to«!**« ptatana v gotovini Leto LVIH.	V Uubltenl. v torek, dne 27. maia 1930 Št. 120 1. Izdala st.Zo*
Naročnina
Dnevno Izdaja
n tnllnlM Jugoslavijo meiečno 25 Din pollelno 190 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din pedellska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, petu-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D. veCJI oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50. velllcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri vežlem o naroČilu popust
lseitle ob 4 zlutral
razen pondelJKn ln dneva po proznlKu
Vrednlitvo /e v Kopitarlevl ulici it. 6lili Hokoplsl se ne vraCalo. netranhlrana pisma se ne apre/emalo - Uredništva telefon »t. 2030, upravnlitva »t. 2992
Informativen lisi za slovenski narod
Oprava lp vKopltar/evt ul.it. O Čekovni račun; C/uPl/ana itev. lO.tiSO ln tO.349 ma Inaerate, Sarafevoit.7563, Zagreb it. 39.Ott, Vraga ln Dona/ it. 24.797
Nemčija je previdna
Rim, maj;).
Mednarodno se Nemčija nahaja prav v zavidljivem položaju. Za njeno prijateljstvo kar tekmujejo njeni nekdanji nasprotniki, v zadnjem času predvsem Francija in Italija. Nemški državniki vedo, da je v interesu Nemčije, ia'*- A položaj čimdalje zavleče, du se Nemčija p i'lo ne nasloni nn eno stran in s fino <li-pk tsko igro izposluje od ene in druge strani čiiH-fjo koncesij. Francija vodi vztrajno žc vsa povojna leta politiko zbližanja in sprave. Briand ne gre za tem, da hi pritegnil Nemčijo v ta ali drugi blok, ni mu na tem, da bi nemško prijateljstvo izrabil proti drugim silam, temveč Briand skuša lc doseči popolno spravo med francoskim in nemškim narodom, da prepreči re-ranšo in tako zagotovi Evropi mir.
Povsem drugačnegu značaja je fašistična politika približevanja k Nemčiji. Zadnji dogodki jasno kažejo, da hoče Mussolini s to politiko predvsem pritiskati na Francijo. Radi tega sc dviga in pada toplina italijanskega prijateljstva do Nemčije vzporedno s padanjem in dviganjem francoske popustljivosti nupram Italiji. Tako je pričel Mussolini z odločno akcijo za zbližanjem z rajhom šele lansko poletje, ko so se pogajanja z Beaumarchaisem razbila. Ko se jc v Londonu predvidevala možnost obnovitve »entente cor-diale« med Francijo in Anglijo, ki bi omogočila sporazum štirih, ni hotel stopiti Grandi v pogajanja o razlagi 16. točke pravil Društva narodov »iz spoštovanja do Nemčije« in je zapretil, da odpove Italija jamstvo proti nemškemu vpadu v Francijo v zmislu lokarnske pogodbo. V času, ko so fašisti viharno pozdravljali prihod nemških ladij, jc Grandi v zbornici poudaril potrebo sporazuma s Francijo. To okolnost je nemški tisk tudi takoj zabeležil. Mussolini že dolgo čaka in bo še, preden sc odloči odkrito zn Nemčijo. Le Francija more Italiji kaj koncedirati. Morebitne koncesije glede Tunisu in pcnprave tripolitanske meje bi sicer nc bile velike politične in gospodarsko vrednosti. h fašistična prestižna politika jih rabi. Uspehov jo treba fašizmu in sicer takojšnjih. Najprej koncesije od »ošabne« Francije, potem prijateljstvo z Nemčijo, ki moro šc lc v nedoglednem času obroditi sadove.
Še bolj previdni kakor Italijani so Nemci. »Vcrspatete Einsicht« je naslovil rimski sotrud-nik nekega velikega kolnskega lista članek o italijanskem laskanju Nemčiji. Prepozno, ko je že Italija v Haagu prav kakor Francija in Anglija pritisnila na Nemčijo, da podpiše Youngov načrt! V resnici nima Italija Nemčiji kaj koncedirati. Vojni odškodnini se jc napram Avstriji lahko odpovedala, ko je zato lahko zahtevala poviše-k odstotka nemških reparacij in ko je Avstrija že davno prej pri vseli upnikih Izposlovaln odlog izplačevanja. Nemci dobro vedo. da ne more Italija privoliti niti v znižanje reparacij, ker bi jo siccr zadušili dolgovi Angliji in Ameriki. V teoriji se stališči Italije in Nemčije glede revizije mirovnih pogodb in nove razdelitve kolonij krijeta; toda Nemci dobro vedo, da Italija za revizijo mirovnih pogodb ni zato, ker so v Vcrsaillesu preveč vzeli Nemcem, temveč, ker so premalo dali Italijanom. In kdo naj kolonije odstopi? Francozi branijo svoj mandat nad Sirijo, a tudi Angleži se ne marajo odpovedati Palestini. In ali ne poudarjajo stalno italijanski publicisti, da bi bilo treba morebitni »Drang nacli Osten« in na Balkan prav po rim-Ijansko presekati? Nemci ne morejo v kakšen protifrancoski političen sestav, ker hi s tem zaprli pot svojim industrijskim izdelkom v pretežno agrarne države, ki so vezane na Francijo. Nasprotno Nemčija dobro ve, da bo tudi po ratifikaciji Youngovega načrta in izpraznitvi Po-renja ter saarskega ozemlja ostalo med njo in Francijo še mnogo konkretnih vprašanj, na primer izvajunje sporazuma glede saarskega ozemlja, ki zadeva vse nemško gospodarstvo. Francija jc kot nakupovalka nemškega blaga na četrtem mestu, medtem ko zavzema Italija šele osmo mesto.
Protifrancoskega sunka v nemški zunanji politiki torej ni pričakovati. Teodor Wolf je smatral potrebno ovreči v posebnem članku komentarje nemškega in francoskega desničarskega tiska k njegovemu obisku pri Mussoliniju. in ugotavlja, da je mogoča napram Italiji edina »politika pametnega in mirnega diplomatskega izkoriščanja dobrih odnošajev«. Treba jc poudariti, piše Teodor Wolf, da Mussolini sam, kadar ni na balkonu ali na tribuni, z realno politično treznostjo postavlja meje možnostim in zna ločiti med domišljijo in resničnostjo. Tisti, ki bi radi spravili nemško in italijansko politiko nu opolzka tla, ne znajo premotriti splošnega svetovnega položaja in moči posameznih držav ter »vidijo v južnjašikem poletu govorniških manifestacij poroštvo trajne stalnosti«. V Italiji nc leži težišče nemške politike, temveč njena težka točka; težka točka radi tega, meni Teodor Wolf. ker sc jc treba lotiti tega vprašanja z izrednim taktom, prcmišljenostjo in opreznostjo, ako ho-čemo priti do kakšnega.rezultata. Prav tako previdno je nastopil Curtius v Ženevi. Novi nemški zunanji minister jc v tej svoji previdnosti celo premostil rimskega poslanika barona Nen-rutha, znanega Mussolinijcvcga občudovalcu, in
Vatikanski krogi obsojajo zunanjo politiko fašizma
Rim, 26. maja. x. Te dni se je vrnil iz Pariza francoski poslanik pri Kvirinalu gospod de Beaumarchais, ki se je bil na Quai d'Orsayu s svojim šefom več kot pol meseca posvetoval o predlogih gospoda Mussolinija za izravnavo Iran-co.sko-iUdijanske.gn spora. Čeprav so je po razgovorih gospoda Grandija z Briandom v Ženevi lahko vedelo vnaprej, kakšen odgovor bo prinesel iz Pariza gospod de Beaumarchais, se je njegov povra-tek pričakoval s precejšnjim zanimanjem. Pa kmalu se je izvedelo, kar ni nikogar presenetilo, da je namreč francoski zunanji urad predloge Italije definitivno in v najlormalnejši obliki odklonil in da od svojo strani vztraja na tistih predlogih, ki jih je stavil po poslaniku BeaumarchaisH septembra meseca lanskega leta.
Stanje, ki vlada zdaj v vseh krogih fašistične »hierarhije« je torej psihologično razumljivo. Govor g Mussolinija v Milanu je odgovor na nepremakljivo^ francoskega stališča. Nasprotno pa je g. de Beaumarchais na »ducejeva« govora v Livor-nu in Firenci takoj po svojem povratku odgovoril s prireditvijo sijajnega plesa v prostorih poslaništva v palači Farnese, da pokaže, kako Francija mirno čaka, da stopi na mesto razburjenega afekta hladna pamet. 0 tem plesu kroži med diplomati šala, ki jo je nekdo ob tej priliki napravil, da se namreč ni plesalo na vulkanu, ampak na — bluffir, kakor francosko javno mnenje označuje grožnje, ki padajo meseca maja s fašistične tribune druga za drugo na adre.so Francije in njenih prijateljev.
Seveda so tukajšnji diplomatski kroni mnenja, da bi bil skoraj že čas, če bi po plimi bojevite fašistične zgovornosti nastopila nujno potrebna oseka, ker vodstvo italijanske suiuaijo politike z grožnjami, ki niso nič drugega ko pritisk, ne Vi ničesar doseglo. Je pa višek vsekakor že dosežen. Italija je milina drtuvu, ki je svoj vstop v svetovno vojno slovesno in šum no proslavljala. -Oorrie.e della Sera- ob tej priliki piše raztin običajnih fraz o latinski civilizaciji, ki se ima ponesli preko mej po vsem Mediterami, da bo to storil vsijajoči meč rimskega legionarja«. Še bolj neokusen je sPopolo di Koma«, ki piše, da je nova Italija »ocean veličine, Niagara moči in vulkan strasti, ki edini more svetu zasigurati mir«, po svojih legijonih namreč, dočim »Popolo dTtalia« trdi celo, da g. »Mussolini ne piie smernic samo Italiji in njeni zgodovini, ampak celemu evropskemu kontinentu'. Podobno >Messagero«, ki zagotavlja, da vlada danes v Italiji isti duh ko pred 15 leti, ko je Italija vstopila v vojno: duh gotove zmage, »ki bo pod vodstvom fašizma Italiji pokazal nove naloge in cilje«.
V tem duhu odklanja tudi »Tribuna« Brian-1 dove predloge za ustanovitev Evropske unije držav ! in sicer v najostrejšem tonu, češ da Francija sploh j nima pravice predlagati miroven načrt za Evropo, ko pa vzdržuje sama vojaške alijanse z drugimi državami. Tembolj je ves diplomatski svet opazil članek vatikanskega gladila »Osservatore Romano«, ki Briandov predlog Evropske federacije v izredno toplem tona pozdravlja in i&goTarja. Osservatore-:
zavrača kritiko, ki je posebno osira ravno v Italiji, češ dn hoči' Francija s svojim predlogom le sebi zasigurati -;voje povojno prvenstvo v Evropi. Ta ugovor je m zategadelj ncosnovan, pravi vntikan-•ko glasilo, ker jc Brisnrt izpolnil samo nalog, ki mu ga ie 27 ovropskili ilržav, med njimi Italija, ila.1« H. septembra 1021) v /ieuevi; drugič pa Briand ne predlaga nobeno konkretne politično oblike Evropske unije, ampak to popolnoma prepušča sporazumu držav. Obstoječi živahni spori med evropskimi državami itu Osservatore« jasno namiguje na dvoboj med Parizom in Rimom) niso zapreka uresničenju Briandovega načrta, ker je izkušnja neštetokrat pokazala, da se pri dobri volji premagajo na^divergentnejši nazori. :>Osseirvatore< zaključuje svoj znamenit članek s konstatacijo, da Briandov narrt ni fantazija, ampak ima ogromno možnost razvoja. Briand je dal pobudo, na Evropi jo, du jo uresniči. >Ločpiiu Evropa je prinesla svetovno vojno, združena Evropa bo prinesla svetovni mir.«
Ker je znano, da .-Osservatorov.: članek prihaja iz merodajne vatikanske diplomacije same, ep
njegov pomen tu zelo podčrtuje. V zvezi z odgovorom Berlina na razne ponudbe fašistične zunanje politike tvori ta članek vatikanske diplomacije indirekten opomin, da naj se merodajni krogi rimske Consulte ne dajo zapeljati po nepremišljeni strasti v politiko, ki more Italiji prinestf le škodo in izolacijo.
Franc. tisk o Mussolinijevih govorih
„Sam Mussolini bi nas zaničeval, aho bi nadaljevali pogajanja"
Pariz, 26. maja. AA. Časopisje se še vedno peča z zadnjim Mussolinijevim govorom. »L'0eu-vre« piše: Zadnji Mussolinijev govor je bil sprejet z vzkliki: Doli Francija! Ti vzkliki ne povzročajo nikakršnega iznenadenja onim, ki vpoštevajo, kako skuša Mussolini ustvariti protistrup proti »strupur, ki je baje podžigal francosko revolucijo. Zadnji pa-trijotični pozivi v govorih šefa italijanske vlade so neprestano kazali na Francijo kot na sovražnico fašistične Italije, oziroma Italije.
»Echo de Pariš« priobčuje članek Pertinaxa. ki pravi med drugim:
Sedaj je popolnoma jasno, kam meri govor italijanskega diktatorja. Pogajanja, ki so sc začela ie pred dvema letoma o tem, kako rešiti težka vprašanja med obema narodoma, bo treba odložiti na nedoločen čas. Sam Musšolini nas bi preziral, ako bi nadaljevali pogajanja po njegovih pretnjah. Italija, pravi dalje Pertinax, nima gospodarskih, nc finančnih možnosti, da zgradi mornarico, ki bi bila podobna francoski na njeni sedanji višini. Francija
je s svojimi dejanji pokazala, da so se premotili vsi oni, ki so računali na njeno slabost.
Pariz, 26. maja. d. Mussolini je v Franciji zaradi svojih govorov zaigral vse simpatije. Celo zelo zmerni »Echo de Pariš« zahteva, da se pogajanja z Italijo odgodijo za nedoločen čas, ker bi bilo brez koristi, sporazumevati se s kom, ki je že naprej odločen, vzeti s silo to, česar z diplomacijo ne more doseči.
Pariz, 26. maja. AA. »Intransigeant« piše o Mussolinijcvcm govoru v Milanu: Duce je misiil, da mora ponuditi Franciji nesprejemljivo alternativo »ali dragoceno prijateljstvo ali največje sovraštvo«. Ne vemo, ali se spodobi govoriti tako narodu, ki se količkaj zaveda svojega ponosa. Tudi Francija se zaveda svoje moči in svojega kredita, toda istočasno se zaveda tudi odgovornosti pred svetom. Zadovoljuje se, da gre z nasmehom preko gotovih nespametnih govorov ter ne odpira ust na stežaj in ne kaže pesti. Ona išče opravičila za gotove hiperbole v gotovih notranje-političnih potrebah po teh govorih.
Angleški tisk je prepričan o mirni rešitvi italo-Srancoskega spora
London. 26. ma ja. I. »Daily Mail« je mnenja, da francoski listi pripisujejo govorom g. Mussolinija značaj, katerega nimajo. Interpretacije teh govorov v gotovem delu francoskegu tiska so pretirane in zlobne (?). Predsednik italijanske vlade ima /misel za moralne faktorje, kakor ga na primer Napoleon (ki ga Angleži nimajo radi) ni imel. »Mussolini.« tako piše angleški list, »je zadnji, ki bi v blazni avanturi riskiral bodočnost fašističnega režima.o List, ki je precej filofašističen, meni, da bi Francija morala italijanske emigrante bolj brzdati iu nadzirati. Končno trdi. da so nesporazumi jen ja med francoskim in italijanskim narodom bolj navidezna in du se bodo pojasnila:.
Besede Dailv Muilu«, ki se nanašajo nu g. Mussolinija, se tolmačijo kot prikrit opomin, naj bi sc stvari ne tirale predaleč, ker je znano, du angleška diplomacija dela v zadnjih dneh z vsem svojim velikim aparatom in / vsemi svojimi silami na to, dn bi sc spol med Italijo in Francijo |>o nepremišljenih izjavah ne razpihnil v nevaren plamen in da bi se obe državi moralno prisilili, da najdeta baZo sporazuma.
Spričo gospodarskega in finančnega položa-
ja Itu li je kakor tudi radi politične nadmoči Anglije v Sredozemskem morju britanski diplomati ne dvomijo, da bo Italija zapustila sedanje metode, s katerimi hoče uveljaviti svoje stališče, in uvidela, da ji nc preostane drugega, 'ko nadaljevanje prijateljske diskusije s Francijo. »la se najde pameten izhod iz sedanje situacije. Nn vsak način Anglija nc bi mogla dopustiti nobene motnje stanja v Sredozemlju, skozi katerega vodi pot v Indijo.
Tudi Balkan jc v očeh angleške diplomacije moli nu- tangeie«, radi česar intenzivno podpira idejo Balkanske linije«, ki bi nn najenostavnejši in na jnu ravne jši način rešila namili probleme, ki se skušajo zdaj rešiti p-> medsebojni tekmi najrazličnejših antugonizmov.
Komunistične manifestacije v Parizu
Pariz, 25. maju. \A. Havas poroča, da je pri današnjih komunističnih manifestacijah sodelovalo 7.500 ljudi, število aretiranih znaša l»). od teh jc H'1 Indokitajcev in 104 inozemci.
Loucheur o svojem
bivanju v Belgradu
Belgrad, 26. maja. u. V vseh tukajšnjih krogih se zelo komentira bivanje Louchcurja in Tilulesca v Belgradu. Pred svojim odhodom je g. Loucheur sprejel časnikarje in jiin dal nastopno izjavo:
»Glavni namen mojega prihoda je bil ta, ds v raznih zainteresiranih prestolicah izvem, kake korake so podvzeli za izvršitev haaškega in pariškega sporazuma. Lahko rečem, da se s strani Jugoslavije ni bati nobene zakasnitve. Prav tako se poskušam informirati o gospodarskem položaju Srednje Evrope, da bi na ta način mogel nadaljevati s prizadevanji, s katerimi sem pričel v Ženevi 1925. leta. Na tem potovanju sem dobil zelo koristne informacije.«
Nadalje je g. Loucheur izjavil, da je imel veliko čast in da je bil zelo vesel, da je prisotvova! slavi kraljeve garde. Predsednik vlade g. Peter Živ-kovič ga je nanjo povabi). Ta veličastna ceremoniji je v njem utrdila mnenje in občudovanje naše hrabre vojske. Nadalje je dejal;
»Kakor sem že snoči rekel, ko sem odgovarjal na Marinkovičevo zdravico, sem v Ženevi, Pragi in Parizu ugotovil močan in zdrav smisel, lojalnost in sposobnost Vašega zunanjega ministra. On mi je pri tej priliki dal nove dokaze o svojih lastnostih in učvrstil sem to prijateljstvo, ki veže mene iti njega, Francijo in Jugoslavijo.«
Nato je govoril o težki gospodarski krizi v Srednji Evropi in misli da jc skrajni čas, da se pride do končno veljavnega in pozitivnega rezultata v reševanju te krize.
Madžarska opozicija se ne ogreva za Stalijo
Budimpešta, 26. maaj. AA. Korbiro i>oroča: V proračunski razpravi je povzel besedo socialdemokratski poslanec Fejer. Govornik je ostro nastopil proti Tladni politiki in naglasa]. <la prijateljstvo Italije ne prinaša Madjurski ne gospodarske ne politične koristi.. Feyerjev govor je izzval na desnici strahovito ogorčenost. Predsednik par-lamenla Vlmrssv je .opetovano opominjal govornika k redu. Feyer je izjavil, da je pristaš francoske orijentacijc v zunanji politiki. Zatem je zahteval, naj se predsednik parlamenta izjavi o tem ali jc res, da bosta predsednik parlamenta in višjega loma o priliki polnoletnosti Otona Habsburškega podala posebne izjave. Predsednik parlamenta je odgovoril, da takih izjav ne namerava jtodati.
Dunajska vremenska napoved. Nestanovitno
vreme, verjetno nevihte.
postavil na njegovo niesio Stresemannovega ?o-trudniku Schubcrtu.
Grandi je v svojem govoru napravil Nemcem na ljubo srečno potezo, ko je postavil načelo. nuj se na mednarodnem pozorišču nc dela več razlika med premaganci in zmagovalci. V tem je Nemec nadvse občutljiv, o zmagi noče nič slišati. Toda fašisti kar nc morejo nehati peti slave Vittoriju Venetu in vedno in vedno ponavljajo, da je njihovo gibanje pognalo korenine iz tc zmage. Če govori Turatti v častniški šoli v Parmi ali vzpodbuja fašiste v Bresciji-mora zaključiti svoj govor z vzklikom, dn jc Italija po Vittoriju Venetu nekaj drugega kot poprej, »Cesarstvo, ki jc šc leta 1850. vladalo v Lombardiji, leta 1866. v Benetkah in leta 1915.
v Trstu in Tridenht, je danes samo spomin spričo neizbrisnega dejstva, ki se imenuje >Viitorio \eneto«,v jo šc nedavna dejal Mussolini v Li-vornu. In kadar hoče Mussolini dvignili toploto svojega naroda do višku. <ld rabimo njegove besede. tedaj ne poreče, da jc bilo krivično vzeti Nemcem torto in jo razdeliti v Nersaillesu, temveč lc, cla se jc torta krivično razdelila in sicer v škodo Italijanov. : Protizgodovinskc so smernice Qtiai d'Orsaya, ki misli, d« bo v neskončnost lahko držal oddaljen TO milijonski nemški narod <xl velikih političnih in gospodarskih tekom in italijanski narod, k: je zmagal v vojni, v starih postojankah.« Preko te morale nc more še danes noben fašistični publicist v svojih sestavkih proti francoski i ad-
vladi v Evropi in za zbliža nje z Nemč-jo. »Toda kako. naj Italijani to stanje spremenijo.« sc vprnšujc ogorčeno rimski dopisnik nekega »e-likega nemškega lista, »če pa se Ln' ja proglaša zu Italijo vojne in zmage in še vtdro govori o premagani Nemčiji?«
Pri vsem tem je treba priznati, cla sta >c NeinMja in Italija v zadnjem času zelo zbližali. '/<■ sam molk nemškega tiska med francoska
i n italijansko polemiko radi Mussolinijevih ^o \crov, veliko pomeni. Prav «ak« so smatral! fašisti za uspeh italijanske zunanje politike /t golo dejstvo, da jc demokratični • Berliner Ta^e-blatU odprl predale Mussoliniju. Toda delj Nem. či ja nc bo č I a.
Razgovori španske vlade z voditeljem katalonskega
avtonomizma
Madrid, 26. maju. 1. Ko jo kralj Alfonz z ntif-Mižjinii čh*ni svoj t- rodbine v spremit vu ministrskemu predsedniku generala Befenguera dospel v Barcelono. gn je pozdravilo prebivalstvo s katalonsko zastavo. tnVo zvano .colgn-duroV ki jo jc bil rajni diktatur prepovedal. 1 udi dume so izročile inluntinji Izabcli krasen buket, ovit s širokim trnkom v katalonskih barvah.
