številka 17 / letnik 57 / Ljubljana, 7. maj 1998 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Pomoč Posočju Akcija ZSSS za pomoč ljudem, ki jih je prizadel nedavni potres, že daje sadove. Na poziv so se odzvali: - izvršni odbor SKEI s 500.000 tolarji, - republiški odbor KNG z 1.000.000 tolarjev, - sindikat KNG Krke Novo mesto z 2.000.0000 tolarjev, - sindikat KNG Save Kranj z 1.300.000 tolarji. Druge manjše organizacije iz sestave Svobodnih sindikatov pa so na poseben žiro račun pri svetu ZSSS nakazale več kot milijon tolarjev. Vsa zbrana sredstva s tega računa bodo še ta teden nakazana na žiro račun Rdečega križa Slovenije. Želimo, da bi bile poškodbe na hišah, ki jih je to sredo potresni sunek še dodatno razmajal, čimprej popravljene. Revoz iz Novega mesta skuša oblikovati ekipo 500 delavcev, ki bi šest mesecev delala le ponoči. Zdravko Slak, član Revozove uprave, je skušal republiški odbor SKEI prepričati, da bi s to potezo soglašal. Kako mu je uspelo, preberite na strani 3. Praznovanja 1. maja postajajo ®Pet zelo množična. Množično in lepo je bilo tudi letos v Opatjem selu. Več o tem na straneh 8, 9 in 10. Sklepi Vlade RS o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja Vlada Republike Slovenije je na 59. seji 23. aprila 1998 in 75. korespondenčni seji 29. aprila 1998 obravnavala informacijo o pripravah na reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in predlog mnenja do stališč sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o predlogu bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sprejela naslednje SKLEPE 1. Vlada Republike Slovenije meni, daje reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja nujno potrebno postopoma izvesti. 2. Osnovno izhodišče za reformo je oblikovanje sistema, s katerim bo dosedanjim in tudi prihodnjim generacijam upokojencev zagotovljeno prejemanje pokojnin, sedanjim in bodočim zavarovancem pa takšne obveznosti, ki jih bodo lahko ekonomsko prenesli. 3. Vlada Republike Slovenije meni, daje pripravo in izvedbo reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja potrebno pospešiti, zato poziva vse socialne partnerje, naj v roku 14 dni mini- strstvu za delo, družino in socialne zadeve posredujejo svoje konkretne in alternativne predloge na predlog bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 4. Vlada Republike Slovenije pooblašča ministra mag. Antona Ropa za vsa nadaljnja pogajanja s socialnimi partnerji. 5. Vlada Republike Slovenije podpira sklep ekonomsko-social-nega sveta, sprejet na seji 15. aprila 1998, v zvezi s pripravo in sklenitvijo socialnega sporazuma in poziva vse socialne partnerje, naj nemudoma pristopijo k pripravi in sprejemu le-tega. 6. Vlada Republike Slovenije nalaga ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, naj sočasno s pogajanji o socialnem sporazumu in upoštevajoč tudi usklajene predloge koalicijskih in socialnih partnerjev, pripravi predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za prvo branje. 7. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ob pripravi zakona upošteva tudi analize, ki se nanašajo na težavne razmere v kmetijstvu, in na poseben način financiranja kmečkih pokojnin. 8. Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje do stališč sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije k predlogu bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in jih sklenila poslati svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Borut Šuklje, generalni sekretar Odprto pismo Milanu Kučanu Šele v predprvomajski Številki Slovenske panorame sem prebral celoten tekst Vašega govora na srečanju društva Manager, ki ste ga imeli 9. 4. Moram reči, da se Z veliko večino povedanega povsem strinjam, vendar Vam zamerim izjavo, da mnogi delavci sploh niso vedeli, proti čemu so demonstrirali 28. 3. na Trgu republike. Verjemite, da sam zase zelo dobro vem in da bi prišel še tisočkrat, če bi bilo treba. Nobeno pozivanje na patriotizem in odgovorno ravnanje ne more prikriti neodgovornega ravnanja Peterletove vlade s predčasnim upokojevanjem pri za pet let krajši osnovni upokojitveni starosti od sedaj predlagane. Ni socialna demagogija danes protestirati proti takšni pokojninski reformi, pač pa z. reformo popravljati demagoške napake prejšnje vlade (tudi sedanja ni brez greha). Svobodni sindikati imajo izdelan model, vendar jim ga ni treba takoj nasprotni strani nositi na nos. Sicer pa se postavlja vprašanje, kaj je počela delovna sku- pina dobro plačanih strokovnjakov in “strokovnjakov ”, ki je predlog reforme predlagala, če se ga sedanji minister mestoma odreka. Predvsem pa je notorno dejstvo, da so bili pri njej brez izjeme angažirani ljudje, ki skoraj brez.re-zervno podpirajo predlagani model in nihče od njegovih nasprotnikov, ne glede na strokovne reference. To je od ministra in vlade nepošteno in glede na odstopanja tudi škodljivo. Delavci imamo že preveč ustrojeno kožo, da se ne bi dobro zavedali, da je reforma nujno potrebna, vendar tudi nismo toliko neumni, da bi požrli kakršnokoli. O pokojninski reformi sem že pisal in se ne bi hotel ponavljati, toda ponoviti moram, da začuda magi drugega sklada in še česa niso niti pomislili na nepravičnost dokupa delovne dobe po enaki ceni za vse zavarovance ne glede na pokojninsko osnovo. Ali bodo tudi pokojnine za vse enake? Prepričan sem, da je sicer kar nekaj sindikatov zagnalo velik hrup (čeprav upravičen) in niso imeli izdelane alternativne rešitve. Toda zato kar povprek obtoževati vse sindikate ni pošteno, čeprav je tudi v ZSSS dejansko vse preveč demagogije in predvsem neodgovornosti. Toda na prvem mestu je odgovornost vladne komisije in ministra Ropa ter predsednika Vlade Drnovška osebno (da ne bi bil za vse kriv Peterle), nikakor pa ne sindikatov. Dodati moram pa še nekaj. Na srečo vse slovenske politike se delavci vse premalo zavedajo drastičnosti pokojninske reforme in njenih posledic, sicer bi bili protesti še dosti hujši, kar niti ni izključeno. Nujno potrebno bo napraviti ne samo selekcijo med panogami, temveč tudi med poklicnimi skupinami in nekaterim morda celo skrajšati delovno dobo ali pa znižati prispevno stopnjo, predvsem pa ločiti delavsko zavarovanje od vseh ostalih. Vem, da ni to neposredno v Vaši domeni, vendar Vas pozivam, da zastavite vso svojo avtoriteto in ugled, da bi vlada končno resno začela jemati tudi določilo slovenske ustave o Sloveniji kot pravni in socialni državi, kajti sedanje njeno ravnanje je vse kaj drugega. Vlada ne samo, da se obnaša neracionalno, temveč tudi z levo roko šari s proračunom, samo da bi zadostila nenasitnim strankarskim apetitom ter hkrati zanemarja nekatere vitalne sektorje. Po drugi strani je parlament sprejel nekaj zakonov, ki niso samo skregani z zdravo pametjo, ampak pomenijo tudi napad na ekonomsko trdnost države. To velja v prvi vrsti za zakon o denacionalizaciji, zakon o popravi krivic (na koncu bodo vsi kolaboranti dobili odškodnino), stanovanjski zakon in še marsikaj bi se našlo. Skratka, ko se bodo vse tri veje oblasti obnašale racionalno in do države in državljanov pošteno, je moč šele od sindikatov zahtevati enako ravnanje. Vendar to nikakor ne pomeni, da sindikati v konkretnem primeru nimajo prav, pa če gospod Rop organizira še toliko “študijskih ” potovanj s proučevanjem pokojninskih sistemov v inozemstvu za zveste novinarje. Gospod predsednik, ne krivim Vas osebno za takšno stanje, vendar Vas ponovno pozivam, da vplivate na vlado, da se bo lotila pokojninske reforme resno in na tak način, da ne bomo nosili njenega bremena na svojih plečih samo delavci, ker imamo ekonomskih in političnih eksperimentov na naši koži Že vrh glave. Kadar tisoči delavcev pred skupščino začnejo prepevati Internacionalo, je to zadnji signal za vlado, naj se o reformi pokojninskega sistema začne pogovarjati s sindikati zaradi reforme in ne zaradi pogovorov. In ne podcenjujte delavcev, če že to počneta predsednik Vlade in minister za delo, ker zelo dobro vemo, proti čemu protestiramo in kaj hočemo. Odločno tudi zavračam očitke o neodgovornem odnosu do prihodnjih generacij, ker do njih nismo takšni mi, pač pa vlada in parlament, ki to dokazujeta 'iz dneva v dan! Tugomer Kušlan 1|73 FTO (TRTrmr: ki *e bi,a ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije izdaja Svet ZSSS, Dalma-•id l' l i •• 1*11V 111V M tinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-16-163 novinar urednik Tomaž Kšela . Naročnina 13-10-033, int.272 . Posamezna številka stane 200tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 6,5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 tSSS, Dalma-1 rvinar urednik • Ministrstvo • Republiški odbor SKEI je ta teden obravnaval problematiko uvedbe nočnega dela v Revozu. O uvedbi se ni opredelil, oblikoval bo le posebno komisijo, ki naj bi strokovno proučila možne posledice uvedbe le nočnega dela, uvedbo bo tudi spremljala. Posamezni člani republiškega odbora so upravi Revoza uvedbo posebne nočne ekipe, ki bi bila oblikovana le za šest mesecev, kolikor bo predvidoma trajalo večje zanimanje na trgu za novi clio, odsvetovali. Albert Vodovnik je uvodoma povedal, da so ta Problem uvrstili na dnevni red zaradi različnih informacij o tem, kakšno je stališče SKEI. Povedal je tudi, da seje ministrstvo za delo izognilo odgovornosti za posledice uvedbe posebne nočne ekipe s tem, ko je upravi povedalo, naj se sporazume kar s sindikatom. Poslovodstvo Revoza je po njegovih besedah s tem dobilo možnost napada na sindikat. Da bi se izognili novim nesporazumom med upravo in SKEI v Revozu, je slednji sprejel izjavo, s katero ne nasprotuje uvedbi nočne ekipe, zahteva le spoštovanje naše zakonodaje in kolektivnih pogodb. Zakon o varstvu pri delu ni predpis prvega razreda Zdravko Slak, član Revozove uprave, kije sodeloval na seji SKEI, je razloge za uvedbo nočne ekipe utemeljil takole: “Ker se prodaja avtov spom- Različna mnenja o uvedbi nočne ekipe v Revozu SKEI ne nasprotuje - tudi odgovornosti ne sprejema viti 500 delavcev, smo ministrstvo za delo vprašali za soglasje za zaposlitev delavcev s Hrvaške, kar 400 delavcev iz sosednje države smo v zadnjih letih namreč odpustili. Ministrstvo za delo je bilo najprej odločno proti. Ko smo jim dopovedali, da mednarodne konvencije tega ne prepovedujejo, so nam na kasnejših sestankih svetovali, naj se s sindikati, da nam ne bodo skakali v hrbet, sporazumemo. Revozova uprava je tako pripravila sporazum, ga dostavila sindikatoma, ki pa ga nočeta podpisati. S svetom delavcev pa smo se posvetovali in zdaj pripravljamo nov sporazum. Uprava pa je med tem že začela zaposlovati ljudi za novo nočno ekipo.” Tako Slak, ki je razmere v Revozu primerjal z ementalerjem, saj vsi vedo vse. Manjšinski sindikat v Revozu naj bi tako poznal mnenja v upravi in zaradi tega zagovarjal druge rešitve, ki po Slakovih besedah ne dajejo istega učinka. Janez