJevanju pogojev na naslov Občina Rado °vs'k zu ('r,,/bene dejavnosti in občo upravo, ka- °^javi ^ slu/ba, Radovljica, Kranjska 1,'t, najkasneje 8 dni po ifl inštalacije INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 6 DELAVCEV za enostavna ročna dela, dela na stružnici in montaži elektromotorjev Pogoji: — 8 razredov osnovne šole, — posebne delovne izkušnje niso potrebne, — delo je primernejše za ženske, — dvomesečno poskusno delo. 2. 2 KV KLJUČAVNIČARJEV Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov DO Inštalacije, Škofja Loka, p. o., Škofja Loka, Kidričeva 55, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. i lesna slovenj gradeč TO je partner! bfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. OE UPRAVA Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge NK snažilke poslovnih prostorov za nedoločen čas. Delo je v popoldanskem času. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba LTH 8 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. CS)CM)dM)CM ENGINEERING KRANJ Proizvodno in projektivno podjetje KRANJ, Poštna ulica 3 Išče v Kranju najemne prostore za dejavnost projektiranja v izmeri 150 do 200 kv. m. Pisne ponudbe zbirajo na gornji naslov ali po telefonu 24-181 ali 24-176. DEŽURNI VETERINARJI od 2. 8. do 9. 8. 1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 47-192 za občino Škofja Loka DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet.. Gorenja vas 186, tel.: 68-310 MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice ANTON PLESTENJAK, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863 Osnovna šola STANE ŽAGAR LIPNICA razpisuje prosta dela in naloge PREDMETNEGA UČITELJA ZA LIKOVNI IN TEHNIČNI POUK za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo delo nastopil 1. septembra 1985. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli. Prošnje naj vložijo v 15 dneh po objavi razpisa. O KOVIN KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice, p. o. Na osnovi sklepa 18. redne seje delavskega sveta DO z dne t. 7. 1985 ter v skladu 66., 67. in 68. členom statuta DO ter 18. členom Pravilnika o delovnih razmerjih ponovno razpisujemo prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za mandatno dobo 4 let Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in družbenimi dogovori, — da ima najmanj višjo izobrazbo pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da ima ustrezne moralnopoliticne kvalitete ter sposobnosti ga razvijanje samoupravnih odnosov. Kandidat mora razpisni komisiji priložiti tudi opis in način, kako (UuUtrava doseči postavljene naloge in smotre, ki izhajajo iz opisa del in nalog poslovodnega organa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter ostale zahteve i/ razpisa posredujejo nu naslov Kovin, Ko vinsko podjetje Jesenice, H Verdnika 22, v zaprti ovojnici z oznako »za razpis PO«, v 8 dneh po objavljenem razpisu. DOM PETRA UZARJA TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1 VODENJE KUHINJE IN PREHRANE Pogoji: — gostinski tehnik ali kvalificiran kuhar, — 3 leta delovnih izkušenj oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri organizaciji manjših delovnih enot, — opravljen seminar za opravljanje dietne prehrane 2. KUHANJE Pogoji: — dokončana poklicna gostinska šola kuharske smeri ali dokončana gostinska šola kuharske smeri z opravljenim ali neopravljenim strokovnim izpitom Delo se za oba delovna mesta združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo do 17. avgusta 1985 na naslov: Dom Petra Uzarja Tržič, komisija za medsebojna delovna razmerja. Tržiške razglednice — Revitalizacija starega mestnega jedra je v Tržiču stalna skrb. Pravkar obnavljajo hišo na Trgu svobode, v kateri ima prostore tržiška poslovalnica Ljubljanske banke — Na Ravnah bo še to jesen vseljen še en stanovanjski blok, ki ga gradi Splošno gradbeno podjetje Tržič — Križe bodo dobile nov del pokopališča. Delavci tržiškega Gradbinca so že izravnali prostor, pravkar pa polagajo cevi za odvodnjavanje. — Foto: D. Dolenc GLAS 18. STRAN ta mesec na vrtu MALI OGLASI, OGLASI ZANIMIVOSTI PETEK, 2. AVGUSTA 1985 Julija saj eno zimsko endivijo je treba redno gnojiti in pleti. Zimska endivija hoče imeti vedno vzorno zrahljano okolico, ker potrebujejo njene korenine mnogo zraka. Če večkrat zalivamo, moramo tudi večkrat okopavati. Gnojimo z dušičnimi gnojili v več obrokih. »Kraljica maja«, ki smo jo sejah meseca julija, je že toliko zrasla, da jo v drugi polovici avgusta že lahko presajamo. Gredice s sadikami glavnate solate pravočasno in temeljito zalijemo, da bomo laže pulili rastline, ne da bi poškodovali korenine. Prizadevajmo si, da na koreninah ostane čimveč prsti, ker se tako sadike lepše okoreninijo na stalnem mestu. Sadimo v razdalji 20x20 cm. Pregosti korenček, ki smo ga sejali julija, moramo sedaj pre-redčiti, če hočemo dobiti do zime dober pridelek. Brž ko lahko s prsti zagrabimo posamezne rastline, odstranimo vse, kar je pregosto. Redčenje si precej olajšamo, če pred tem gredo močno zalijemo. Vse prerado se namreč zgodi, da nam med prsti ostane samo nekaj korenčkovih lističev, korenina pa ne mara iz tal. Med rastlinami, iz katerih naj zraste uporabno korenje, naj bo vsaj za dva prsta prostora. Por