Pri banketu, ki ga jc Aupati prof. Gill priredil kralju iii pri katerem so bili navzoči župani vseh španskih velikih mest ie grol Gill \ svoji napi-tnit-i kralju izjavil, da je izbrul historično dvorano barcelonske mestne posveto-vnlnicc zato, ker jo svetišče katalonskih tradicij in zato središče dosedaj še neizpolnjenih upov katalonskega naroda.
Na i« naphnico je odgovoril general lie-r o 11 s nor da je vlada pripravljena posebne želje vseh delov države natančno proučiti in jih |>o možnosti izpolniti. 1'ii tem se bo dala voditi oil resničnega vpoStevanja in spoštovanju starih tradicij, katere on smatra kot najvažnejšo podlago življenja narodov.
Smrt can(e?bwyskega nadškofa
London, '26. riiaia. v. Bivši nadškof v Canter-burvu lord Daviuson' je v nedeljo ponoči po daljši bolezni umrl v starosti 33 let radi slabosti srca in staro?me oslabelosti. Že kot mlad škof je gojil načrt da bi zgradil most med narodnimi cerkvami in po furiji narodnih cerkva omogočil zvezo z Rimom, lord Davidson. ki je dovolil ruski pravoslavni in armenski cerkvi asil v Angliji, je spadal s Švedom Federblumom in nekaterimi nemškimi visokošolskimi profesorji med navdušene zastopnike za združitev cerkva. Na mednarodnih kongresih je ponovno nastopal za združitev cerkvenih organizacij, stoječih izven katoliške vesoljne cerkve, pod predsedstvom Anglije in Amerike. Vendar mu je sestava izven rimske cerkvene Unije šla prepočasi. Bal se je, da svojega življenjskega cilja ne bo vec dosegel in je začel zato delovati za zblizanjc svoje cerkve z rimsko katoliško cerkvijo. Pripravil je angleški cerkveni zbor do tega, da je katoliciziral liturgijo. katera pa jc bila potem v poslanski zbornici po strastnih govorih dvakrat odklonjena z majhno večino Očitalo se je Davidsomi, da je hotel suverenost angleške državne cerkve prodati za ceno kardi-nalskega klobuka. Kmalu potem, ko je bila njegova lilurgija odklonjena, je stari cerkveni knez iieinisi-joniral.
Mussolim v Milanu
Milan. 26. maja. AA. Predsednik vlade Mussolini je včeraj nadaljeval s svojimi poseli pri raznih javnih ustanovah. V vojašnici polka arUljenj-ske konjenice je prisostvoval predvajanju zanimivih vežb. Odtod se je nnpolil v civilni stadion, kjer -iji? pregledal 45.000 bali! in avantgardistov. Zvefcer mu je prebivalstvo pod vodstvom milanskih fašistov'priredilo na trgu >Scalc viharne ovacije. Mussolini se z balkona občinske palače zahvalil milanskemu prebivalstvu za veličastne prizore iiv-]jenia in energije, ki jim je bil priča tekom svojega bivanja v Milanu.
Slovanska vzajemnost
Varšava. 26. maja. AA. Včeraj je bila v Po-,nanju proslavljena prva obletnica zasajenja Slovanske lipe, ki naj služi za simbol kulturnega sodelovanja med vsemi slovanskimi narodi. Pri tej priliki jc bilo izrečenih več govorov z vzkliki Ma-«aryku ter njunima Veličanstvoma kraljema Aleksandru in Borisu. Prav tako so bile na tej svečanosti odsvirane vse štiri narodne himne.
V Uitcrv juvu s ČMsnikai ;; j< predsednik vlade izjavil, du je vide'	' > zusi-.no, kater« m ti j.- ljuba. Kak i "čilega progi'«-mu za rešitev ku«not!> , rtbleina pu vlada še nima. Kralj, ki se bo v Barceloni deli časti ustavil in tam imel naravnost svoj dvor. iz katere-.'a '><1 iuip''(i\ i I i/lete jmj vej deželi, hoče zbrati vtise in poslušati želje prebivalstvu, nakar ae liu odločil, kako Kalaloutcia Loukrciuo u godi (i.
Položaj \ Kataloniji'je tak, du ogromna ve-, čiua prebivalstva hoče slejkoproj ostati združena s išpanijo, zahteva pa najodločneje vrnitev avtonomije. Nnmcrn Primo de Rivere, da kti-talonsko zavest potlači, se je popolnoma ponesrečila. .Nova vlada, čeprav nima konkretnih ciljev v tein pogledu pred seboj, dobro čuti, da je nekaj trebn storiti.
Iz razgovora s predstavniki štirih katalonskih provinc je general Beronguer dobil vtis, da Katalotici v prvi vrsti zahtevajo sjHJŠtovanjc njihov ih narodnih osebin. predvsem jezika in kulture ter da hočejo gospodarsko- in finančno-
politične .'.ahteve zaenkrat odstraniti z liktual-
uegn dnev nega reda. dokler v lndii nc bo pristopila h konkretni} izdelavi 'nove ustave, ki naj bi štiri province Katalonije združila v eno pokrajino s pnprdnlm .self-governementoin'.
Kako dalei misli vlada iii. ni znano. Nn vsak način ie pričakovati kake lepe geste, čine že kaj drugega: vendrir pri tem ne bo smelo ostuti. Vlada so iazgov.arja /. voditelji zmernega UaHloiii /.ni«. uglednim bivšim ministrom ( aitib". ki je danes pcjulscduik najmočnejšega' 5p«nsk'fl%a konceinii. tuko zvaift%u ( lui-de to jc špunsko-anieriške električne družbe. Kral j želi, da bi vstopil v prihodnjo vlado 'grofu Alba. s katerim sta velika prijatelja, dasi je Alba liberalec, Canibo pa katoliški kouservuii-vec. Toda (Jambo je izjavil, da ne vstopi, dokler se vlndii ne loti konkretno katalonskega vprašanju. Razgovori /a njegov vstop v madridski kabinet se jia nadaljujejo, ker je Alba izjavil, du bo smotra! podelitev prave avtoJio- ! mije Kataloniji zn poglavitno nalogo svojega kabineta.
Malta se \e pomirila
London. 26. nta.ia. d. Položaj na Malti se po atentatu ua lorda Stricklanda ni poslabšal, kakor se je bilo bati, ampak celo zboljšal.
To je pripisovati uvidevnosti voditeljev kalo-liške narodne .stranke, ki so angleški vladi zajam-čili, da njihovo gibanje ni naperjeno proti britanski kroni, kojo nnjloialnejši podaniki so, ampak le proti sedanji nvtonomistifni vlndi z lordom Stricklandom na celit, ki žali tradicionalna čustva prebivalstva in ie dal brez razlog« od god iti volitve ter očividno stremi za ukinjenjem avtonomije. ki jo ie Anglijo podelila Malti trta 1921.
Kaloliška narodna stranka najodločneje obsoja atentat na Sh-ieklondn. s katerim nI v uikakšni zvezi. PsihologiSno razpoloženje za razburjenje duhov je dal lord Strlekland s svojo proliliudsko politiko na Malti, Atentator Miller sam je gloer na-i-ijonnllst toda angleškega pokoljenju in epileptlk.
Narodna stranka energično zavrača sumnrče-nja. da bi bil njrn pokret količkaj v zvezi s faši-
Ofenziva
Dunaj, 25. maja. n. V Vorarlbergu je imel včeraj ob priliki deseiletnice tamkajšnjega Hetm-
vvelira dr. Steldle zopet osler govor proti SčhobroVi vladi. Grajal je, da vlada ni lojalna, ker ua željo dunajskih marksistov izpolnjuje zahteve inozem- . škili socialistov po razorožitvi, in da je notranji minister Sehutnl zamenjal ministrski stolec s pivskim stolcem. Vprašal je. ali hoče Avstrija rajše jiariamentarno poginiti ali pa z energičnimi metodami napraviti red.
Generalni ravnatelj družbe Alpfne Montan Oesellschaft <lr. Apold je na nekem zborovanju ve-
stično iredento.
Angleška vlada je la zagotovila. ki jih je po-dal sam vodja nacionalne stranke, bivši minister Ugo Mlfaud. ki biva te dni v Londonu, vzela z zadovoljstvom na znanje.
Istotnko beležijo listi z veliko pozornostjo izraze odkritosrčnega sožalja nad brezumnim atentatom. ki jih je objavil Osservnlore Romano .
Dne 24. I. m. je papež sprejel dosedanjega angleškega poslsnika pri Vatikanu, sir Chiltona. ki jo imenovan za poilanika v Hli. V tej jioslo-vilni avdijenci jo sveti ore izrazil upanje, da bo angleška vlada položaj na Malti proučila z večjo blngohotnostjo napram vernemu iu lojalnemu malteškemu ljudstvu knkor doslej, ko je preveč zaupala ljudem, ki ljudstva ne razumejo in njegovih čustev zadosti ne spoštujejo.
Zdi se, da je s temi dogodki na.-lopil preobrat k boljšemu in da , ho vlada g. Maedouald« v svoji znani liberalnosti konflikt na Malti likvidirala.
leindusUijccv v Leobiiu ponavljal hude napade na vlado, češ, da nvsirijska uprava dela samo za to. da vleče iz substance obresti in davke. Državni proračun je lrel»« odločno spraviti v red, sicer tej mali državi ni več pomoči. Tega zborovanja so se udeležili ludi Vodilni voleindustriici iz Nemčije, kakor Thysscn in Krupp. Tudi voditelji StnliLhelma, princ Viljem Pruski in vojvoda Sachsen-Koburg-Gothu sla se zborovanja v Leobnu udeležila kot gosta. Vodstvo stranke Velenemcev je včeraj sklenilo. da bo brez pridržka podpirala vlado dr. Schobra, ker jc utrdil državno avtoriteto iti notranji mir.
a Indcev PateI aretiran
Krvave demonstracije se nadaljujejo
na nemsko-polj8ki meji
Varšava, 2o. maja. n. Ponoči od sobote na nedeljo je prišlo pri Munstenvaldu na desnem bregu Visle ob poljsko-vzhodni pruski meji do spopadov med poljskimi in pruskimi obmejnimi četami. Po poljskih opisih so najprej začeli Nemci streljati na Poljake in prijeli dva poljska častnika na poljskih tleli ter ju odpeljali v avtomobilu proti Schneide-muhlu. Poljske oblasti so uvedle strogo preiskavo. Uradni lisi Gazeta Poljska piše, da. je bil nemški napad nečuven. ker so bili dosedanji odnošaji med obema državama miroljubni ter napoveduje, da bo Poljska storila v Berlinu potrebne korake. Pri spopadu sta bila dva poljska vojaka smrtno ranjena, en nemški vojak pa težko ranjen. Po nemškem opisovanju pa sta dva jjoljska obmejna uradnika prekoračila mejo in vdrla v nemški obmejni policijski urad, kjer so ju vjeli. Uprla sta se z orožjem in ranila nemškega uradnika.
Miss Johnson se je zlomil propeler
London. 2T>. maja. AA. Miss Amy Johnson je davi stnrtala za polet v Sydney, ki je oddaljen 2000 milj. Leti v razmeroma kratkih etapah. Spremljajo jo lokalna letala. Njen liolef bo trajal teden dni.
Ijondon. M. maja. AA. Na poletu v Sydney se je pokvaril miss Johnson propeler, ki je moral biti obnovljen. Letnika bo poselila pozneje Cam-borro, glavno mesto Avstralije, in Melbmtrne. Letnika je že prej zlomila propeler, ko je pristala pri Inseinn v bližini Rangoona. Novi propeler ji je daroval neki taniošnji letalec.
Kuga v Egiptu
Kairo, 26. maja. AA. V vasi Talbieh pri piramidah so ugotovili 36 primerov kuge. Trije bolniki so že umrli. Oblastva so izdala energične ukrepe, da sc kuga ne razširi.
Zagrebška vremenska u«.poved, Povečini oblaouo. Deže,wio vreme,
London, '26. maja. AA. Sedanji vodja pokret« civi!n? neposln§Hosti v Indiji Patel je bil aretiran.
Bombay, 26. maja. AA. V okolici solnega skladišča v Vadali je bil po današnjem dopoldanskem napadu red ponovno vposfavljen. Redarstvo je prijelo 40 prostovoljcev. Število vseh aretacij znaši 04. Razen tega je redarstvo oddalo v za|K)re 47 gledalcev. V spopadli med množico in redastvom je bilo 18 oseb ranjenih. Sedem oseb ie dobilo težje rane.
Sinila, 26. maja. AA. Včeraj je bil pri neredih v Gnardari pri Marclaitu ubit uradnik angleške policije.
London, 26. maja. AA. Dva nova napada na
solna skladišča v Vadali sta se končala z neuspehom.
Pariz, 26. maja. AA. Poročajo iz Muldana v severnozapadni Indiji, da je policija naskočila po-vorko demonstrantov, ki so kršeč prepoved oblastev skušali prirediti manifestacije. Pri tej priliki so
imeli demonstranti enega mrtvega in 1 ranjene, ranjen ie tudi en stražnik. V Bombayu so krenili tna-nifestanlje po ulicah, poioč revolucionarne pesmi. Policija je navalila nanje ter je biio pri tem ranjenih 35 oseb. 116 manifestantov ie bilo aretiranih.
Pariz, 26. maia. A A. Poročajo iz Karačija v Indiji, da so muslimani Gornje Indije izglasovali resoluetjo, s katero odklanjajo propagando državljanske neposlušnosti.
Delili, 26. maja. AA. Pogajanja za otvoritev predilnice so se izjalovila. V spopadu med množico in redarstvom jc bilo 50 oseb ranjenih.
Rangocn, 26. maja. AA. V spopadu med domačini so bile tri osebe ubite. 80 pa ranjenih. Deset oseb je dobilo težke poškodbe.
Rangoon. 26. maja. AA. Neredi so se pupoklne ponovili. Popoldne jc bilo 10 oseb ubitih, več kot 250 pa ranjenih. Med letni sla ludi dva oficirja policije. Trgovine Evropcev so bile zaprte.
Občni zbor zveze vinskih trgovcev
Belgrad, 26 maja. AA. V liolelu Imperijal se je vršil občili zbor centrale Združenja veletrgov-cev z vinom kraljevine Jugoslavije s sedežem v Belgradu. Občnemu zboru je predsedoval Bruno Moser, navzoči pa so bili delegati iz vseh banovin naše kraljevine. Sekcijo velelrgovcev z vinom v Ljubljani sia zastopala predsednik sekcije Vilko Mejač iz Komende in Aleš Pavlin iz Podbrezja.
Razpravljalo se je o splošnem položaju našega vinarstva, ki se nahaja v veliki krizi, tako našo vinogradništvo, kakor tudi trgovina 7. vinom. Z zadovoljstvom so je ugotovilo, da je zavod zn posjieševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino posvetil posebno pozornost težkemu položaju vinarske stroke. Tn zavod je predlagal, da lia.j se celo pošljeta dva delegata v posvetovalni odbor za pospeševanje zunanje Irgovine, ki naj svetujeta v vprašanjih, ki se nanašajo na interese vinogradništva.
Med drugim jo občni zbor. sklelill. nnj se jiri merodajnih faktorjih pedvzamejo koraki, da se izvozne premije na vino odobrijo tudi pri iurnaii pod 50 hI. kar hi bil« piistfbno ugodno »a vinoKrad-nike v ljutomerskem in ormoškem okolišu ter v Slovenskih goricah pri izvozu njihovih linih in sortiranlh vin.
Občni zbor je jiooblaslil jiredsedslvo, da nuj v prvi vrsti olajfi« invoz vina. V sporazumu z glav no zvezo vinogradnikov naj zaprli pristojno obln-sti. da odo brc spremembe pravilniku 7« i/vi.iev.i-nje zakonu o vinu. Sklenilo hc je, dn nnj ?<» v vsakem oziru podpira samo izdelovanju naravnih sadnih in groednih' *okov brez alkoholu iz domačega
sadja in grozdja, ker bi se ludi na la način dala omiliti sedanja vinska kriza.
Soglasno so se odobrili ostali ukrepi, katere določa pravilnik za izvrševanje zakona o vinu pri postopanju iztrebljevnnja hibridskih trt (šmarnice) ler pri omejitvi prometa s takimi vini.
Poudarilo ae je, da se mora ludi v bodoče gledali na to, dn bi se visoke samoupravne trošarin« 1111 vino znižalo v razmerju z vrednosljo vlntt. I Dokazano je, da ravno visoke trošarine vjilivajo 1111 zmanjšanje koiisuma vin. Ob priliki debate, o načinu pobiranja trošarin je bilo ugotovljeno, da so posebno v Sloveniji pobira troSarina z zelo veliko strogostjo. Odredbe trošarinskega zakona pogosto tolmačijo mnoge finančne kontrolo v smislu omenjenih pritožb.
Navzoči delegati in člani xo se zahvalili predsedstvu cenirule velelrgovcev v. vinom za požrtvovalno delo, ki je doslej imelo pri mmodajuih čini-tel.iih zadovoljiv uspeh. Soglasno je bil itroljen stari odbor.
Danes so minister n\ kmetijstvo, minister zn trgovino, minister za liimnce I11 minister zn Šume sprejeli delegate, ki so jim predložili sprejete resolucije. Delegull so bili povsod zelo prijgzno spreleti. V vseli ministrsivih se Ititže velika pripravljenost in razumevanje zn lo važno panogo naSogii narodnega gospodarstva.
Miiiiiz 26. linija AA. Oivoiitev državnega Itongi-tM Itivaiidov se it- pcr:la v nm 'ilcstncijo Ir.iivo ku-:'.riiis!tej;a prlj.itri/iiva. O Ceni prijateljstvu jc govoril francoski delegat.	'
Konferenca v Dubrovniku
Dubrovnik. 26. maju. z. Konferenca gospodar-škili zbornic v Dubrovniku je danes ob po! 1« nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu so bil, referati o jiovzdigi sudjnrslva iu živinorejska. Govorila sta Slanojevič, predsednik belgrujske trgovske zbornice in tajnik Boškovlč. Popoldne «0 se sestali vsi zbornični tajniki radi sestavo resolucij, ki se bodo predložile plenumu.
25. dan belgrajskega procesa
Belgrad, '26. maja. 111. Danes je bil 25. dai
razprave proti Bernardiču in tovarišem. Pri tej rnipravi so bili navzoči vsi obtoženci, ker je Her-liardieu kazen, ki mu jo je sodišče naložilo, potekla in sta ozdravela oba bobia obtoženca dr. Lebovič in Levnajlč. Od notranjega ministrstva je dobilo sodišče obvestilo, du se da uradnemu sodniku dr. Farkašu iz Zagreba dovoljenje, da izpove, kar ve o obtoženem Jalnšiču.
Dr. Farkaš je izpovedal, da je pri obtoženem JelaSIču ugotovil srčno napako in veliko duševno razburjenje. Srč.m napaka je ležke narave in starejšega datuma. Zato je bil mišljenja, da naj se Jelašič pošlje v bolnišnico. To ni bilo mogoče, najbrž radi' nedokončane policijske preiskave. V takem slučaju mora. pravi priča, priti do kompromisa med zdravniškim in policijskim stališčem. Kljub temu jia je dobil Jelašič, olajšave in je bil radi toga zaprt v pisarniški sobi.
Predsednik čita mnenja izvedencev o pismih, kar smo že poročali. Ker pa tisti razpravi obtoženi Bernardi« ni prisostvoval, mu je predsednik prečital mnenje. Bernardi« pravi, da teb pisem on ni pisal in dn je prepričan, da je njegov rokopis dobro potvorjen.
Bernardič protestira proti pisanju zagrebških Novosti . češ, da tendenciozno poročajo. Tudi odvetniki so so temu pridružili. Zagovornik dr. Bertič je med drugim pročitid poročilo zagrebških »Novosti o razpravi v jietek in j>rotestiral proti takemu pisanju.
Predsednik jo nulo dal vsem časnikarjem nalog in navodilo, da točno poročajo, ti lede pisanju >Novosti imajo zagovorniki odprto pot postopanja |K> tiskovnem zakonit. Nato so se čitali razni akli. Zagovorniki so predlagali, da naj se pozove priča Cesarac. pisatelj Iz Belgrada, ki naj prifa o vtisu eksplozije na Zrinjeveu.
Državni tožitelj je predložil dr. Kmjovlcevo spomenico Društvu narodov o stanju v Jugoslaviji kot dokaz destruktivnega in protidržavnega delovanja dr. Krnjeviča in tovarišev v inozemstvu. Či-tajo se članki v italijanskem listu Iji vedetta d'Ita-lia . V članku so citati iz spomenice dr. Krnjeviča, poslane siru Drumondu. Ugolovil jc, dn je ta tekst identičen. Čitnjo se članki iz rReichsposte', ki jih je v istem namenu predložil državni tožitelj, to je kot dokaz destruktivne akcije proti naši državi. V istem cilju je predložil državni pravdnik pismo dr. Košutiča svoji soprogi Miri Košutifevi. Čigar vsebina je prav tuko zelo značilna za delovanje hrvatskih emigrantov v zvozi z današnjimi obtoženci. Zagovorniki so pri tej priliki ugotovili, da ti novi dokazi državnega tožitelja ne dokazujejo ničesar posebnega proti dr. Mačku.
Državni tožitelj je predložil pismo, ki so g» našli pri Prpiču in ki mu ga je baje pisal Hadžija », ozirom na nov imfin zagovora obtožencev. Qb eni jo bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri.
Proces proti Predavcu
Zagreb. 26 maja. z. Danes se je nadaljevula
razprava proti Josipu Predavcu. Predavec se je opravičeval, zakaj Glavna zadruga leta 1028. ni imela občnega zbora. Ko se je nameravala sklicati ta skupščina, je prišlo do burnih dogodkov. Predavec odklanja, da bi bil 011 kakršenkoli relejen t ali jačja oseba v Glavni zadrugi. Tain je le-lal v glavnem ravnatelj Ružič. Predavec se je nalilo zanimal za parcelacijo posestva Pribislavci. Pri Seljački banki za to ni napovedal stečaja, ker je vlada sanirala vso zadruge in se je pričakovalo, da bo prišlo tudi do sanacije te zadruge. Ob strogih odpisih ne bi izgube znašale več kot 700 do 800 ii.soč IMn. Nato so se čilala j>oročila rnzuih izvedencev. Jutri se bo razprava nadaljevala.