Jakša, predsednik Revozovega SKEI, je opozarjal zlasti na kratenje pravic zaposlenih in sindikalnih zaupnikov (desno). Zdravko Slak, član Revozove uprave, je skušal republiški odbor SKEI prepričati, da mora nočno ekipo 600 delavcev, zaposlenih za določen čas, nekdo le ,požegnati’. todi povečuje, Renaultova uprava zahteva od tovarn bolj fleksibilno organizacijo dela. Že prejšnja leta smo se v Revozu dogovorih, da bomo 10 delovnih dni iz jesenskega obdobja prenesli v pomladno. Prav tako smo se dogovorili o opravljanju Potrebnih nadur. Ker so v Renaultu ugotovili, da so prejšnja leta Podcenili zanimanje kupcev za njihove avtomobile, se hočejo pri cliu 2 temu izogniti. Ker tri tovarne zdaj naredijo le po 2300 teh modelov na dan, vidijo rešitev v oblikovanju stalne nočne ekipe, ni' izmene. Takšno prakso Renault pozna že vrsto let. V Revozu smo zatem začeli proučevati našo Zakonodajo. Ugotovili smo, da bi bil lahko ovira *c 48. člen zakona o varstvu pri delu, ki pa ni predpis prvega razreda. Razmišljali smo tudi o več 'zrnenah, vendar ugotovili, da bi bilo v tem pri-toeru še več problemov. V tem primeru bi namreč sPremcnili življenjski ritem kar 1500 zaposlenim, toed njimi je kar 30 odstotkov žensk. ve bi oblikovali novo stalno nočno ekipo, bi vanjo dali 80 odstotkov delavcev, ki bi jih zapodi le za določen čas, 20 odstotkov članov nočne etope p;l bi prerazporedili iz sedanje sestave. Ker zavod za zaposlovanje ni mogel zagoto- Ali stalno nočno delo ustvarja invalide? Vodovnik je zatem povedal, daje nasvete iskal tudi pri kolegih v EME, tudi zaradi možnosti provokacije. Ugleden strokovnjak medicine dela mu je povedal, da stalno nočno delo ustvarja invalide. Tudi Vodovnik se je zaradi tega zavzel, naj uprava Revoza najde boljšo rešitev. Soglasja pa SKEI ne more dati, saj bi v tem primeru minister Rop, s katerim se pogosto prepirajo, hitro ugotovil, da so ravnali v nasprotju z zakonodajo. Janez Jakša, predsednik SKEI v Revozu, je obrazložil sklepe stavkovnega odbora tega podjetja, ki z uvedbo nočne ekipe niso direktno povezani. Omenil je zlasti šikaniranje sindikalnih zaupnikov, ki so sindikalne informacije skušali razobesiti na oglasne deske. Menil je, da mora sindikat imeti pravico obveščanja članstva tudi prek oglasnih desk. Omenil je tudi šikaniranje delavcev, ki so informacije iskali v sindikalni pisarni. Ko so delavci izpolnjevali anketo o nočnem delu, so za njihovim hrbtom stali nadrejeni. Stavkovni odbor ni zadovoljen z delom svetov delavcev, ki sojih izvolili po hudih bitkah, zdaj pa ne morejo prav zaživeti. Stavkovni odbor zahteva tudi spoštovanje slovenske zakonodaje in povečanje plač, saj morajo delavci delati vsak dan več. Jože Miklič, ki je sodeloval na prvih pogajanjih, je dodal, da so plače v Revozu za 0,7 odstotka pod ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo. S podvojeno plačo bi mogoče šlo Bogdan Ivanovič je menil, da ministrstvo, ki je problem preusmerilo na sindikat, ni ravnalo prav. Menil je tudi, daje sindikat dolžan spremljati vse posledice uvedbe nočne ekipe, v primeru neugodnih posledic za delavce pa zahtevati ukrepanje ustreznih organov. Iztok Sabatin je menil, daje šestmesečno delo le v nočni izmeni za delavce nesprejemljivo. To še posebej v primem, če plača ne bo bistveno večja.Tudi Valter Pensa je menil, daje šestmesečno delo le v nočni izmeni zdravju škodljivo. Če pa bi delavec lahko računal z 20().()()() tolarji plače, bi mogoče tako dolgo tudi zdržal, saj bi podnevi lahko počival. “Dolenjce so prve informacije, da odklanjamo možnost zaposlitve za 500 ljudi, zjezile,” je povedal Jože Miklič. Tudi zaradi lega sta oba sindikata v Revozu sprejela izjavo, da * zahtevata spoštovanje zakonodaje. Delavci v nočni ekipi naj bi |x> njego-' vem mnenju prejemali dvojno plačo in večino dobička. Miklič seje tudi vprašal, ali je poleg nočne ekipe še kakšna možnost. Drago Gajzer je omenil možnost oblikovanja četrte izmene. Edniund Ozimič pa je Slaku svetoval, naj namesto ene nočne ekipe oblikujejo kar dve, dodatno naj zaposlijo torej 1000 delavcev. Tudi Emil Krušič je menil, da so problemi za nočno ekipo le za to, kar v zameno podjetje nudi delavcem. Zdravka Slaka pa je opozoril, daje za uvajanje novih delavcev potrebno več mesecev, da bo šest mesecev torej minilo prej, kot bodo cilji doseženi. Prakso v Revozu bi verjetno skušali izkoristiti tudi dmgi podjetniki. Jože Korpar, ki že 30 let dela v treh izmenah, je odločno menil, da človeško telo šest mesecev nočnega dela ne bo zdržalo, da bo veliko bolniških in fluktuacije. Zdravko Slak je dodal, da nove delavce za nočno ekipo že usposabljajo, kar bo trajalo tri mesece. Po njegovih besedah delovni pogoji v Revozu niso težki, naporen je le ritem dela. Okrepili so tudi službo varstva pri delu. Tudi v upravi vedo, da morajo delavci zdržati dlje kot do 45. leta starosti. Slak seje še pritožil, da se nimajo s kom dogovaijati, saj sindikat in ministrstvo tega nočeta, svet delavcev pa za to ni pristojen. Uprava pa bi tretjo izmeno uvedla le, če bi povečana naročila bila za daljši čas. Razpravo je Albert Vodovnik zaključil s predlogom, naj SKEI oblikuje strokovno skupino, ki bo z različnih vidikov proučila možne posledice uvedbe nočne ekipe. V njej naj bi bila Bogdan Ivanovič in Vladimir Bizovičar, za sodelovanje bodo skušali pridobiti tudi strokovnjake medicine dela in delovne inšpektorje, seveda tudi predstavnike Revozove uprave. Republiški odbor je tak sklep soglasno potrdil. Vodovnik je še dodal, da bodo posebej pazili na spoštovanje naše zakonodaje. Nočne ekipe v Revozu SKEI torej ne odklanja a priori, skrbno pa bo bedel nad posledicami. Franček Kavčič 4 i»I3FflE!IEr)iMllI.W št. 17 / 7. maj 1998 SEDEM DNI V SINDIKATIH SKEI je pred prazniki na Bledu organiziral seminar za sindikaliste iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije, namenjen usposobitvi sindikatov za delo v skupni Evropi. Predavateljsko vlogo so imeli zlasti strokovnjaki IG Metal la iz Nemčije, še posebej Bert Thierron. Med drugim je povedal, da se posamezne države v primeru, da imajo boljšo ureditev, niso dolžne ravnati po evropskih normah. V boju za kolektivne pogodbe je stavka zadnje sredstvo, ki ga torej uporabljajo le, če res ne gre drugače. Stavka je namreč za delavce zelo težka, le najboljše organizirani sindikati lahko stavkajočim dva tedna plačujejo nadomestilo. Ker je stavko treba plačevati, je to za stavkajoče jamstvo, da bo do pogajanj prišlo. Ker si stavke ne želijo niti delodajalci, prihaja do kompromisov. Kancler Kohl očita sindikalistom, da so nemški delavci predragi, da se bo industrija zaradi njih preselila drugam. Sindikalisti mu odgovarjajo, da so njihovi kovinarji res najdražji, da pa so tudi najboljši, da so tudi naj večji izvozniki. Grožnje o selitvi proizvodnje na Vzhod niso verjetne, saj nemški kapitalisti kar 80 odstotkov denarja investirajo na Zahod. Kapital se torej vseskozi plemeniti. Proizvodnja v Nemčiji se vseskozi povečuje, čeprav je število zaposlenih vedno manjše. To pa je zakonitost. Vedno več nemških delavcev dela le po I8 ur tedensko, delaje vedno manj. Metali bo zato kmalu Uidi v Nemčiji ni le lepo Uspešnega seminarja v Hotelu Jelovica na Bledu, potekal je v okviru Evropske federacije kovinarjev (EMF), so se udeležili predsta-viki sindikatov Srbije, Bosne in Hercegovine in Slovenije, Črnogorci pa so se zaradi težkih domačih razmer opravičili. Skupaj so tako sedeli Jugoslovani, Srbi, Bošnjaki in Slovenci. začel aktivnosti za skrajšanje delovnega tednika, v igri je zlasti štiridnevni delovnik. Razprave o tem pa so šele začeli, pot do uresničitve bo trajala vsaj dve leti. Tudi v Nemčiji ne vedo, kako bi na kratek rok zmanjšali brezposelnost. Tudi če hi država to hotela, za 50-odstotno zmanjšanje nezaposlenosti nima dovolj denarja. Sedaj je nezaposlenih že več kot IG odstotkov, v nekaterih predelih bivše Vzhodne Nemčije pa je brezposelnost tudi 26-odstotna. Zaradi izkušenj pred drugo svetovno vojno so nemški sindikalisti prepričani, da si sindikalnega pluralizma, ki je razbil delavstvo, ne smejo nikoli več dovoliti. V Nemčiji so sindikati organizirani po industrijskem načelu - v enem podjetju je torej le en sindikat. F. K. V četrtek, 23. aprila, ko je vlada odločala o nadaljnjih poteh reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je delegacija sveta ZSSS hotela premieru izročiti 150.000 podpisov delavcev in delavk, ki nasprotujejo štirim točkam iz bele knjige, člani sveta ZSSS so se zaradi tega zbrali pred vladnim poslopjem, kjer so potrpežljivo čakali na sprejem. Ker je bil predsednik vlade in LDS odsoten, jih je sprejel Marjan Podobnik, podpredsednik, ki je tudi predsednik SLS. Taje, sodeč pojavnem sporočilu, izpostavil le odločenost svoje stranke za kakovostno pokojnin- Glosa Svobodni smo res fenomenalni Začelo se je pred dvema letoma, ko so delodajalci nenadoma enostransko odpovedali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Ko smo na odpoved reagirali, kot se za sindikat spodobi, so nam poočitali, da to počnemo zaradi volitev, zaradi promocije svojih, ki naj bi zato imeli več možnosti na listah nekaterih strank. Takrat smo prvič slišali, da smo ujetniki velikega scenarija, v katerem pač igramo, kar nam drugi namenijo. Se huje je zdaj, ko je ministrstvo za delo prišlo z belo knjigo, ki vsebuje za delavce nesprejemljive rešitve. Ko smo spet reagirali na naš pravi način, so ugotovili, da si skušamo ustvariti boljši imidž, saj je letos leto sindikalnih volitev, da članstvo izkoriščamo zlasti zase. Ko je ta scenaristična igra razvodenela, so našli novo. Troti drugemu naložbenemu stebru naj bi bili zaradi tega, ker imamo Delavsko hranilnico, ki sama ponuja rentno zavarovanje. Kot slučajno so to odkrili zdaj, čeprav DH to možnost ponuja že dlje časa. O velikih scenarijih je bil govor tudi na obisku pri podpredsedniku vlade, ko mu je delegacija ZSSS predala 150.000podpisov. Slišati je bilo, da nekaj delamo za eno stranko, nekaj pa proti drugi. Po vsem tem lahko zase rečemo le, da smo res fenomenalni, da se z nami ne more primerjati nihče. Niti sindikati, ki so tudi dvignili ljudi proti hudim krivicam na račun delavcev, proti beli knjigi in še čemu. Vemo, da vsi ti scenariji prihajajo z istega mesta. Sporočila so tako prozaična, da avtorji javnih sporoči! niti ne skrivajo, da vanje ne verjamejo. Dokaz, je to, da z. nami sploh nočejo dialoga, temelječega na argumentih. Tudi c e bi se odločili in šli kolektivno na daljši dopust, bi scenaristi znova odkrili kaj globljega. Morebiti to, da spet pripravljamo veliko demonstracijo. Verjetno bi pogruntali tudi, v čigavo korist in komu naj bi škodovali. Res, lepo je biti svobodni sindikalist. Janez sko reformo in skupno odgovornost zanjo. Kot nam je povedal Dušan Semolič, je Podobnik omenjal tudi možnost nacionalne pokojnine in starostne dobe, manjše od 65 ali 63 let. Predstavniki