Spedirione in abbonamento postale — PoStnfaa plačana ▼ p>twM
Leto X., št. 48 („jutro" št. 286a> Ljubljana, ponedeljek I4*desembra 1942-XXI
Upi uisivo. ujuoijaiia. fuccimjeva ulica 5 — Telet od št- 31-22. 31-23 31-24
uaseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telet od 31-25 31-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 3t 42
Ltrvi^jucrtu iiAjjiuMivu m oglase iz Ki. Italije ld inozemstva una
Unione PubMieita Italiana S. A., %filano
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena cent. 80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 6. Teiefoa St- 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo - Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera:
Unione PubbliHti Italiana S. A* Milano
Jn gruppo nemico di combattlmento annientato
Gontrattac?hi delle nos tre Sorze sul fronte cirenaioo — TentativS nemici in Tunisia ovunque respinti — U nemico ha perčuto 18 mezzi bliadati, numerosi automezzi e alcuni
cannoni
II Quartier Generale delle Forze Armat« t- aiunica in data di 13 dieembre il seguente bollettino n. 932:
II nemico ha esercitato ieri una forte pressione sul fronte cirenaioo con attacchi di fanterie, appoggiati da carri armati ed artigllerie. Le nostre forze lianno contra-attaccato. Abbiamo fatto alcuni prigion ri.
Neila regiorie desertica del Sini Libico un nostro distaceamento sahariano, agendo contro un nueleo di camionette ne distrug-geva alrune ed altre ne catturava.
In Tunisla 1'avversario ha tentato di ri-ronquis*are le posizioni perdute nei gierni precedenti rua e stato ovunque respinto; un suo gruppo di combattimcnto č stato an-
nientato. Risultano complessivamente presl o distrutti 13 carri armati, alenni cannoni, numerosi autoiuezzi.
Aerei germaniei hanno battuto con successo concentramenti nemici incendiando cinque mezzi blindati ed nna diecina di autcoarri.
Al largo di Bona nostri aerosiluranti in ricognizione offensiva abbattevano un cac-cia britannico.
Dalle operazioni della giornata un appa-recohio non č rientrato.
Nella tarda sera di ieri alcuni velivoli nemici hanno sganciato bombe e spezzoni nei dintorni di Palermo e Taormina; non sono segnalate vittime ne danni.
Japonske poslanice v Rim in Berlin
Japonska je neomajna v sklepu, voditi vojno ob strani Italije fn
Nemčije do popolne zmage, ki je gotova
ojna skupina
o v
uničena
Protinapadi naših sil ssa cirenaiški fronti — Sovražni poskusi v T^nists pevsod zavrnjeni — Sovražnik izgubil 18
tankov, številna motoma vozila In več topov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 13. decembra naslednje 932. vojno porota!o:
Sovražnik je izvedel včeraj močan pritisk na cirenaiški fronti s pehotnimi napadi, ki so jih podpirali oklopni vozovi in topni-itvo. Naše sile so izvedle protinapade. Privedli smo nekaj ujetnikov.
V	puščavskem pasu južne Libije je naš saharski oddelek v akciji proti skupini sovražnih motornih vozil nekatere uničil, druge pa zaplenil.
V	Tun'su je skuša! nasprotnik zopet osvojiti postojanke, ki jih je izgubil v prejšnjih dnevih, vendar je bil povsod zavrnjen. Neka j njegova bojna skupina jc bila uničena. Vsega je bilo zaplenjenih ali uničenih 13 oklopnih voz, nekaj topov in številna motorna vozila.
Nemška letala so 7. uspehom bombardirala sovražnikova zbirališča ter pri tem zažgala 5 oklopnih vozrl in kakih deset motornih vozil.
Na morju pred Bono so naša torpedna letala na ofenzivnem poizvedovanju sestrelila eno angleško lovsko letalo.
Z operacij dneva se nI vrnilo eno letalo.
Včeraj pozno zvečer so nekatera sovražna letala metala rušilne in zažigalne bombe v okolici Palerma in Taormine. Ni bilo ne žrtev ne škode.