oskrbujemo enako kot prejšnji mesec. Ob različnem času sajene sadike so zdaj že v polni rasti in jih še vedno oskrbujemo: plevemo, dognojujemo in rahljamo prst. V poštev pridejo samo gnojila, ki vsebujejo pretežno kalij in fosfor. Avgusta gnojimo poru dvakrat: v prvi tretjini meseca in potem še enkrat čez tri tedne. Motovileč smo sejali julija; brž ko se dobro razvijejo prvi lističi, pognojimo s prvim obrokom dušičnega gnojila. Motovileč mora hitro dorasti in do oktobra razviti mnogo listov. Zato ga vsak teden zalijmo z raztopino hitro delujočega dušičnega gnojila. Samo hitro dorasle redkve so nežne in krhke. Zato jih gnojimo in zalivamo tudi avgusta. Gnojimo z mešanimi gnojili in sicer v več zaporednih obrokih, kar je mnogo bolje kot večja količina gnojila naenkrat. Za rezanje redkve uporabljamo poseben nož. Z njim koren razrežemo v dolgo spiralo oziroma na kolobarčke. Podobne zahteve kot redkev in druge prstenine ima v tem ča- NESREČE PADEL Z MOTORJEM Jereka — Na cesti med Jere-ko in Koprivnikom se je v ponedeljek, 29. julija, ponesrečil motorist, 27-letni Janez Šorli iz Podjetja pri Srednji vasi v Bohinju. Peljal je povsem po levi strani ceste in s krmilom zadel v kamenje ob cesti. Pri. padcu se je hudo ranil. Ranjenca so najprej odpeljali v bolnico na Jesenice, od tam pa v ljubljansko bolnišnico. TRČENJE NA SPOLZKI CESTI Gozd — Trije ranjenci in gora zverižene pločevine so posledica prometne nesreče, ki se je v sredo, 31. julija, dogodila na cesti med Kranjsko goro in Jesenicami. Ko je močno deževalo in je bila cesta mokra in spolzka, je voznik osebnega avtomobila Ljubiša Ste-vanovič, star 33 let, iz Rače v Srbji, sicer pa na začasnem delu v Beljaku, pripeljal do naselja Gozd. Tam ga je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zaneslo na nasprotni vozni pas. Nasproti je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije, 33-letni Andreas Immenkamp, ki se je sicer umaknil v desno, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči so bili ranjeni voznik Stevanovič in otroka v njegovem avtomobilu, 9-letni Predrag in B-letna Ivana. PO NESREČI ODPELJAL Kranj — V sredo, 31. julija, je na Cesti JIA, pri avtobusni postaji v Kranju, voznik oseb nega avtomobila povozil peša-kinjo. 46-letni voznik Emil Pi-čman iz Kranja, je 71-letno Marijo Vrhovnik iz Kranja zadel, da je ranjena obležala na cesti, po nesreči pa odpeljal. Ranjenko so odpeljali v Klini čni center v Ljubljano, pobeglega voznika pa že čez kako uro izsledili. D Ž. su tudi rdeča pesa Gnojimo jo vsak teden enkrat ^podobno kot redkvico in motovileč, zato lah-. ko gnojimo vsem trem hkrati. Julija sejana špinata potrebuje v avgustu tri obroke gnojila, če hočemo septembra pospraviti obilen pridelek. Pri špinači spet sežemo po dušičnem gnojilu, tega pa rastline lahko izrabijo samo ob zadostni količini vode. Zato špinačo po potrebi zalivamo. Vsakikrat porabimo na m1 po 30 g gnojila; gnojimo v začetku, v sredini in na koncu avgusta. Avgusta posejana špinača lahko do začetka zime še vedno do-raste. Sejmo jo v vrste, seme pa naj ne pride globlje kot 2 cm. Ta mesec sproti odstranjujemo morebitne zalistnike pri paradižnikih, porežemo pa tudi vršičke nad zadnjim cvetnim nastavkom. Plodiči, ki bi šele zdaj začeli rasti, ne bi mogli več do-zoreti. Nad zadnjim, dobro razvitim cvetnim nastavkom pustimo še en list, ostranjujemo pa vse mlade zalistnike, če se še pojavljajo. Za dozorevanje plodov so listi neobhodno potrebni, zato jih ne odstranjujmo, razen če kažejo znake bolezni. Ako so plodovi izpostavljeni sončnim žarkom, a je rastlina brez listja, ne bo paradižnik nič hitreje dozoreval. Pri grmičastih sortah paradižnika ravnamo podobno kot pri visokih sortah, vzgojenih ob oporah. Grmičaste sorte imajo navadno več vrhov, zato odščip-nemo vsak vršiček na poganjku, kjer so avgusta že vidni drobni plodiči. Prav tako brez škode lahko odstranimo vse jalove stranske poganjke. Še vedno glejmo, da plodovi ne ležijo neposredno na vlažnih tleh, ker začne paradižnik jeseni še posebno hitro gniti. Radič prav tako zadnjič pognojimo avgusta. Poznejši obroki gnojila bi ne bili v celoti izkoriščeni in bi tudi slabo vplivali na dozorevanje korenov. Svoj obrok naj radič dobi vsakih 10 dni, seveda skoraj brez dušika. Da je le malo sence — Kaj se mara otrokom, ki imajo doma vrtove, razmišljajo Matevž, Klemen, Jernej in Matej iz ulice Lojzeta Hrovata na Planini v Kranju, in sence kolikor je hočejo. Tlak med bloki pa se razgreje, da ti sapo jemlje. Se sreča, da so bili gradbeniki toliko uvidevni, da so jim postavili te indijanske lesene hišice. Odejo pogrnejo vanjo in tu se ob najhujšem soncu igrajo, tu se razpredajo tudi male skrivnosti... — Foto: D. Dolenc Stari vrh - Turistično društvo Stari vrh letos že štirinajstič prireja etnografsko-turisti-čno prireditev »Dan oglarjev«. S prireditvijo želijo pokazati čimveč o oglarjenju ki je bilo v preteklosti na tem območju močno razvito Hkrati želijo vzpodbuditi, da bi se oglarjenje na-dalievalo kajti oglje je še vedno cenjena surovina. Prireditev bo v nedeljo, 4. avgusta, začelapa se bo ob 11. uri. Po pozdravnih govorih in nastopu folklorne skupine Javorje ter noneta Zadružniki bodo oglarji prikazali pridobivanje oaljain delo oglarjev