ZSSS pa so tudi pri Podobniku zahtevali zamenjavo ministra za delo Antona Ropa, ker ne zastopa interesov delavcev. Popravek V obvestilu sindikata poklicnih gasilcev, objavljenem v St. 16, smo pomotoma zapisali, da naj bi bila merila za finansiranje prstovoljnih gasilcev usklajena tako, da bi gasilske enote prejemale 60 odstotkov denarja fiksno, 40 odstotkov pa na podlagi opravljenih intervencij.Takšno finansiranje ni dogovorjeno za vse delo prostovoljnih gasilcev, ampak le za njihove intervencije na cestah-Prizadetim se za napako opravičujemo. SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ št. 17 / 7. maj 1998 Letna konferenca Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Uspešno delo v minulem letu Pri TVeh Lučkah nad Krškim je bila pred dnevi letna konferenca Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, ki združuje 13.000 članov iz vse Slovenije. Člani konference so delo v minulem letu ocenili kot zelo uspešno. Zato so izrazili priznanje predsedniku Jožetu Gaubeju in sekretarki Cvetki Gliha ter jima v skladu s statutom soglasno potrdili mandat. Sprejeli so tudi smernice za delo sindikata v letošnjem letu, spregovorili pa so tudi o reformi davčnega sistema in o delovanju svetov delavcev ter vlogi sindikata na tem področju. O delu Sindikata delavcev prometa in zvez sta uvodoma spregovorila predsednik Jože Gaube in sekretarka Cvetka Gliha. Gaube je poudaril, daje bilo minulo leto za sindikaliste naporno, saj so v Sloveniji v tem času stekle razprave o reformi pokojninskega sistema in delovnopravne zakonodaje, sindikat pa seje pogajal tudi s predstavniki delodajalcev. Gaube je spomnil tudi na uspešni protestni shod proti predlagani pokojninski reformi 28. marca. Za uspešno delo se je posebej zahvalil sindikalnim zaupnikom v podjetjih, ki opravljajo najtežje in najbolj nehvaležno delo. Uspešna pogajanja o kolektivnih Pogodbah Cvetka Gliha je govorila zlasti o rezultatih pogajanj o kolektivnih Pogodbah. Po korektnih pogajanjih je sindikat februarja podpisal kolektivno pogodbo za cestno gospodarstvo, velja do leta 2000. Precej zaslug Za uspešna pogajanja imajo predsedniki sindikatov v podjetjih, ki so se ° vsebini kolektivne pogodbe pogovorili z direktorji v svojih podjetjih. Čeprav pogajanja niso tekla gladko, je bila kolektivna pogodba za cestni potniški promet podpisana marca letos. Razlog tiči tudi v tem, da sta v Pogajanjih sodelovala sindikat Neodvisnost in samostojni sindikat cevnega prometa. Ker sindikati niso Imeli enotnih pogajalskih izhodišč, Je bilo o upravičenosti sindikalnih zahtev delodajalce težje prepričati. Pogajanja o kolektivni pogodbi za cestni prevoz so bila januarja in februarja. Ker se delodajalci s predlo-8°m, ki gaje pripravil sindikat, v celoti niso strinjali, sedaj pripravljajo svoj predlog. Samostojni sindikat pa Pripravlja predlog za plačilo dela-vcem glede na kategorijo vozila po vrsti prevoza oziroma tonaži. Kljub nekajkratnim urgencam sindikata se Pogajanja še ne nadaljujejo. Skladno z aneksom h kolektivni Pogodbi za špedicijsko, skladiščno 'n Pomorsko agencijsko dejavnost ■!e sindikat delodajalce večkrat ustno 'n pisno pozval k uskladitvi kolek-1,vne pogodbe s splošno kolektivno Pogodbo za gospodarske dejavno- sti. Delodajalci vztrajajo, da naj kolektivna pogodba velja le v tarifnem delu, sicer pa naj povzame splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Ker se sindikati s tem niso strinjali, so bila pogajanja prekinjena z obljubo, da bo delodajalska stran vsebino pogodbe še enkrat obravnavala. V tem času je v nekaterih podjetjih prišlo do obračuna plač, ki so bistveno odstopale od kolektivne pogodbe. Ker na sindikalno opozorilo združenje ni ukrepalo, seje sindikat obrnil še na pravno službo Gospodarske zbornice Slovenije.Ta je stališču sindikata, da je kolektivna pogodba še veljavna, pritrdila. Začeta pogajanja za uskladitev panožne s splošno kolektivno pogodbo pa bo sindikat nadaljeval. Kolektivna pogodba za PTT promet še velja, v Telekomu in Pošti pa sta pripravljeni novi kolektivni pogodbi, o katerih se bodo pogajanja kmalu začela. Podjetniška kolektivna pogodba v Adrii Airwaysu je bila podpisana junija lani. Pogajalci so dobro opravili svoje delo in za delavce dosegli dobra izhodišča. Pomoč prizadetim v Posočju Sindikat bo svojim članom, ki jim je potres uničil streho nad glavo, dodelil po 150.000 tolarjev solidarnostne pomoči. “Sindikati smo pri zagovarjanju in ohranjanju pravic iz kolektivnih pogodb v vedno težjem položaju. Zaradi strankokracije, ki vlada v Sloveniji, si morajo celo menedžerji kupovati mir in političnim strankam odriniti zahtevani denar,” je med drugim dejala Cvetka Gliha in poudarila, da takšna politika prav gotovo ne vodi v krepitev gospodarstva, temveč v še večje krčenje pravic delavcev. Priznanje sindikalnim zaupnikom v podjetjih Cvetka Gliha je spregovorila še o celo vrsti predlogov in pobud, ki jih je sindikat v minulem letu oblikoval v zvezi s spremembami zakona o gospodarskih družbah in zakona o delovnih razmerjih ter v zvezi z resolucijo o prometni politiki v Sloveniji in drugimi ukrepi vlade. Veliko pozornosti posvečajo usposabljanju in izobraževanju sindikalnih zaupnikov ter pomoči članom sindikata v posameznih podjetjih. Cvetka Gliha je izrazila priznanje predsednikom sindikatov v podjetjih, ki so v minulem letu delali profesionalno in uspešno. Prav zaradi tega so se v omenjenem sindikatu odločili, da bodo poslej vsako leto podeljevali tudi lastna priznanja najbolj zaslužnim sindikalnim zaupnikom. Emil Prohan iz Nove Gorice je v razpravi dejal, da se mu zdi novi zakon o varnosti v cestnem prometu krivičen, saj lahko poklicni šofer zaradi večjega števila manjših prekrškov izgubi vozniško dovoljenje in s tem tudi poklic. O pomembnosti dela svetov delavcev je spregovorila Bernarda Kaše iz Krškega, Jože Miklič iz Dolenjske, pa je opozoril na čedalje večjo konkurenco med sindikati. Hilda Žežko je delo celotnega sindikata delavcev prometa in zvez, še zlasti pa njegovega vodstva, oečnila zelo pozitivno. Rajko Košir je opozoril, da si sindikat utrjuje ugled z uspešnimi pogajanji o kolektivnih pogodbah, Geza Ki-ral iz Murske Sobote pa je pouda- ril, da je za člane izjemnega pomena tudi kakovost storitev, ki jih sindikat nudi članom. Srečko Lo-renčak iz Tepanja pa je dejal, da se v podjetjih za delavske pravice velikokrat borijo samo člani sindikata, korist pa imajo vsi delavci. Janko Kardoš iz Murske Sobote je opozoril na nujnost dobrega sodelovanja med sindikalnimi organi na vseh ravneh, Ljubo Cvar pa je spregovoril o pomembnosti dela službe pravne pomoči pri sindikatih. Po razpravi o poročilu so člani letne konference sprejeli poročilo ter soglasno izrekli zaupnico Jožetu Gaubeju in Cvetki Gliha. Davčna reforma ne sme udariti po žepu samo delavcev Člani letne konference so pretresli tudi davčno reformo in vlogo sindikatov pri tem. Uvodoma je o tem spregovoril član predsedstva ZSSS Brane Mišič. Opozoril je, da zakon o davku na dodano vrednost terja tudi spremembo zakona o dohodnini, socialni partnerji pa bi se mo- rali dogovoriti o načinu usklajevanja plač. Od tega, ali se bodo plače dvignile vsem za enak odstotek ali pa v enakem znesku, je namreč odvisno, kako bo breme davčne reforme oziroma uvedbe davka na dodano vrednost na posamezne socialne sloje razporejeno. V razpravi je Geza Ki ral dejal, da morajo sindikati storiti vse, da davek na dodano vrednost ne bi najbolj prizadel delavcev z najnižjimi plačami. O delovanju svetov delavcev in vlogi sindikatov na tem področju je uvodoma govoril član predsedstva ZSSS Gregor Miklič. T. K. Ljudje vse bolj čutijo potrebo po sindikatu Alenko Kovačič, predsednico sindikata delavcev v obrti Posavja, smo zmotili med delom; redno je zaposlena v s. p. Rolookov v Brežicah. Kljub precejšnjemu prometu, dela v prodaji, si je delo organizirala tako, da je lahko prebila pol ure v pogovoru z nami. »Sindikat obrti Posavja deluje na območju upravnih enot Sevnica, Krško in Brežice. V njem je včlanjenih 264 delavcev, osnovni problemi, ki nastajajo, so težave pri izplačevanju osebnih prejemkov, regresa, prevozov na delo in podobnih pravic. Vendar bi bilo preveč kritično vse obrtnike postaviti v isto vrsto. Veliko obrtnikov redno izplačuje plače, regrese in druge stroške v zvezi z delom.« Tako je začela pogovor Alenka Kovačič. Na vprašanje, ali je sindikat območja, torej ne samo sindikat v obrti, zastopal interese mnogih delavcev, denimo pred sodiščem, pa j e odgovorila: »Lani je sindikat območja Posavja na sodišču zastopal tudi 40 delavcev v obrti, opravili pa so še okoli sto poravnav med delavci in delodajalci. In kako poteka poravnava? Sekretar območnega odbora obrtnika, zoper katerega seje pritožil delavec, povabi na pogovor, in večinoma pride do poravnave kar v prostorih sindikata in ne na sodišču. Poravnava se Pol ure z Alenko Kovačič, predsednico sindikata obrti Posavja napiše v skladu z dogovorom in jo obe strani podpišeta. S tem so bistveno zmanjšani stroški za obe strani. Delavci pa so izredno hitro poplačani, saj se s poravnavo izgonemo dolgotrajnim sodnim postopkom. Velikokrat dajemo drobne nasvete. Delavce zanima marsikaj v zvezi s pravicami in izkazalo se je, da mnogi sploh ne vedo, kolikšen je dogovorjen regres, koliko dni dopusta jim pripada itd. Na območni organizaciji, kamor pritečejo vpraševat, delavcem razložijo, ali so njihove pravice spoštovane ali kršene. S pomočjo takšnega nasveta delavci potem lažje rešujejo svoje probleme v odnosih z delodajalci.« »Kaj pa kršenje drugih pravic delavcev? Pred dvema letoma, ko smo se o tem pogovarjali, ste bili dokaj kritični. Ali so se medtem razmere kaj izboljšale?« »Pred časom nam je uspelo nekega delavca v Sevnici, kije bil nepravilno odpuščen, vrniti na delo. Delavec je dobil nadomestilo za vsa leta, kar ni bil na delu (pravdanje je trajalo več kot štiri leta) in delodajalec ga je moral spet vzeti v redno delovno razmerje. Delavec še vedno dela pri tem delodajalcu. Podoben primer smo imeli v Krškem; sicer je šlo za izplačilo regresa, vendar so delavke ostale pri isti delodajalki in problemov poslej nimajo več. Stanje je bilo nekaj časa napeto, potem pa so se odnosi umirili in delavke, ki so pravico izterjale od delodajalke, še ve- dno delajo pri njej. To se pravi, da razmere le niso tako hude.« » V obrti so, kot je mogoče slišati, precej neurejene razmere pri plačevanju članarine. Obrtniki se menda otepajo te dolžnosti?« »V sindikat se vključuje vse več delavcev, žal pa tega ne moremo trditi za plačevanje članarine. Vsake tri mesece pošljemo delavcem izpisane položnice za plačilo članarine na Alenka Kovačič: V Posavju je bilo v minulih letih veliko stečajev, precej pa je tudi nesoglasij med zaposlenimi in delodajalci. Zato se vse več ljudi, tudi nečlanov, obrača na območno organizacijo sindikata Posavja po nasvet ali pomoč. domač naslov. Vendar tisti, ki se jim članarina avtomatično odvaja od plače, plačujejo, preko položnic pa je plačevanje slabo. V sindikatu obrti Posavja se trudimo, da bi čimveč delodajalcev sindikalno članarino odtegovalo pri plačah.