Rim, 12. dec. s. Dodatek k vojnemu porečju št. 931
Piloti ki so se posebno od^kovais v včerajšnjih letalskih bojih nad Neapljem, so bili: poročnik Lanfrenco Baschiera. poročnik Oraz:o Ferlinj, marešalo Anton Lo Schiavo in narednik Rafael Manoia.
Podmornica, o kateri je govora v današnjem uradnem komunikeju, {n ki je izvrš!la sijajen pedvg v Sredozemskem morju, je pod poveljstvom pomorskega poročnika Cesara Buldrinija.
London priznava izgubo treh lešal ob napadu na Piesnont
Rim, 12. dec. s. Kakor objavljajo v Londonu oficijelno, se tri letala izmed omh, ki so se preteklo noč udeležila napada na Piemont nSo vrnila.
Rim, 13. dec. s. Ob prvi obletnici vojne napovedi Zedinjenim državam s strani Italije in Nemčije, so japonski cesar, ministrski predsednik Tojo in zunanji minister Tani poslali Kralju in Cesarju, Duceju in grofu Cianu sledeče brzojavke:'
»Njegovemu Vel čanstvu Kralju in Cesarju, Rim. Na dan obletnice, ko se je sklenil trojni sporazum za nadaljevanje vojne proti Ameriki in Angliji do popolne zmage, smatram za potrebno izraziti Vašemu Vel-čanstvu živo radost, ko vidim da se naš smoter uresničuje korak za korakom, dalje svoje goreče želje za ispeh naših sil in istočasno svojo trdno odločnost storiti v sodelovanju z Vašim Veličanstvom vse za uresničenje novega svetovnega reda. — Hirohito.«
»Ekscelenci Benitu Mussoliniju, šefu vlade, Rim. — Na dan, ko se dopolnjuje prvo leto skupne japoasko-nemško-italija.is..e vojne, Vam Izražam, Ekscelenca najiskre-nejša vošč.la, spominjajoč sc slavnih uspehov, ki so jih dosegli naši tr je narodi, in velike poti, ki smo jo prehodili proti ustvaritvi novega reda. Medtem ko prepr.čanje, da bo zmaga Japonske, Nemčije in Italije zagotovila uresničenje novega svetovnega reda, polagoma prehaja v srca vseh ljudstev sveta, mi je veliko veselje ugotoviti, da bojujejo naši trije narodi sedanjo vojno s čedalje tesnejšimi medsebojnimi stiki in s trdno odločnostjo, da dosežejo zmago. Ob začetku drugega leta naše skupne vojne Vam želim sporočiti svoje najboljše želje glede Vašega osebnega zdravja in zdravja italijanskega ljudstva, ki je trdno združeno pod modrim vodstvom Vaše Ekscelen-ce. General Tojo, ministrski predsednik Japonske.«
»Ekscelenca Galeazzo Ciano, zunanji minister, Rim. — Ob priliki prve obletr. ce sporazuma med Japonsko, Nemčijo in Italijo za skupno korakanje do konca vojne, želim izraziti Vaši Ekscelenci najiskrenejše želje, potrjujoč popclni doprinos našega tesnega sodelovanja »io zvrš. tka vojne naših treh narodov tak na V/hodu, kakor na Zapadu, kakor tudi glede ustvaritve novega reda z gotovostjo, da slavni vojni uspehi, ki jih dosegajo vsi trije narodi, zagotavljajo zmago. Delim z Vašo Eksce-lenco gotovost, da ne more nihče prevrniti položaja, ki smo ga mi trdno zgradili. Obnavljam ob tej priliki s svojo odločitvijo
za dosego smotra trojnega sporazuma najiskrenejše želje za osebno zdravje Vaše Ekscelence in za dovršitev velikega za početega dela. — Masajuki Tani, minister zunanjih zadev Japonske.«
Berlin, 13. dec. s. Ob priliki obletnice, ko je Japonska stopila v vojno proti Zelinje-nim državam in Angliji, je japonski cesar poslal vodji nemškega rajha naslednjo brzojavko:
»Ob priliki obletnice podpisa trojne pogodbe za borbo proti ameriškim Zed.njeaim državam in Angliji in do naše popolne zmage želim izraziti Vaši Ekscelenci živo radost, ki jo občutim, ko vidim, da se naš smoter uresničuje v popolni skupnosti, kakor tudi izraziti najtoplejše želje za uspeh Vaše vojske, in razen tega svojo trdno odločitev, da uporabim skupaj z Vami vse sile do ustanovitve novega reda na svetu.«
Japonski ministrski predsednik Tojo je poslal vodji nemškega rajha sledečo brzojavko;
»Dovoljujem si Izraziti Vaši Ekscelenci svoje najboljše želje. Danes, ko vsa ljudstva s pravično mislijo priznavajo čedalje bolj, da novi boljši red sveta ni mogoč razen s popolno zmago naših treh narodov, želim izjaviti na novo vsemu svetu, da imajo naši trije narodi trdno voljo in potrebno moč, da dosežejo skupaj to zmago.«
Nad? J jn jo brzojavko je poslal japonski zunanji minister von Ribbentropu, zunanjemu ministru rajha.