Priznanje diisseldorb skega vampirja
DUsscldorl, 25. maja. n. Peter Kltrlen, katerega je sedaj res smatrati za dusseldorfskega vampirja, je pri zaslišanju priznal, da je umoril R-letno Rozo Ohliger, da ji je zadal z nožem 13 ran, jiolil s petrolejem in zažgnl. Ravno tako je priznal, da je umoril Invalida Scheern. ki je, za ta umor vedel. Priznal je tudi umor Jerice Alberman in služkinje Marije Ilahn. Zaslišana je bila tudi Ktlrtenova žena, pri čemer je policija dobila veliko obtežllnega materijala. Kttrten pa taji umor prostitutke Eme Gross. Njegova žena je bila aretirana za to, ker ga je svarila pred policijo. Prepeljali so jo v blaz-nico. Tudi Kllrten sam je popolnoma skrušen. Iz zasliševanja se je tudi dognalo, da so bila dekleta v tovarni, kjer je Ktirten delal, naravnost zaljubljen vanj. Drugi delavci tovarne pa so izjavili, da je bil Ktirten zelo hitre jeze in brutalen. Ko je ena izmed njegovih ljubimk slišala, da je bil aretiran, je rekla« »Lump je vsekakor, toda dftssel-dorfski morilec on ni.«
Orožnik ustrelil
kmečkega fanta
Novo mesto, 20. maja. (Tel.) 26. maja okrog treli zjutraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov 25-letnegu Franca Kukmana iz Loč pri Novem meslu. ki gn jo obstrelll neki orožnik, ki se nahnja na dopustu. Stvar se je dogodila tako-le:
Skupina fantov je bila v gornji Kosov i gostilni. Ko so so jionofi vračali prepevaje domov, je dotični orožnik, tlčoč za nekim grmom, zakričal: -Sloj! in pričel streljati. Zadel Je Kukmana s štirimi streli v trebuh. Vzrok napada ni znan. Kuk-man je bil takoj pripeljan v bolnišnico, kjer so ga ga takoj operirali. Kljub hitri zdravniški pomoči jm je oh dveh popohipe. podlegel poškodbam. Poli-,! Kukmana 1*1 ie bil ranjen tudi neki Kraševec, ki so ga pa v bolnišnici snuio obvezali.
Shofjeločani svojemu nadpastirju
Škofja Loka, 26. maja.
Prav izreden slučaj se je zgodil, da je prav nekako na večer pred svojim Častitljivim jubilejem prišel k nam prevzv. knezoškof dr. A. B. Jeglič Tri tedne je potoval po naši okolici ter selški tn poljanski dolini, deleč zakrament sv. birme In »a-zadnje je prišel v istem poslanstvu iudi v naše mesto.
Iz Zabnice se je pripeljal prevzvišeni v potek popoldne ob pol 4. Naši fantje iz Kat presv. društva so mu šli na konjih, v narodnih nošah naproti do Starega dvora. Ob prihodu v mesto, ki je bilo vse v zastavah in mlajih, so slovesno pritrkavali v vseh cerkvah. Gcsp. knezoškofa je v imenu mesta pozdravil župan, g. Josip Hafner, za njim pa mnogo zastopnikov raznih društev in družb. Dasi je deževalo v curkih, se je vendar zbralo precej ljudstva v cerkvi pri priklicanju sv. Duha.
Tudi zvečer istega dne, ko je igrala godba našega gasilnega društva in so pevci zapeli podokni-co, je bil ves glavni trg razsvetljen visokemu gostu na čast. — V soboto si je g. škof ogledal uršulinski samostan in mlekarsko šolo v puštalskem gradu.
Zaslugi časi!
Najvišje odlikovanje.
Nj. Svetost sv. Oče Pij XI. je knzšk. konzist. svetnika, vodjo stolnega zbora, ravnatelja orgelske šole, skladatelja, prof. Stanka Premrla za 50 letnico imenoval za svojega tajnega ko-tnornika. V ponedeljek ob pol enih mu je pomožni škof dr. R o ž m a n s kratkim, prisrčnim, vsebinsko tehtnim nagovorom, izročil papeževo pismo z visokim odlikovanjem. Poudarjal je njegove izredne zasluge, predvsem za slovensko in hkrati svetno glasbo. Če bi slavljenec v svojem življenju prav nič več ne storil, tako se je glasila škofova beseda, bi si bil lahko v svesti, da je svojo življenjsko nalogo dobro izvršil. Z iskrenimi čestitkami k zasluženemu odlikovanju je svojo toplo besedo končal.
V	imenu stolnega kapitlja je prvi izročil čestitke stolni dekan Ign. N a d r a h. V imenu Cecilijinega društva je slavljencu čestital predsednik, kn. šk. konz. svetnik P. H u -g o 1 i n S a 11 n e r in mu izročil umetniško vezen vidni znak novega dostojanstva. Za drž. k o n s e r v a t o r i j in Glasbeno Matico je z iskreno besedo nastopil ravn. MatejHubad, za Pevsko zvezo prof. M. B a j u k ; v imenu pevskih zborov in Pevca dr. Dolin ar; za stolno župnijo kanonik dr. K I i n a r ; za pevski zbor so bili prisotni ga. J e 1 o č n i k o v a , ki mu je izročila z viol-často monsignorsko vrvico okrašeni, po zvijači izvabljeni talar, in gospoda B e r 1 o t in Simončič; za društvo organistov in pevovodij šempeterski organist I Zdešar. Navzoči so bili tudi odborniki Cec. društva, med njimi gg. Lavrič in P i v e k.
Vrsto čestilcev ob tej prisrčni, iskreni slovesnosti sta kot osebna prijatelja in sotrudnika pri njegovem požrtvovalnem, izredno plodnem delovanju zaključila višji vojaški kapelnik dr. Jos. č e r i n in kanonik dr. Fr. K i m o v e c.
Novi monsignor se je za odlikovanje in čestitke ves presenečen zahvaljeval; saj se mu niti sanjalo ni, kaj se pripravlja. »Prav nič nisem pričakoval«, je pravil. »Pa ste zaslužili«, mu je Presvetli točno in tako po resnici odvrnil.
Prepričani smo, da bodo iskrene čestitke, izrečene ob tej priliki z veselim priznavanjem in srčno radostjo odmevale po vsej Sloveniji, ki tako zasluženo odlikovanje slavljenec tako globoko spoštuje in njegovo delo tako visoko ceni.
Težka nesreča v gaštejskem klancu
Kranj, 26. maja.
V	nedeljo dne 25. maja ua večer se je po mostu in bližnji okolici hitro raznesla vest o težki nesreči na Gaštejskem klancu. Nekako okrog 7 zvečer je privozil od savskega mostu avtomobil industrijalca gosp. Pollaka iz Ljubljane, po Gaštejskem klancu navzdol pa je privozil nasproti s precejšno hitrostjo s kolesom Lovro Remec, posestnik in Žagar na Primskovem pri Kranju. V dnu klanca, približno tam, kjer vodi železniška proga čez cesto, tik ob rampi, sta obe vozili s silno močjo trčili, pri čemer se je kolesar Remec zaletel v hladilnik avtomobila, z glavo treščil v šipo in jo razbil, nato pa vsled silnega sunka zletel v loku čez avtomobil kake tri metre daleč in padel vznak kraj ceste na trda tla.
Mahoma se je nabrala na mestu nesreče množica ljudi, ustavljenih avtomobilov, motociklistov in kolesarjev. Takoj je bil pozvan zdravnik dr. E. Glo-bočnik, ki je ugotovil, da ima ponesrečenec močno vdrlo in in počeno lobanjo, vsled česar je tudi v nevarnosti desno oko. Silno krvavenje je pričalo, da so tudi v notranjosti telesa poškodbe O nesreči je bilo obveščeno takoj tudi kranjsko prosi, gasilno društvo, ki je prihitelo na kraj nesreče s sanitetnim avtomobilom.
Odpeljali so ponesrečenca najprej na njegov dom, nalo pa na prošnjo domačih v bolnišnico v Ljubljano. Ponesrečenec se ves čas nahaja v stalni nezavesti in le tupatam da od sebe kake znake življenja. V bolnišnici je bil takoj operiran. Njegovo stanje je skrajno opasno, ker so poškodbe smrtnonevarne. — Vzrok nesreče še ni razjasnjen.
Zrlev lantovskega prelepa
Nesrečne fantovske razprtije so zopet zahtevale v nedeljo novo žrtev, 27 letnega sina posest-nice Ladislava Cilenška iz Kamnega vrha 13, občina Moravče v litijskem okraju. Tamkajšnji fantje so se v nedeljo zvečer v gostilni stepli in v pretepu je nekdo udaril z vso silo Cilenška s steklenico po glavi in mu udri lobanjo. Cilenšek jo omedlel. Nezavestnega in vsega krvavega ga jc reševalni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Cilenšek ne vso noč ni zavedel in je zjutraj umrl. Kakor smo izvedeli, so orožniki pozaprli v Kamnem vrhu več fantov in so pravega ubijalca ludi žc izsledili.
Najlepše pa je bilo v soboto zvečer v našem prosvetnem domu, kjer so odseki našega društva priredili častitljivemu jubilantu prelepo akademijo. Vrstile so se orkestralne in pevsko točke, deklama-cija gdč. Marinka Hafner —deklamacijo je prav za osemdeseti rojstni dan prevzvišenega zložil domačin, pesnik Tine Debeljak, - slavnostni govor, ki ga je imel g. Janko Hafner, nastop naših malih in končno nastop deklet in fantov, katerih toeka je bila najboljša. Prevzvišeni se je s toplimi besedami zahvalil za gostoljuben sprejem in /a vso gostoljubnost, ki so mu jo izkazali vsi Ločani, zlasti pa za prisrčno lepo akademijo, ki mu jo je priredilo Kat. prosv. društvo. Pohvalil je Ločane, da v velikem številu obiskujejo šmarnično pobožnost, in jih spominjal k vztrajnosti v dobrem.
V	nedeljo dopoldne pa je naš priljubljeni liad-pastir podelil 331 dečkom in deklicam zakrament sv. birme, popoldne ob 3 pa se je odpeljal v Ljubljano.
Tako je škofja Loka proslavila jubilej našega vladike in dala s tem najtočnejši odgovor tistemu, ki ga je prav te dni zasmehoval v tSlov. Narodu«.
Dvig morale v družini
Mednarodni kongres katoliških žena.
R i m , 22. maja 1930.
Od včeraj dalje se dela s polno paro. V palači in po koridorjih izgleda kakor v parlamentu, tu: ženskem parlamentu. Na križiščih stopnišč kažejo napisi, kaj in kje se vrše: seje, razprave, javni zbor, delo v sekcijah itd. Za človeka, ki ga oboje, zbor ženske mlad. sekcije in zbor žen. lig enako zanima, je odločitev res težka. Ker je udeležba nepričakovano velika, je za glavne javne razprave privzelo še veliko dvorano, »musica saera«.
V	glavni razpravi ženskega zborovanja se je razpravljalo o vsesplošnem sodelu kat. ženstva za odpomoč družinski bedi v družinskem razkroju sedanje dobe. Znana avstrijska plemkinja, kneginja Starhemberg. je govorila o intelektualnem in ekonomičnem ravnovesju v družini«, ki je pogoj za ozdravitev nezdravih družinskih razmer sedanjega časa. V diskusiji so podale potem še zastopnice ženskih združenj mnogo praktičnih misli.
Drugo predavanje, ki je seveda dozorevalo izza zadnjega kongresa, pa je imela dr. F. Dal-mazzo iz Milana, ki je v glavnem obsegalo misel, da je dvig družinske morale mogoč Ie tedaj, ako se zanj pridobe intelektualni sloji. Kakor zlo v družino ni prišlo od preprostega ljudstva, ki mu je svetost zakona slej ko prej enako pri srcu, ampak od zgoraj, tako naj pride tudi ozdravljenje tega zla od zgoraj. Temeljite resolucije, ki jih je predava-leljicn posnela iz predavanja, priobčimo z drugimi vred, ob koncu našega poročila.
Resna in res vseskozi na višku stoječa razprava v najbolj perečem vprašanju, ki zadene vprav ženo v njeno bistvo, se je raztegnila od jutranjih ur pa pozno v popoldne, a kljub temu zanimanje in krepko sodelo vsega zbora ni popustilo. V mladinskem zboru se je razpravljalo o temi »Sodelo ženske mladine pri laičnem apostolatu*:.
Zvečer ob 6 je bila v cerkvi sv. Petra sveta ura, ki je tudi eden izmed pogojev za jubilejni odpustek. Zborovalke tako ženskega kakor mladinskega zbora, prve v belem, druge v črnem, so imele poti kupolo na levi rezervirane sedeže. Ker se je sveta ura (t. j. ona. ki se vrši po načinu kakor v Paray-le-Monial) vršila pod vodstvom sv. očeta, so se nabrale v cerkvi velikanske množice. Ali naj popisujem bajno razsvetljavo, ki sliči oni ob beatifi-kacijah in kanonizacijah? Ali čudoviti prizor, ko prineso sv, očeta in po vsej cerkvi zaori v sto različnih jezikih »Živel papež, kralj!,? Ali naj opišem čisto osebno doživetje tvoje duše, ko stojiš pred njim, Kristusovim namestnikom, ko prihaja iz njegove posvečene osebe nekaj čisto določenega za-te? — Ali veličastno liturgijo svete ure? Žal, nc eno. ne drugo se ne da. Pridi in doživi sam!
Pa ni nič čudnega, če ob 10, Kil stojiš še na trgu sv. Petra in se ti šele polagoma začno misli usmerjati v navadno življenje ...
Rim, 23. maja 1030.
Živahnost dela se še stopnjuje. V mladinskem zboru se vrše zadnje seje po odsekih, ki so bile ves čas kongresa vsak dan v jutranjih urah. V glavnem odseku so delegatinje poimensko izglasovale izpre-membo pravil glavnega mladinskega odseka v uniji, kakor so jo prejele včlanjene zveze v pretres 1. aprila t. 1.: zato tudi ni bilo nikake disku-zije. Temu je sledila volitev novega stalnega odboru. Z avdijenco pri sv. očetu ob 1'2'A je bil končan ženski mladinski kongres.
Ženski kongres, ki ima, kakor že povedano, glavno temo »Dvig morale v družini« ima v svojih stalnih delovnih odborih krepko oporo. Ker jc bila imenovana tema določena že pri zadnjem kongresu, so se že tedaj stvorili delovni krožki, sestoječi ! iz več združenih organizacij, ki so obdelale temo i v raznih smereh. Zdaj na kongresu prihajajo le ] predlogi le-tell \ razpravo; so pa že tako temeljito i obdelani, da so z malimi izpremembami vsi sprejeti v prvotni obliki. Danes je podala svoje pred-1 loge gdč. Baers iz Belgije o delu za religiozno in ! moralno razmejitev miljeja v družini, ki se mu je I prav zadnje čase meja silno raztegnila, da hoče biti z verskega in moralnega vidika že kar vse dovoljeno. Sledile *o izjave včlanjenih.
Nato je govorila o dvigu morale in religije v družini kontesa Keranflech-Kemezne iz Dansko. Svoja izvajanja je oprla na gospodarske vidike. Sledili so potem še predlogi za volitev predsedstva (Bureau de 1' IJ. I. L. F. C.). Izid volitev bo objavljen pri zadnjem zborovanju v nedeljo.
i
Grozen skok
Aiur. Sobola. 25. maja.
V tukajšnjo bolnišnico «> pripeljali Vn-darcev U! letnega mutca Čopnjaka Štefana, katero ga je vsled nepremišljenosti zadela grozna nesreča. Na topoli, ki stoji blizu domače hiše, si je sraka naredila gnezdo. Fant jo je zasledil. Nekaj časa jo jc hodil opazovat, ko pit je mislil, da so v gnezdu že mladiči, je splezal na lopolo. Gnezdo je bilo či-to na vrhu. Pod fantom so se lomile veje, a za vse to se ni zmenil. Srečno je priplezal do gnezda. Kar je bilo v njem, je pobral ven, gnezdo je vnzdrl in se je nalo ozrl proti tlom. Najbrž se mu ni ljubilo, da bi se med vejami spuščal dol, radi tega se mu je vzbudila usodna misel, ali Bog ve kaj mu je šinilo v glavo. Zagnal se je in spustil, ko da bi hotel leteti. Ko je priletel na tia, jo počilo in nesrečni fant jo obležal kakor mrtev, šele čez nekaj časa je prišel k zavesti. Usodni skok je imel grozne posledice. Fant si je zlomil obe nogi in spodnjo čeljust. Zadobil je tudi druge poškodbo in je težko, du bi ostal uri življnju.
Strašna žaloigra ljublj. družine
Sluga Jontes ustrelil svojo ženo, obstrelil hčer in sina —
V hipni blaznosti
Ljubljana, 26. maja.
Prečna ulica, kratka bližnjica, s Kolodvorsko ulice na bv. Petra cesto je poslala davi prizori* ■ ■ strašne, pretresljive družinsko katastrof., ki j,. „-, mah uničila družinsko življenj,, skromni družini, ki je Hčer borno, vendar pa v 1niru živela.
la nesrečna družina jo družina prejšnje™ sluge v mestni zastavljalnici Josipa J o nt os* Jon tešijo bil v Ljubljani zelo znan in ga je vse'po-' aia o po njegovih rdečkastih laseh h, dolgih brkah. Nešteto strank je imelo dolga leta opraviti z njim v mestni zastavljalnici, odkoder je bil šele pred kratkimi ledni prestavljen k ekspeditu, potem, ko so bili skoro vsi uradniki iz zastavljalnice premeščeni v druge urade Vsakdo je pozna! Jontesa kot mirnega, spodobnega človeka, nihče pa ni bil poučen o njegovem družinskem življenju. Zalo je ve*t o strašni družinski katastrofi, ki se je davi odirala v Prečni ulici, presenetila in navdala 7. grozo vsakogar.
Jontesovi stanujejo v hiši, kjer je bila poprej mestna zastavljalnica in sicer takoj v pritličju, zadaj za njenimi bivšimi prostori.
Mati junakinja in mučenira. . 52 letni Josip Jontes je bil sprva dober mož in oce, pozneje pa se je spremenil. V mestni službi sicer ni imel sijajne plače, vendar pa toliko, da bi sam m njegova družina prav dostojno shajala. Od vseh svojih dohodkov pa je dajal domov le del Družina bi morala zelo trpeti, ko bi ne bila skrbela za vse resnično skrbna, ljubeča in potrpežljiva ma-! ti, 56 letna Marjeta Jontes. Da ni prišlo do družinskih jirepirov in izgredov, ki so pri naših družinah zal tako navadni, je zopet zasluga potrpežljive matere, ki niti ni hotela možu očitati njegove brezbrižnosti, dobro vedoč, da ne bi to nič pomagalo, kvečjemu še poslabšalo.
Alkohol je imel Jontesa preveč v oblasti. Otopela mu je vsaka razsodnost, njegovo vedenje pa ga je zadnje čase vedno bolj izdajalo kot živčno uničenega Človeka, kateremu le malo manjka do popolne blaznosti. Za vzgojo svojih otrok se Jontes ni mnogo več brigal in je morala vse po svojih močeh zopet nadomestiti njegova žena.
Zadnje čase pa je Jontes pričel družini tudi groziti in se je večkrat izrazil, da je »treba vsemu napraviti enkrat konec!« Tako so živeli to neznosno življenje: oče Josip Jontes, naveličan samega sebe, tihih očitanj družine in vsega življenja, trpečr mati Marjeta in trije otroci: 25 letni Franc, bivši bančni praktikant in sedaj brezposelni trgovski pomočnik, 24 letna Angela, brezposelna kontorislinja in 18 letni Jožef, dijak 6. realke.
Oče Josip Jontes je dobro vedel, da bi moral skrbeti bolj za družino, jezilo ga je pa, da njegovi | otroci ne zaslužijo. V dobi splošne brezposelnosti I seveda Franc in Angela nista mogla dobiti službe, ' kakor bi jo rada, najmlajši sin Jožef, ki se je v nižji realki dobro učil, pa je ob pomanjkanju očetovega pametnega nadzorstva zanemaril študije in se udal pohajkovanju. Pred nekaj dnevi pa je sluga realke prinesel domov pismo, da je Jože izključen iz šole. K izključitvi je mnogo pomagalo tudi to, da je bil Jože, sicer nadarjen fant, v sporu z nekim profesorjem.
Vse to je razburjalo očeta Jontesa. Njegova jeza pa je prišla davi do groznega izbruha. Jontes v nedeljo zjutraj sploh ni vstal, temveč je ležal kar ves dan v postelji. Bil pa je popolnoma tiho. Opol-1 dne ga je družina poklicala h kosilu, vendar se pa I za povabilo r»i zmenil. Družina je zvečer odšla na sprehod. Mati in hči sta se vrnili ob 9 zvečer, sinova pa v poznejših urah. Oče ves čas ni spregovoril niti besede. Ko je družina že spala, je
Jontes okoli 4 zjutraj
naenkrat vstal, prižgal luč in potegnil izpod vzglav-ja revolver. Revolver je imel še iz časov, ko je bil sluga in čuvaj v zastavljalnici in ga je kot tak moral imeti. Žena se je vzbudila iz dremavice in vzkliknila: »Kaj rogoviliš vendar, Jože?- V istem hipu je Jontes že sprožil strel v ženo in jo zadel v levo stran prsi tik ob srcu. Takoj ob strelu je skočil iz postelje 18 letni Jože in planil na očeta. Tudi na tega je napol blazni Jontes naperil revolver in sprožil. Sin Jože je bil še toliko nagel, da je očetovo roko zamahnil v stran, lako da ga je kroglja zadela le v levo roko. Hči Angela je skoraj istočasno, kakor njen bral Jože, planila s postelje proti očetu. Ta pa je ustrelil vnovič in Angela se je zrušila nazaj — s krogljo v levi strani hrbta. Najstarejši sin Franc je spal v kuhinji. Ko so počili prvi streli, je pritekel iz kuhinje v spalnico iu takoj razumel ves položaj. Skočil je k očetu j in ga po kratkem ruvanju razorožil. Vzel um jo | revolver in ga vrgel v kuhinjo pod mizo. Oče pa I je zagrabil še za britev, pa tudi lo mu je sin iz- j trgal. Oče se je nato zaivlenil v stranišče. Ranjeni sin Jože se je nato v.-edol na kolo in se odpeljal, ve.* krvaveč, na reševalno postajo, kjer je obvestil reševalce o strašnem dogodku. Bil jc ves bled, prepade« in tresoč se. Hip nato jo že zdrčal reševalni avto v Prečno ulico. Tatu jo naložil na liosilnieo smrtno ranjeno Marjeto, hčere Angele pa, ki je bila ves čas pri zavesti, ui bilo treba položiti na nosilni co, temveč se je mogla kar vsesti v reševalni avto, kljub temu, da jo bila težko ranjena. Sina Jožeta, ki je drgetal na reševalni poislaji, ps je prepeljal drugi avto naravnost v bolnišnico.
Očetu aretiraj«.