« »Ali je neplačevanje tako obsežno, da sindikatu otežuje delo?« »Ne, to ne, pojavil pa se je drug problem. Vse več delavcev potrebuje pomoč sindikata, bodisi samo pogovor ali pa stvarno pomoč, kot je zastopanje pred delodajalcem ali na sodišču. Območje Posavjaje veliko, sekretarja v območju pa sta samo dva. Stečajev v tem koncu Slovenije je bilo v minulih letih veliko in po nasvet ali pomoč prihajajo tudi nečlani. Vendar se še ni zgodilo, da člani ne bi dobili strokovne pomoči.« »Koliko imate članov, koliko je zaposlenih pri obrtnikih?« »Te podatke je skorajda nemogoče dobiti, ker so zavarovani. Naš sklad za izobraževanje delavcev v obrti je izdal obrazce za obrtnike, naj napišejo seznam delavcev. Fluktuacija je precejšnja in podatkov ni mogoče ažuri-rati drugače. Zavod za zdravstveno varstvo podatkov ne izdaja, prav tako ne republiška uprava za javne prihodke in preprosto ni točnega števila zaposlenih pri obrtnikih. Vemo le, da število niha in da naj bi jih bilo okoli 700.« »Kakšna je nezaposlenost?« »V Posavju je zelo velika, kar se-demnajstodstotna.« . ■■■■■■■■■■MMHMMMMMIIIMNMK&NMMMMMMMNMMMHMMMI Prizadevanja za sklenitev čezmejnih sporazumov Pred prvomajskimi prazniki je bilo na italijanski strani mejnega prehoda Fernetiči tradicionalno srečanje predstavnikov sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL Furlanije-Julijske krajine ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov 90. Tema letošnjega srečanja, ki so sc ga poleg vodstev sindikatov udeležili tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin, repen-taborski župan Alcksij Križman in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, s slovenske strani pa novogoriški župan Črtomir Špacapan in koprski podžupan Jenko, so bili čezmejni teritorialni sporazumi. Zupana Gorice in Nove Gorice sta namreč pred kratkim sklenila teritorialni sporazum, ki je prvi te vrste vzdolž slovcnsko-italijan-ske meje, sindikati pa so se zavzeli, da bi čim-prej prišlo do podobnega sporazuma tudi med Trstom in Koprom, obstajajo pa tudi pobude za takšne pakte na področju tromeje, in sicer medTrbižem, Beljakom in Kranjsko Goro. Po oceni sindikatov, ki sestavljajo medregijski sindikalni svet, lahko ti sporazumi veliko pripomorejo k razvoju na področju industrije, kmetijstva, trgovine, turizma, prometnih povezav, predvsem pa k omilitvi posledic, kijih bo prinesel vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Predsednik medregijskega sindikalnega sveta Roberto Treu se je zavzel za to, da bi na obmejnem področju prišlo do oblikovanja gospodarskega bazena, ki bo konkurenčen drugim evropskim regijam. Sekretar ZSSS Rajko Lesjak je podprl sklepanje teritorialnih paktov in jih ocenil kot dober instrument za pritiskanje na oblasti in gospodarske zbornice v smeri izboljšanja socialnih razmer, zmanjševanja števila delavcev migrantov, predvsem pa odpiranja novih delovnih mest. Opozoril je, da Slovenija še ni organizirana po evropskih načelih sodobne lokalne samouprave in da prihaja namesto do povezovanja občin v pokrajine do nadaljnjega drobljenja občin. Nekateri podatki kažejo, da nam neoblikovanje regij že škoduje, predvsem pri pridobivanju različnih finančnih sredstev za programe regionalnega razvoja iz tujine, manjkajo pa tudi ustrezni mehanizmi za učinkovito spremljanje porabe teh sredstev, nadzor in revizijo. Poudaril je, da Svobodne sindikate v teritorialnih paktih zanimajo predvsem nova delovna mesta in ne vlaganje v zidove, in predlagal, naj sindikati z obeh strani meje ustanovimo skupno telo, ki se bo ukvarjalo s proučevanjem novih trendov na trgu dela, s pomočjo pri izobraževanju in preusposabljanju predvsem dolgotrajno brezposelnih, spodbujalo sodelovanje med uradi za zaposlovanje na obeh straneh meje, predvsem pa bi lahko pripravljalo in usklajevalo zaposlovalne pobude, ki bi jih sindikati nato vključevali v teritorialne pakte. Pobude za sklepanje teritorialnih paktov je podprl tudi Jadran Galija iz Konfederacije sindikatov 90. Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin pa je ocenil, da je sindikalno gibanje v okviru medregijskega sindikalnega sveta od vseh pokazalo največjo živahnost v procesu medsebojnega sodelovanja ob meji ter pri širjenju Evropske zveze, in poudaril, da bo deželni svet še naprej podpiral delovanje medregijskega sindikalnega sveta in sprejemal njegove pobude. Pavle Vrhovec SEDEM DNI V SINDIKATIH št. 17 / 7. maj 1998 I fETTTTi I ' 7 Sindikalna lista (Temelj je SKP za gospodarstvo) Prvi del maj 1998 1. Dnevnice SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 2. Kilometrina (od 27.3.1998 dalje) 35,94 3. Ločeno življenje 61.838,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano -poSKPGD (na delovni dan) 517,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 50.532,00 - za 20 let 75.798,00 -za 30 let 101.064,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 309.188,00 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 92.756,00 - ob smrti v ožji družini 46.378,00 4. Minimalna plača 62.299,00 5. Zajamčena plača 37.045,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 Ne glede na določilo SKPGD javni zavodi, javna podjetja in banke, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti ali država ali so v njeni večinski lasti, izplačujejo dodatek za ločeno življenje v skladu z zakonom o višini povračil stroškov v višini 51.098 SIT (Uradni list RS št. 87/97). Strokovna slulba ZSSS SO DNEVI So dnevi, ki so vsaj za dva. Ko že po jutru se pozna, da bo lepo, da duša na potep bo šla. Tako, da se bo vse izšlo. Ko so besede nepopisno lep nasmeh in cvet, kot da srce v dlaneh dajal bi na ogled. Da doživiš tak dan, živiš preteklih sto, ko je pogled teman, beseda molk in sreča osovraženi skopuh. Ko klošar, kar tako s kolegom sprt, prosjači zdolgočasen brez idej za bolnico, za avtobus, za kruh. So dnevi pa, ki so kot ta, kot cvetni prah, da ne dotaknejo se tal in lažji so od dni in let. So dnevi, ko se po dežju zgodi, da je toplo le še za mikico. In greh v očeh in mimohod želja in nagajivi let besed, da skriješ se za svoj nemir in za sivino v laseh. ,ln klošar kar plesaje vsem prizna, da žejen je in ne bolan. In da kolegu rundo je dolžan. So dnevi, ko prav vsak kaj da, saj slehernik je v duši potepuh. Ta majski dan mi je dovolj, da preživim, ko spet razžirala bo žalost, jeza, dvom in slaba vest, ker prav ničesar ne storim, da bi preprečil bolnim oblasti, prepoved takšnih dni, beračev, sreče in ljudi. Če vprašate me, nisem prav nikakršen poet, a se zgodi, ko ti ta svet do vrha prekipi. Če pomenkujem se z vestjo, še nisem pesnik niti nor, le razčiščujem svoj intimen spor med leporečjem in pestjo. Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine APRIL 1998 Skupina dobrin iz košarice Tričla povprečna košarica nska delavsk minimalna košarica a družina mini. mes. košarica Štiričlar povprečna košarica iška delavska minimalna košarica družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin IV. 98/KI. 97 Indeks cen življenjskih potrebščin IV. 98/111. 98 Indeks cen življenjskih potrebščin IV. 98/XII.97 1. Hrana 56.745,93 43.366,49 43.366,49 70.221,81 52.906,81 52.906,81 106,4 100,3 105,0 .2. Pijača 9.382,18 3.476,91 3.476,91 9.434,90 3.499,51 3.499,51 103,2 100,6 102,5 3. Kajenje 5.958,67 3.220,90 3.220,90 5.958,67 3.220,90 3.220,90 103,9 103,9 103,9 4. Oblačila 27.435,53 16.892,34 881,43 33.499,72 20.688,77 972,17 102,3 100,6 102,0 5. Obutev 6.304,87 4.836,67 0,00 7.468,26 5.388,63 0,00 101,8 101,1 101,6 _6. Stanovanje 25.016,59 18.001,71 14.865,93 30.471,82 21.621,85 17.825,89 104,6 100,4 104,4 7. Ogrevanje, razsvetljava 22.805,72 15.943,06 13.672,63 28.180,18 19.037,26 16.309,64 104,5 102,8 104,5 8. Gospodinjska oprema 12.218,55 6.478,13 0,00 14.554,81 7.519,86 0,00 102,4 100,6 102,0 100,1 _9. Higiena, zdravstvena nega 14.953,89 12.485,81 8.999,39 16.829,78 13.917,01 10.411,89 100,4 100,1 10. Izobr., kultura, razvedrilo 39.938,98 14.582,91 7.019,84 45.362,76 16.617,73 7.219,04 104,6 100,3 104,1 11. Prometna sr. in storitve 39.835,03 13.736,08 6.026,28 49.312,04 18.115,91 6.685,17 105,5 101,7 105,4 12. Razm predmeti in storitve 4.183,29 2.489,12 0,00 5.222,63 2.778,62 0,00 104,6 100,9 104,0 , 13. Drugi izdatki 42.702,68 10.785,04 9.629,75 45.673,42 11.115,12 9.629,75 104,6 100,9 104,0 SKUPAJ (v SIT) 307.481,90 166.295,16 111.159,55 362.190,32 196.427,97 128.680,78 KOMENTAR: Cene življenjskih potrebščin so bile aprila letos v primerjavi z marcem v _ Stopnja rasti košaric IV. 98/XI. 97 4,41 4,34 4,89 4,44 4,39 4,93 _Stopnja rasti košaric IV. 98/III. 98 0,89 0,85 0,86 0,90 0,85 0,85 . Štoonia rasti košaric IV. 98/IV. 97 9,10 8,43 9,14 9,24 ^ 8.52 9,20 Struktura življenjskih stroškov (april 1998) povprečju višje za 0,9 % (inflacija). Cene na drobno so bile višje za 1,3, _J. Hrana 18,46 26,08 39,01 19,39 26,93 41,11 blago je bilo dražje za 1,5 in storitve za 0,4 %. V aprilu so se najbolj zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka (za 2,5 %), transporta (za 2 %) ter najemnine, goriva, energije in drugega (za 1,7 %). V aprilu so se povišale zlasti cene energije, ki pa so razporejene v različnih skupinah cen, kot so transport in stanovanjski stroški: cene trdih goriv za 7,2, cene tekočih goriv za 4,4 in cene plina za 3 %. Sest košaric življenjskih stroškov delavskih družin, ki jih spremljamo v Novi Delavski enotnosti, se je v aprilu 2. Pijača 3,05 2,09 3,13 2,60 1,78 2,72 3. Kajenje 1,94 1,94 2,90 1,65 1,64 2,50 4. Oblačila 8,92 10,16 0,79 9,25 10,53 0,76 5. Obutev 2,05 2,91 0,00 2,06 2,74 0,00 Jk Stanovanje 8,14 10,83 13,37 8,41 11,01 13,85 [■ Ogrevanje, razsvetljava 7,42 9,59 12,30 7,78 9,69 12,67 _8. Gospodinjska oprema 3,97 3,90 0,00 4,02 3,83 0,00 9 Higiena, zdravstvena nega 4,86 7,51 8,10 4,65 7,09 8,09 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,99 8,77 6,32 12,52 8,46 5,61 11. Prometna sr. in storitve 12,96 8,26 5,42 13,61 9,22 5,20 J2- Razni predmeti in storitve 1,36 1,50 0,00 1,44 1,41 0,00 -J3. Drugi izdatki 13,89 6,49 8,66 12,61 5,66 7,48 -SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 8 nHEfeuMiMi si. 17 / 7.mai 1998_1. MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA St. 17 / 7. maj 1998 I >13 [ET3TTHTTv' 9 Letošnja praznovanja prvega maja so dokazala, da seje mednarodni praznik dela med delavci in drugimi ljudmi znova trdno zasidral. Čeprav nekateri posamezniki ne vidijo potrebe po praznovanju nečesa, kar med nekaterimi ljudmi izgublja pomen, je več tistih, ki so s svojo udeležbo dokazali, da sindikati, še posebej Svobodni, z organizacijo praznovanja, s katerim se začenja najlepši mesec v letu, izpolnjujejo svoje