pri tem. Pripravili bodo drva, uredili kopisče, zložili drva v kope in kuhali oglje. Ogledali si boste lahko tudi koparsko orodje, koparsko bajto in nekaj značilnosti iz dela in življenja oglarjev. Po zaključku prireditve bo zabava na prireditvenem prostoru na Grebljici, kamor lahko pridete z osebnimi avtomobili iz Selške in Poljanske doline. Lahko pa se pripeljete tudi z avtobusom do Javorij, ki ob 8. uri in petnajst minut odpelje izpred avtobusne postaje v Škofji Loki Iz Javorij je še slabe pol ure hoda. Ob obisku prireditve boste lahko kupih tudi oglje, pakirano v manjših količinah. V zabaimem delu bodo razvedrilne igre in srečelov, za ples pa bo igral ansambel Strmina. V. Primožič UUBITEUI KOLESARSTVA! Vabimo vas, da se udeležite mednarodnih kolesarskih prireditev organiziranih v počastitev praznika občine Kranj in si ogledate zagrizeno, vendar športno borbo najboljših jugoslovanskih in tujih kolesarjev na Jelenovem klancu v Kranju, ki vsako leto izbere najbolj srčnega kolesarja. PROGRAM: 3. avgusta 1985 ob 20. uri 5. MEDNARODNI NOČNI KRITERIJ 4. avgusta 1985 ob 7. uri 18. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA »PO ULICAH KRANJA« Most Čez PiŠnicO bo nov — Republiška skupnost za ceste je predlagala v svojem srednjeročnem programu izgradnje in vzdrževanja cest od leta 1985 do leta 1990 tudi obnovo ali novogradnjo mostov na regionalnih cestah po Sloveniji. Po tem programu naj bi na Gorenjskem končno zgradili mostove na odseku Kranj—Jezersko (skupa] pet mostov), most čez Pišnico pri Eriki in dotrajan most čeg Pišnico pri Jasni (na sliki) — Foto: D. Sedej alples/železniki 30 let MALJ OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam dve novi VRATNI KRILI — hrast, dimenzija 85 cm, leva brez stekla, GRADBENO DVIGALO in 300 kg ŽELEZA v kolobarju, premer 3 mm. Hrnčič, Tenetiše 38, Golnik Ugodno prodam OKNO 120 x 140 termopan s polknom, dvotarifno URO 30 m' troslojne 5 cm KOMBI PLOŠČE, 50 m' RABIC MREŽE in 50 m' KERAMIČNIH PLOŠČIC -dimenzija 10x20 cm rjave ah zamenjam za khnker z glazuro, 1,5 tone FASADNEGA PESKA. Požek, tel. 27-761 Prodam skoraj novo 80-basno HARMONIKO melodija, 9 registrov. Marija Stopar, Alpska 65, Lesce, tel. (064)74-122 9245 Prodam več mladih KOZ z mladiči ali brez. Franc Ceferin, Davča 57, Železniki 9445 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO na 12 prestav znamke pinare-lo in sobno kolo TRI M. Ferdo Ka-strat, Jake Platiša 1, Planina II, Kranj 9492 Poceni prodam PSIČKI nemški ovčarki, stari 8 tednov. Alič, Trata 15, Škofja Loka • 9493 Prodam GUME 145x13. letne, Zimske. Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka 9494 Prodam globok otroški VOZIČEK, HO.ICO, STAJICO in NAHRBTNIK. Telefon 22-761 9495 Prodam betonsko ŽELEZO, premera H) in 6 mm, ter 100 kosov betonskih BLOKOV Informacije po tel 23-354 9496 Prodam 8 KW ELEKTROMOTOR — 2800 obratov. Rakovec, /g. Mesni-ca 106, tel. 40-616 9497 I Mizarsko KOMBIN1RKO MIO 83 z I mlinom prodam ter 80 litrski preku eni KOTEL (pocinkan) za krmo Ra do Košir, Rakovica 20, Resnica 9498 Prodam MIVKO. Milan Grašič, Strahinj 68, Naklo 9499 Prodam električni ŠTEDILNIK, GUGALNICO, 2 OKNI - termoton in pesjak. Sp. Resnica 49 9500 Prodam 2 meseca starega MIKCA. Franc Pabjan, Zg. Besniva 50 9501 Prodam otroško lX)STEI.IICO, uvožen otroški AVTO na pedala, MOTOR za pralni stroj gorenje ter srednje velik »ŠPINDEL« za sekula. l/.jzeta Hrovata 7/41. 9502 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje, nerabljen, /. garancijo, /g Duplje 9 9503 Prodam LES /.a ostrešje. Spodnja Mela 3 9504 Prodan 10 tednov stare rjave .1ARKICE. Stanonik, I.og 9, Škofja Loka 9505 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, I-og9, Škofja Uika 9506 Prodam 5 plošč BAKRENE PLO ČEVINE za žlebove 0.60, tel. 22-418 9507 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO LTH, 300 litrov, rabljeno, informacije po tel. (064) 24 132 9508 PrcKlam OVCO m MRKAČA. Stane Dobre, Zg. Bitnje 168 — pri Kanalskem domu v Jami 9509 Prodam 8 tednov starega MIKCA sune..talca, /g. Lipnica 11, Kamna gorica »510 Po zelo ugodni ceni prodam novo, It zapakirano ročno KOSILNICO. Tel. (064) 33 432 9511 Prodam od 15 do 20 kg težke PUJSKE Zg. Lipnica 10, Kamna gorica, tel. 74-804. popoldne 9512 Prodam termoakumulaeijsko PEČ — 3KW, KUPKRSBUSCH ter PEČ na trda goriva. Mandelc, Svetmova 4, Jesenice 951.1 Zaradi selitve prodam SPALNI* ( >, PRALNI STIK >.l in radijski SPRE JEMNIK. Velesovo 60 9514 Ugodno prodam SILIKATNO OPEKO Informacije po lel po 19. uri, št 89 047 951 5 Prodam suhe smrekove Milan Štular, Zg. Bitnje 139 Jgf> Ugodno prodam rabljeno K"*,j KO PEČ, 1.3 m x 1.2 m (modle). «jj (064) 74-852 _ !& Prodam nov OJAČEVALEC Jf,, niks 60 W Sin in KASETE TVK-* jj 25-588 SURF prodam za 4 SM. St. ja 52, Kranj ,ež„o Poceni prodam kotno se -m GARNITURO. Potočnik, Begunj^, 14, Kranj — popoldne. ,'UJ« Prodam KORUZO v zrnju «M 12, Šenčur -.j^-Ugodno prodam 50-litrski -jfl. DILNIK in pomivalno K° 9$ Šumrada, Jake Platiša 3, Kranj Sfo n_„j.._ uuai mi crnril nnO"\^t Prodam PRALNI STROJ n^žp rezervne dele za OPEL ^ 0 (pragi in desna obroba). Tel '' SURF imgrad VIP, skor« g$ prodam. Tel. (064) 24-333 Jm Prodam HLADILNIK vgrajen z omaro. Bajželj, SkoK ^ Suažišče — Kranj v Prodam črno-belo ' la 7. meseeu brejosti, A-kontroia dobrega porekla. Jamšek, yuk£g53< 12, Vodice njei> Ugodno prodam dobro on' ^ ČOLN maestral (9 SM) z vso dJOjjj opremo -- motor tomos 4, tel * Prodam 10 tednov stare JAK j01t prelux sorte, priznane nesn.