Ko se je reševalni avto ob 4.10 ustavil y Prečni ulici, je opazil io Itiili višji stražnik Putinja. Reševalci so mu povedali da jo neki stanovalec streljal na družino. Sirainiku je sin France razložil v kratkem ves dogodek in mu iudi povedal, da se ,|t oče zaklenil v stranišče, odkoder ga ni mogoče spraviti. Stražnik iu France Ma stopila k vratom stranišča in pozval« očeta, naj pride ven. Ta
■a jima jo odvrnil: Malo počakajte, saj že vem, kaj !	<"»a rta nato vdrla v stranišče. Našla sta
cruui. ki jo pod vratom krvavel. Dejal jima je:
aj m,, malo napravile z menoj, kar hočete!«
:\leu!em Ma sto pnsln okoliški nadzornik Glavič in s.- tu Krwiiu. M rožniki so Jon. lesa prijeli. Prvotno ■"■> '»iMih. d., ... Jontes res prerezal vrat in so o.,ju.ali e < 1.-ait.: reAt-valni avlo. Ta pa se je vrnil loKiat prozen, zakaj -/kazalo se je, da si je Jontes v stranišču 7. majhr:im kirurškim nožem samo prerezal 1.07.0 na v,v m, dočim je goltanec ostal nepojkoaovau. Jontes bil nato odveden v policijsko zapore.	1
Mati mrtva.
,Mfd .te™ PQ, «e .ie v bolnišnici pripetilo še eno dejanje tragedijo: Mali Marjeta Jontes je črez -uo uro. ob 5.20. izdihnila /a rano, ki jo ji je povzročil njen moz. Vos čas, do njene smrti je bila poleg nje plakajoča hči Angela.
Jontes je bil dopoldne že deloma zaslišan. Bdi pa je tako živčno uničen in razburjen, da ni mogel dati nobene določne izjave. Dejal je le, da je to storil r/, olnipn, ker je bila razen njega vsa družina brezposelna^ Revolver, s katerim je Jontes streljal, je bil starejsesra sistema Buldogg: z bobent-kom na sest nabojev. Ena kroglja je še tičala v revolverju. , . }z U'S;| starinskega revolverja so nevarnejši kakor iz modernih, ker so kroglie svinčene in morejo povzročiti zastrupljenje tudi pri malih ranah, (ločim ostane pri modernih nabojih rana čista.
Sin Jože ima na levi roki manj nevarno rano, ki so mu jo v bolnišnici očistili in desinficirali. Kljub temu. da zdravnik ni dovolil, pa je Jože dopoldne sam odšel iz bolnišnice k svoji starejši sestri, ki je ze par let omožena nekje v severnem delu Ljubljane.
Hči Angela ima ležjo rano v spodnjem delu hrbta 111 čuti precejšnje bolečine. Je pa ves čas pri zavesti m je duševno popolnoma čila, čeprav seveda nad strašnim dogodkom globoko pretresena Zaradi Jx>lečin v hrblu ne more hodili,-je pa upanje, da bo popolnoma okrevala.
RazgoTor z ranjeno hčerjo.
Popoldne so jo obiskali časnikarji. Angela Jontes jim je z žalostnim glasom pripovedovala o dogodku, kakor smo ga opisali.
V razgovoru je med drugim dejala: »Zbudila sem se, ko so počili streli. Planila sem pokonci in videla očeta, kako drži revolver v roki. Pa že sem občutila silno bolečino, kakor sunek v hrbet in omahnila sem nazaj Poleg sebe sem opazila nezavestno mater in prvi hip sem verjela, da bov? kar skupaj umrli. Nato sem pričela klicati: r>Po zdravnika, po duhovnika!;- Sama sem s težavo odtavala skozi predsobo do veže. Hotela sem najpre; sama do dr. Minafa, potem pa po duhovnika. V veži sem pa že srečala reševalce, ki jih je poklical Jož,. Nato so naju prepeljali v bolnišnico. Bila sem pri materi, dokler ni umrla.«
Angela Jontes ie zelo inteligentno dekle ir, mora njena nesreča, izguba njene matere iu sploh ves grozni udarec, ki je zadel vso družino, vzbuditi v vsakem veliko sočutje in pomilovanje
Policija je zaslišala Jontesa tudi popoldne Jontes je rojen 7. febr. 1878 v št. Janžu na Dolenjskem. Od tam je doma ludi njegova pokojna žena, dočim^so otroci Ljubljančani. Jontes je bil najprej postrežček. nato sprevodnik cestne železnice, pozneje mestni stražnik, dokler ni bil prideljen mestni zastavljalnici in od tam preti dvema mesecema v magistralni ekspedit.
Akademiki,
akademičarke !
Jutri v sredo 28. maja je ob 4 popoldne slavnostna skupščina Akademske zveze ob osemdesetletnici knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča.
Vlah ga je povozil
Ljubljana, 36. maja.
Še nepojasnjen tragičen slučaj se je pripe til danes zjutraj na progi med Hrastnikom in Zi danim mosiom Okoli 4 je vozil tam tovorni vlak. Strojevodja jo opazil, da leži ob progi nezavesten človek in jo vlak ustavil. Človek ob progi je bil težko ranjen in so bila tla okoli njega vsa krvava. Tovorni vlak je ranjenega neznanca naložil in prepeljal v Zidani most. lam so mu nudili prvo pomoč. Nato so ga naložili v Zidanem mostu ua Orient-Simplou vlak, ki je prav tedaj privozil na postajo. Ta je ranjenca prepeljal v Ljubljano. Obenem je bila obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki j< ob 5 7. reševalnim avtom prepeljala ranjenca z glav nega kolodvora v bolnišnico.
Neznanec pa se še v bolnišnici ni zavedel in je ob 10 zjutraj umrl za poškodbami Vlak mu ie namreč odtrgal levo roko. zlomil desno nogo in prebil črepinjo.
Kdo bi bil ta neznanec, ni znano Pri njem niso našli nobenih listin. Mož je kakih 25 do 30 let star. Niti po bleki ni mogoče spoznati poklica, ker jo vsa okrvavljena, zamazana in raztrgana. Prav tako ni znano, kako in zakaj se je ta nesreča pripetila. Ni izključeno, da se je neznanec v samomorilnem namenu vrgel pod vlak. Še bolj verjetne pn je, da je mož šel pozno ponoči ob progi domo\ in ga je eden od nočnih vlakov podrl 111 smrtno ranil. Oblasti poizvedujejo po identiteti neznanca 'l ruplo pa je bilo prenešeno v mrtvašnico bolnišnice.
Za veliko odpornost
proti trdim mehaničnim vplivom se mora Continental obroč zahvaliti zračnicam, ko so izredno trpežne in absolutno neprodušne.
onlinent
Kai pravite 9
Včeraj, v ponedeljek, sem se sešel z Mo-nakovčanom, ki je imel v nedeljo opravka na Gorenjskem in se je vračal s turistovskim vlakom o Ljubljano. Ves iz sebe mi je pripovedoval, da kaj takega se ui doživel. Na Jesenicah je prigrmelo na postajo vse polno izletnikov, zlasti 2 Golice. Imeli so lovorenarcisor. Pa lo ni nič hudega, če je teh rož dovolj in so brez koristi, še v škodo senu, naj si jih nabero. Toda med veselimi planinci so bile gruče razgrajačev, sirovin, ki so gnali huronsko tulbo na kolodvoru, nadlegovali mirne turiste, zlasti se ženstvo. Kar na celem so kol neznanci vdirali v gruče deklic, iih objemali ali kakorkoli nadlegovati. Ko je ves ta razbrzdani svitek navalil na vagone, je bilo človeka že docela neprijetno. Vik in krik, vriskanje, petje (če se to dretje sme tako n uživali) in se harmonika po hodnikih —no, fujte, za rse na svetu bi s/ ne želel nikdar reč lake vožnje. P a pravite, da se vam ne godi dobro! Ta navdušena množica mi je bila dokaz, du predobro!
Tako tujec. Kaj mi pomaga, če me je bilo ! sram.
Toda tu mora pomagali roka postave, ko ' odneha vsaka oliicaitosl in vsaka pamet. Bliža j sc dobo tujske sezone. Kilo za Boga bo še Ive-gal tv svoje počitnice, če na sili vožnja po železnici v tako drhal? Ogorčen sem bil, lco mi je pravil prijatelj o tujcu, ki ga je izpra-seval, koliko revolverjev mu svetuje vzeti s seboj na pol v Jugoslavijo. Toda ob takem vedenju jc razumljivo ludi lako žaljivo vprašanje.
Sramohi je. do moram o tem poročati. Toda gre zu našo časi, za rasi naroda in države. Saj so zakoni, po katerih bi oblast take lahko kratko in gladko odstranila s postaj in iz vagonov.
Saj se zgodi — v veselje vsem pravim planincem, in v obrambo slovenske doslojnosli.
- PECE -
odstrani Inkol in brez sledit ..Creme Oriieol" Dobiva su v lekarnah. ilrOjrrilnh in piirfutnmjnh. Zalo s;:r >f oMiicclic:uiu. 'acveb. Snrn-lktnsovn 2!1. Telefon »!i-'">
Požar v Mirni peči
Mirna pot- 26. maja.
V notici jo 25 maja okrog 10 dopoldne je izbruhnil |x>žur pri gospodarskem poslopju posestnika kotnika, po domače Trebila na Ork-Ijavcu pri Mirni peči. I ničil 11111 jo skedenj, hlev, hišo iu ntn kozolce, ki ga je pred pur dnevi dogotovil in je bil s slunio krit. Gasilno ■ društvo iz Mirile peči je prihitelo nu kraj uesre- I če. ni pa moglo ničesar drugega rešiti razen , dela hiše. Vse drugo ic pogorelo do tal. Mod drugim so zgoreli vol, krava teletom iil prašič. | Najhujše jc to. ker jo bil gospodar z družino i na obisku pri sorodnikih na kanieucih. Medtem •fin m<i je tlomn požar uničil vso premoženje. Vse nesreče jc kriv osemletni rcjciiec. ki ga jo imel kotnik v hiši Pred skednjem je zakuril ; ogenj in tako povzročil nesrečo. Zavarovalnina je majhna, du še zduleka ne krije škodo. Nesrečnega gospodarja, ki je ostal brez vseh sredstev. priporočamo usmiljenim srcem, du mu priskočijo nu pomoč.
Novi grobovi
Od Soče m Jadrana
Umor cerkvenega pevca. V nedeljo IS. t. m. jc v Šmarjah pri Kopru mšist Giuseppe Suppancich. star 47 let, ustrelil 25 letnega Josipa Kosiča. Kakor poroča fašistični tisk. sta bila Suppancich (Zupančič) in Kosič v sporu zaradi cerkvenega petja. — Suppancich se je potegoval za uvedbo italijanskega petja v cerkev, medtem ko je bil Kosič z ostalimi cerkvenimi pevci za lo, da se ohrani slovensko petje. V nedeljo sta se našla v domači gostilni Jn i se zopel sprla. Zupančič je že v gostilni grozil Ko- : siču. Ta je nato zapustil krčmo in odšel proti domu. j Kmalu je prihitel za njim Suppancich. Znova sta se sprla, nakar je Suppancich potegnil revolver in ustrelil Kosiča naravnost v srce. Nesrečnež je iz- ; dihtiil na mestu. Prizoru je prisostvoval neki Peros v razdalji 20 korakov. Suppancich se jc |)o zločinu , javil karabinerjem.
Premeščen je bil občinski tajnik Orelli (Orel) iz Dutovelj v Košano. Premestitev se ie izvršila na podlagi prefekturnega odloka.
Ivana Gortana, brata Vladimiria Gortana. je obsodilo v kontumaciji sodišče v Ferrari na tri teta ječe, ker je brez potnega lista prekoračil mejo. Ivan Gortan je bil sodni kancelist v Gorici. Po bratovi obsodbi je bil premeščen v Ferraro. Obtožnica pravi, da je iz Ferrare odšel v Trst in od tu v Zagreb; v Zagrebu da je kancelist pri vojaškem sodišču. Za beg v inozemstvo brez potnega lista predvideva fašistični zakon le 6 mesecev zapora.
K razpustu upravnega odbora slovenskega si-rotišča v Gorici pripominja iašistični tisk, da ie vlada ugodila zahtevi javnega mnenja, da se za-irejo vse »iredentistične organizacije«. Zdaj baje pride vrsta na deško semenišče v Gorici, ki je last goriške nadškofije. V semenišču je tudi zasebna gimnazija; pouk se vrši v italijanskem jeziku.
Radi umora fašističnega poštarja in gostilničarja Marangonija in njegove žene v Borštu je zaprtih več družin iz Boršta.
Koledar
Torek, 27. maja: Beda (Veda) Čast; Janez; Magdalena. Križev torek.
Osebne vesti
= Visoko cerkveno odlikovanje. M o n s i g -noru Tomu Zupanu je podelil sv. Oče Pij XI. čast apostolskega pro to nota r i j a , g. ravn. Stanko Premrl pa je postal monsignor. K visokemu cerkvenemu odlikovanju naše iskrene čestitke!
= Gospod Ivan Slokan, lastnik stavb, podjetja v Razlagovi ulici, je napravil izpit za stavbenega mojstra z dobrim uspehom. Izpit je delal v Splitii. Uglednemu podjetniku iskreno čestitamo.
Zn sodniške pripravnike v področju višjega defelnegn sodišča v Ljubljani so imenovani: »Picok, Jug, dr. Mrrhar. dr. L. Pompe, ■ir. Gruden ln T?«par.
DIŠAVE SLON
+ Jezuit p. Jožef Schrohe, ki je 1. 1904 in 1905 propovedoval v ljubljanski stolnici in večkrat vodil duhovne vaje za našo čč. duhovščino, je umrl nagle smrti na Dunaju, dne 20. t. m. Čč. gg.
duhovnikom in njegovim poslušalcem ga priporočamo v molitev.
-f- Nagla smrt 82lctne starke. V nedeljo zjutraj je v Satahovcih (pri Murski Soboti) zatisnila oči k smrtnemu spanju 821etna stnrica Žokš Suzana- Kainica je prej sicer bolehala, zadnji čas pa je bila precei čila. Tako je ves dan hodila zunaj po dvorišču. Naenkrat jo je stresel mraz in se je zgrudila "na tla. Kmalu nato je potrkala smrt in starka se ja preselila iz solzne doline.
N. p. v m.!
Mala kronika
ir Noš narodni dar škofu dr. A. 5. jegliču mora bili čtislcn, kakor ga zasluži veliki sin slovenskega narodu. Zalo naj vsak daruje, kolikor more, v »jegličev sklad«
ir Spominjaimo se jubileja našega velikega škofa. Zato prispevajmo v »Jegličev sklad«.
ir 4000 koloaistovskih hiS bo zgradilo kmetijsko ministrstvo za koloniste dobrovolice. Poskus so napravili na Veterniku pri Novem Sadu s 150 hišami. Ker se ic poskus dobro obnesel, bodo ta sistem sedaj splošno uvedli.
if Otvoritev brzojava in telefona Mačkovci. Dne tO. t. m. ie bila pri pošti Mačkovci otvor-jena javna telefonska govorilnica, ki opravlja tudi brzojavno službo in posreduje brzojavke telefo-nično
■jir Še o potnikih in reklami. Pisali sino že o prav neverjetnih primerih, kako razne tvrdke na skoro goljufiv, nesramen način vsiljujejo stoje blago občinstvu. O drastičnem slučaju nam piše naročnica iz Trbovelj. Pred nekaj ledni je prišel k njej neki potnik in ji ponujal milo in ji obljubljal, če ga vzame toliko in toliko, da dobi še posebno nagrado po izberi. Naročnica se je res dahi premotiti, kljub temu, da je vedela, da s takimi kupčijami ni nič. Res ji je ta nekaj dni pozneje prinesel nagrado — uro budilko, prav slab italijanski fabrikat, ki ima za nas Jugoslovane prav žaljivo varstveno znamko »Veglia«, lo jc italijansko iuie za jugoslovanski Krk. Radovedni smo. kaj bi sc pripetilo tvrdki, ki bi raz-pečavala v Italiji recimo vžigalice z našo tro-bojnicoi Hudo jc le, da so naši trgovci in tovarnarji tako malo ponosni, da nc zavrnejo blaga s takimi znamkami, ki žalijo naš narodni čut. Že io ni lepo, da tvrdka ponuja kupcem »nagrade«!, ki seveda niso nobene nagrade, zakaj kupec jili pošteno plača, kaj šele nagrade, ki prav izzivajo ljudi. Naročnica zaključuje pismo: »Vsiljuje se m; vprašanje, koliko plača italijanski liferant tvrdki, da mu pomaga razpečevati to blago pod imenom »Vegiia«?« Pisinu so priložene ludi reklame in varstvene znamke za ure »Vcglia«, tako, da smo se mogli prepričati o resničnosti lega slučaja.
iT Vreme jo bilo v Ljubljani deževno, tla-komer 760.5 mm. toplomer 12.7 do 16 stopin j Cel- | zija, mirno. — V Mariboru: oblačno/tla komer 7"*8.8 m m. toplomer 14 tlo 20 stopinj, južen veter. — V Zagrebu: tlakomcr 750.7 nun. toplomer do 2> stopinj, veter severozahoden, oblačno iil dež. — V Belgradu: tlakomcr 759.4 nun, toplomer 15 do 24."* stopinj, mirno. — V Sarajevu: tlakomcr 759.8mni. toplomer 15 do 2^ stopinj, južnozahodcn veter. dež. — V Skopi ju: tlakomcr 762.6 mm. toplomer 15 tlo 26 stopin j, mirno, oblačno. — V Splitu: tlakomcr 759 mili. toplomer 16 do 2\ v eter južiiojtlžno-vzhoden. oblačno ju dež. — V Mostam: najnižja toplota 16 stopinj. severen \eter. oblačno in dež. — Nu Itubu: najnižja toplota 16 stopinj, veter severovzhoden, dež. — Na Visu: najnižja toplota II stopinj. veter južnovzhoafn, dež.
ir Večbarvne sprcjcmnicc družbe Treznost (starejše zaloge) se dobe pri Sveti vojski v Ljubljani, Komenskega ulica 17 po 50 par. Pri naročilu naj se znesek pošlje v naprej. V zalegi je še 400 komadov. Nove bi stale v barvah vsaj trikrat več v tej velikosti (15 X 21 cm)
ir šoler in tamovozač spisal inž Josip štolfa. V tej S00 strani obsegajoči knjigi podaja pisateli konstrukcijo, delovanje ter strego avtomobila. Pojasnjuje opis s 300 jasnimi slikami v priloženem zvezku, ter slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi le vrste, je neobhodno potrebna šoferju samo-vozuču in lastniku avtomobila.
i( Nove moderne barve damskih čevljev. Stalno menjanje modnih barv naj ne Vznemirja naših dam, ker lahko prebarvajo svoje čevlje z Braunsovo »Vilbra« barvo za usnje.
ir Se že postavlja v paviljonu H za razstavo Pekatet.
Nesreča ne počiva
—	V Dravi je utonil pri Ptuju dne 21. t. m. 381etni splavar Franc Potnik iz Sv. Ožbalta ob Dravi. V slučaju, da se truplo naide, se proti vrnitvi stroškov najditelj naproša za telegrafično obvestilo na naslov Leopold Potnik, Marenberg in Peter Sarman, Sv. Ožbalt pri Marcnbergu.
—	Nesreča kolesarja. Poleg vseh drugih nesreč, sta so pripetili v nedeljo še dve težji nesreči: Malo pred polnočjo je prepeljal reševalni avto v bolnišnico z Brezovice Franca Premrla, delavca Združenih opekarn na Brdu pri Viču. Premrl je povedal, da ie padel s kolesa in si je zlomil levo ključnico. — V ljubljansko bolnišnico so v nedeljo prepeljali tudi 42 letnega posestnika Lovra Remca iz Priniskovega pri Predosljah. Na cesti ga je podrl avlo iz Ljubljane. Hemec ima težke notranje poškodbe.
Za Jegličev sklad
Za »Jegličev sklad« so še darovali: Ljudska posojilnica 25.000 Din; prof Josip Sodja, Blejska Dobrava 500 Din; L del. konsumno društvo v Ljubljani 5000 Din; ravnatelj Alojzij Kocmur v Ljubljani 1000 Din; Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani 5000 Din; Marija Urbanija 400 Din; Igu. Nadrah, stolni dekan v Ljubljani 1000 Din; S. Kunčič, Ljubljana 50 Din; dr. Grego-rič Vinko. Ljubljana 50 Din; R. Miklavc, Ljubljana 100 Din; Franc Oblak, Rakek 50 Din; Lcnasi & Gerkman, Ljubljana 200 Din; Avg. Agnola, Ljubljana 100 Din; Ivan Bogataj. Ljubljana 50 Din; Igu. Vok. Ljubljana 100 Din; Schneider & Verovšek, Ljubljana 400 Din; Janko Baloh, Ljubljana 100 Din; Mihael Slavec. Braslovče 5 Din; Vinko Resman. Radovljica 200 Din; Janez Ilribšek, Sv. Duh 10 Din; Dragotin Hribar, Ljubljana 100 Din; dr. K. Ljubljana 50.20 Din; mons. Viktor Steska, Ljubljana 1000Din; Fran Šuštar, Ljubljana V)Din; Robert Kollmann, Ljubljana 3tKi Din; šempetersko prosvetno društvo v Ljubljani 200 Din; kanonik lesip Vole, Ljubljana 100 Din. Anton Laniftek. Cerklje na Gor. 5 Din; Jotip Olup, Ljubljana 200 Din.
i nn ^fubljafia
Slovesnosli na Rakovniku
Praznik Marije Pomočnice kristjanov je spel privabil ogromne množice ljudstva na Rakovnik. žte na predvečer so od vseh strani Slovenije prišli romarji, želeč prisostvovati lepim svečanostim. Ljubka jc bila prireditev pri lurški votlini, obstoječa iz govorov, petja in godbe in ozirajoča sc zlasti za vzhodno Cerkev. Očarujoča je bila večerna procesija, ki se je med slovesnim zvone-njem z neštetimi lučkami pomikala z Rakovnika po Dolenjski cesti in nazaj proti Rakovniku. Po večerni pobožnosti je bilo na dvorišču predavanje o preganjanju kristjanov v Rusiji, spremljano s ski-optičnimi slikami.
Vrhunec slovesnosti pa je prinesla nedelja. Pri sv. mašah, ki so se vrstile druga za drugo skorni vse dopoldne, pretrgane le z govorom ob petih (dr. Volčič) in ob pol 10 (P dr. Modest Novak), se je razdelilo več tisoč sv. obhajil. Ob 10 ie bila pontilikalnn sv, maša, ki jo je daroval opat oo. trapistov iz Rajhenburga. Po sv. maši se je
Srnjak v Tivoliju
Ljubljana, 26. maja.