poslanstvo. Prvomajska srečanja so bila letos množična kljub vremenskim napovedim, da lahko obiskovalci računajo z dežjem. Dež je praznovalcem resno nagajal le na Štajerskem, na Primorskem, Koroškem in še kje pa je skoraj ves čas sijalo sonce. Poleg sindikatov, ki so tudi letos organizirali prireditve na Rožniku, v Opatjem selu, na Socerbu, Boču, Jeruzalemu, Šobcu, so marsikje praznovanje organizirali planinci, gostilničarji, krajevne skupnosti, skupine občanov. Večina organizatorjev in udeležencev je odšla domov v upanju, da bo prihodnje leto še lepše, da bodo lepše tudi razmere, v katerih delamo in živimo. Bili smo le na nekaterih prizoriščih, odkoder so tudi naše fotografije. Opravičujemo se vsem, kjer nismo bili, v upanju, da bomo čez leto dni to popravili. F. K, T. K. in S. B. Dušan Semolič (na fotografiji skupaj z Miro Žličar na Jeruzalemu), slavno- stni govornik na predprvomajskem srečanju v Domu sindikatov v Ljubljani, na Rožniku in v Ilirski Bistrici, je med drugim povedal: Praznik dela je velik praznik vseh, ki živijo od dela, in tistih, ki si delo želijo, vendar ga ne najdejo. Delo je velika in največja vrednota. Od popolne brezbrižnosti do brezposelnosti ni daleč. Za reševanje brezposelnosti pa ponujajo geslo - vsakdo naj poskrbi zase. Brezposelnost v Sloveniji bo premagana, ko ne bo več skrb le enega ministra, ampak celotne vlade, državnega zbora, delodajalcev. Če se v mnogih tovarnah zaposleni ne bi zavestno odpovedovali plačam, ki jim gredo po kolektivni pogodbi, bi mnogih tovarn ne bilo več. Le strah pred izgubo delovega mesta sili delavke in delavce, da vztrajajo v tovarnah, saj bi z zaprtjem tovarne izgubili še zadnje upanje, da bo jutri mogoče boljše. Svobodni sindikati smo prepričani, da moramo ustvarjati boljši življenjski standard za vse ljudi, ne le za bogato manjšino. Letošnje praznovanje prvega maja je zaznamovano z bojem za delovna mesta, plače, izboljšanje delovnih pogojev, vladavino prava in industrijsko demokracijo. Vse to je bistvo našega praznika in zato je L maj tako velik praznik. Doro Hvalica, sekretar sindikata kulture, slavnostni govornik na proslavi v Opatjem selu (desno). V Opatjem selu je bilo tudi letos množično in praznično. Ravenskih železarjev je prišlo veliko več kot prejšnja leta (desno). Uvod v letošnja praznovanja je bilo slavnostno srečanje ZSSS; na njem so najzaslužnejši aktivisti ZSSS prejeli letošnja priznanja. Na gasilski’ fotografiji so prejemniki priznanj skupaj z Dušanom Semoličem, Franjem Krsnikom (zastopal je komisijo, ki je o priznanjih odločila), Dorom Hvalico, ki je program pripravil in tudi povezoval. Za vrhunski kulturni užitek je poskrbel Domen Jevšenak, na diatonični harmoniki je zaigral Triglavsko koračnico in še pet drugih skladb (zgoraj). Prejemnikom priznanj KNG je spregovoril podpredsednik Branko Bambič. Doro Hvalica je recitiral balado Vinka Mddemdorferja o 45-letni delavki, ki so ji povedali, da njene tovarne ni več. Balada se končuje takole: Začela sem verjeti da bo zdaj, zdaj bolje in ne dam si tega vzeti Tudi za ceno vaših načrtov tudi za ceno vaše oblasti Povem vam še enkrat Nisem kriva Nisem kriva Samo pošteno sem živela Življenje in zdaj me ne bo nihče (prav noben kurac) podil iz službe Albert Vodovnik, slavnostni govornik pri Ivarčkem jezeru - SKEI edini zaveznik in prijatelj delavcev: Sindikat se od kadrovskih predlogov ne more distancirati in reči, mi se vanje ne bomo spuščali. Do kadrovskih predlogov se moramo opredeliti zelo jasno, ne le v tovarnah, ampak na vseh ravneh. Če se ne bomo, bodo podjetja in državo zavozili do konca, nas pa spravili v bedo. Delavci, združeni v sindikate, ne smemo dopustiti, da nam pod firmo tržnega gospodarstva podtikajo najbolj trde variante zgodnjega kapitalizma. Družbene spremembe ne smejo biti vzrok, da bodo najbolj nazadnjaške politične sile sprle delavce in kmete. Davčna politika mora obremeniti vsakogar v sorazmerju z njegovim dohodkom in premoženjem. V naši državi so zdaj polno obdavčeni le delavci in upokojenci, mnogim podjetnikom pa država omogoča neupravičeno bogatenje, zaradi česar nastaja nova buržoazija. Izkušnje kažejo, da nas čaka trd boj in potreba po močnem sindikatu, kot je SKEI, ki v tem trenutku ostaja, ne najboljši, vendar pa edini zaveznik in prijatelj delavcev, in edini obrambni mehanizem. V družbah Železarne Ravne je nujno ustanoviti svete delavcev, da bomo po demokratični poti izvolili svoje predstavnike v nadzorne svete, ne pa da nam jih postavljajo politične stranke. Sindikalni pluralizem je ustvarjala politika, da je na plečih delavcev uresničevala svoje cilje. Ne dajte se teptati, ne prenašajte krivic ponižno. Varna starost ne sme biti odvisna od sreče Vedno je bilo temeljno načelo Svobodnih sindikatov Slovenije, da smo kooperativni socialni partner. Vedno je bil naš cilj, da se o delavskih problemih pogovarjamo kot enakopravni in enakovredni partnerji. Svobodni sindikati opozarjamo, da socialni položaj posameznika ne sme biti odvisen od sposobnosti ali sreče, da si izbere najboljšo institucijo, ki bo skrbela za dostojno pokojnino. Ni res, da bodo imeli od pokojninske reforme največjo korist mladi. Kdo jim lahko zagotovi, da bodo dobili tisto, kar jim od vlaganj v drugi steber obljublja bela knjiga. Tisto, kar potrebujejo mladi, so predvsem delovna mesta - delo. Prvi maj ostaja praznik vseh tistih, ki si svoj položaj zagotavljajo z delom. Še posebej tudi praznik tistih, ki skupnosti lahko ponudijo le delo, znanje in ustvarjalnost. Prvi maj naj ostane delavski praznik, kljub poskusom njegovega razvrednotenja. Sindikate pozivam, naj se za ta dan postavijo na stran dela in za pravično razmerje med delom in kapitalom. (Rajko Lesjak, sekretar ZSSS, slavnostni govornik na Šobcu) Kulturnik Mitja Šipek (drugi z desne, v družbi organizatorjev in gostov) je železarjem ob Ivarčkem jezeru primerjal ,postave’ nekdanje prevaljske železarne iz leta 1852 in sedanje razmere. Člen, po katerem mora ,vsak delavec svojga tovarša za prjatlja imet’, je danes neuporaben, saj so zaposleni zaradi stotih strank med seboj skregani in se prepirajo za oslovo senco. Šipek je omenil tudi člen, po katerem se ima delavec, ki so ga kaznovali po krivici, pravico pritožiti. Ugotovil je, da imajo delavci to pravico tudi sedaj, vendar jim nič ne pomaga. Šipek je končal z besedami: Železarji so preživeli nekdanje grofe in gospodo, preživeli so tudi tovariše in radi se spominjajo tistih časov, tako bodo preživeli tudi novo gospodo, kajti zgodovina se ponavlja. k ° delavci nimajo več česa *9ubiti, lahko nastane tudi n°v program... cSeJe pred leti I. maj bil zgolj ohranjanje tradi-ln priložnost za sprostitev, postaja zadnja leta ‘ opozorilo in odgovorna krute socialne razmere, vtfCenjevanje dela, brezposelnost, brezperspekti-(, °'7 delavcev in aroganco novih lastnikov. Pravi-“o veselja nam ne morejo vzeti, toda grenko je Snovanje dela pod oblastjo, ki dela več ne spo-(e Je- več, pod oblastjo, ki je dosledna le v kraji1 ‘n krčenju pravic, v jemanju in izžemanju, dffi^šna je pogoltnost novih »narodovih predho-in‘kov 'n vodnikov«, kaže najbolje predlog refor-/0 i>0kojninskega zavarovanja, ki se neusmiljeno Heev<1 še zadnjega ostanka socialne države - var-(lJ'arosti. Najnovejši popravki predloga reforme in ašujejo njihov trdni namen: delavca prestrašiti 5." 'Praviti dokončno na kolena. Suh'dodajmo! Da. Toda, ko nimaš več česa iz-M H I• maj postane zatočišče, zavetje, kjer 1,1 se povežeš z ljudmi podobnih stisk, enake , °e> jeze, in namenov. Zal'1 se rodijo zahteve, program, ki bo dokazi da sodobna država tržnega gospodarstva ne Če X,°,Ostajati, če ne bo slonela na vrednotah dela, okratična in socialna. Kot vsa prejšnja leta so v Zasavju tudi letos praznovali že na predvečer, ko so zakurili številne kresove. Naša fotografija dokazuje, da kurjenje obvladajo, saj so ogenj, da bi dlje trajal, podtaknili kar od zgoraj. Za program so poskrbeli: Delavski godbi Hrastnik in Trbovlje, Pihalni orkester Svee, pevski zbor Zarja in več recitatorjev. Sodelovalo je tudi več ansamblov zabavne glasbe, zaradi katerih so ob kresovih nekateri dočakali tudi jutranjo zarjo. Na poti domov pa so slišali še tradicionalne delavske budnice (levo). LhrfVtaB Lr Slovenija je 1. maj spet praznovala množično Na Graški gori se je kljub občasnemu dežju zbralo veliko Velenjčanov. Po Internacionali je Sandi Bartol, slavnosti govornik, opozoril na odgovornost države za zmanjšanje brezposelnosti in kratenje pravic delavcem. Med udeležence sta prišla tudi župana Velenja in Mozirja, Srečo Meh in Jakob Presečnik. Ko seje kasneje pokazalo sonce, so prišli na račun tudi trimčkarji in plesalci, zanje je skrbel ansambel Sredenček. Kot poroča Ciril Urek, se je povsod zbralo več kot 1000 udeležencev, še največ v Trbovljah, kjer je zbranim govoril župan Janez Malovrh (v Prapret-nem je govoril Franjo Krsnik, na Plešah pa Ciril Urek in Matjaž Švagan). Številni so odšli tudi na bližnje hribe, še posebej na Kal, Kum, Čemšeniško planino in Mrzlico (zgoraj). Čeprav nekaj sindikalnih liderjev prvomajskih praznovanj ni podprlo niti simbolično, je Urek prepričan, da so prireditve dokazale vitalno moč našega sindikata (ZSSS). Tudi to, da članstvo zaupa svojim voditeljem, ker ceni vsakodnevne napore številnih sindikalistov, tudi trud ob 1. maju. Enega od največjih kresov so na predvečer praznika prižgali pred gasilskim domom na Ptuju. Tamkajšnja območna organizacija ZSSS je za več kot tisoč obiskovalcev pripravila tudi veličasten ognjemet. Udeležence je najprej pozdravil ptujski župan Miroslav Luci. Zavzel se je za to, da bi država, delodajalci in sindikati našli soglasje o obsegu delavskih pravic in vsi skupaj spoštovali delo- Slavnostna govornica Kristina Antolič pa je opozorila, da mnogi za svoje delo ne prejemajo plačila po kolektivni pogodbi. Med njimi so tudi delavke Laboda Delte Konfekcije. Antoli-čeva je bila kritična do predlagane pokojninske reforme, zlasti starostne meje za upokojitev in do zmanjšanja pravic invalidov. Dejala je, da Svobodni sindikati v boju proti predlagani pokojninski reformi ne bodo popustili-Kristina Antolič je še ugotovila, da se 1. maju vrača veljava, saj po svoji priljubljenosti med Slovenci zavzema tretje mesto (levo). Na ljubljanskem Rožniku se je na predvečer 1. maja in na sam praznik zbralo več deset tisoč ljudi. Kot dokazuje naša fotografija, je bilo zvečer veliko zlasti mladih, za katere so skrbeli Či iuki. Po nagovoru Dušana Semoliča, ki je tudi tu kritiziral državo in delodajalce, so se udeleženci zgrnili okoli velikega kresa, ki je ogrel številna srca. Prvim jutranjim obiskovalcem so kot prejšnja leta organizatorji namenili rdeče nageljčke. Sredi dopoldneva je nastopila županja Vika Potočnik, ki je dejala, da ji je 1. maj najbližji praznik. Dopoldanski povezovalec programa Marko Simšič nam je povedal, da so številni pri njem iskali socialno poezijo Vinka Moderndorferja (spodaj). Delavci in drugi prebivalci Maribora in okolice so se zbrali na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Dopoldne je srečanje motil dež, popoldne, ko je posijalo sonce, pa se je pod Pohorjem zbralo več kot 10.000 ljudi. Sekretarka podravske območne organizacije ZSSS Vekoslava Krašovec je med drugim povedala, da je spoštovanje delavskih pravic v naši državi trenutno na najnižji točki. Ker so delavci čedalje bolj nezadovoljni, se povečuje tudi število stavk, protestov in celo samomorov. “Delavcem je danes ostala le ena pravica - pravica delati! Vse ostale pravice si morajo sproti izboriti - velikokrat tudi plačilo za opravljeno delo, ki ga delodajalci marsikdaj obravnavajo kot miloščino. Preveč je izkoriščanja in krivic! Da se število kršitev delavskih pravic povečuje, ugotavljajo delovna sodišča, družbeni pravobranilec, inšpektorati za delo in zlasti sindikati. Država v breme davkoplačevalcev krepi službe, ki spremljajo to problematiko, namesto da bi ukrepala proti kršiteljem takoj in z visokimi kaznimi, je dejala Krašovčeva. Na Snežnem stadionu pod Pohorjem so zaigrali slavnostno fanfaro “Prvomajski pozdrav”, ki jo je Svobodnim sindikatov v Podravju poklonil skladatelj, dirigent, zborovodja in glasbeni pedagog prof. Milko Homer. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti (desno). Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, naj se razveljavi sklep direktorja tožene stranke z dne 22. 11. 1993 o prenehanju delovnega razmerja tožnika, da gaje tožena stranka dolžna pozvali na delo in mu za čas, ko ni delal, priznati vse pravice iz dela in mu dolžna povrniti stroške postopka z zamudnimi obrestmi, vse v I5 dneh pod izvršbo. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni pravilno uporabilo določb 3. točke drugega odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR. V njegovem primeru ni šlo za neupravičeno odsotnost z dela. Je težko bolan, zato je bil dolgo časa v bolniškem sta-ležu, večkrat pa je sprožil postopek za razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti. Na podlagi dokončne odločbe zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZSSS) z dne 22. 4. 1993 mu je bila priznana začasna nezmožnost za delo vse do dokončne odločitve organov zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) o ugotovitvi invalidnosti III. kategorije. Zato je bil prepričan, daje njegova odsotnost z dela upravičena, ne glede na drugačne odločbe, kijih je kasneje prejel od ZZZS. Zato v njegovem primeru prenehanje delovnega razmerja ni v skladu z določbami konvencije št. 158 Mednarodne organizacije dela (MOD). Povsem neutemeljeni so tudi zaključki sodišča, da se ni vinil na delo. V podjetje seje vrnil, da hi opravičil svojo odsotnost, za katero je bil prepričan, daje utemeljena. Revizijsko sodišče je reviziji Ugodilo in svoj sklep obrazložilo: “Revizijsko navajanje zmotne Uporabe materialnega prava v izpodbijani pravnomočni sodbi je utemeljeno. Obe sodišči, tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko, sta v obravnavanih sodbah kot materialen predpis upogibih določbe 3. točke drugega odstavka 75. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega fazmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in 6. točke prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, I Z 0 D N E PRAKSE Piše: mag. Aleksej Cvetko Odsotnost z dela Pravno ni sprejemljiv zaključek, da je bil delavec neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni, če je v času odsotnosti razpolagal s pravnomočno odločbo, ki mu je dajala pravico do začasne odsotnosti z dela. (Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Vlil Ips 190/97 z dne 10. 3. 1998) r ... nsiA 5/91 in 71/93). Ugotovili sta, da je bil tožnik z dela odsoten neopravičeno, ker je bil seznanjen z mnenjem zdravniške komisije prve stopnje z dne 2. 9. 1993, ki je podala mnenje, da se mu bolniški staležzaključuje z 11.9. 1993 in daje za delo od 13.9. 1993 do 13. 10. 1993 sposoben s skrajšanim delovnim časom, da v organizaciji ni več želel delati, to pa pomeni, da mu je delovno razmerje zakonito prenehalo po določbah 3. točke drugega odstavka 75. člena ZTPDR in 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR. Pri tem nista posvetili potrebne pozornosti dejstvu, daje tožnik razpolagal z dokončno in pravnomočno odločbo ZZZS z dne 22.4.1993, ki mu je dajala pravico do zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo do dokončne odločbe pristojnega organa ZPIZ o ugotovitvi III. kategorije invalidnosti (ta invalidski postopek je bil končan šele z odločbo ZPIZ z dne 22. novembra 1994). Bistvo pravnomočnosti, tudi v upravnem postopku, je namreč prav v tem, da izdane odločbe, razen v skladu z zakonsko predpisanimi možnostmi ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo, ki bi nadomestila prejšnjo odločbo, kar velja tudi v primeru, da zadeva ni bila pravilno rešena. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list SFRJ, 47/86 in 55/92), ki se uporablja tudi v postopkih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja (85. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ - Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93) ima ustrezne določbe, ki omogočajo spremembo in odpravo odločbe v zvezi z upravnim aktom (261. člen), odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (263. člen) in razveljavitev in spremembo pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo Stanke (265. člen). Vendar v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi se pristojni organi odločili za katero od teh oblik. Pravnomočna odločba pa pravno učinkuje, dokler se ne odpravi, razveljavi ali spremeni. Zato po mnenju revizijskega sodišča ni mogoče govoriti o tem, da tožnik svojega izostanka z dela ne bi mogel opravičiti, še manj pa je mogoče zaključevati, da pravnomočna upravna odločba, ki terminsko pokriva čas prenehanja delovnega razmerja, za odločanje v delovnem sporu ni pravno relevantno dejstvo. Pravno povsem nesprejemljivo je tudi stališče v izpodbijano sodbi, po katerem bi se strokovne (pravne) napake v postopkih pristojnih organov (zdravstvene skupnosti) obravnavale kot napake delavca, še posebno, ker je od tega odvisno njegovo delovno razmerje in s tem njegova socialna varnost. Dejstvo je, daje tožnik v času odločanja o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki razpolagal z (pravnomočno) odločbo, ki mu je dala pravico do začasne zadržanosti z dela. Zato ni možen zaključek, do katerega je prišlo sodišče, da tožnik ni imel pokrite začasne zadržanosti za delo in da bi moral upoštevati odločbo, ki mu je, v nasprotju z veljavno postopkovno ureditvijo, skušala odvzeti pravnomočno priznano pravico. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 395, člena zakona o pravdnem postopku reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi nižjih sodišč in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki bo moralo v dokaznem postopku ugotoviti vsa, za novo odločitev relevantna dejstva.” Majdi Meštrov v spomin V času, ko vsa živa bitja doživljajo prehod hladnega obdobja v toplejšo in cvetočo pomlad, je mnogo prerano odšla naša dolgoletna sodelavka in kolegica Majda Meštrov. Majda se je rodila leta 1940 v Markovcih pri Ptuju. Vojna jo je oropala najnežnejših otroških let, saj je bila družina izseljena v Bosno, kjer je mala Majda preživela strahote vojne vihre in se zadnje mesece vojne znašla sama v Italiji. Leta 1954je prišla v Celje. Po končanem šolanju je živela dvojno življenje, eno za družino in eno za delo - za delo v različnih službah in delo družbeno angažirane Žene. Pokončna drža, jasen pogled in čvrsta načela, ki si jih je izoblikovala, vse to jo je vodilo k enemu cilju - soustvarjati pravičnejšo družbo in odnose v njej. Ni naključje, da je večina njenega dela povezana s sindikati. Začela je v Cinkarni, nadaljevala pa v Topni, Tkanini in Merxu. Bila je predsednica zveznega odbora sindikata delavcev trgovine Jugoslavije. Po vrnitvi iz Beograda je najprej bila sekretarka, nato predsednica občinskega sveta ZSS Celje. Septembra 1991 se je upokojila. Vsi, ki smo jo poznali in z. njo delali, smo vedeli, kako naporno je bilo usklajevati delo matere in žene, skrbeti za družino in hkrati dajati sebe družbi. Majda je to zmogla, zlasti ko je bilo treba reševati konkretne stiske ljudi. Tudi v tretjem obdobju življenja je našla svoj cilj in smisel. Veselili smo se z njo, ko je pripovedovala, kako polno in srečno življenje doživlja skupaj z vnuki. Kot da bi na ta način skušala nadomestiti svoja otroška leta. Od drage sodelavke smo se poslovili s stihi Mile Kačičeve: “Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje kraj in čas.” Območna organizacija sindikatov ZSSS Celje Radgončani največji mesarji v Sloveniji Direktor Mesne industrije Radgona v Gornji Radgoni Branko Križan je pred dnevi povedal, daje to podjetje s 300 zaposlenimi po količini zaklanih prašičev in živali vodilno v Sloveniji. Lani so predelali skoraj štiri milijone kilogramov mesa, mesečno pa zakoljejo blizu 6 tisoč prašičev in okoli 450 krav in bikov. Ker so bile do nedavnega cene svinjskega mesa zamrznjene, je Mesna industrija Radgona v lanskem letu ustvarila za 100 milijonov tolarjev manj prihodka, kot so planirali. Kljub temu pa je to podjetje poslovalo uspešno in poslovno leto končalo s skromnim dobičkom. V Mesni industriji Radgona niso zadovoljni s slovensko diplomacijo, ker si premalo prizadeva, da bi domači prehrambeni industriji pomagala odpirati vrata na tuja tržišča. Radgonski mesaiji so leta 1989 na Hrvaškem prodali 2200 ton mesnih izdelkov, lani pa le še 20 ton. Lani je Mesna industrija Radgona izvozila samo 10 odstotkov svoje proizvodnje, največ v Makedonijo. Zaradi visokih davkov na uvo- žene prehrambene proizvode se je izvoz na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino skoraj ustavil. V Evropsko unijo pa ne morejo izvažati, saj je po besedah Branka Križana pri nas osnovna surovina predraga. V Mesni industriji Radgona so pred nedavnim začeli prodajati tako imenovani prleški program - paleto suhomesnatih izdelkov od “šijaka” in “šnite” do “zaveca”, ki sodijo med prleške specialite, da o “tunki” niti ne govorimo. V podjetju si prizadevajo, da bi čim več mesa predelali v mesne proizvode, saj so le-ti bolj donosni. Mesna industrija Radgona je v večinski lasti delavcev, bivših zaposlenih in upokojencev. S 35 odstotki delnic razpolaga 17 kmetijskih zadrug odTurnišča v Prekmutju do Rač pod Pohorjem, 10 odstotkov delnic pa ima denacionalizacijski upravičenec. V Mesni industriji Radgona si prizadevajo tudi, da bi imeli dobre odnose in čiste račune z živinorejci. “Pri tem pa sc zavedamo, da bo šlo živinorejcem dobro samo, če bo sta- Branko Križan: Do leta 2003 bo Mesna industrija Radgona pripravljena za proizvodnjo in poslovanje na