<-'e gjjl Urh, Zasip, Reber 3, Bled rtJjj» Prodani PRALNI STROJ t°T # Marko Petnč, Cesta l'"aJ %$P Kranj m i" COMODORK 04 C s kaseta« j j? krmilno ročko prodam. (06l)«**|jjl Prodam od 5 dni do 4 tedne ^ « BIKCE simentalce po izb,r1, 9$ 10, Smlednik rEl^ Ugodno prodam barvni t |ef daljnju rejo. Tičar, Voglje 08ckVar*J!j Prodam brejo TELICO. ^ Zg. Mesnica 53 »timK#L Ocen, prodam staro SPA'''-^ JOGI za francosko posteljo- ^ 9^ Hafnarjeva pot 12, Kranj ,^ pgO .., Prodam otroški VOZlCMV^sn kombiniran, dvoje rabljeni" OKEN 50x60 cm in dvoj«» r%i g OKEN 140x70 cm. Tel. 24" 9M poldne, 28-041 popoldne pl^«,' Prodam 5 kosov bakreni" firUd«^j debeline 0 (tO mm I'""1'1'' gu Sučeva 5, Kranj . ■ pod^j I Prodan. KRAVO po i/-b'r1' ^, | 24, Mavčiče „_rA »ifta Prodam TELE - H'KCA ^ talca. Gorice 11, Golnik ^fi ' "M P: A volčjaka- ^ j 113. 64207 Cerklu-1111 G l"" 9°V. Prodam STIIK >I*>K. 3 ^ 1'eternelj, ' Inl.u-.k.i »5. K"K „.r<,| Prodam HI^\DILNlK Jjj »k kurnulacijsko 23 602 popoldne ,,,„* • , Prodam KNJIGE Z* \l„Ae\jC.*tf nomske sole Mateja Mam f- tinova I, 04270 Jesenic«' oiiibinirani VO/.K r.iy « k zic, imoiiiu .011 »v»»v-- j i\ Tuga Vidmarja 12-^'^) Z»> Prodam \'V^^w^& galo (12 m) ... PlJNIh- 1 " ^ pot 12/A, Kokr.ca - P*teK ^ % Prodam KRAVO po '^udoVjjS LICO. menjam tudi m»> goved V,rn.aše42,SkofjU' ,C0 . Prodam črno-belo ' ,,r,^^ pred telttv.jo. Nova vas »y pr< telefon 45 189 rroaam 1 w>" -.-yH„ g, Prodam V teden •*™mk£$&fy i PETEK, 2. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. STRAN (!(Q)IS®IšM©ISnGLAS .Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Ogled 3. 8., v soboto, Golnik 26 9680 Prodam brejo SVINJO. Lahovče 47, Cerklje 9681 Ugodno prodam več rabljenih ZAJCNIC. Britof 181 9682 . Dva meseca stare VOLČJAKE prodamo, dobri čuvaji. Tomšič, Majstrov frg 12, Krapj 9683 Prodam 1 KOLUT ŽELEZA, premera 12 mm, in ZASTAVO 750, starši letnik, v voznem stanju, s priključkom za prikolico. Oman, Žabni-ca 18 9684 „ Prodam PISALNO MIZO. Miha "rtič, Mavčiče 78 9685 % Prodam MOTORNO KOLO MZ «0. traktorsko KOSILNICO in dve »klaftri« DRV. Jernej Jagodic, Ambrož št. 2, Cerklje 9686 Prodam MINI-KOMPONENTO 200 schmid, razdeljivi zvočniki 2 X15 W. Voklo 36, Šenčur 9687 Prodam nov MOTOR za čoln T 4,5 katka os, za 7.5 SM. Telefon 24-883 9688 Nov barvni TELEVIZOR iskra (daljinsko) prodam za 16,5 SM in nov izvozni tomosov MOPED prodam za !5 SM. Tel. 62-708 ali 40-523 9689 Prodam macesnov OPAŽ 8 in 10 cm. Tel. 88-415(064) 9690 Prodam HUSQARNO 181 SE pro-fesional po tovarniški ceni in mizar-*o PORAVNALKO, širine 50 cm. "formacije na tel. 74-779 v večernih urah 9691 Prodam samohodni OBRAČAL-. JjlK reform. Franc Božič, Mlaka 6, Begunje 9692 .Ugodno prodam nova garažna *MTA. Boris Kožar, Zalog 29, Cer-klie 9693 Prodam dvomanualne ORGLE in ^ACEVALCE farisa. Tel. 74-143 9694 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna in NAHRBTNIK. MaJa Lukanc, Deteljica 13, Tržič T«1.57-196. 9695 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi* kvalitetno ln hitro izdelavo Vseh vrst očal. priporočam! šDn^?°Adam KKAVE po izbiri in IZ-^ALNIK krompirja IK - 1. Lado ^K«tmk, Sv. Duh 15, Škofja taka do 9650 SYK)RKKS - 326 koma- Prodam v'v 5x 25 x 60 cm, lm' PESKA, "^niška Bela, Otoki 28, Železmki 96!. I PSE — nemške OvS°dno Prodam J0' stare 6 tednov, brez rodovni-Sk » Jz Potočnik, Tavčarjeva 22, p'-oka, tel. 62-492 965'.! Cj^odam ni„b„k OTROŠKI VOZI D„;7 K'ordani. IVI. 61 -465 int. 25 do T"* 9653 ^ °aam cementno in opečno OPE-t\. Po ugodni ceni. Gosteče, škofja ("a. tel, 62-716 9654 Opn'!11" prodam KUHINJSKO £K:vK>. Tel (064) 62 122 965:. KMiV,' uRodno prodam električni rT P!>H 2x1.5 mm in elektn-Ujjj °MARICO. Vlado Raztresen, si,.. '"' Informacij«« liabjan, ko £v« 14, Škofja taka 9656 Sita™ 10 dm slam T1:IK 1,1 KO *Wn 8taro 7 ,et- u'žkl) 480 k*- Joie nt>r, Virmaše 65, Škofja Loka Ud ^ 9 VTč vi lin /.., ,, Je sanitarne vode. Tel. 60 758 &?Elova:,('i čolnov Ny 7 111 I'"'"' J< >!.< » ''"I 5% 'j kg, pukl rano po 25 kg, cena 1(3, i-<»r 1 uli ion,o p,,;, i n ......i 0J)A?a,u 1 r>,,° SKODEL in 100 m" ^ Infori.,,„,,,. „a tel «2 i 12 Mhki,. 'm,,;:' ^"^Um rJave — riisex, nesnice, Vi,',- " I"1 ugodni ceni. Zoie, Zg Ck^'"1.'-'! (061)1,1:: :•,-, vJ>Toh ^ in OPAŽ - iirine 7 cm h ^LirvlTel 25_1B4 dopoldne X s'Oientalko brejo ».''rod«' Brn*k 23 »ooa «5.0()() ('U" '-ablj.M.o PEG /... niti ili.o W(,Ski '■''rolberm / bojlei |em m l'Kr»! 1 :' POTKI.IA P^Od'J (»'»»i hr^ swd«*m dni starega BIK SiW'*}"v" l'L< )IIE n, DESKE /a IhS wBm' bakrene PLOČI Al l ProdJ!rm'- u>1 25-312 9668 wrv" m kuhinJ«» ORHIDEJA, bele KjjOllfi jT" °"«> leto, dolgo 3.20 m in 9664 pro 96(i.r. h^lK4foCm' in kombiniran ŠTE h 'Hi a. ,>lok>'ika in 2 plin) ter rini lijak u'j«Vp/ i '"""i, ovojni i.i.i/vrs. V flobr.iV1, P'JNSKI) JEKLENKI ) J>.Trk OTROŠKI VOZIČEK ... "Mnj °P žamet. Telefon 21 0611, ^ ZENICO. Lu* ... C 9670 linama iN j LjJ škofja loka li^J v prihodnjem tednu: v prihodnjem tednu nudi: — otroške in ženske bluze Rudnik, Gornji Milanovac — spodnja krila SANA, Bosanski Novi — ženske majice — kratki rokavi — ostanki blaga za ženske obleke in krila ter diolen za moške hlače — ostanki sintetičnih odej na kg — enoposteljne jogi rjuhe — otroške žametne hlače HIŠA DOBREGA NAKUPA VOZILA Prodam 100 m2 notranjega opaža. Tel. 24-221. KALIFORNIJSKE ČRVE prodam, osnovna legla ali manjše količine. Dermota, tel. (061) 323-882 int. 15, petek do 15., v soboto in nedeljo Lo-zar, Tominčeva 20, Kranj — Straži-šče 9696 Prodam MINI - KOMPONENTO 2 x 15 W znamke schmid, cena 37.000.