Davi med (i in 7 so sprehajalci v Tivoliju opazili taui lepega srnjaka, ki se je mirno pasel po tratah. Gospod ,1 N. višji uriidnik v Ljubljani, je bil tako prijazen, da nuni je o tem povedal le-lo: Ko sem se danes, okoli pol sedmih zjutraj sprehtijal po Tivoliju, sem blizu brizgalnega studenca pod tivolskim gradom opazil lepega srnjaka, ki se je prav krotko vedel. Odtrgal sem šop trave in mii jo ponudil. Srnjak se ine res ni zbili, »e mi mirno približal iu hlasnil po travi. Ilotel sem ga prijeti in odvesti. Že sem mu dal robec okoli vrata, da mi ue bi pobegnil, ali žival se jo temu uprla iil odskukljala navzdol. Poskusil sem vnovič in sem večkrat odtrgal iki šoji trave in mu jo ponudil. Srnjak se mi je res vsakokrat približal in hl&snil po travi, prijeli pa se nikakor ni dal. Tako sem ga s travo zvabil do železniškega tira ln še preko, nolri ua Aleksandrovo cesti. Hotel som ga namreč spraviti v kako vežo, da bi ga pozneje lastnik lažje dobil. Ali se li ne pripodi po Aleksandrovi cest i gruča nerazsodnih, mladih ljudi! Ti si nikakor niso tlali dopovedati, da je treba srnjaka spraviti v kraj. Z vpitjem »o srnjaka preplašili in zapodili, lako. da je zagalopiral nazaj v Tivoli.
Ta srnjak je bil res lt p ekseniplar. Bil je šo mlad, iinel pa je že kakih 7 cm visoke rožioko. Bil je zolo krotek in je sklepati, da je najbrže odkod ušel, morda iz zoološkega vrta ali pa s kakega drugega vrla. č'e je pravi lastnik srnjaka ujel, mi ui znano.
Kai bo danes 7
Drama: Sveti plamen Red E.
Opera: Toscn. Gostujeta ga. Zinka Vilfan-Kunčcva in g. Marij Šimenc. Izven. Običaine operne ccne.
Lekarne. Nočno službo iniajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
• Ali ste že poslali /.a »Jegličev sklad«?
© Vstopnicc za slavnostno akademijo, ki bo
29. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union na čast prevzvišenemu gospodu knezoškolu, se dobe v unionski trafiki. Cena je sledeča: parterni sedeži: od V. do X. vrste 15 Din. od X. do XXI. vrjte 10 Din; balkonski sedeži 8 Din; galerija 5 Din; stojišče 2 Din.
0 Združeni ljubljanski moški zbori prirede na povabilo mestne občine ljubljanske v sredo, dne 28. t. m. ob 20.30 pedoknico g. knezoškofu dr. Antonu B. Jegliču ob 80letnici njegovega rojstva. Zbori bodo peli Aljaževo »Divno noč«, dr. Ipavčevo »Bodi zdravo domovina« (solista gg. Lad-ko Pclan in Janez Završan) ter F. S. Vilharjevo (naša zvezda« solo g. operni pevec Gostič). Pevo-vodja Zoiko Prelovec. Pri podoknici sodeluje ludi godba »Zarja«. — Pevska vaja za podoknico v torek 27. t. m. zvečer v Glasbeni Matici.
0 Delegati in delegatinje organizacij, ki se udeležižjo slavnostnega sprevoda ob priliki 80let-nice škofa dv. Jegliča, se zbero v četrtek ob 9 na dvorišču škofijskega dvorca. Za to določeni reditelji jih uvrstijo v štiri glavne skupine.
0 Za Jegličev sklad je darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani 25.000 Din. V nedeljskem seznamu je omenjeni dobrotnik vsled tiskarskega škrata izostal. Vse prijatelje in znance naprošamo, da sc v teh dneh spominjajo 801etncga jubileja škofa dr. Jegliča ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Prispevajte za Jegličev sklad, darove sprejema Knezoškofijski ordinarijat, pa tudi uprav-ništvo Slovenca.
© Orkestralno društvo Glasbene Matice vabi k pc-lnoštevilni udeležbi v torek 27 t. m. v Matični dvorani št. 17. Začasno vodstvo orkestra prevzame s tem dnem g. Marijan Lipovšek, ker odpotuje dirigent prof. škerjanc te dni v mojstrsko šolo svetovno znanega dirigenta Weingartn3ija v Bazlu.
0 Seja Stolne prosvete danes zvečer cb pol 9 v običajnem lokalu.
0 Revizijo mestnega gospodarstva je odredil g ban v smislu določil o baii3keui področju. Revizijo izvršuje posebna 5 članska komisija, ki se je včeraj predstavila g. županu. Vzrok reviziji se navaja ia, ker že dolgo let ni bilo nobene revizije občinskega gospodarstva
0 Izletniki, ki so odpotovali v Sirijo, Palestino in Egipet, se vrnejo danes 27. t. m. ob 19.24 z brzovlakom iz Genove.
0 Obdukcija ustreljene Jonlesove je bila snoči. Ugotovila jc, da je šel strel v levo stran prsi v poševni smeri ter zadel četrto rebro. Tu je v pravem kotu odletel proti srcu in ga prodrl. Krogla je nato obtičala v prsih. Rana je bila absolutno smrtna in bi bila vsaka pomoč brezuspešna, četudi bi bil zdravnik takoj pri roki. Naravnost čudno je. da je rajnica s tako rano živela še celo uro, dasi v nezavesti. — Snoči se je vršila tudi obdukcija lanta Cilenška, ki jc bil ubit v Kamnem vrhu v litijskem okraju. Glavo je imel popolnoma zdrobljeno. Pri komisiji so sodelovali dr. Kresnik, dr. Lučovnik, dr. Suher jn Žajdela,
O Nesreča Ljubljančana v Celju. Poslovodju Delavske pekarne na Viču 27 letni Slavko Pretnar se je v nedeljo odpeljal z molornini kolesom iz
ic Pri ljudeh, ki so pobili, utrujeni, nesposobni zn delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost zu misli in tlelo. Vodilni kliniki dokazujejo, tla je »Frnnz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo /n odnrljo črev pri duševnih delavcih, slaboživčnili in žeuskuh. Fran z-J ose t gren-čicu so dobiva \ lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovina li.
vršil shod salezij. sotrudniilva pri Lurški votlini.
Popoldansko službo božjo je otvoril prevzv. škof dr. Rožman z navdušenim govorom o Mariji. Procesija, ki je sledila pridigi, je bila naravnost velikanska. Za banderom Marije Pomočnice je korakala dolga vrsta belo oblečenih dečkov, nato skavti in drugi oratorijanci iz Mladinskega doma, oratorijanci in gojenci z Rakovnika z godbo, za temi devet Marijinih družb z zastavami, nato okrog 400 belo oblečenih deklic, za deklicami godba bivših salez. gojenccv in pevski zbor, nato duhovščina s prevzv. škofom in rajhenburškim opatom, za duhovščino kip Marije Pomočnice, obdan s častno gardo dečkov, oblečenih v slikovite noše, potem dolga vrsta belo oblečenih gospodičen, gojenke Jezefintuna v svojem kroju in nad 100 narodnih noš. Procesijo je zaključila dolga vrsta drugega ljudstva. Sprevod, ki se je pomikal med nepregledno množico ljudstva, ki je vso pot tvorilo špa-lir, je bil impozanten.
Ljubljane v Celje. Malo pred Celjem se je. zaletel v neki avtomobil, ki je stal povprek čez cesto. Pretnar je padel in si zlomil desno nogo. Iz Celja je bil z vlakom prepeljan v Ljubljano, tu pa v bolnišnico.
O Nezavesten človek v parku. V noči od nedelje na ponedeljek je imela ljubljanska reševalna postaja vse polno dela. O najtežjih slučajih poročamo na drugih mestih.
Ob 10 zvečer je našel g. Bognmil Kajzelj blizu nekdanjega kina »Tivolija« na tleh ležati nezavestnega človeka. Reševalna postaja ga je prepeljala v bolnišnico. Moški je bil potolčen po glavi, vendar pa njegove rane niso nevarne. Ko se je v bolnišnici prebudil, ni vedel povedati, kako se je poškodoval. Je to 21 letni brezposelni mehanik A. P. V nedeljo zvečer je bil precej vinjen iu ne ve, ali ga je kdo lako liutlo pretepel ali pa je nesrečno padel. Gosp. Kajzelj je povedal, da je malo poprej slišal iz Tivolija neko kričanje — najbrže je bil to prelep, v katerem je bil P. ranjen.
0 Stavbne nasvete, uarrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro iTeluia , Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
Matfhot
□	Predstojnik mestne policije (Milic, upravnik V. Keršovan je v službenih poslih od-potovul; nadomešča ga policijski svetnik P u š.
□	Pred seiiiilom trojice stil se včeraj zagovarjala 26 letni hlapec Viktor Jerot ter 24 letni Rii-pert Fižolnik. oba rudi zfočinstvn tatvino. Jerot se obtožuje, da je meseca marca posestnikoma Ivunu K raj licu ter Vincencu Bili-terju in mizarju Frhatiču v Rušah vzel razne predmete z. na moro, dn bi si s prisvojitvijo spodaj navedenih tujih premakljivih stvari pridobil protipravno imovinsko korist, s čimer je zakrivil zločinstvo tatvine. Razen tega pa se obtožuje. dti je lioteč pridobiti si protipravno itno-vinsko posest, dovedel v zmoto Popco Jescnik v Rušah ter Ivana Krujncn na Fali. s čimer je zu-krivil prestopek prevare. — Rupert Fižolnik jxt jo sedel na zatožni klopi, ker jo 15. marca v krčevini vzel Josipu Touišetu raznega blaga v skupni vrednosti 2000 Din. s čimer je zakrivil zločinstvo tatvine. Obema razpravama je predsedoval sodnik okrožnega sodišča Guzelj, tir. Lešnik in dr. Kolšek prisednika. Obtožbo jc zastopal namestnik državnega pravdnika Sever. Jerot je bil obsojen nu 14 mesecev robije, Fižolnik pn nn 18 mesecev robije.
□	Poklonitev mladine maternm. Učiteljstvo 2. dekliške meščanske šole v Mariboru (Cankarjeva ulica) vabi sturše svojih učenk na drugi roditeljski sestanek, pri katerem se bo mladina hkrati poklonila svojim materam. Sestanek bo jutri, 28. maja, ob pol 17 v glasbeni sobi v prvem nadstropju. Pričakuje sc, da se bodo starši temu vabilu polnoštevilno odzvali, ker je na dnevnem redu tudi pogovor glede mla-dine še pred skicami šolskega leta.
□	Grobovi... Krcsccncija Lcdinek, -dovu po krojaškem mojstru, stara 75 let, Delavska ulica 2. Pogreb danes ob 17 iz mrtvašnice na uiestiicin pokopališču v Pobrežju. — Andrej Rutlež, upokojeni knz.nilniški nudpaznik, stur 69 let. Pogreb danes ob pol (7 iz mrtvašnice na mugdulcnskcm pokopališču. — Martin Doki, upokojeni železničar, stur 80 let. Cesta na Brezje 40. PogreJ) jutri ob pol 15 iz hiše žalosti na inagdalensko pokopališči:.
□	I/, policijske službe. ~;iš.ji stražnik Anton Jelen, dodeljen pri tukajšnjem predstojni-štvu mestno )>olicije, jc imenovan za detektiva v 111. kategori ji 4. skup. — Josip Pavletič, detektiv pri kriminalnem oddelku predstojništva mariborske mestne policije, je premeščen k upravi policije v Ljubljana. Bil jc izredno vesten iil jjožrtvovalen uradnik.
□	čudno... Prav nič nimamo proti temu, ako prireja tukajšnji Miinnergosangverein operete v unionski dvorani. Nasprotno: vsa kulturna prizadevanja tukajšnje narodne manjšine moramo iz razlogov, ki jih navajamo zn potrebo živahnega kulturnega življenja naših bratov int Koroškem, odobravati. Smo pa proti tistim, ki pravijo, tla so slovenske matere sinovi in ki so sc udeležili sobotne predstave znane operete »Geislui«. In zopet, du ne bo nesporazumu: nc morda radi tega. ker so bili tamkaj, ampak ker jih od obstoja Narodncgu gledališča v Mariboru ni tamkaj na spregled. Na tucate takih jih je. Njih obrazi so dobro obtičali v spominu. Ne maramo [ia, du bi so te naše vrstice ua-pa k tolmačile; izjavljamo, du nimamo niili naj manjšega razlogu, da bi zuvzeli stališče proti kulturnim prireditvam tukajšnje tiemškc narodne manjšine.
□	iz gledališču. Jutri se vrši žc tretja krstna predstavil slovensko novitete v letošnji sezo-nii. To pot se bo vprizorilu drama priznanega mariborskega pisatelju dr. Maksa Šnudcrla: »Pravljica o rajski ptici«. Drama se odlikuje po zelo globoki dramatični vsebini ler se pričakuje ujeiui premijeru z. največjim zanimanjem, Rcži-ra g. Vlado Skrbinšek,
□	Gibanje delovnih moči. Preko tukajšnje Borze delu je iskalo zaposlitve v času od 18. do 25. ma ju 80 oseb; <>7 službenih mest je bilo prostih, tlelo je dobilo 97 brezposelnih, odpo to vala sta 2. odpadlo pa 46. Koncem tednu je ostalo v evidenci 659 brezposelnih. Od i.janii-tu ja tlo 25. maja je iskalo dela 5449 brezposelnih: 2502 mesti sta bili prosti, delo je dobilo 1615 brezposelnih, 251 jih je odjM>tovalo, 924 |>ti odpadlo.
□	Poboj pekerskih fantov. Okoli 2 zjutraj so se pekrski fantje spoprijeli: radi neumnosti, kol žrtev jc pati o I 28 letni drvar Simon Gracej. ki jc zudobil dvoje uevuruili run z nožem i-u si-
rcr v liri) c t in sence. Njegovo stunle je zelo resno in je malo upanja, tla ho okreval. Za krivcem se vrst- poizvedbe.
□ Nu mariborskem delovnem trgu. Zaposlitev <lobi preko tukajšnjo posredovalnici: cleln: I oskrbnik, 11 hlapcev, 4 pastirji, 3 kamnoseki, I opekarski mojster, I cenientar, t vrtnar, I kovač. I kolur, 1 strojnik za opekarno, 3 čevljarji, I kurjač, t slaščičar. I loeilec, I hotelski kuhar. 5 zidarji, 3 elektro monterji, 15 provizornih potnikov. "i tehniki, I hišnik, več vajencev vrtnarske. kleparske, kovaške, soda rake, mizarske, čevljarske, krojaške, pekovske, slikarske in tapetniške obrti. 2V k uharic, 30 služkinj. 3 sobarice, I vzgojiteljica, 1 gospodinja. 2 tovarniški delavki. I plačilna natakarico, i hotelska sobarica ter I ' viljska vajenku.
L Aufbiksar.ska žlica ali kali... Na _30 letnega ključavničarja Štefana Spesa i/. Nfeljskegn hriiba so je spravil neznan pasunt, ki je bil očividno pijan, zgrabil za nož ter nm prizadejal na lirbui iu glavi dvoje ran. — Konrad M., 111011- j ter, pa je obračunal s 34 letnim potnikom kar- j lom Sinfcovičeui na ta' način, da je navalil nun; i s palico ter mu prizadejal več poškodb na glavi in telesu. Oba ranjencu se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Zahteve naše trgovine
Celje
.0- Uradni daji zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico, j Gremij trgovccv Celje naznanja vsem gospodar- ! skirn krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in I daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torel: dne 3. junija 1030 od 8 do 12 predpoldne v pos"'. tovalnici greinija trgovcev Celje, Razlagova ulica pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ai. ■»vet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudnc vabijo, da se pri njem v določenem času zglasijo.
jQr V celjski bolnišnici so umrli: V soboto dne 24. maja Podver al Neža, 01 letna prevžitkarica iz | Zabukovcs občina Griže. V nedeljo dne 25. inaja j 4 letni sin delavca Peško Franc od Sv. Jurija ob Ta- i boru. Včeraj ps 16 letni Jože Gaberse. sin posest- i nika od Sv. Kri. tola ter 25 letni Juricič Marko iz Slivnice, občina Novi grad. sedaj vojak 30. pp. N. v m. p.l
Ptm
Opozarjamo vse, ki imajo državne lovske karte, da jc trebi pri policijskem oddelku na magistratu plačati do konca t.:ga meseca dvotretjinsko banovinsko takso.
Tombola Prosvetnega drušlva v nedelio jc uspela povoljno. Vse srečke so bile razprodane. Sreče ni bil iz mesta nikdo deležen. Glavni dobitki ro prišli v roke okoličanom. Kolo je odnesel zidar Kranj iz Orcšja, ki je obenem tudi mojster na harmoniki. Zato mu kolo pride prav, da se bo i njim mogel voziti na »gostiivanja«. Podplate v vrednosti 600 Din jc zadela srečka siromašne ženske Zavec iz Vičave. Ravno tako ostalih pet glavnih dobitkov je sreča naklonila siromakom. Vseh dobitkov je bilo 370, za kar sc je največ potrudila gdč. Preacova. Za poklonjene dobitke izreka odbor vsem najtoplejšo zahvalo.
Gcstovanje celjskih dijakov. Celjski dijaki so naro pretekli petek nudili umetniškega užPka s prirej;no igro »Shakespeare Macbeth«. Brez razlike je vsak igralec dovršil svojo vlogo pohvalno, pa lud,: meščanstvo je imelo razumevanje za to igro, vsled česar je bila precejšnja udeležba.
Trbovlje
Meleor. V soboto ob 9.10 zvečer sn)o opa-tovali na nebesnem obrobju krasen, velik meteor. Letel je od obzorja nad Klečo proti Sv. Planini, ali od juga proti severu. Zvezda je bila nenavadno svetla, velika kot električna obločnica, v kateri sveti več stosvečna žarnica, modrikaste barve in iz nje se je utrinjalo kot od gorečega železa. Cela pot, po kateri je zvezda letela, se je še dolgo nato svetlikala. Ves prizor utrinka je bil krasen io govoric za en večer zopet dovolj.
SK Mladost in SK Retjc sta v nedeljo prvič med seboj tekmovala. Rezultat 2:0. SK Mladost je mlado športno društvo, ki obstoji kakšen nesec dni ter se je na igrišču, kakor so vsi priznali, prav častno zadržalo. Sedaj imamo v Trbovljah kar štiri nogometna športna društva, in sicer: Amater, Trbovlje, Retje in Mladost. Pripomniti še moramo, da si je Mladost že pri prvem nastopu osvojila gledalce, kar je bilo razvideti iz kretenj in aplavza gledalcev.
Ograje manjka. Ker smo že pisali in pro-rokovali, sc bo zgodilo. V nedeljo je že tretjič padel s ceste v potok za bolnišnico. Zgodila se bo enkrat huda nesreča, ako se ne napravi za to prometno cesto ograja. Ograjo je dolžna napraviti občina, torej naj policijsko varnostne predpise najprvo sama upošteva, da ne bo ljudstvo nejevoljno.
Marenberg
Na Vnebohod, v četrtek 29. t. m. popoldne ob 2 se vrši na cerkvenem trgu velika tombola, ki jo prireja Kolo jugoslovanskih sester v prid nujnih popravil potrebne farne cerkve. Tombola je izredno bogata na dobitkih, ki obstojajo iz koristnih predmetov, kakor slik, živali, srebrnine itd. v skupnem številu nad 350. Žal, da število prodanih tablic ni zadovoljivo. Ker bo ta dobrodelna prireditev zvezana s prijetno zabavo, ob kateri bo svirala domača godba, sc vsi okoličani in domačini in zlasti oni, ki so v posesti avtomobilov, prav vljudno vabijo, da se te tombole udeleže. Oni, ki pa jim tudi to ni mogoče, se naprošajo, da v ta namen prispevajo v denarju, ker bo vsak dinar dobrodošel, kajti vsa večja popravila v cerkvi so v zadnjih 42 letih izostala, v vitkem zvoniku pa se oglaša en sam zvon. Na veselo svidenje! — Pripravljalni odbor.
Unec pri Rakeku
Dne 26. t. m. smo spremili na poslednji poti starosto naše župnije Matija Modica, vulgo Klan-čarjavega očeta iz Ivanjega sela št. 6. Dočakal je visoko starost in izpolnil 92 let ter 4 mesece. Rojen je bil 23. januarja 1838, a bil je do zadnjega korenjak in hodil pokonci, da bi mu nihče ne prisodil tako visoko število let. Le par dni je ležal. V četrtek je še prejel zadnjikrat svete zakramente, v soboto zjutraj ob 3 pa je mirno izročil svojo blago dušo Bogu. Bil je mož vieskozi krščanskega življenja in dober gospodar, ter si pridobil lepo posestvo, katero zdaj upravlja njegov sin Anton. Rajni je kljub visoki starosti pridno prihajal k službi božji. Tudi zadnjo velikonoč je prišel k sv. zakramentom še v podružno cerkev pri sv. Hieronimu. Ce je bila sv. maša pri podružnici, tedaj Klanfiarjevega očeta navadno ni manjkalo. Primahal jo je, četudi mu je sapa malo nagajala. Rajni ima ie enega brats Andreja, ki je posestnik na Rakeku ln čc Bog da, bo v letošnjem letu dočakal 89. leto. Naj počiva blagi očka v miru. — Visoko starost dočakajo pri nas ljudje. Leta 1925.
V soboto popoldne so prispeli v Kočevje zastopniki trgovskih gremijev in zadrug cele Slovenije na občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug. Že na postaji jih je pozdravil župan mesta g. Kostanjevec.
Istega dne zvečer se je vršila v hotelu »Trst predkonferenca delegatov, ki je v dolgi razpravi obravnavala predloge, pripravljene za občni zbor.
V	nedeljo dopoldne se je istotain vršil občili zbor Zveze pod predsedstvom predsednika g. Vilita Weixla, ki je uvodoma pozdravil prisotne: Kočevskega okrajnega glavarja g. Logarja, župana Ko-stanjevca, predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOI Leopolda Brudermana, tajnika Zbornice za TOI dr. Ivana Plessa, in predsednika kočevskega tnemija Koma. Poslane so bile udanostne brzojavke
Vel. kralju, nadalje predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču, trgovinskemu ministru Juriju Demetroviču in gozdarskemu ministru dr. Anionu Korošcu. Nalo je pozdravil zborovalce kot domačin predsednik kočevskega gremija g. Rom, nadalje okrajni glavar Logar, župan Kostanjevec, predsednik Zbornice za TOI in načelnik trgovinskega odseka iste Bruderman, nadalje g. Kavčič v imenu predsednika trg. društva Merkur dr. Franu VVindischerja.
Desetletnica Zveze.
Poročilo o desetletnem delovanju zveze je ))odal podpredsednik g. Kavčič. Zveza bila osnovana leta 1920., ko se je zaključila stanovska organizacija trgovstva na deželi z ustanovitvijo več novih gremijev. V letu 1910. je bilo usnovanih S gremijev, doŠim jih je bilo pred vojno sedem. Ustanovni občni zbor Zveze se je vrši! 10. aprila 1920 in je bil za predsednika izvoljen g. Ivan .lelačiti ml. 15 gremijev in 12 zadrug je tedaj štelo 521(1 članov. Danes pn je združeno v Zvezi, op i roma v 27 gremijih 1S.0(X) članov. Zveza je takoj šla na delo in z vsemi sredstvi ščitila trgovske interese. Leta 1921. in 1922. so se ustanovili še novi grelni,ii, tako da je Zveza koncem leta 1922. imela včlanjene vse obstoječe trgovske organizacije (21 gremijev in 7 trgovskih zadrug) z (1779 člani.