enotnem evropskem tržišču. bilna tudi mesnopredelovalna industrija,” pravi Križan. Vodstvo podjetja ima zelo smele razvojne načrte. Tako nameravajo v kratkem mesno predelavo preseliti v proizvodne prostore na Meleh, kijih je Mesna industrija pred časom odkupila od Elrada v stečaju. Ob preselitvi bodo celotno podjetje tehnološko tako posodobili, da bo leta 2003 pripravljeno za delo in poslovanje na enotnem evropskem tržišču. T. K. Tam še ni prodan Na okrožnem sodišču v Mariboru so pred dnevi skušali premoženje bivšega Tama prodajati za 20 milijard tolarjev, pred mesecem dni so ga prodajali še za 27 milijard. Tudi tokrat, prva dražba je bila že marca, za nakup ni nihče pokazal interesa. Kot opazovalec je sicer sodeloval predstavnik nekega slovenskega podjetnika, vendar ni licitiral, novinarjem pa ni želel povedati, koga zastopa. Naslednja dražba premoženja bivšega Tama bo predvidoma junija. Ali bodo na njej kupcem ponovno ponudili premoženje bivšega mariborskega giganta v celoti ali po delih, pa stečajni upravitelj Mirko Žagar po drugi dražbi še ni mogel povedati. O tem bo moral svoje mnenje namreč povedati tudi upniški odbor. T. K. Humanitarna pomoč Atrakcija pod gradom za Drežnico iz Veržeja v Gornji Radgoni Tako kot povsod po Sloveniji tudi v številnih podjetjih v Pomurju v teh dneh zbirajo prostovojne prispevke za pomoč prebivalcem Posočja, kijih je prizadel katastrofalni potres. Med prvimi, ki so prizadetim priskočili na pomoč, so bili samostojni podjetniki in njihovi delavci iz Veržeja pri Ljutomeru. Pobudo je takoj po potresu dal samostojni podjetnik in kovinar Marjan Mulec, ki seje odločil, da bo kupil moko in suhomesnate izdelke in jih s svojim kamionom odpeljal v krajevno skupnost Drežnica v Posočju. Pridružili so se mu tudi Mirko in Nada Hanžekovič iz. Mesarije Han-žekovič, Karmen Babič iz Mlina na Muri, mlinar Dušan Stajnko iz Gaj-ševcev in mizar Anton Marinič. Z denarnimi sredstvi so akcijo podprli tudi v območni obrtni zbornici v Ljutomeru in Murski Soboti. Ko je šofer Andrej Repi v spremstvu donatorjev s kamionom krenil iz Veržeja proti Drežnici, je bilo na njem več kot 1500 kilogramov moke in preko 400 kilogramov šunk, salam in drugih suhomesnatih proizvodov. Veržejci so po posvetu s pristojnimi v Posočju humanitarno pomoč natanko teden dni po potresu razdelili v vasi Drežniška Raven, kjer je brez strehe nad glavo ostalo največ družin. T. K. Pobudo za zbiranje humanitarne pomoči v Veržeju je dal podjetnik in kovinar Marjan Mulec (desno), v Posočje pa je kamion odpeljal šofer Andrej Repi (levo). Podjetje Radgonske gorice, ki je v večinski lasti delavcev, bivših zaposlenih in upokojencev, je pred dnevi v Gornji Radgoni odprlo obnovljeno vinsko klet “Pod slapom”. Gre za čudovito starodavno klet pod gradom, v kateri so v starih časih čez poletje hranili led, poslej pa bodo v njej vrhunska vina iz Radgonskih goric. Znamenitost kleti je vodni slap, ki izvira na koncu kleti. Ob slapu so uredili prostor za degustacije, kijih bo podjetje Radgonske gorice odslej organiziralo za domače in tuje turiste. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi prostore v katerih se po stari francoski metodi rojeva odlična radgonska penina. Po besedah direktorja Franca Škrubarja podjetje Radgonske gorice, v katerem je zaposlenih 136 delavcev, gospodari s 300hektarji vinogradov in 55 hektarji intenzivnih sadovnjakov, poleg tega pa grozdje tudi odkupuje. Letno podjetje proizvede preko 3 milijone litrov janževca in drugih vrhunskih vin ter ustekleniči in proda 180.000 steklenic zlate in 350.000 steklenic srebrne penine. Lani je podjetje ustvarilo 1,6 milijarde tolarjev celotnega prihodka in 80 milijonov tolarjev dobička. Zaradi dobrega dela in uspešnega poslovanja imajo delavci v podjetju Radgonske gorice plače nad kolektivno pogodbo, prav tako pa podjetje spoštuje Franc Škrubar: Prenovljena vinska klet s slapom bo prispevala k uspešnemu poslovanju našega podjetja, pa tudi k hitrejšemu razvoju turizma v Gornji Radgoni vse druge pravice, ki so zapisane v kolektivni pogodbi. Sicer pa so delavci, bivši zaposleni in upokojenci 54-od-stotni lastniki podjetja, 23 odstotkov delnic imata dve zadmgi, preostanek pa različni skladi. Radgonske gorice ta čas ne izvažajo veliko, vendar pa se vstopa Slovenije v Evropsko unijo prav nič ne bojijo, saj njihova penina in druga vrhunska vina dosegajo svetovno kakovost. T. K. Na praznovanje 1. maja ob Ivarčkem jezeru je ves nasmejan prišel tudi Matic Tasič, prvi mož Slovenskih železarn, z njim pa Peter Prikržnik, novi šef Metala. Razpoloženja jima ni pokvarila niti roka predsednika močnega sindikata, edinega zaveznika in prijatelja delavcev, ki verjetno kaže, da sedanja pot ni v dobro železarjev. Tke Nece leihivfe Mir« rwi * • eedwtv ", 1**1 * P** Mirovni inthhrf Cw» te VoMlt M apUot.vne t»*>itoie pe*0<|0 l*et*oei>|o. kenHAio, w«w*«on» NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI ! maj - junij, 1998 oreška Iz dnevnika delavca Jožeta Lepo je (zopet) biti delavec! Letos pravzaprav nisem vedel, ali naj grem na prvomajsko srečanje ali ne, saj sem v zadnjih letih na omenjenih shodih srečal le malo znancev in sodelavcev. Ko smo v Sloveniji ponovno uvedli kapitalistični sistem, je namreč večina mojih znancev nehala proslavljati mednarodni praznik dela, saj so se mnogi odločili, da v novi samostojni Sloveniji ne bodo več delavci, temveč kapitalisti. Za uspešne podjetnike in menedžerje pa se ne spodobi, da bi hodili na delavske shode, kjer udeleženci pijejo pivo in špricerje iz plastičnih kozarcev ter se brez pribora mastijo s kranjskimi klobasami. Kljub vsemu setn.se I. maja dopoldne vendarle odpravi! na tradicionalno delavsko srečanje, ki ga v našem kraju vsako leto organizira Zveza svobodnih sindikatov. Kaj hočemo: stara navada je železna srajca! Že pri prvi ^^ stojnici sem naletel na Boruta, ki je že leta 1990 ustanovil lastno podjetje za trgovino na veliko in malo stvari. “Kaj pa je tebe prineslo! Od kdaj pa podjetniki hodijo na delavska srečanja?" sem ga vljudno povprašal. “Kaj še nisi slišal, da sem dal svoje podjetje izbrisati iz registra. No, dejansko je šlo v stečaj. Veš, odločil sem se, da bom raje ostal delavec. Zakaj bi si razbijal glavo s poslovanjem, če pa je biti delavec tako lepo!? Svoje narediš, potem pa imaš mir in lahko delaš, kar hočeš, ali ne?" mi je pojasnil Borut ter naročil dva špricarja v plastičnih kozarcih. Kmalu se nama je pridružit Alojz, ki je računal, da bo postal kapitalist s pomočjo denacionalizacije. “Pred leti so mi vrnili petnajst hektarjev njiv, ki so jih nacionalizirali mojemu staremu dedku. Ker sem na njih pet let gojil koruzo, sem zabredel v velike dolgove. Pri takšni kmetijski politiki, kakršno vodi naša vlada, se zemlje sploh ne splača imeti. Zato sem zemljo prodal in poplačal dolgove, sedaj pa sem zopet delavec. Ali ni to najlepše!?" je hitel razlagati. Kdo ve, kaj bi še povedal Alojz, če ne bi pristopil stari znanec Ervin, ki je pred leti ustanovil podjetje za finančni inženiring. “Fantje, nič vam ne bom razlagal. Zaradi finančnega posredovanja sem dvakrat doživel infarkt, poleg tega pa sem dobil še čir na želodcu. V takšnih nestabilnih pogojih, kakršni vladajo na našem finančnem trgu, se ne mislim več ukvarjati s finančnim posredovanjem. Dovolj mi je stresov! Zato bom zopet postal delavec?” Pri četrtem špricerju se nam je pridružila Metka, ki se je pred leti poročila z bogatim podjetnikom iz Avstrije, zato ji ni bilo treba več delati. “Zdravo, stara družba!" je rekla veselo. “Pred dnevi sem se ločila od tistega nemarnega dedca iz Avstrije. Mislil si je, da si lahko pri meni dovoli vse, ker je bogat. Zato sem ga poslala tja, kamor si zasluži, sama pa sem začela delati. Sedaj sem zopet sam svoj človek! ” Naša vesela družbica pa se je še naprej širila. Najprej je prišel Peter, ki je želel narediti kariero kot politik v večstrankarskem sistemu, vendar si je na zadnjih volitvah opekel prste. Odtlej je zopet delavec. Potem je prišla Mira, ki je bila toliko časa menedžerka v zasebnem podjetju, dokler ga ni spravila v stečaj. Sedaj dela in odplačuje stare dolgove. Prišla je tudi Milica, ki je hotela kot manekenka obogateti v Italiji, vendar pa se je iz tujine vrnila samo z. dvema ljubkima hčerkicama. Sedaj dela, da ju lahko preživlja. Potem so prihajali še drugi, ki so govorili, da bodo tudi oni ponovno postali delavci, ker je to tako lepo! Ko sem proti večeru že malce v rožicah hlačal proti domu, sem ugotovil, da mi očitno vsa ta leta ni bilo tako hudo, kot sem mislil, saj sem bil vseskozi delavec in se tega nisem sramoval Veliko huje je bilo tistim, ki so se pehali, da bi postali kapitalisti, saj so očitno menili, da bomo v Sloveniji imeli takšen kapitalizem, kjer bomo vsi bogati kapitalisti, delavcev pa sploh ne bo več. Ko sem končno prišel domov, sem povprašal ženo: “Draga žena! Vsi moji znanci, ki so želeli postati kapitalisti, so ponovno delavci. Kdo pa bo potem v našem sistemu sploh postal bogat kapitalist ? Ali to pomeni, da bo kapitalistični sistem v Sloveniji propadel?” “Tebi se pa vidi, da si zopet našel svojo staro klapo! "je rekla žena. “Sedaj pa pojdi lepo spat in si ne beli več glave s kapitalističnim sistemom, saj je v zvezi s tem vse jasno. Če bodo naši politiki in gospodarstveniki še naprej vodili takšno gospodarsko politiko kot doslej, bo v Sloveniji tako, kakor je od nekdaj bilo: Kapitalisti pri nas bodo tujci, Slovenci pa bomo v glavnem delavci!” Z5k$3 BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA turistična agencija STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: - dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 9.680 SIT na dan, vikend (od petka do nedelje) 18.500 SIT, upokojenci imajo 10-% popust POKLJUKA: - počitniški dom MK, dve in štir-iposteljni apartmaji, cena 7.600,00 oz 9.000,00. SIT dnevno, turistična taksa ni vključena - brunarica MK, dva povezana apartmaja za skupno 8 oseb. Cena za najem celotne brunarice je 18500,00 SIT dnevno, turistična taksa ni vključena PLANICA: - počitniški dom - sobe, etažni TWC, polpenzion 3.600,00 SIT dnevno ROGLA: - apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 8 250,00 do 11.600,00 SIT, odvisno od sezone in velikosti, apartmaja. Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. KOSTEL OB KOLPI: - počitniška hiša za 6 oseb, termini vse leto, cena najema je 6.300,00 SIT KRANJSKA GORA: počitniški dom - tri-, štir-iposteljne sobe, TWC, polpenzion 4.000,00 SIT dnevno, otroci do 7 let 30 % popust; - Porentov dom, polpenzion 4100,00 SIT, otroci do 7 let imajo 50 % popusta - garsonjera za 4 osebe - cena 3.800,00 SIT dnevno ČATEŽ: - hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena od 7. 