- din, tel. (064) 47-364 9697 Prodam SURF Hi-fly 222, dobro ohranjen. Telefon dopoldne 60-480 9698 Simens original električni ŠTEDILNIK v dobrem stanju in zamrzovalno HLADILNO SKRINJO 300 1, malo rabljeno, prodam. Tel. 78-129 od 7. do 9. ure 9699 Prodam GUME 6.50 x 16 - 4 kose. Informacije na tel. 74-764 v nedeljo po 20. uri — Lesce 9700 Ugodno prodam fantovsko DIRKALNO KOLO junior na 5 prestav. Telefon 77-388 9701 Prodam strešno OPEKO — bobro-vec. Dorfarje 11, Žabnica, tel. 44-533, Jugovic 9702 Prodam rabljeno strešno OPEKO — bobrovec, 2.000 komadov, telefon* 80-224 9703 Prodam nekaj aluminijastih PIX)ŠČ, debeline 1 mm. Anton Jamar, Bohinjska Bela 90 9704 Prodam 500 komadov nove strešne OPEKE trajanka Dravograd, cementno sive barve s posipom. Posa-vec 118, tel. 70-180 9705 Prodam BCS KOSILNICO. Franc Mrak, Mlaka 61, Kranj 9706 Prodam ISTRSKI KAMEN za »cokl« 30—40 m'. Blejska Dobrava 52 9707 Prodam URO za dvotarifni električni števec. Ropret, Kranj, Ljubljanska 36/B 9708 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 dni. Jaka Reš, Podvin — novi hlev 9709 Prodam prenosno MINI-KOMPONENTO hitachi, skoraj novo. Informacije na tel. 27-660 dopoldne, v soboto in nedeljo pa na tel. 22-277 9710 4 moderne OBLEKE za bodoče mamice, nošene 3 mesece, ena 3.500 din, 4 skupaj 11.000.— din in TV Iskra tnm še v garanciji prodam za 3,4 SM, tel. 38-260 popoldne 9711 DELFIN vam nudi bogato, izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB KUPIM V okolici Kranja kupim 1 ha GOZDA. V račun dam nov traktor 1MT 539. Ponudbe pod šifro: menjava — doplačilo 9354 Kupim VW, starejši tip, z dobrim motorjem, 1300, 1500 ali 1600 ccm, lahko tudi samo motor. Gustel, Zg. Brnik 127 9543 Kupim kakrsenkol. PER\ 1 '■ (I ili ko odpadki in manjše količine). Telefon. 25-213 9544 Kupim 40 komadov BRUN za vikend. Tel 60 631 int. 440 dopoldne Maček 9712 Kupim 1 teden starega SIMKN TALCA, tel. 62 187 9713 Kupim rabljen LES m rdečo opeko, rabljena OKNA in VRATA. Su lejman, Stara I^ika 28, Škofja l.-.i. . 9714 Kupim prvi desni in zadnji levi /.a R 4 Ponudbe / opisom in ceno na naslov: Franc Farjan, Lu žel 6, Šenčur 9715 Kupim Iportnl VIIZIČEK za dvojčka. Marjeta Sokhč, Begunjska 26, Tržič 9716 Kupim ŽAGO za razrez in nizek VOZ nosilnost 1 t (železen kuson), tel.47-127 9717 Kupim nov CTC - B 212 OLJNI GORI LEG. Ponudbe pod tel. 77 120 po 21) uri 9718 I K »MELITE super mini kupim /,i dele. Tel 43-041 1 »719 Kupim GUME tigar - radial RD 201 -145 x 13, tel. 50-137 972u Kupim 300 komadov novomeške^ STREŠNIKA v rjavi barvi s posi poni l.iiormacije na tel. 68-270 int, 43 dopoldne "721 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 30.000 km, z avtora-diom ali brez. Ogled petek in sobota. Zminec 60, Šk. Loka 9387 Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 3500 km. Tel. 61-045 9388 Po ugodni ceni prodam FIAT 126 P, prevoženih 50.000 km. Teran, Hrastje 76 9545 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980 - oktober. Tel. 24-276 9546 Prodam DYANO, letnik 1978. Hafnerjeva pot 2, Stražišče 9547 Prodam SPAČKA, letnik 1971, registriranega do 26. 6. 1986, za 6 SM. Grašič, Polica 11, Naklo 9547 Prodam VW, letnik 1972, registriran do 8. 8. 1985, cena 12.8 SM, Jožo Burič, Gozdarstvo Pokljuka, tel. 77-002 Mežaklja , 9548 Prodam ZASTAVO 101, novo, neregistrirano. Grad 27, Cerklje. 9549 Prodam KOMBI ZASTAVO 850 K. Telefon 22-761 9550 Prodam ohranjen 126 P — letnik 1980. Cena 27 SM. Tel. 22-561 9551 Prodam MOTOR 175 DKV ali menjam za moped 4- ali 5-brzinec. Te-netiše 12, Golnik . 9552 Prodam avto VW, starejši letnik, v voznem stanju, in kupim OBRAČALNIK na konjsko vprego. Primožič, Grahovče 17 9553 Prodam KANU ELAN in RAČUNALNIK ZX spektrum 48 K. Tel. 22-889 9554 Prodam OPEL KADETT C 1200 -aprila 1976. Tel. 50-365. Trg svobode 5, Tržič 9555 Prodam WARTBURG, letnik 1974. Ogled vsak dan po 15. uri. Marjana Doki, Gorice 17 9556 Poceni prodam SIMCO 1000 GKS, letnik 1974 — z rezervnimi deli. Tel. 70-109 9557 Za ZASTAVO 101 prodam prve in zadnje LUČI, hladilnik, plastično italijansko MASKO, streho, zadnja desna vrata, zadnjo havbo, sedeže, zadnji odbijač, armaturo in še nekaj manjših delov. Zorman, Nazorjeva 10, Kranj (pri avtobusni postaji). 9558 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, prva. registracija 1977, obnovljena in dodatno opremljena (spoj-ler, dodatne luči, radio, nove gume). Tel. 21-087 (petek popoldne) 9559 Prodam WARTBURGA - celega ali po delih. Šenčur, Beleharjeva 24 9560 Prodam MOPED tomos, 4 brzine z smerokazalcem. Albin Žagar, Juleta Gabrovška 3/A, Kranj 9561 ZAPOROŽCA, letnik 1976, registriranega do novembra 1985, prodam za 4 SM. Bečanova 4, Tržič 9562 Prodam TOVORNI AVTO FAP 1516, v voznem stanju. Miro Škofic, Suha 51, Kranj 9563 AMI 8 — break in nekaj rezervne pločevine prodam za 2.5 SM. Telefon 24-071 dopoldne, 28-041 popoldne 9564 Prodam R-4, letnik 1977, neregistriran, tel. 89-168 po 19. uri 9565 Poceni prodam karamboliranega FIČOTA, letnik 1976. Lavrinc, Otoče 16, tel. 70-266, p. Podnart 9566 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, tel. 25-756, od 16.