Petletnico svojega obstoja je praznovala Zveza ua občnem zboru, ki so je vršil v Rogaški Slatini. Delo Zveze, je šlo predvsem za ureditev železniških razmer ter za izenačenje davčne zakonodaje. Na občnem zboru leta 1927. v Ptuju je bilo izvoljeno sedanje Zvezno načelstvo. Po izredni poostritvi politične in gospodarske krize v letu 1928. je prišlo zgodovinsko leto 1929. in je sedaj usmerjeno delovanje državne uprave k gospodarski konsolidaciji. Program Zveze je še nadalje pospeševati gospodarske interese trgovine v solidarni organizaciji in pričakovati je še uspešnejšega dela Zveze.
Predsedstvcuo porodilo.
Zvezni predsednik jc nato v imenu Zveze čestital jubilantoma g. Elsbaclierju in Juriju Verov-šku za njih 60 letnico, i>oslednjemu se je izrekla kot 10 letnemu blagajniku Zvezo posebna zahvala.
V	predsedstvenem poročilu je ts. \Veixl omenjal, da leže Irgovstvo pred vsem davki, zadružništvo drž. uslužbencev ter krošnjarji. Zakon o neposrednjih davkih ni prinesel onih olajšav, ki jih je pričakovalo Irgovslvo. K povišanim državnim dajatvam je prištevati ludi zvišanje trošarine na kavo in čaj. Visoke trošarine zelo zmanjšujejo kupno moč prebivalstva. K državnim dajatvam so prišle nove banovinsko davščine ter zvišanje občinskih proračunov zaradi razbremenitve države. V'časih te težke krize je treba mislili tudi ua zmanjšanje carinske zaščite industrije, ki je zelo občutna in tudi zmanjšuje kupno moč prebivalstva. Poleg tega je treba še upoštevati, da uživa to znatno zaščito pred vsem industrija, ki je v tujih rokah. Pozdravlja novi kon-kurzni in poravnalni zakon, ter zakon o lojalni konkurenci.
Tajniško poročilo.
Tajniško poročilo je podal tajnik g. Kaiser. Poročilo obširno razpravlja predvsem o položaju lesne trgovine, ki je kljub vsemu ena najstabilnejših strok. Zlasti pa se je razpaslo v lej stroki šušmarstvo.
Vinska trgovina je doživela v zadnjih letih polom, kakor tudi trgovina s hmeljem. Izvoz vina je padel na minimum. Tekstilna industrija stalno napreduje, tekstilna trgovina nazaduje. Ravno tako trpi trgovina z železnino. kjer ji stavljajo dobavitelji neugodne pogoje. Trgovina s papirjem trpi radi visoke carinske zaščite. Detajlna trgovina v obče, pa je še hujše trpela radi gospodarske sta-j gnacije. Ob številu 13.000 trgovcev je potreba prebivalstva več kot krita. Saj odpade na 92 prebi-! valcev ena trgovina. Novi davčni zakon ni pri-I nesel potrebnih olajšav. Trgovstvo se mora še na-. dnlje borili proti krošnjarjem, inozemskim polni-i kom, ter potnikom, ki obiskujejo zasebnike. V so-1 cialno-političnem oziru je omeniti definitivno zasi-j guranje obstoja in delokroga trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki šteje že 5000 čla-| nov. Osnutek novega obrtnega zakona odgovarja i načeloma trgovskim zahtevam. Treba bi ga pa bilo j še dopolniti in izpremeniti.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Ve-rovšek. Odobren je bil računski zaključek, kakor tudi proračun za leto 1930. ki je manjši kakor lani. saj določa 168.000 Diu dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bilo za tri leta izvoljeno zvezno načelstvo in sicer: gg.: Gresrorc, Kavčič, Verovšek, Fabjani, Šporn. Jeločnik, Majaron, Fiir-sager. Savnik, Sire. Berjak, Stergar, Črtanec, Divjak, Kastelic, Povh, Rom, Lenarčič, šoštarič, Rer-dajs, Pintar, Weixl, Kostanjšek, Engelsberger, Umek, Elsbacher, Stermecki, Pilili, Zidanšek, Cu-kala, Cvenkl, Lenard, Traven, Klun, Rozman. Kac, Kuharič, Šumer, Vilar, Kranje, Toplak, Cvetič,
smo pokopali moža, ki je izpolnil 92 let in 7 mesecev in je prav do zadnjega hodil še na delo v gozd par ur daleč. Bil je to Franc Matičič iz Slivic. Da ljudje tako dolgo živijo v tem kraju, pomaga gotovo tudi okoliščina, ker so krog in krog gozdovi; seveda je starejši rod tudi bolj solidno živel, mlajši rod pa vsled nerednega življenja ne bo dočakal le starosti.
Krka
Po službenem opravku me je pripeljala pol od Stične proti Vel. Laščam. Ko pridem do mostu na Krki, sem obstal in premišljeval, ako jc iivljanja varno, podati se preko mosta. Ojunačil sem se, naredil križ in z božjo srečo prišel na drugo stran. Prebil pa sem mnogo strahu. Kar gugalo se je pod mano. Škripalo je na vseh straneh, deske so se pa podajale, prečniki krivili; če bj se spodmaknil en sam pilot, ki so že vsi invalidi, bi se znašel v valovih Krke. Če je kje v Jugoslaviji potreben nov most, mislim, da je najbolj nujno potreben na Krki. Čudim se, da je tako pozabljen, da se nihče do kraja ne požene za ta nujr.s potreben most. Ali morda čakate, da vam ga bo kaka vremenska sila sama podrla, in ali je morda res treba preje človeških žrtev. Zganite se, da ne bo prepozno. — Dolenjski popotnik.
(iašper. Za pregledniku računov sta bila ponovno izvoljena ponovno šporn in Volk. Pri konstituiranju odbora je bil izvoljen za predsednika gospod J. Kavčič, za podpredsednika g. K. Elsbacher. za II. podpredsednika pa šoštarič.
Resolucije.
Nato so bilo sprejele resolucije, ki obravnavajo vsa aktualna vprašanja našega Irgovstva. V resolucijah se zahteva: Oimprešnja vpostavifev železniške zveze Slovenije z morjem z. izgraditvijo proge Kočevje-Sušak. Nadalje naj se otvori proga Murska Sobota-llodoš, ozkotirna železnica Poljčane-Zreče naj se normalizira in podaljša do Dravograda. Zaradi preobremenitve trgovstva naj se novi davčni zakon revidira v tem smislu, da se pridobnina zniža kakor tudi dopolnilni davek, davčne komisije naj bodo dovoljene in uvede naj se eksistenčni minimum. Ponovila se je stara zahteva zn odpravo davka na poslovni promet. Občutna banovinska bremena naj se znižajo. Glede novega obrtnega zakona predlagajo, naj ostanejo njegove socialno-politične določbe dosedanje. Olede socialno-politične zakonodaje zahtevajo, da se da Trg. boln. in podp. društvu avtonomija. Glede kreditne politike Narodne banke se resolucija zavzema za znižanje obrestne mere, za podaljšanje roka eskontiranih menic od 3 na (i mesecev poenostavljene formalnosti za dosego kreditov, nadalje da se našim krajem dodeli več. kreditov. Ukine naj so zakon o pobijanju draginje. Poslovanje zadrug državnih uslužbencev naj se strogo omeji na člane. Striktno naj se izvaja čl. 59 obrtnega redu, ki naj se ne izigrava. Glede legitimacij trgovskih, potnikov, naj se prodpisf poostre s tem. da se zahteva najmanj pet let prakse. Potrebna je revizija telefonskih pristojbin. Razširi naj se telefonsko omrežje in sicer obseg lokalnega prometa, kakor tudi dovoli poraba železniških telefonov. Na progi Maribor-Hakek naj se uvede še nova ambulantna pošta in izboljša naj se. telefonski promet med Mariborom in Zagrebom. Dostava vagonov naj se vrši hitreje, kakor tudi dovolijo ugodnosti glede nakladanja vagonov. Ker je carinsko zaščita industrijo prevelika, naj se zniža. Dobava soli naj se uredi tako, da bo mogoče dobiti vse vrste soli. Glede trgovskega lista naj se s 1. junijem odpove pogodba s tiskarno Merkur. Vsota 25.000 Din za Trgovski list za 1930 naj ostane pri Zvezi; temeljito naj se prouči vprašanje ustanovitve lastnega glasila! V načelstvu naj se konstituira odsek H članov, ki bo razpravljal o vseh nujnih zveznih zadevah in naj se seslane enkrat na mesec.
Nadalje je bilo sklenjeno, da le resolucijo predloži na pristojnem mestu posebna deputacija. Pri slučajnostih je gospod Elsbacher iz Laškega predlagal, naj se tudi trgovina pridruži odposlanstvu Delavske zbornice, ki gre v Belgrad, da pospeši pogajanja med Trboveljsko prem. družbo in železnicami. Kajti sedanje stanje, ko so zaslužki minimalni, občutno škoduje trgovstvu v rudniških revirjih.
Po občnem zboru se je v hotelu -Trst vršil banket, ki so se ga poleg gostov udeležili delegati. Popoldne in zvečer pa so se delegati vrnili v svoje kraje.
Občni zboi Zadružne zveze v Gorici
Dne i. m. se bo vršil v fašistični dvorani \ Trgovskem domu v Gorici občni zbor Zadružne zveze. Na dnevnem redu bo izpre-tnemba pravil in pristop Furlanske zadružue zveze. V pravilih se. bodo izpremenile določbe glede jamstva in odstopa članic, ki jih je lansko leto uvedel komisar Petrella. Ta je namreč pravila tako prikrojil, da ne sme nobena članica odstopiti in s tem odpovedati jamstva, dokler se ne odplača petmilijonsko posojilo, ki ga je komisar najel pri Zveznem zavodu v Benetkah. Ta določba naj bi se zdaj omilila. K zvezi pristopi Furlanska zadružna zveza, ki jo jc preti vojno ustanovil nions. Faidutti. V furlanski zvezi jc včlanjenih 58 zadrug. Zveza ima tudi precejšen rezervni sklad.
Goriška Zadružna zveza je zašla pod vodstvom komisarja IVtrellc in inž. Cucceseju v težko krizo. Blagovni oddelek, ki ga je komisar najprej odpravil in pozneje spet uvedel, izkazuje izgubo. Čevljarska zadruga v Mirnu in mlekarna v Trstu, ki ju je zveza financirala, so tudi v krizi: tako je v nevarnosti okoli poldrugi milijon lir. Napovedana je zopet reorganizacija zveze. Poleg furlanskih zadrug naj bi pristopilo k zvezi še 10 goriških zadrug, ki so bi.le doslej včlanjene pri tržaški Zadružni zvezi. Tržaška zveza, ki jo fašisti likvidirajo, noče izplačali tem goriškim zadrugam vlog sto po sto, temveč jim ponuja okoli 800.000 lir manj. Vlada je obljubila, da založi to razliko, toda prizadete goniške zadruge morajo svoje vloge prenesti k Zadružni zvezi v Gorici. Z vlogami teh zadrug, ki gredo v milijone, in / rezervnim skladom Furlanske zadružne zveze naj bi se zveza okrepila. Tako računa vsaj sedanji predsednik linž. Cacecse.
>Zvezo soškili mlekarne v l istu, ki jc lasi Zadružne zveze v Gorici, prevzume Banca Na-zionale del Lavoro. Podjetje zaenkrat še ne pride v last banke, temveč zveza ga je dala samo v najem proti mesečni odškodnini okoli 70 tisoč lir. Banca Nazionnle del Lavoro jc svoj čas prevzela goriško in tržaško podružnico Ljubljanske kreditne banke in posluje /. državnim denarjem. S tem naj bi oil postavljen temelj veliki mlečni centrali, ki naj bi po načrtu mestne občine prevzela vso dobavo mleka v Trstu. Za centralo se že dalj časa poteguje Banca Nazionale dol Lavoro. Po centrali se bo vpliv banke na vse gospodarstvo v deželi okre-|ril. Saj jc znano, da jc mlekarska obrt važen činitelj v domačem gospodarstvu.
Izvoz v aprilu
Po pravkar objavljenih podatkih je znašal v mesecu aprilu t. 1. naš izvoz 428.795 ton za 615.8 milj. Din napram 599.0 milj. Din v marcu.
Največ smo izvažali v aprilu t. 1. (v oklepajih podatki za marec: vse v milj. Din): pšenica 88.9 (28.0), koruza 73.1 (71.7), konoplja 7.7 (11.0), govedo 22.7 (23.1), prašiči 17.2 (18.2), sveže meso 7.3 (11.2), perutnina 15.7 (12.1), jajca 77.5 (83.8), drva 2.7 (2.9), gradbeni les 124.0 (118.3). lesni izdelki 6.4 (11.1), žel. prag. hrastovi 14.2 (14.7), cement 11.0 (16.2), svinec 3.9 (5.8), sirov baker 42.0 (44.3). rude 21.(55 (16.7) milj.
Skupno je v prvih štirih mesecih L 1. znaSal naš izvoz 1,604.080 ton za 2.311.8 milj. napram 1,276.208 tonam za 1.925.2 milj. Din. Izvoz je torej narastel po količini za 25.7%, po vreduosti pa za 20.1%.
Nova delniška družba; Trgovina pamnkom i lekstllijama, .Avramovič' a. d.. Bel«rnd, glavnica 1 milj. Din (1000 delnic).
Denarni in čekovno virmanski promet s Solunom. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije je razširila svoje poslovanje v čekovnem virmanskem In hranilnem prometu tudi nu Solun. Funkcije njene ekspoziture v Solunu bo vršila ondotna podružnica Francosko-srbsko banke, a. d., Belgrad. Lastniki ček. računa lahko s čeki naročajo izplačila zu Solun v dinarjih, drahmah in ostalih tujih valutah. To poslovanje se začne 1. junija t. 1. Od tega dne dalje se lahko vrše tudi vplačila s položnicami Poštne hranilnice v korist čekovnih računov na hlagajnici podružnice Francosko-srbske banke v Solunu, kukor na vsaki pošti v naši kraljevini. Za promet s Solunom veljajo iste pristojbine Poštne hranilnice kot za promet v notranjosti države.
Oblastna hranilnica v Zagrebu izkazuje povečanje vlog na 26.2 milj.; nadalje upnikov na 27.4 milj., od tega hanska uprava in banske ustanove 25.5 milj. Din. Med aktivami znašajo menice 12.5, od tega zadružne 12.0 milj., dolžniki pa 31.9 milj., od tega naložbe pri bankah 22.9, zadružne zvezo 4.0 lilij., zadruge 1.1, posojilo občinam 8.7 milj. Pri donosu 2.8 milj. znaša čisti dobiček 0.45 milj.
Borza
Dne 26. maja 1930.
DENAR
Devizni promet je bil kaj znaten. Tečaji so se napram preteklemu tednu h' malo izpremeniti, večinoma so bili čvrstejši. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2278.50 bi., Berlin 1350.50—1353.50 (1352.-) Bruselj 788.80 -791.80, (790.30), Budimpešta 989.87 lil., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.74-800.74 (799.24), London 275.35 bl„ Nevvyork 56.555 bi., Pariz 221.20—223.20 (222.20), Praga 167.60—168.40 (168,—). Trst 295.94—297.94 (296.94).
Zagreb. Amsterdam 2275.50 —2281.50, Berlin 1350.50—1353.50, Bruselj 790.85 bi., Budimpešta 988.37 -991.37, Bukarcšt 34—34.50, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 797.74- 800.74, London 274.95— 1 275.75, Nevvyork 56.455—56.655, Pariz 221.20 do 223.20, Praga 167.60—168.40, Trst 295.848—297.848. — okupni promet brez kompenzacij je znašal 8.6? milj. Din.
('urili. Belgrad 9.125. Amsterdam 207.95, Ate ne 67.0, Berlin 123.36, Bruselj 72.10, Budimpešta 90.335, Bukarcšt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.925, London 25.12125. Madrid 63.—, Nevvyork 517.—, Pariz 20.275, Praga 15.33, Sofija 3.745, Trst 27.09, Varšava 58.—. Kopenhageu 138.30, Stockholni 138.65, Oslo 138.30, llelsingfors 13.-.
Ilclgrad. Berlin 1350.50—1353.50, Bruselj 789.35-792.35, Budimpešta 988.37—991.37, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 797.74—800.74, London 274.95—275.75, Praga 167.60,-!68.40, Pariz 221.20 do 223.20, Milan 295.80-297.80. Nevvyork 56.455— 56.655.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje jc bila danes čvrslejša. Promet je bil v vojni škodi ter naših dolarskih papirjih |>o čvrstejših tečajih. Tudi bančni papirji so bili nekoliko živahnejši pri neiz-premenjenih tečajih. Med industrijskimi papirji jo prišlo do prometa v delnicah Slavonije in Nar. mlinske v neizpremenjenih tečajih, po slabejšem tečaju pa je bila zaključena Danica. Ostali papirj: v glavnem ueizpremenjeni.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.50 bi., 7% Bler. pos. 85.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 17C den., Vevče 117 den., Stavbna 40 den., Sešir 105 den., Ruše 270—280.
Zagreb. Pos. mesta Zagreba 75 d., dr. pap..
7»' inv »na 37 J „.,..,,..,- K4 Kil sx —-•__».!._
12. 430-43), 8% Bler. pos. 97—97.50 (97.50), 7% Bler. pos. 85—85.50 (85.25), 7% pos. Drž. hip. banke 85—85.25 (85). — Bančne delnice; Ravna gora 74.50 d.. Hrvatska 60 d.. Katolička 33—38. Poljo 58—59 (58), Kreditna 96—100, Union 196—196.50. Jugo 79—80 (79), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 60 d., Narodna 8.240—8.250, Obrtna 30 «1., Praštediona 900—910, Etno 150 d., Srbska 178—182 (180). Zemaljska 145 147 (145). — Industrijske delnice: Nar. šum. 24—25, Gutlmann 170 I). ,Slaveks 71—74 Slavonija 200—205 (200), Našice 1.350 bi., Danica 108-113 (108), Pivara Sar. 151 d. Šcčerana Osjek 362.50 —870, Šečerana Bečkerek Cement Split 550-610, Nar. ml. 20—25 (20). Osj. ljev. 170 d., Broo vag- 110 d, Union 120 d. Vevče 117 <1, Isis 33—35. Dubrovačka plovitba 402.50—407, (400—402.50) Ragusea 402.50—407. (400, 402.50), Oceania 200 b Jadr. plov. 508—510, Trboveljska 437.50—442.50.
Belgrad. Narodna banka zaklj. 8.270 (5), 1°/,. inv, pos. 88.50--89.50, agrari 54 b, vojna škoda promptna 435.50 -436.50 (zaklj. 500 kom. 435.50 436). 6. 438-439, 7% pos. Drž. hip. banke 86 dt 86.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.25, Wiener Bank-verein 18.40, Creditanstalt 51.—, Escomptege? 161.50, Union 24.50. Aussiger Chemische 195.50 Ruše 34.50, Slavex 8.75, Mundus 170.—, Alpim 26.25. Trboveljska 54.75. Levkam 5.—, Rima Mu ranv 85.90, -
Žito
Tekom današnjega dne se je položaj na našem žitnem trgu nekoliko učvrstil, ne baš brez upliva čikaških notacij. Blago — zlasti pšenica — je izginilo s trga, ker pričakujejo prodajalci boljših cen. — Današnje notacije so bile za gornjebačko pšenico 207.50, za potisko 210-212.50, za koruzo bč. 97.50 nakladalna postaja. — Povpraševanje po blagu je dokaj živahno in tudi zaključkov je bilo nekaj.
V Ljubljani so notacije višje.
Novi Sad. 26. maja 1930. — Pšenica: bč. '77 kg 200—202.50, 78 kg 202.50-207.50. gornjebč. 78 kg 205—210, ban. Tisa šlep 205— 210, gornjeban. 78 kg 200-205, sr. 77 kg 180-182.50, 76 kg 175 .lo 180. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 88 vagonov, ječmen I vagon, koruza 10 vagonov, moka 14 vagonov, otrobi 10 vagonov. Tendenca: trdnejša.
Budimpešta. Tendenca: pšenica in koruza: prijazna, rž: slabša. Promet: živahen. — Pšenica jun. 21.48, 21.78, zaklj. 21.58-21.59; okt. 20.23, 20.39, zaklj. 20.83-20.35. — Rž: jun. 11.30. 1165 zaklj. 1142-11.45; okt. 12.48, 12.86, zaklj. 12 49-12.50. - Koruza: jul. 11.89, 12.—, zaklj. 12.— do 12.02.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv Saborskv & Comp.. Dunaj). Na prosti trg je bilo pripeljanih 1571 goved in sicer 643 volov, 541 bikov, 898 krav in 3 bivoli. Iz Jugoslavije jc bilo 8." glav. Na kontumačnem trgu pa je bilo razen tega 764 volov, 51 bikov in 11 krav., Cene: za vole najboljše 1.95, Ia 1.55 do 1.75, Ifa 1.30-1.40, III. 1.1C do 1.20, za krave la 1.10-1.80, II. 1—1.05, za bike 1.20—1.55, /.u klavno živino 0.70—0.90, tendenca: najboljši voli so bili za 5 grošev dražji, druge kakovosti so ostale neizprenienjene. Ceno za bike so ' padle za 10 grošev.'
Roman generala Katjepova
Sir Henry Deterding „ugrabil" generala?
Pariški list Soir- je v zadnjem času objavil več člankov, v katerih hoče pisec Paul Lengloir dokazati, da general Kutjepov sploh ni bil ugrabljen, kakor trdijo njegovi prijatelji. Iz zadnjih člankov, ki so bili priobčeni v »Soir vazvidimo, kako si Lengloir razlaga izginotje generala Kutjepova. Lengloir trdi, da stoji za tem tajinstvenini izginotjem petrolejska afera. General Kutjepov je baje bil v službi Henrija Oeterdinga, predsednika petrolejske družbe »Royal Dutsch*. Ta je hotel s posredovanjem generala Kutjepova vstopiti v zveze z rusko vlado, da bi sc dokopal do ruskega petroleja. V ta namen je Kutjepov pogosto potoval v francoska provincijalna mesta in v Berlin, kjer se je baje pogajal s člani ruskega trgovskega zastopstva glede Deteiclingove zadeve. Če je Kutjepov potoval v Berlin, se je oficijelno vedno slišalo, da gre nadzorovat organizacije bivših ruskih vojakov v Nemčiji.