800,00 SIT dnevno - kontejner s prizidano sobo, za 4 osebe - 3.900.00 SIT dnevno.kopališke karte niso vključene PTUJSKETOPLICE: - apartma za 2-5 oseb. Cena od 9.200,00 do 10 500,00 SIT. Končno čiščenje 3 500,00 SIT POREČ - hotel Neptun: - polpenzion 6.200,00 SIT na osebo dnevno PIRAN:-dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 6.800.0 oziroma 8 300,00 SIT dnevno NOVIGRAD: - trisobno stanovanje, 5800,00 SIT dnevno. BARBARIGA: - enosobno stanovanje za 4 osebe, 4. 300,00 SIT dnevno ROGLA: apartma za 4 osebe, najem od 15. maja do 18. decembra 500.000,00 SIT B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih Sindikalni izlet v POSOČJE: - Most na Soči, kosilo na rečni ladji, Kobarid - muzej 1. svetovne vojne na povratku ogled Vipavske kleti, pokušina vin in zabavni večer POLJANSKA DOLINA: - obisk in ogled Škofje Loke, ogled dvorca IvanaTavčarja in kulturnega programa, ogled vasi Volče in razstave starih fotoaparatov, v Suši priprava večerje ob vašem sodelovanju “spretnih" gostov, cena 3.200 SIT - brez prevoza IDRIJA:-enodnevni izlet v Antonijev rov rud-nikaživega srebra, Kobarid muzej 1. svetovne vojne, prelaz Vršič, Kranjska Gora - pojedina in zabava VIPAVSKA DOLINA:-enodnevni izlet: Kostanjevica, Štanjel, Križ, Lipica, kosilo, Vipava-, ogled Vipavske kleti, degustacija in večerja z zabavo. BELA KRAJINA: - ogled Metlike - pokrajinski muzej, muzej gasilstva na Slovenskem in vinska klet, obisk več domačij s prikazom domače obrti, popoldne obisk kmečkega turizma - pojedina in zabava SLOVENSKO MORJE:-z obale, na in pod morjem - Strunjan, pomorski muzej v Piranu, ogled morskegaživljenja skozi stekleno dno posebne ladjice, picknic v Strunjanu - pojedina in zabavni orkester DUNAJ-BUDIMPEŠTA. - 4 dni, vožnja od Dunaja do Budimpešte po Donavi, ogledi mest in zabavni program ob večerih. Osnovna cena 48.500,00 SIT - prevozi, 3x nočitev z zajtrkom, hidrogliser. Za oglede se dogovorimo GRAD HERBERSTEIN V AVSTRIJI: v bližini Gradza - enodnevni sindikalni izlet (živalski vrt z 600živalmi, botanični vrt in bogata kulinarična ponudba). V spomladanskem času čudovit enodnevni izlet na Avstrijsko Štajersko, cena od 10 200,00 do 14.500,00 SIT za osebo. E. SEJMI BIRMINGHAM: - IFSEC in FIREX, sejem požarne varnosti, od 11. do 14. maja, odhod 11. maja, cena 135 300,00 SIT BASEL: - VVORLDIDAC 98, sejem in razstava Vse za šole in šolarje ter pedagoge,enodnevni avionski obisk sejma, cena 47 000 SIT. F. RAZPISANA POTOVANJA ABU DHABI, DUBAI: - posebno kvalitetno potovanje 7 dni v mesecu maju. VRHUNSKI HOTELI. EGIPT: križarjenje po Nilu, za skupine, 8 dni; odhodi 05.06. in 26.06.Cena 165.000,00 / 20 oseb. G. ZAMENJAVA ALI PRODAJA POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI Enosobno stanovanje za 5 oseb na otoku Pagu zamenjamo za ustrezno enoto v slovenskih zdraviliščih. Možna je tudi medsebojna zamenjava posameznih terminov. BOHINJ - ZOIZOVA PLANA - prodamo počitniško enoto. Pokličite ATRIS Kupimo počitniško prikolico Adria 310 do 380, ponudbe pošljite na Atris V Stari Fužini ali Fiesi, Strunjanu ali Luciji kupimo počitniško garsonjero PRODAMO: počitniški kontejner v Čatežu. Pokličite ATRIS. CENEVELJAJO PREVILOMA ZATEKOČI MESEC. H. POČITNICE IN DOPUSTI 1998 PORTOROŽ - SEČA: sobe ali apartmaji za 2 do 4 osebe, polpenzion 4.600,00 SIT SAVUDRIJA - RAVNA DOLINA - vikend hiša opremljena za do 7 oseb, v juniju 7.2000,00 po 20. 06. pa 10.800,00 SIT. Atris sprejema naročila sindikalnih organizacij za organizacijo dopustov v Sloveniji In ob celotni Jadranski obali. Pravočasni dogovor o zakupu: nižja cena in plačilo na več obrokov! Naročite katalog! Metod Zalar, direktor borze Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja SINDIKAT IN DELAVSKO DELNIČARSTVO V GOSPODARSKIH DRUŽBAH Cilj seminarja: Cilj izobraževalnega seminarja je pridobitev znanj s področja notranjega lastništva, s poudarkom na organiziranju in delovanju notranjih Namembnost: Seminarje namenjen sindikalnim zaupnikom, članom svetov delavcev, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, notranjim delničarjem ter drugim predstavnikom posameznih ravni organiziranosti ZSSS. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Cas: 1. in 2. junij 1998 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 1. junij 1998 Cd 9.00 do 9.15 ure UVOD V SEMINAR: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS. 0d9.15 do 12.30 ure Tema I: NOTRANJE LASTNIŠTVO ~ sedanji trendi in dejavniki razširjanja delničarstva zaposlenih ~ prednosti delničarstva zaposlenih ' nove vloge v podjetju ~ sindikat, svet delavcev in delavski direktor v podjetjih v tasti zaposlenih ~ pravice in odgovornosti zaposlenih lastnikov Tema II: ORGANIZIRANJE NOTRANJIH DELNIČARJEV ' interesne skupine po opravljenem lastninjenju ~ izkušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Britaniji (po-Jhen trustov) Cd 12.30 do 13.30 ure: odmor. Od 13.30 do 17.00 ure Tema III: DELNIŠKI SPORAZUM Tema IV: NOTRANJI TRG DELNIC ' udeleženci trgovanja ' način in pravila trgovanja 'določanje cene delnic 'financiranje in likvidnost notranjega trga delnic Tema V: IZOBRAŽEVANJE IN KOMUNICIRANJEV PODJETJU V LASTI ZAPOSLENIH ' komunikacijski sistem v podjetju (oblike, mediji, udeleženci) 'kontinuirani proces izobraževanja (vsebine, načini, izvajanje) Predavateljica: mag. Aleksandra Kanjuo-Mrčela, raziskovalka na Inštitutu za družbene vede pri FDV Torek, 2. junij 1998 Od 9.00 do 12.15 ure Tema VI: ABECEDA DELNIČARSTVA ' oblike gospodarskih družb ' delniška družba (pravna definicija, oblike, organizacija, organi in pristojnost, ustanovitev in prenehanje) 'delnica (vrste, vrednost, trgovanje) 'delničar (pravice, odločanje) Tema VII. ABECEDA RAČUNOVODSTVA ' računovodska poročila - kako jih beremo in kaj nam povedo 'izkazi stanja, uspeha in finančnih tokov Predavateljica: dipl. oec. Nadja Cvek, direktorica Zavoda za lastništvo zaposlenih -DEZAP Od 12.15 do 13.30 ure: odmor. Od 13.30 do 16.45 ure Tema Vlil: STRATEGIJA ZSSS DO DELAVSKEGA DELNIČARSTVA Tema IX: ORGANIZIRANJE IN DELOVANJE NOTRANJEGA DELNIČARSTVA, S POUDARKOM NA NALOGAH SINDIKATA Tema X: DELOVANJE SKUPŠČINE DELNIČARJEV Predavatelj: Brane Mišič, član Predsedstva Sveta ZSSS ^etode dela: predavanja, razprave, igra vlog prijave za seminar, na izpolnjeni prijavnici, pošljite na naslov: Zveza svobodah sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana najkasneje do 25. maja 1998. beminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav, če pa bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje 'udi strokovno gradivo, znaša 17.500,00 SIT za posameznega udeležen-5ja- Prijavnici za semjnar je treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji. Koračijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50I0I-678-» Z5H. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar I" sklic na ^'evilko 05. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je to treba ■javesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se porav-aa|o v SIC (cena polnega penziona v dvoposteljni sobi je 6.550 SIT). Dodatna ^Jasnila v zvezi s tem seminarjem lahko dobite pri Vandi Rešeta, na tel. št. Ut>1/316 489 ali Jožici Anžel na tel. št. 061/13 10 033 int. 281 in 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: VANDA REŠETA ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA* Namembnost seminarja: Ta seminarje namenjen članom svetov delavcev, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb in sindikalnim zaupnikom ter profesionalnim predstavnikom vseh ravni organiziranosti ZSSS. Udeleženci seminarja morajo biti člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 26. in 27. maj 1998 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA 1. dan: torek, 26. maj 1998, od 10.00 dalje Uvod v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Tema I: Vloga in vpliv organov soupravljalske strukture v okvirih participativne organizacije Tema II: Svet delavcev kot osrednji organ sistema soupravljanja in njegova organiziranost 2. dan, sreda, 27. maj 1998, od 9.00 dalje Tema III. Nadzorni svet in integralna vloga delavskih predstavnikov v sistemu razmerij med kapitalom in delom Tema IV. Sistem razmerij delavskega direktorja pri vzdrževanju in razvijanju sodelovanja med kapitalom in delom Zaključna razprava: Identifikacija akutnih problemov, možnih rešitev in trendov v organizaciji sistema soupravljanja. Strokovna izvajalca: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje - Inštitut za razvijanje organizacijskih sistemov - “IROS" d.o.o., Ljubljana in Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS. Metode dela: predavanje, razprava, obravnava konkretnih primerov Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 18. maja 1998 Seminar bomo izvedli, če bo 20 prijav, v kolikor bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar znaša 20.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno obsežno strokovno gradivo). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50I0I-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar V., sklic na številko 10". Za udeležence, ki želijo biti na: tanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.550 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316 489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, int. 281 ali 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: VANDA REŠETA * Prijavnico za izobraževalni seminar ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA smo objavili v prejšnji številki Nove Delavske enotnosti. I_______________________________________________________________________________ PRIJAVNICA za seminar SINDIKAT IN DELAVSKO DELNIČARSTVO V GOSPODARSKIH DRUŽBAH 26. in 27. maja 1998 v SIC Radovljica, Gradnikova 1. Ime in priimek:................................ Datum rojstva:............... Izobrazba, stopnja izobrazbe:................................................ Naslov doma:................................................................. Zaposlitev, naziv in naslov družbe:.......................................... -delovno mesto:............................................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:......................................... Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE (naziv in sedež družbe):..................................................... Sindikalni zaupnik: DA NE Drugo(navedite):............................................................. Telefonska številka:-doma:.....................-v službi:.................... Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Nagradna križanka št. 17 GESLA NAGRADNE KRIŽANKE Sl. 17: 2:. 3: . Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljeno na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 18. maja letos. Pravilna rešitev gesel iz 15. številke Nove Delavske enotnosti: DIŠEČA, 2. PELARGONIJA. 3. ŽAJBEU. 4. RMAN. Nagrado 5000 tolarjev prejme Dragica Sorec, Heroja Staneta 7, 3310 Žalec. Nagrado bomo poslali po pošti. idAMCCAiB IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!