-18. ure 9567 Prodam avto SIMCA horizont LS, letnik 1979 — december, prevoženih 51.000 km. Ogled vsak dan po 14. uri. Tel. 74-123 9568 Prodam nov desni KOLOTEK za zastavo 101. Šemrl, tel. 83-976 dopoldne 9569 Prodam R-4, letnik 1978, v dobrem stanju, prevoženih 60.000 km. Anton Zagore, Ribno 3, Bled 9570 Prodam R-4, december 1977 in 50 m PGP 4x4. Informacije po tel. 89-051 od 18. ure dalje 9571 Ugodno prodam MOPED APN 6. Sp. Brnik 65 9572 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, Kokrica, Partizanska pot 10 9573 Prodam DYANO, letnik 1977, cena 15 SM, tel. 26-186 ali 22-250 9574 Prodam R-4 GTL, letnik 1983. Sp. Besnica 17, tel. 25-661, int. 359, dopoldne 9575 Prodam " ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno. Informacije po tel. 43 041 9576 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam ali zamenjam za DESKE. Gabrijel Kristan, Na Plavžu 78, Železniki, tel. 66-022 9577 DYANO 6, letnik 1979, registrirana do aprila 1986, prodam za 18 SM. Stane Stres, Taleška 7, Bled 9578 Prodam R-12, letnik 1974, registri ran. Tel. 38 404, Kranj 9579 Prodam R-4, november 1982. Ogled vsak dan. Vlado Pečnik, Pristava 54/A (1 'odvasca), Tržič 9580 Prodam ŠKODO 110 LS, letnik 1970, za 5.000 din. Zg. Brnik 132 9581 Prodam JUGO 55, star 3 mesece. Hamzič Vehid, Tavčarjeva 33, Jesenice, tel. 83-201 9582 Prodam 126-P, lesnik 1982, in tračno ŽAGO, cirkular za obžagovanje špirovcev. CJrad 43/A, Cerklje 9583 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, cena 22 SM, dobro ohranjen, ali menjam za večje vozilo. Jože Go-ričar. Mestni trg 30, Šk. Loka 9584 Prodan. FIAT 126. lelmk 1976, po treben manjšega popravila. Tel. 68 264 9585 1'HKk.m ZASTAVO 71.0, letmk 1980. Čemažar, Morave 1, Poljane tel. 65 063 9586 Prodam JAVVO 350, iieregislrii mo ter K)NY expres. Tel. 61 440 9587 Prodam ZASTAVO 101 1300 speci-al, letnik 1*79. Zupanek, Podlubnik 155, Škofja I .oka, tel. 60-861 9588 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979, za 35 SM. Struževo 32, tel. 27 953 9589 I Vodam dobro ohranjeno ZASTA VO 750, december 1977. Staretova 32 Kranj - Čirče 9590 Pr.Klam RENAULT 16, potreben manjšega popravila Telefon (064) 34-404 od 15. do 20. ure 9591 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Colnarič, Pod brez je 34, tel. 70-516 9592 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983. Jama 46, Mavčiče 9593 Prodam FORD — eseort, letnik 1971. Janez Koder, Selo 45, Bled 9594 Prodam starejšo HONDO 750. Tel. 38-876 9595 Prodam VW 1200, letnik 1974, 30 SM. Tel. 80-422 9596 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1978. Rozman, Križe 72 9597 Prodam MOPED APN 4. Pšenična polica 12, Cerklje 9598 Prodam RENAULT - 4, letnik 1976, tel. 81-841 od 7. do 14. ure. Mara Čeh, Titova 88, Jesenice 9599 Prodam 126-P, letnik 1978, dobro ohranjen, registriran do julija 1986. Korenjak, Predoslje U)0/A 9600 Prodam FIAT 127 — dobro ohranjen, letnik 1977. Ogled v soboto. Kristina Gros, Ul. XXXI. divizije 5, Kranj, tel. 23-396 9601 Prodam ZASTAVO 750 LE, staro 4 mesece. Partizanska pot 12/A, Kokrica — petek popoldne 9602 Prodam avto LADA 1200, letnik 1974. Cesta 26. julija 5, Naklo 9603 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, školjka 1981, registrirana do avgusta 1986. Podjed, Pšata 6, Cerklje 9604 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, Voklo 1 . 9605 Bela, leva VRATA za golf, rahlo poškodovana, prodam. Damir Giz-davčič, Juleta Gabrovška 34, Planina II - Kranj 9606 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, Kranj, Smledniška 23 9607 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, in skoraj novo zamrzovalno SKRINJO gorenje — 410 1. Informacije tel. 83-355 9608 Ugodno prodam R-16, registriran do marca 1986, lepo ohranjen. Tel. 50-571, int. 201, petek, sobota od 14. ure dalje 9609 Poceni prodam VW 1600 TL, letnik 1972, tel. 42-001 9610 Prodam ŠKODO 105 L, prevoženih 15.000 km, in betonski MEŠALEC. Tenetiše 25, Golnik 9611 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirana do junija 1986. Sašo Klavžar, Gradnikova 69, Radovljica 9612 Pfodam PONY ekspres puch, starejši letnik. Koblar, Suha 36, Škofja Loka 9613 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, vozno, registrirano. Železnik, Cesta revolucije 2/B, Jesenice 9614 Prodam dobro ohranjeno LADO 1200, letnik 1972, po dogovoru. Ogled petek in sobota ves dan. Gorenjesav-ska 57, Kranj (pri plastični smučarski skakalnici) . 9615 STANOVANJA Oddam STANOVANJE. Ogled v nedeljo, 4. 