Zgodba o navideznem ugrabljenju generala Kutjepova se je po Lengloirovih razkritjih začela tedaj, ko je Kutjepov z denarjem, ki ga je imel na razpolago začel
velike špekulacije na new-yorški borzi,
ki pa so se pri velikem borznem polomu končale s fiaskom. Kutjepov je bil sedaj brez sredstev. Da bi dobil zopet denar, je stopil v zvezo s tremi pariškimi bankirji, lastniki Industrijske in trgovske banke. Ti trije bankirji so bili tri dni pred Kutjepovim izginotjem aretirani, ker so med drugim s posredovanjem Kutjepova dobili posojila na ponarejene akcije neke pariške avtomobilske družbe. Radi odkritja tc goljufije je bil Kutjepov kompromitiran, ne da bi žena in njegovi ruski prijatelji kaj zvedeli o tem. Nasprotno temu pa je sir I lenry Deterding
s posredovanjem svoje soproge, ki je tudi Rusinja, zvedel o tej aferi.
Sklenil je, da mora Kutjepov izginiti,
da bi se potem iz tega nastala afera porabila za časopisno kampanjo proti sovjetom, in sicer s tem namenom, da bi služila ciljem njegovega gospodarstva s petrolejem, ker njegova pogajanja z Rusi niso imela nobenega uspeha. Ne da bi Kutjepov kaj vedel o načrtu svojega gospodarja, je Deterding 26. januarja uprizoril ugrabljenje generala. Namišljeni ugrabitelji so bili znanci Kutjepova, podkupljeni od Detcr-dinga, oseba pa, ki so jo priče opisale kot dozdevnega stražnika, je bil pa neki lovski uslužbenec Deterdingov. Generala Kutjepova so prepeljali na neko posestvo v pariški okolici, kjer so mu »ugrabitelji« zagrozili, da bodo spravili v javnost njegove tajne finančne spletke. Kutjepovu ni preostalo drugega, kakor da sc uda v usodo in molči. Sedaj pa se je pričelo Deterdingovo delo. Podkupil je prijatelje Kutjepova, da so policijo spravili na nnpačna pota. Začela se je časopisna kampanja proti boljše-vikom, češ, da so oni ugrabili Kutjepova in listi so pozivali francosko vlado, naj prekine diplomatske odnošaje z Rusijo. Rusi pa so, ogroženi v svoji gospodarski ekspanziji, popustili in se začeli resno pogajati z Deterdingom. S tem je Deterding dosegel svoj cilj in je naenkrat odredil konec proti sovjetski Rusiji naperjene kampanje.
V naslednjih člankih hoče Lengloir pred-očiti kako je policija nasedla raznim »pričam«.
Mi prinašamo to vest natančno po listu »Soir«, kateremu seveda prepuščamo vso odgovornost za njeno resničnost. Če pa bi bila ta verzija resnična, bi bila še mnogo grša od one, da so Kutjepova ugrabili boljševiki.
Profesor Robert Koch. Danes preteče 20 let, kar je umrl profesor Koch, ki je odkril bacil kolere in dal podlago za moderno bakteriološko raziskavanje. Bil je pravi dobrotnik človeštva.
Verouk na Hal. šolah
Iz Vatikana so nedavno na vse škofe v Italiji razposlali okrožnico, v kateri se škofom naroča, naj iz vrst domačega duhovništva pripravijo gotovo število profesorjev, ki bodo zmožni poučevati verouk na italijanskih srednjih šolah. Po konkordatu je postal pouk verouka ua srednjih šolah obvezen predmet. V avgustu in septembru se bodo otvorili posebni tečaji in njihove absolvente bo papež sprejel v posebno avdijenco, ker Vatikan polaga veliko pažnjo na vzgojo mladine. Koncesija o vzgoji mladine je bilo eno najvažnejših vprašanj la-teranskega sporazuma in izvajanje te koncesije zahteva veliko število dobrih in neumornih ljudi.
DARMOL
čokolada za odpiranje
Skrivnostna smrt
Veliko pozornost vzbujajočo bolnišniško afero preiskuje državno pravdništvo v Berlinu. Gre za smrt žene inženjerja Grosserja, katero je nedavno napadel neznani atentator in jo ranil. Prepeljali so jo nezavestno v bolnišnico. Njenim svojcem je bilo rečeno, da so poškodbe lahke, vendar jih pa niso pustili k bolnici. Končno so le dosegli, da so lahko obiskali bolnico, ki je tožila, da se počuti zelo slabo in da je na desni strani otrpla. Policijskim uradnikom, ki so zahtevali, naj bi ženo rentgenizirali, da bi se ugotovilo, če se krogle nahajajo v telesu, je zdravnik izjavil, da je to nemogoče, ker o praznikih oddelek za rentgen ne deluje. Naslednjo noč je gospa Grosser umrla. Pri obdukciji so našli v truplu dve revolverski krogli. Sodni zdravniki so izjavili, da bi gospo lahko rešili, če bi jo pravočasno operirali. Državno pravdništvo je sedaj proti odgovornim osebam v bolnišnici uvedlo preiskavo.
Fingiran roparski napad
V stanovanju zakonske dvojice Sachs na Dunaju se je te dni pripetil redek slučaj fingiranega roparskega napada. Služkinja Liza Dorweghinger je ostala sama doma, medtem ko sta gospod in gospa odšla na sprehod. Ko se je okrog petih popoldne gospa vrnila domov, je našla vrata zaprta. Ko ji je poklicani ključavničar odprl vrata, je našla Lizo v kuhinji ležati na tleh. V ustih je imela robec, glava ji je bila vsa povezana, na levi roki pa je imela zabodeno iglo. Prestrašeni gospodinji je služkinja pripovedovala, da sta vdrla V stanovanje dva moška, ji zavezala usta, vdrla v pisalno mizo in odnesla okrog 400 šilingov. Vdrla sta tudi v omaro in odnesia od tam perilo. Ker se je njeno pripovedovanje glasilo precej neverjetno, jo jc gospa Sachs začela bolj podrobno izpraševati. Končno je služkinja priznala, da je napad samo fingirala in da si je sama dala robec v usta, zvezala glavo in si porinila iglo v roko. Ključ od stanovanja je vrgla v peč, ukradeni denar pa zašila v obleko.
Bolgarite kot sodnice
V Bolgariji jc že 30 let lego, odkar se morejo ženske prav tako izobraževali kakor moški. Ženske srednje šole so enake moškim in od leta 1903. so pripuščene ženske tudi na univerzo, lako da najdemo danes v Bolgariji v službi vse polno ženo, ki so absolvirale vseučilišče. Najlažje so si priborile pot one, ki so dovršile filozofsko fakulteto, malo bolj so sc borile mcdicinke, naiežjo borbo pa so imele juristke. Ne samo, da niso mogle postali sodnice, šc celo advokatskih mest jim niso marali dovoliti. Edina gospa Radulova je bilo imenovana za sodnico, in siccr pri ilalijansko-bolgar-skem sodišču v Rimu.
Lansko leto pa so Bolgarkam z zakonom priznali pravico zagovorništva pred sodiščem. Ker pa tega zakona parlament še ni sprejel, dosedaj še ni nobene Bolgarke, ki bi opravljala la poklic. Med onimi, ki sc bore za to, da se da bolgarskim jurislkam pravica za udeistvova-njc, sc odlikuje posebno profesor Danajlov, ki že skozi 25 let s svojimi predavanji zastopa stališče enakopravnosti moškega in ženske. Neenakost obeh spolov, trdi on, je predsodek pa-irijarhalue dobe, ki ga mora današnja moderna doba uničiti. To svoje mnenje potrjuje profesor
Danajlov z laslnimi izkušnjami kot profesor pra- ; va. Zaradi lega ne more razumeti, zakaj bi ju- ! rislkc prikrajševali v njihovih pravicah.. Razen njega sc je ludi bolgarski pravosodni minister i Kulev postavil na stališče, da ugled bolgarske ] države zahteva, da sc ženi da pravica zagovor- ! ništva. Razen teh dveh odličnih pobornikov je bilo v bolgarskem parlamentu še precej drugih, ki so zastopali isio slališče in zahtevali, da sc ženske pripuste k odvetniškemu poklicu.
Katarina Stresemann, vdova po pokojnem nemškem zunanjem ministru, je poklicana na newyorško vseučilišče, da bo v prihodnjem semestru predavala o mednarodnih odnošajih.
Imela je obliko cigare. Imel a je iste dimenzije kot poznejši Zeppelin: dolga je bila 50.4 metra in široka 9.2 metra. Motorje jc kuril s svetilnim plinom, ki ga je dobival iz balona. Potem ko je :z-najditelj pokazal in poskusil model pred cesarjem samim, je nato v Brnu poskusil prvi polet s svojo novo zgrajeno zračno ladjo. Zbrala se je ogromna množica ljudi, ki so navdušeno spremljali njegov polet z očmi. Hiinlcin se je dvignil v zrak in krožil nato nekaj časa nad mestom s hitrostjo 18 kilometrov na uro. — Naslednji Hiinleinov načrt je bil zgraditi še večjo zračno ladjo, ki bi dosegla hitrost 64 kilometrov na uro. Za to pa nikakor ni mogel dobiti sredstev. Razočarani in obupani mož se je vrnil nato v Švico, kjer je dobil delo in med drugim izdelal tudi patent za ladijske motorje.
Da je tudi grof Zeppelin iznajditelja in njegovo delo visoko cenil, se vidi iz pisma, ki ga je pisal nekemu njegovemu sorodniku. Stari grof slavi med drugim cmoža, ki je prvi na svetu zgradil vodljivo zračno ladjo in na čigar podlagi temelji ves današnji napredek na tem poljuc.
Radio
Šved Edstrom, ki jc predsedoval olimpijskemu kon- . gresu v Berlinu, na katerem so razpravljali o zadnjih pripravah za oliinp. igre 1932 v Los Augelesu.
tO najznamenitejših mož
Kaj zanima najbolj ameriške časopisne čitate-lje? Iz nekega razgovora, ki ga je Kari Bickel, predsednik j United Pressa- dovolil listu »American Magaziiu moremo spoznati največje in najbolj zna-: čilne smernice, katerih se morajo držati ameriški j ! listi, če hočejo ustreči okusu svojih čitateljev. Aine-| riško občinstvo ne želi samo zanimivosti in anekdot iz zasebnega življenja oseb, ki stoje e ospredju sve- | tovnih dogodkov, ampak želi tudi spoznati njihove glavne ideje.
Za ameriške čitalelje najbolj zanimive oseb- i nosti so sedaj, če gledamo na prostor, ki jim je po- , svečen v časopisih: Predsednik Hoover, angieški I kralj Jurij, \Valeški princ, Mussolini, Lindbergh, | MacDonald, Lloyd George, Ford, Edison, Shavv. Na zadnjem mestu stoji pisatelj; pa je zadosti zanj, da so ga sploh uvrstili vmes, kajti za slovstvo in pisatelje se ameriški čitatelji ne zanimajo bogvekaj.
Predhodnik Zeppelina
Pred 25 leti je umrl v Mainzu v revščini in osamelosti mož, čigar iznajdljivi duh je mnogo obetal na polju zračnega letalstva. Paul Hanlein se je rodil 17. okt. 1835 v Mainzu kot sin ladijskega kapitana. Posvetil se je tehniki. Potem ko je več let deloval v inozemstvu, se je vrnil v svojo domovino z že gotovimi načrti za vodljivo zračno ladjo, na katero je vzel patent že lela 1863. Ta njegova zračna ladja naj bi bila neka.ka zveza balona in plinskega motorja. V Mainzu je s pomočjo mehanika Bayererja zgradil prvi model svoje zračne ladje. S tem modelom je napravil poskuse, ';i so dosegli popoln uspeh. Ponudil je svojo iznajdbo pruskemu vojnemu ministrstvu, kjer so ga pa zavrnili. Nato je šel na dunajski dvor in tu je res dobil sredstva za zgraditev svoje zračne ladje.
Programi tiadio-LivbHanat
Torek. 27. maja: 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 I/ današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra 18.3(1 Jaka špicer: Dramatične predstave v sokolskih društvih 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved iu poročila 22.15 Koncert radio-orkestra.
Sreda, 28. maja: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. 19.00 Ivan Martelanc: O zavarovanju. 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. 20.00 Prenos podoknice združenih pevskih zborov ljubljanskemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču ob priliki njegove 80letnice. 21.00 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi pro&ranu t
Torek, 27. maja: Belgrad: 17.30 Koncert jazz-orkestra 20.00 Prenos iz Zagreba 22.15 Koncert radio-kvarteta
—	Budapest: 12.05 Konccrt orkestra 17.30 Konccrt orkestra 21.45 Koncert na dveh klavirjih 22.20 Konccrt ciganskega orkestra — Dunaj: 15.30 Koncert orkestra 17.30 Mladinska ura 19.30 Konccrt moškega pevskega zbora 21.13 »Pravnik«. slušna igra, nato zabavni koncert orkestra
—	Milan: 17.00 Koncert orkestra 19.13 Konccrt 20.30 Pester večer, nato zabavna glasba — Praga: 20.00 Koncert 21.00 Koncert Cesar Franc.ko-vih pesmi 21.30 Klavirski koncert — Langenberg: 17.30 Koncert orkestra 20.00 Koncert, nato majska kantata — Rim: 17.30 Koncert orkestra 21.02 Pester koncert — Berlin: 19.25 Koncert zabavne glasbe 21.50 Violinski k'-ncert — Katovice: 19.50 Prenos opere iz Poznan ja — M. Ostrava: 19.00 Koncert vojaške godbe 20.30 Internacionalni večer iz Prage 22.20 koncert angleške sodobne glasbe 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Sreda, 28. maja.
Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert. 20.00 Koncert estonskih pesmi. 21.15 »Trgovina v vasi«, komedija, — Budapest: 17.00 Koncert orkestra. 19.0C Pesmi na saksofon in klavir. 19.30 Prenos iz opere, 22.10 Koncert cig. orkestra. — Dunaj: 20.00 Koncert newyorškega filharmoničnega društva. — Milan: 20.30 Zabavni koncert. 21.00 Pester koncert,
—	Praga: 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Koncert finske glasbe. — Berlin: 20.00 Slavnostni koncert newyorškega filharmoničnega orkestra, dirigira Ar-turo Toscanini. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — M. Ostrava: 17.00 Koncert orkestra. 19.45 Ljudski koncert. 20.30 Koncert finske glasbe. 21.30 »Ognjeni ptič« (Stravinsky).
Drugi del .Zeppelinove« vožnje. Na levi: Pogled na Habano, glavno mesto otoka Kube, kjer bo »Zeppelin.: najbrž pristal.
Lakehurstu za »Grofa Zeppelina«.
— Na desni: New Vork z zrakoplovom »Los Angeles«, ki je izpraznil lopo »
Predavanje prof. Voj. Molela o Slovencih v Krakovu
Pred kratkim obnovljeno Slovansko društvo : v Krakovu pod predsedstvom starega našega prijatelja jirof. Zavviliuskega, je začelo s predavanji o posameznih slovanskih narodih. Kot prvi so je odzval vabilu v ponedeljek 19. maja g. dr. Vojeslav M o I e , redni profesor slovanskih umetnostnih zgodovin na tukajšnjem Jagiellonskem vseučilišču s predavanjem O Slovencih o pretekloiti in sedn-nj08ti . Predavanja se je udeležilo več vseuftliških profesorjev in drugih znanstvenikov, kajti kljub velikemu duhovnemu gibanju Varšave, je Krakov še vedno znanstveno središče Poljske. Predavanje gospodu prof. Moleta je bilo zelo pregledno, jasno in točno v karakterizaciji in nepristransko v sodbi. Vsi smo napelo čutili dramatični napor Slovencev ra samoohranitev do svetovno vojne, njih bohotno rast gospodarske in duhovno kulture v vezanih političnih razmerah in njih življenje po vojni, ko so od narodnega telesa odtrgani primorski in koroški Slovenci. Ob notranjem političnem kipenju v raznih smereh v naši državi je gospod predavatelj odločno poudaril slovensko samolastno stališče, le o historični misiji Slovencev v Jugoslaviji, o kateri je pred vojno govoril Krek poljskemu profesorju Zdziechovv-skemu, se je gosp. predavatelj izrazil skeptično, ln k tem odprtim vprašanjem je končal.
Gosp. profesorju, ki je bil v Krakovu najbolj poklican za to predavanje, smo vsi lahko iskreno hvaležni, kakor tudi. Slovanskemu društvu in njega tajniku g. doc. Maleckemu, ki ob vsaki priliki skrbi, da pridejo Slovenci do besede. T. i).
Pismo h Bel grada
Kot |)ela knjiga Grupe sarajevskih književnika je Izšla drobcena novela Hamze Huma »Slučaj Kuba slikara« (54 str., ir> Din). Pisatelj jo zelo znan med srbohrvaškimi književniki. Ka-rakterizira ga obilna doza lirizma. Njegova proza je pegosto ko pesem. Sicer je pa likli pesmi pisal. Trenotno ureja v Sarajevu izhajajoči muslimanski štirinajstdnevnik vOajret , ki je pod njegovim uredništvom lepo napredoval. Slučaj Raba slikaru-c je razvojna slika duševno zmešanega človeka, Ilu-mo poizkuša najli psihološki oslonek posameznim njegovim duševnim pojavom in dispozicijam. Vendar jo palologija bila in še bo trd oreh večini pisateljev. S te strani bi bilo morda uspelejše, ko bi Humo izbral prtjeiuljivejšo in v osnovi manj medlo unov, pa nam bi jo v svojem živem jeziku podal. Naslovila stran je delo slikarja Komami Peiroviča. Sicer pa ludi sama knjiga ilustrirana.
H na oni h predstav, ki so stalno v belgrajskein gledališkem programu, je Stankovičeva Kostnim . Zato je. razumljivo, da je več igravk nastudirato glavno vlogo strastne Koštanc. V nedeljo so dajali ; Koštauo osemdetetiS iu /. novo silo v glavni vlogi. Nastopila je operska pevka ga. Slajič-Stojanovifeva. Uspeh ni izostal.
Zadnja številka .Vp. Jun. Glouniku prinaša na uvodnem mestu impresiven potopis M. Crnjaii-skega: lleleške *<i slovenačkili /»tleča. Avtor nam je na nekaj straneh dal bežne vlise iz Ljubljane. Loke, Kranja. Kamnika, Hloda. Golice. Bohinja. Pripominjam pa, da pogoslo ni gledal z razumevanjem. Zato par neumestnih pripomb. — Izvirno pesem je
i al Banko Mladenovič. članki so naslednji: Dalski ao istoričar hrvatskog <tvuštva (M. Savkovlč), kolesno' u literaturi (dr. M. Čovič). O renesansu (llijn Petrovič), O žeuitovanjskih običajih (Tih. Dordevič).
Klub !>Arhitektov modeme smeri od 24. t. m. fzlaga v Pragi skupaj s češkim istoimenim klubom. Zastopana bosta tudi Zagreb in Ljubljana.
Koncem koncev je uprava belgrajskega gledališča prijetno znižala predstavne cene. Doslej je bilo namreč nižjim in srednjim slojem gledališče ekoraj onemogočeno. Dijaškega stojišča (kol je lo n. pr. v Ljubljani) v Belgradu ni. Sploh prvo stojišče je šele na tretji galeriji Pričakovati je, da bo obisk naraste!.
Glasnik Srpske književne :a<lrugn objavlja v zadnji številki avtorje, ki bodo v prihodnjih iz-danjih prišli na vrsto. Med drugim obljublja novele Iv. Cankarja, Srenica, V. Miličeviča, Šimunoviča, pesmi D. Vasiljeva in Zmaja, komedije Marina Držica. polopise Isidore Sekulič in znanstvena dela M. Grola, dr. Proliaskc, Slob. Jovanoviča, dr. Novaka. Jov. Jovanoviča in M. Lazareviča. Pravkar jc Joliskan V. Miličevičev prevod Dickensovih Pi-kvikijcev v dveh knjigah.
Mladi Dubrovčan Storeli Dimi je v Dubrovniku natisnil zvezek lirskih verzov z naslovom Vidovi srca .	Tone Potokar.
Iz društvenega življenje
Letna skupščina »Sadjarskega in vrtnarskega društva« se bo vršila dne 29. maja ob 10 v beli dvorani hotela Union'< v Ljubljani.
Nedeljski spori
Na športnih dogodkih tako revne nedelje kot ie bila pretekla, pri nas šc ni bilo, in to v času, ko je sezona na višku. Nekaj krivde ima tudi LNP. Prošla nedelja je bila rezervirana za prireditev . P> po vsem mestu sc je govorilo, da igrastn Ilirija - Primorje, zadnji hip je pa LNP sklenil, da ne priredi v nedeljo nobene prireditve. Tako so klubi izgubili lep termin, kajti kakor nalašč je bila nedelja zelo lepa. V prihodnje bo treba na vsak način malo drugače postopati z rezerviranjem terminov. Vseeno sta pa naša vodilna kluba v zadnjem trenutku pridobila Hermes in Svobodo za trening-tekme. Ilirija je odpravila Hermes z 8:3, Primorje pa Svobodo z 8:2. Prilično enaka rezultata, tudi igra je bila prilično enaka. Tako Ilirija kakor tudi Primorje sta pokazala, da nimata konkurence. Podala sta oba lepo kombinacijsko igro, v tem oziru se je še posebej odlikovala ilirij-ska napadalna vrsta. Pa ne samo, da nogometaši niso izrabili termina, tudi hazena, lahka atletika, skratka vse je počivalo.
Nekoliko na boljšem so bili v Celju. Tam so imeli tekmo, pri kateri sta se srečala stara tekmeca Atletiki in Celje. K tej tekmi Celje ni nastopilo s svojim kompl. prvim moštvom in igro izgubilo s 4:1, Igralo se je malo bolj ostro, tako, da je moral sodnik Wagner izključiti par igralcev.
V	Mariboru je pa kombinirano moštvo Maribora igralo i. Železničarji in doseglo neodločen rezultat s 4:4.
Vse drugače je bilo v Zagrebu. Tam je prvenstvena sezona v polnem razmahu in je situacija glede prvaštva še vedno nejasna. Ali Hašk ali Konkordia? Izid zagrebškega prvenstva je važen tudi za nas, kajti s prvo plasiranim kluijom Zagreba igra Ilirija izločilno tekmo za državno prvenstvo. Sedmo kolo tekem je končalo z naslednjimi rezultati: Konkordia - Železničar 3:0, Hašk -Viktorija 3:2, Gradjanski - Sokol 2:1. V Belgradu je prvak že določen, bojujejo se le še klubi za zadnje mesto. Tekme so končale z naslednjimi rezultati: Soko - BMSK 5:2 (Soko si s to zmago osvoji tretje mesto), Grafičar - Jedinstvo 2:1.
V	Zagrebu je izvedla Konkordia zelo uspeli damski lahkoatletski miting, ki je zelo dobro uspel. Doseženi so bili zopet nekateri novi rekordi, ni pa bilo navzočih zadostno število sodnikov. Uspel bi p^ miting še bolje, ako ne bi dež pokvaril teren.