8., Golnik 26 9722 Štiričlanska družina išče kakršnokoli STANOVANJE, najrajši nekje na Klancu ali Primskovem. Možno predplačilo. Ponudbe: DOMAČIN 9479 Prijetna študentka ob delu išče SOBO v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov: Mira Golja, Kneza 71, 65216 Most na Soči 9616 Zamenjam lastniško dvoinpolsobno STANOVANJE s podstrešjem (120 m') v Kranju za majhno HIŠICO na relaciji Kranj—Škofja Loka ali njuna bližnja okolica. Ponudbe pošljite na naslov v oglasnem oddelku 9617 Brat in sestra iščeta kakršnokoli STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe na šifro: SESTRA 9618 V Kranju ali bližnji okolici štiričlanska družina nujno išče STANOVANJE v najem za dobo 5 let. Cenjene ponudbe pričakujemo pod šifro: GRADIMO SVOJE 9619 ENOSOBNO STANOVANJE najamem v Kranju. Tel. 24-300 9620 Zamenjam dvosobno STANOVANJE za enosobno — z doplačilom. Šifra: ŠKOFJA LOKA 9621 Uslužbenka Aerodroma išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod šifro: ČIMPREJ 9622 Obveščam cenjene stranke, da imam spremenjeno telefonsko številko. ELEKTROMEHANIKA za gospodinjske stroje ŽIBERT —' tel. 38-764 9635 Obveščam, da bo zaradi dopusta ZAPRTO do 18. 8. Silvo Klančnik -SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV ŠK. LOKA. Tel. 61-965' 9636 Ponovno obveščamo cenjene goste, da je DISCO-BAR »KOBRA« odprt vsak dan razen nedelje 9637 POSESTI rasah, obodih, bazenih, podzemnih prostorih kot so skladišča, podzemne garaže, zaklonišča, temelje stavb itd. Kepic-Vopovlje 5, Cerklje 64207 9638 ČIŠČENJE STEKLA in talnih oblog po konkurenčnih cenah. Telefon 28-152 9639 Skupina išče ZIDARSKA DELA: fasade, omete in zidavo hiše. Telefon (064)49-155 OSTALO 9640 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim pridno DELAVKO v pletiljstvu. Pletiljstvo Julka Oblak, Zasavska c. 43/A 9481 Zaposlim KV ali PK SLIKOPLE-SKARJA in dva DELAVCA. Britof 9, Kranj 9482 Iščemo KV NATAKARJA. Prošnje pošljite na naslov: Marko Jeršin, Pokopališka 17, Kranj 9630 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA, OD po dogovoru. Telefon 23-143 9631 Iščem ROČNO PLETILJO. Ponudbe na šifro: NATANČNA 9632 Zaposlim ZIDARJA in DELAVCA, redno ali honorarno, v okolici Bleda. Sebenje 54, Zasip, tel. 77-145 od 17.-20. ure 9633 Sprejmem KV MIZARJA za pohištvena dela, OD 60.000.— din, telefon: (061) 841-048 9634 Izvajamo vse vrste hidroizolacij-skih in toplotnoizolacijskih del na ravnih strehah, stenah balkonov, te- Potrebujem VARSTVO za 8-mese-čno deklico od oktobra dalje, izmenično za 4—5 ur dnevno. Telefon (064) 28-040 9641 Potrebujem varstvo za pudlja proti plačilu od 13. 8. do 25. 8. Tel. 34-420 9642 V nedeljo, 28. t.m., mi je na Blego-šu tovariš »pomotoma« vzel šotorsko krilo in ležalno blazino. Prosim, da stvari vrne, ker je poznan. V nasprotnem primeru bom ukrepal in ga s polnim naslovom zaprosil za vrnitev. Alojz Bogataj, Gorenja vas 6 nad Šk. Loko.' 9643 Denarnico brez dokumentov smo našli v Zg. Bitnjah pri telefonski c. „ lici. Dobite jo v bifeju 9644 Preklicujem žaljive besede, ki so bile izrečene Miri Aljančič dne 13. 7. 1985. Vinko Soklič 9645 IZGUBLJENO V Srednjih Bitnjah sem izgubil rezervno KOLO za DYANO. Najditelj naj se javi na telefon 60-461 9646 PRODAM manjšo STANOVANJ-KO HIŠO. Primožič, Grahovče 17, Tržič 9623 HIŠO z vrtom in telefonom pri Medvodah menjam za enakovredno v Kranju. Menjam tudi za večsobno lastniško stanovanje. Ponudbe pod: DOGOVOR - DOPLAČILO 9624 Ugodno prodam manjše POSESTVO^ približno 1.50 ha, stavbišče, vrt, gozd, vse na eni parcelni številki. Piršenbreg št. 69, Pavla in Janez Er-zar 9625 Prodam zazidljivo PARCELO s kompletno dokumentacijo za vikend. Tel. (064) 28-729 popoldne 9626 Iščem suho GARAŽO — zaklenjeno, za manjšo prikolico in osebne predmete. Tel. 28-053 9627 PARCELO z gradbenim dovoljenjem zamenjam za STANOVANJE. Ponudbo po.J SELITEV PO DOGO VOHU 9628 Nujno potrebujem HLEV za rejo perutnine. Naslov v ogl. oddelku 9629 OBVESTILA ELEKTROINSTALACUE na novi hiši in ADAPTACIJE vam nudi obrtnik. Telefon 60-584 8284 OBRTNIK vam hitro in kvalitetno opravi vsa V( )IX MNSTAIACUSKA DELA cele hiše, kopalnice kakor tudi manjša popravila, delavnica: M le -• karska 10, Čirče, tel. 28 427. SE PRIPOROČAM! 9127 UGODNI PREVOZI in SELITVE. Telet.... 26 124 9128 ROLETE: lesene, plastične in žalu/., je naiočite ŠPILERJEVIM Gradnikova 9, Radovljica, tel. (064) 75-010 9130 Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni m f sodelavec JANEZ ZUPANCIG ptt upokojenec Od njega smo se poslovili 1. avgusta 1985 na pokopališču v Križah. Kolektiv TOZD za ptt promet Kranj Vsem, ki ste jo poznali in imeli radi sporočamo, da je v 85. letu starosti umrla draga mama, stara mama, prababica in tašča ANGELA JANHAR z Brezij Pogreb pokojnice bo v petek,2.avgusta 1985 ob 16. uri izpred domače hiše na pokopališče na Brezje. Žalujoči sinovi : Janez, Tone in France z družinami in ostalo sorodstvo. Brezje, Radovljica, Hraše, Lavgusta 1985 V SPOMIN 2. avgusta mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša dobra in skrbna žena, mama, sestra in teta MARIJA GOLOREJ roj. Čebašek Težko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Odšla si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, le večni mir. V narem domu je praznina, ne ogreva ga več tvoja toplina, v naših srcih je ostala velika bolečina, ki ne bo nikoli minila, dokler še nas ne bo črna zemlja zakrila. Vsem, ki obiskujete njen prerani grob in ji prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJENI Voklo, Šenčur, Trboje ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi našega predragega