Podelitev zimskosportnega znaka
Kakor znano, je ustanovil JZSS zimskosportni znak v priznanje svojim članom za dosežene izredne športne uspehe, katere je treba po določenih predpisih izvesti. JZSS je sedaj sklenil podeliti prve zitnskosportne znake, in sicer v zlatu, Joso Gorcu in Jošku Janši, članoma S. K. Ilirije, Prvi je kot organizator zimskosportnega saveza in vodja saveznega dela od njegove ustanovitve dalje pripomogel do današnjega razvoja zimskih športov pri nas, lz skromnega početka v zimskosportnem odseku Spcrtne zveze v Ljubljani sc je z ustanovitvijo Saveza zimski šport tako razširil, da šteje JZSS danes 67 klubov v vsej državi, ter se je razširilo gojenje zimskih športov prav doli do Šar planine. K temu pride še uvedba smučanja v voj-iki, kar jc organiziral JZSS, in številni nastopi našega Saveza v skoro vseh evropskih državah na zimskosportnih lekmah ter na obeh dosedanjih zimskih olimpijadah. Joško Janša jc uspel, da si je priboril petkrat državno prvenslvo v smučanju, nastopal je za naš Savez v Franciji, Nemčiji, Švici, Rumuniji, na Češkoslovaškem, na Poljskem ter na Norveškem, od katerih nastopov je dosegej dvoje prvih mest pri mednarodnih tekmah v Rumuniji in tretje meslo pri enakih tekmah v Franciji. Posebno pomemben je njegov lanski uspeh v Norveški, kjer si je priboril v najostrejši tekmi najboljših evropskih smučarjev šesto mesto med srednjeevropskimi državnimi reprezentanti.
Ta znak, ki je bil ustanovljen po vzgledu športnih znakov v ostalih državah, podeli JZSS svojima članoma na sestanku dne 4. junija v beli dvorani hotela Union. K temu sestanku so vabljeni vsi zimski športniki. Sestanek prične ob 20 zvečer.
Dolžnost vseh zimskih športnikov je, da se udeleže sestanka ter s tem izrazijo svoje priznanje zaslužnima športnikoma.	JZSS.
Službene objave LNPn. (Dodatno k službenim objavam z dne 23. t. m.) i. JNS je sprejel za rednega člana SK Doberno in Trbovlje. — 2. Pozivajo se klubi LNPa, da takoj sporoče LNPu igralce, ki aktivno nastopajo že deseto leto brez ozira na njihove morebitne prehode iz kluba v klub. LNP jim bo ob priliki desetletnice izročil pri-znanice. — 3. Poziva se SK Dobrna, da takoj javi svoj naslov. — Tajnik I,
RAZNO
Letošnja borba zu srednjeevropski pokal.
Na zborovanju komiteja za srednjeevropski pokal se jo največ govorilo, kako naj se uredi lo 1ekmo-vanje /a 1. 1930. Zopcl bodo sodelovala najboljša moštva Češkoslovaške, Italije, Ogrske iu Avstrije, termini za posamezna kola so se določili tako-le• 1. rundu od 15. junija do 20. julija; Z runda od 17 avgusla do 14. septembra in finale do konca oktobra I I Udeležena pa bodo sledeča moštva: Češkoslovaško bo zastopal zmagovalec kvalifikacijskega turnirja iu prvak prve profesionalne lige-Ogrsko iu Italijo prvo in drugo plasirani klub državnega prvenstva; Avstrijo pa njen prvak in pokalni zmagovalec. Žrebanje je nalo določilo sle-cleci vrstni red: I. kolo: 1. Češkoslovaški kvalifikacijski zmagovalec proti Vienni (Dunaj)- 2 Otrr-
m? (il)i:,'!ali3'a,rI(J); 3' S,avia (^aga): Ogrska (11); t. Italija (II) : avstrijski prvak. — II. kolo-Zmagovalec iz 1 proti zmagovalcu u 2 in zmagovalec iz 4 proti zmagovalcu iz 8.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 8 zvečer
Ponedeljek, 20 maja: LJUBIMEC SVOJE ŽENE Red B
Torek, 27. maja: SVETI PLAMEN. Red E. Sreda. 28. maja: Zaprto. Četrtek, 28. maja: Zaprto. Petek, 30. maja: SVETI PLAMEN. Red A. Sobota, 31. maja: PUSTOLOVEC PRED VRATI Red D.
OPERA
Začetek ob 8 zvečer Ponedeljek, 'JO. maja: Zaprto. Torek, 27. maja: TOSKA. Gostujeta ga. Zinka Vil-fan-Kunčeva in g. Marij Šimenc. Izven. Običajne operne cene. Sreda, 28. maja: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, 27. maja: Zaprto.
Sreda, 28. maja ob 20. uri: PRAVLJICA O RAJSKI
PTICI. Preinijera. Ab. A. Četrtek, 29. inaja ob 20. uri: ADIEU M1MI. Znižane cenc. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 2. junija ob 20. uri: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Gostovanje mariborskega gledališča .	* CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 4. junija ob 20. uri: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Gostovanje mariborskega gledališča.
Poslano
Izvedel sem, da so neki klevetniki predložili lažnivo ovadbo proti gosp. žup. upravitelju Črnug-Iju Antonu v Babnem polju, v kateri ga dolže nelojalnosti in nekorektnosti.
Ti klevetniki so s tem oklevetali tudi mene, češ, da sem jaz podal predmetno ovadbo, odnosno namigujejo, da sem z njo v zvezi.
Izjavljam, da takih podlosti in klevetnih laži jaz niti nisem zmožen in jih ni zmožen kdo drugi izmed moje družine, zato tudi nisem ne jaz, ne kdo izmed mojih, avtor predmetne ovadbe.
Kdor bo še nadalje razširjat o meni to kle-vetanje, ga bom brez ozira sodnijsko zasledoval.
Babno polje pri Starem trgu, dne 16. majnika 1930.
Grom Milan, šol. upravitelj.
Za birmo
najlepša in najcenejša darila dobite le pri tvrdki
A. FUCHS
Ljubljana, šelenburgova ulica 6.
PRISTNA
domača vina, prvovrsten doma prešani jaboljčnik, kakor zajamčeno pristno, domačo žgano slivovko, si nabavite po najugodnejši ceni pri
H.ORIjANU GAJŠEK, v Loki pri Žusmu.
Zahtevajte brezplačno vzorce in ceniki
Gumijaste cevi
spiralne usesavajoče in pritiskavajoče z jeklene žico, navadne s platneno vlogo, mehke cevi za vodo, vino in vse druge potrebe izdeluje v vseh dimenzijah in zajamčeno prvovrstni l<akovosti: Prva Jug. Tvr. Guma »R e k o r d« , Leskovac Cenik na zahtevo.
Oglas
Nabava strojnega materijala za električne ' centrale drž. rudnikov v Brezi, Ugljeviku, Velenju in Vrdniku.
Na podlagi čl. 82—104 Zakona o državnem računovodstvu, se bo vršila pri Odelenju za rudarstvo ministrstva šum in rudnikov, dne 15. julija 1930 ob 11 dopoldne v sobi št. 154, prva olertalna licitacija za nabavo kompletnega strojnega materijala za projektirane nove električne centrale pri drž. rudnikih v Brezi, Ugljeviku in Vrdniku in za dopolnitev električne centrale v Velenju, skupno instaliranih 17.500 KW, in to alternativno
1.	na račun reparacijo in
2.	proti plačilu v gotovini, z odplačilom na več let.
K licitaciji morejo pristopiti edino le električne tvornice svetovnega slo-vesa, ali neposredno ali potom njihovih proto-koliranih domačih podružnic, ali potom izključni! zastopnikov v državi, ki se pa morajo legitimirati s tozadevnim potrdilom zastopane tvornice.
Edino one, bilo neposredno, bilo navedenim potem, morejo dobiti tozadevne pogoje, in to:
pri Odelenju za rudarstvo v Belgradu, soba št. 155,
pri Direkciji državnih rudarskih podjetij » Sarajevu, soba žl. 22 vsak delavni dan med poslovnimi urami.
Kavcijo 5% za domače podružnice, a 10% za tuje ponudnike od iznosa ponudene vrednosti je vložiti najkasneje do 10 dopoldne na dan licitacije, pri blagajni Odeljenja za rudarstvo ministrstva šum in rudnikov v Beogradu.
RŠt. 7306/30. It pisarne Odeljenja za rudarstvo ministrstva šum in rudnikov, Beograd. A. A
Zahvala
Za iskrene izraze sožalja o priliki smrti naše soproge in matere, gospe
Bile Vitalijevne
za poklonjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. se tem potom naj-iskreneje zahvaljujemo g. proti Dimitriju Jankoviču, ruskemu cerkvenemu zboru, ruskim organizacijam, Univerzi, prijateljem in znancem. V Ljubljani, dne 26. maja 1930.
Žalujoči ostali.
ssui~:r e
p5
o < o ^
t J	O v->
iSJ->2s gos
g; a. ££ a, » <:;g< a
*1
Maurice Conslantin VPeyer:
4' i
f:
M .§2" "S 3 yj
I-gS aǤo 3.S3 S ..at
C f)C£i t—1
- D« SO
t-* O •• S — SS15 n*2
iU O " I«
'.o
5 i M .5
-■SR
'§55 a
r O > "J
i|i P2
Človek se shlania čez svo}o preteklost • •.
Pojdi, pojdi, stari dedec! Vsaka stvar ob svojem času! Pater Mac Mahon jc za danes zadostil verskim potrebam mladoporočenega para, dasi s papi-stičnim babjeverstvom pomešano. Zdaj si pa moramo vsi napolniti želodce. Mladcu bo zares potreba čaka ga še poročna noč! Ha! Ha! In jaz moram skrbeti šc svoje konje... A potem — kako že pravi pesem: Še ostane kapljica, kapljica za jutrik
v	*
Najin medeni mesec je potekel normalno. To se
pravi: če sva se v času zaroke spoznala le z najboljše plati, so že prvi dnevi po poroki odkrili, v čem ne soglašava. Kakor je že navada pri neizkušenih mladih ljudeh, sva bila dovolj nespametna, da se nisva zadovoljila z dobrotami, ki nama jih je ponujalo življenje. Mesto, da bi ga smatrali kot stromno koeilo, ter se trudili z vsemi Aiočmi magari z nepotrebnimi primesmi stvoriti ta piknik življenja veselejši, pestrejši, sva kar v naprej tirjala stvari, ki jih pač ta svet nc more dati. Poslcdicb tega je bilo znano gu-
ganje mod kujanjem in spravo.
*
Eden izmed povodov za prepir so bilo mojo knjige. Da utegne postati žena ljubosumna na kako knjižnico, mi vse dotlej ni prišlo niti na um. Razven nekega gospodinjskega in modnega lista nI čitala Han-
nah prav nič. Nimam pojma, kako je prišla do neomajnega prepričanja, da obstoja francosko slovstvo iz ene same vrste umazanih in pregrešnih slik.
»Spet čitas svoje francoske svinjarije,<: mi je predbacivala, »to te spravi še v pekel.«
In zategnila je svoja dražestna usleca v grdo spako — moj Bog, kako strašno jc bila grda! — ter je z jezo in zaničevanjem pretila Pascalovim Mislim«, ki sem jih baš eital.
Kar na slepo srečo sem ji prevedel neko mesto iz tiste knjige, a uspeh je bil ta, da mi je očitala, da si besede prosto izmišljam. Vsakdo ve, da se v Franciji tiskajo sam6 nemoralne knjige.
Če bi bil tvoj Pascal zares spisal lako knjigo kakor praviš, bi to vedeli ljudje! Toda v šoli ga nobeden ni omenil. Nasprotno, njegovi sodoželani...«
Upal sem ji v besedo in jo vprašal, čc je že kdaj slišala kaj o Wycherlyu, van Brughu, Sinolletu. Niti imen ni poznala.
>Da ji dokažem, česa so zmožni angleški klasiki, som ji prečital Wychexiy-jevo ,Kmečko ženo*. Tiščala si je ušesa in zatrjevala, da jo bo glava od tega bolela. Če je v vseh teh delih zares toliko grdega, kakor pravim — ona sove tega ne more verjeti — kukor grd človek neki moram jaz biti, v čigar knjižnici se vsa ta dela nahajajo... v škodo mojega zveličanja.«
»Ti govoriš kakor blazni roverend Jereinias Collier! .<
Glej ga! je zmagovito vzkliknila ter visoko dvignila žlico zn torte, tlldi ta duhovnik, ki gn nisem niti poznala, je l>il mojega mnenja. : c. Mkpraviorkai'.
: Bil je fanatičen metodist.«
Rajši fanatičen metodist, kot on, kakor slab katolik, kot ti... Jaz... jaz ... jaz bom vprašala patra Mac Mahona, kaj misli o tem.«
A nikdar nisem izvedel njegovega mnenja.
Tako je prišlo, da so Pascalove »Misli«, Angleško gledališče v času restavracije Sluartov« ter Smol-letovi romani v najtesnejši zvezi z mojimi prvimi zakonskimi dramami -— z najbolj tragičnem, kar sem doslej doživel. Nc radi neposrednega učinka, marveč radi načelnosti, ki je tičala za te m.'Toliko sem umel, da sem si napravil o Hanni napačno predstavo. Prvo pred letom dni; bila je pobarvana z zlato jesenjo. Drugo kot izrodek ljubezni bolne domišljije, pod vtisom dolge ločitve in v barvni krasoti cvetočega snega. Hotel sem ujeti fantome, zdaj sem držal resnicnoal objeto.
*
Ni mi preoslab drugega kot da se z modrostjo znajdem v resniČnosi. Da se je izkazala že v začetku najina zveza kot neumnost z moje strani, je bila morda še sreča v nesreči. Moj neupogljivi duh me je varno vodil skozi najbolj divjo prirodo ter me usposobil za prenašanje lakote in mraza ter za kljubovanje sami smrti — pomogel mi bo do zmage tudi v tej borbi, ki mi jo je izdajalska Amorjeva krinka doslej zastirala. Vsaj prepričan sem bil o tem.
Gozd mi je postal tolaŽitelj. Toda tudi to razmerje je zbujalo v Hanni zavist. Nič manj ni bila ljubosumna na gozd kot ua moje knjige, kadar sem odšel olajšan In sproščen s puško v roki, da se po-greznem v čudovitem polmraku, ki sc ji je morda dozdeval kakor past, dočim je meni dajal svobodo iu širjavo.
MAEI OGLASI
Vuka drobna vrstica rso Din ali vsaka betedn SO par. Na|man|il oglas j- • 9 Uln. Oglasi nn«' devet vrstic se računajo vlšt. Zs odgovor znam!-o Na vpraiaula brez znamke ne odgovarjamo I
Službe iičejo
Prodajalka
dobro izurjena v mešani trgovini, išče službo kjerkoli, pripravljena pomagali tudi pri jjospodinj-stvu. Cenjene dopise na oglasni oddelek -Slovenca« pod šifro Dobra mlajša moč« št. (-047.

(iužbodobe
Večje pletilno podjetje
ia Gorenjskem sprejme takoj
več pletilk in izučenih šivilj
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5679.
Krojašk. pomočnika
in vajenca sprejme takoj Miha Lavrič, krojač v Naklem pri Kranju.
Pouk
II
Šoferska šola
I. oblast konc.. Camernik, Llubliana Dunajska c 36 (Jugoavtol — Tel 2236 Pouk io praktične vožnie
Oddam prodajalno
7 mešanim blagom sredi mesta na Gorenjskem, na zelo prometnem kraju v najem. Pogoji po dogovoru. Naslov se izve v upravi »Slovenca* pod št. 6074.
Pianino
malo rabljen, črn, ugodno proda Kavčič, Rožna dolina, cesta X, št. 4.
Star klavir kupim
neraben. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6117.
Stanovanja
Sobo s pohištvom
v novi vili, Kodeljevo, oddam 1. junija solidni ženski, najraje šivilji, — M. Slokan, Kodeljevo — Slomškova 17.
J.Maček
Ljubliana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih
najcenejši.
Posestva
Hiša
z gostilno ali trgovino se kupi. - Ponudbe društvu hišnih posestnikov, Ljubljana, Saleudrova 6.
Dve novi vili
s poslovnimi prostori se urfodno prodasta v Ljubljani ob Dunajski cesti. — Vprašati pri Društvu posetnikov, Salendrova 6.
Pekarija
enonadstropna v velikem industrijskem trgu Slovenije naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. 6115.
Jekleno mrzlo vpliva brezbarven obrai. Sele barva gA poživi. Zato uporabljajte »Khasana Su-perb kremo.. To ornnžasto lepotilo (ki nI iminka!) ka individualno različno spremeni fim ga smotreno razmaiete po licn v rožnat lesk nežno oetrezajoA Vašemu bistva, da ni moiroOo odkriti umetnetra pripomočka.
Isti učinek ima »Kbasana Saperb rdeiilo-. ki podeli VaSim ustnam mladostno svežino ln zdravje. polepr tega pa jib povdari zadostno, vendar ne l>rckrl£eče.
»Khasana Superb krema«, kakor tudi to rdeiilo je odporno napram vremenu, vlagi In — poljubom. Samo z milom se da odstraniti barvito.
>Khasana Superb rdeJito v zlati pu&iici Din —V eleff. mehanični puMici s pritrjenim po-klopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek v ovoju Iz želatine Din —.—. Khasana Superb rdečilo za ustne, lonček Din —.—.
DOBI SE POVSOD!
Dr. M. Albersheim, Frankfurt a. M. - London
Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmactja d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike.
Pri boleznih in trganju
v hosteh,mišicah, shleplh
nadrgnite še nocoj bolna mesta s preparatom Že zjutraj boste vstali
prerojeni.
V lekarnah in drogerijah 1 steklenica ALGE Din 16,—
Gostilniško hišo
1 oral zemlje pri postajališču proda za 100.000 Din Zagorski - Maribor, Tattcnbachova ulica 19.
Posestvo
17 oralov, lepa poslopja, proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19.
Veliko stavbo
sposobno za tovarno — prodam. Na razpolago je 20—25 konjskih sil električna moč po jako ugodni ceni. 1 km oddaljeno od postaje v Slov. Bistriškem okraju, srez Maribor. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tovarna« št. 5980.
Posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, čez 5 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, vinograda, sado-nosnika in gozda, v do. brem stanju, četrt ure od cerkve, 1 uro od Maribora, sc proda v Trčovi št. 18. Cena po dogovoru.
Kupimo
Krhljiko in belo jelšo
za smodnik za smodniš-nico Kamnik, večjo množino, kupi Trobevšck v Kamniku.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Obri
Žage Ia Remscheid
gaterice in venecijanke vseh dimenzij, kakor tudi pristne amerikanske žage, ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28.
V gostilni Tomšič ■
Sv. Jakoba trg štev. 5 (restavracija Ilirija), dobite zajamčeno pristna sortirana in namizna štajerska vina, dolenjski cviček, priznano dobro zagrebško pivo in izborna kuhinja. Čez ulico in med velesejmom zniž. cene.
Iforuzo za hrmo
oddaja najceneje
veletrgovina žita iu uioke
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva ccsla 24.
Kupim dero
za prevaženje pohištva, mora biti s peresi, ali kakšen star prek, da bi sc lahko naredila dera. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6120.
Kupi se večja množina prvovrstnih suhih
hrastovih plohov
50 mm debeline.
KREGAR in SINOVA
Št. Vid nad Ljubljano.
Vsakovrstno
zlato kupni?
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wol(ova ulica št. 3.
Prodamo
Telefonske aparate
rabljene, ima naprodaj še nekaj komadov Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogled pri skladiščniku istotam.
Elektromotorje
transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme .Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubliana — Glince.
Dieselmotor
30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158.
Nov ventilator
znamke Sirocco - Werk, premer črpalne odprtine 730 mm, premer odprtine pritiska 508 mm, obratov 500 v minuti, protipritisk 30 mm WS, zmožnost 250 m3 v min., obratna zmožnost 3 KS, se proda ali zamenja za manjšega. -Poizve se v tovarni »Pe-katete«, Ljubljana.
Tesan les
popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi .Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28-20.
Na birmo
ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Špedicija »Merkur
v Mariboru, Meljska cesta 12, izvršuje selitve s pohištvenimi vozovi, kakor tudi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte oferte!
ZA BIRMC
1 i velika izbira bonbonov, čokolade, keksov, lecta, piškotov.
Jos. Vitek
LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 13
Razno
Premislite vendar
nepristransko! Ali se ne izplača izdati enkrat za vselej 76 Din, da postanete nekadilec? Tisoči so kajenje že pustili in so zopet zdravi in vedrega lica, Vi pa odlašate in odlašate, dokler nc bo prepozno! Res škoda! Vsaj zdaj se takoj odločite! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b.
Kuhaj in kuri z elektriko! Najnovejši
elektro-šteditaik
V par minutah je mleko zavreto, kuva skuhana, pečenka gotova. - Cena samo 170 Din. ELEKTROPODJETJE SLAVO KOLAR LJUBLJANA
Priporočajte pevsed dnevnik^^Č"
SLOVENEC
Dvokolesa
leta od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpripro.itejšega modela. Izdelujejo sc tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obrok«, Ceniki franko. WTR1BUNA" F B. L., tovarna dvokoles iu otro5kih vozičkov, LJUBLJANA. KarlovSka c. it, 4.
Nevarnost, katera preti po noči!
Mimo speča dcca in odrasli večkrat postanejo žrtva strašnega komarja. Ta strašni nosilec mrzlice in drugih bolezni preži nu Tebe po noči. Škropi Flit predno greš spati. Flit je snirlonoecn muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajccm. Tebi ne škodi. Nc pusti madežev.
Nc zamenjaj Flit z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni kanti s črnim robom.
FLIT
_bržezubije
tt
Dalmatia
tvornica Portland cementa d. d. K£ištel - Sučurac pri Splitu
priporočata svoj prvovrstni svetovno znani
Ia Portland cement
€€

.Dalmatia
4€
,/Titan1
v juta- in papirnatih vrečah ter sodih Glavni zastopniki
M. Gregovlč A. C o,, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 1 — Telefon 2971
Opozarjamo na .IHali oglasnih'
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
Umrla nam je naša zlata mamica, gospa
Marjeta ]ontesroi.Novah
Pogreb predrage pokojnice bo v torek dne 27. maja t. 1, ob 5 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, 26. maja 1930.
Žalujoči ostali.
Mostni pogrebni ra»cd » Ljubljani
ZAHVALA. Za izraženo nam iskreno sočutje ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta in strica
Ivana Tomšiča
posestnika
se vsem iskreno zahvaljujemo. — Zlasti se posebno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, darovalcem vencev in šopkov, ter pevcem za ganljivo petje.
Žalujoča rodbina ing. Tomšič in sorodniki.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce*.
Izdajate!!; Ivan ttakotce
Uredniki Franc Kremžar,