sina, brata in strica JOŽETA POVŠNARJA s Kokri« e se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani grob. Iskrena zahvala vsem sorodnikom in sosedom za izkazano pomoč, alpinističnemu odseku Kranj za častno stražo, poslednje spremstvo in ostalo pomoč, Gorski reševalni službi in postaji milice iz Kranjske gore, pogrebnemu zavodu z Jesenic in Kranja. Hvala vsem njegovim bivšim in sedanjim sošolcem ter kolektivoma GG Kranj in TOK Preddvor. Za zelo lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede se zahvaljujemo gospodu župniku in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Vsi njegovi! »Pri vas so cvetlice čudo vi ite« Angleški gostje, ki letujejo v naših turističnih središčih, se navdušujejo nad naravo in hvalijo naše ljudi — Letovanje je poceni — Moti jih, da so opozorila napisana le v našem jeziku Kranjska gora — Bled in Kranjska gora gostita predvsem angleške goste, ki prihajajo za teden ali dva z agencijami k nam na letovanje. V tem letnem času so predvsem starejši gostje, ki jim prija naše alpsko podnebje in so navdušeni nad lepoto pokrajine. Hotelirji dobro vedo, da so angleški gostje nadvse vljudni, prijazni in domala z vsem zadovoljni. Zato tudi od naših sobcsed-nikov ne bi slišali nobene pritožbe, če jih ne bi nekajkrat izrecno prosili, naj vendarle povedo, kaj jih moti v naši turistični ponudbi. V lepem vremenu smo pri čaju in kavi zmotili gospoda Georga Raya, njegovo soprogo Juliano iz Londona in gospo Marjorie Bladan, ki prihaja iz Davona. »V Kranjski gori in v Jugoslaviji sem prvič,« pravi upokojena učiteljica glasbe Marjorie Bladan. »Že trikrat pa sem bila v Avstriji in Italiji, za štirinajst dni, tako kot zdaj"v kranjskogorskem Leku.« »In vam je dežela všeč?« »Izjemno. Navdušena sem nad lepoto pokrajine, občudujem planine, cvetlice, ki jih nisem videla še nikoli. Tak čudovit zrak je tu, da se človek resni-I "^no lahko spočije.« »Kaj mislite o ljudeh, ki ste jih srečali?« »Prijazni so, da bolj ne morejo biti, ustrežljivi na vsakem koraku. Presenečena sem, ker toliko ljudi govori angleško.« »Ste obiskali tudi druge kraje po Sloveniji?« »Seveda. Z avtobusom Bled in Bohinj, prevzel me je predvsem Bohinj. Na Bledu je bilo za moje počutje nekoliko preveč ljudi.« »Kako vam je všeč hrana in kakšne spominke ste si kupili?« »Moram reči, da mi hrana ni preveč všeč, a se nad tem nikakor nočem pritoževati. Človek, ki potuje in letuje po svetu, se mora pač navaditi, da prihaja v drugo deželo, med druge ljudi z drugačnimi navadami. S seboj pa bom od-nesal le skromen spominček; kaj takega, kar bi mi bilo posebej všeč, nisem našla, a priznam, da tudi nisem neutrudno iskala.« »Kako ste se v kraju znašli?« »Že v hotelu so'nam povedali, kje je kaj. Vendar se na vsakdanjih sprehodih večkrat sprašujem, kaj naj bi pomenila ta ali druga označba. Vsi kažipoti, napisi in opozorila so tiskana le v slovenskem jeziku.« Gostje iz Anglije: gospa Marjorie Bladan in gospod George Ray ter njegova soproga Juliana so nadvse zadovoljni z dopustom v kranjskogorskem hotelu Lek. — Foto: D. Sedej DEŽURNE TRGOVINE DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 3 avgusta, bodo odprte prodajalne: ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE DELIKATESA Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6, in DELIKATESA poslovalnica 7, Titova 7 TRŽIČ MERCATOR Deteljica^&vila Maloprodaja - Jelka, MERCATOR, Trg svobode 16 j i KRANJ . J ' Od 7. do^Lure: pri Petrčku, pri Nebotičniku, Oskrba Planina 1, Planina-center, Britof, Labore, Preddvor, Ko-krica; od 7. do 13. ure: Diskont Kranj; od 7. do 12. ure: Diskont Naklo; od 7. do 17. ure: Šenčur; od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko; od 7. do 16. ure Klemenček Duplje V nedeljo, 4. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: Gorenjka Cer kije od 8. do 11. ure; od 7. do 11. ure: Delikatesa Kranj in Naklo v Naklem Izlet invalidov Kranj — Avgusta se bodo kranjski invalidi odpravili na izlet na Uršljo goro. Dobili se bodo 24. avgusta in se z avtobusom najprej odpeljali do Slovenj Gradca, od tod pa krenili k cilju svojega potovanja. Društvo invalidov prijave za izlet sprejema od 6. avgusta naprej. Vsak prijavljeni naj pomisli na primerno oblačilo in obutev za izlet v planine, ker je na Uršljo goro uro hoda srednje težavnostne stopnje. Lutke na Kranjski noči Kranj — Organizatorji prireditev ob kranjskem občinskem prazniku so letos mislili tudi na najmlajše. Zanje so pripravili lutkovno predstavo. Lutkovno igrico Lev in miš bo kranjskim malčkom na prireditvenem prostoru na Titovem trgu predstavila skupina mladih lutkarjev iz Bežigrada. Z njo se drevi ob 18. uri začenja že tradicionalna Kranjska noč. Bohinj — Veselo je na tabornem prostoru ob Bohinjskem jezeru. Tam stoji tabor odreda Dveh rek iz Medvod. Pod vodstvom izkušenih tabornikov, starešine Igorja Bizjaka in taborovodje Tamare Muraus ter ob pomoči vodnikov, si 72 medvedkov in čebelic, tabornikov in tabornic nabira novo taborniško znanje, spoznava bližnjo okolico in osvaja no ve veščine. Foto: G. Šinik jt>lfl0 Med transverzale pa n«' poti. spominskih m drugih l><>m*,)hod n» kot so na primet /.unski I"' Stol, Porozen, Sne/.uik. »a ' ^ TltOVe pot '34. pot Celjske cei» -(senaTalJ^