Gigantski pohod
za obnovo sveta
Tokio, 12. dec. s. Vs Listi objavljajo vidne članke na najbolj odličnih mesth v zvezi z včerajšnjimi svečanostmi jn pomembnimi govorj. k so znova potrdil neomajno solidarnost in popolno enotnost pogledov sil Trojnega pakta glede nespremenljive odločitve, da se bodo borile do zmage in do osvobod tve sveta od anglosaškega zat ranja. Gigantsk pohod za zo-petno obnovo sveta. ve',jki cilji skupne vojne, sigurna zmaga držav Osi in podobni, so naslov, uvodn h člankov in pozdravn h brzojavk, ki so b:le ob tej princi izmenjane med Ducejem, Tojom in Fiihrerjem, kakor tudi med zunanjimi mnistrj Cia-nom. Ribbentropom in Tanijem. List; objavljajo obenem tudi velike slike o včerajšnjih svečanostih.
Vel. Kralj in Cesar
sprejel monumentalno dela Prikazi fašističnih stvaritev
Rim, 12- dec. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel v zasebni avdienci Giacoma Dl Giacoma, predsednika zavoda »Prikazj fašističnih stvaritev«, ki so ga spremljali svetn;k prof. Cesare Ferri in prof. Guido Meroni ter ravnatelj zavoda Lu gi Pinti, ki so izročili vzvišenemu Vladarju v počastitev celotno delo v več knjigah »Prikazi fašističnih stvaritev«. Veličanstvo Kralj in Cesar se je posebno zanimal za pomembno zgodovinsko in literarno publikacijo ter je izrazil svoje zadovoljstvo.
Iz Beneške palače:
Duce sprejel generala GaribaMIja
Rim, 12. dec. Duce je sprejel v Beneški palači generala Ezia Garibaldija, predsednika izvršne komisije za kostnico na Jani-colu, ki mu je predstavil člane te komisije Giuseppa Ceccarellija, Antonija Reggianija, polkovnika Maria Contlja, vodjo manipula Nella Carduccija, Antonia Munoza, Maria Lizzanija, Arnalda Belllja, Ernesta Garul-lija, Glovannija Jacobuccija in Pietra Ascensija. General Garibaldi je poleg tega poklonil Duceju izvod »Kataloga za Rim padlih od 1849. do 1870«, ki se začenja z Giuseppom Garibaldi 1. 1849 in ki je bil pred kratkim po skrbnih raziskavah in obsežnih dokumentacijah izpopolnjen.
Duce je sprejel dar in je izrazil generalu Garibaldiju ter članom komisije svoje zadovoljstvo.
Duce predseduje seji koordinacijskega odbora
Rim, 12. dec. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je sestal danes v Beneški palači medministerialni koordinacijski odbor za aprovizacijo, razdelitev in cene. Sest?-°k se je končal ob 19.30 in se bo nada'. al v ponedeljek ob 17.
Vzor
franke
Psdtajnik Stranke v Na^lifis — Duh idealne solidarnosti
med Fašisti in ljudstvom
Napoli, 12. dec. s. Podtajnik PNF Barbarini. je dospel v spremstvu zveznega tajnika nenadoma v Napoli. Obiskal je kraje, ki so jih prizadeli zadnji sovražni napadi ln se je pomudil zlasti pri oškodovanih družinah, na katere je naslovil besede simpatije in tolažbe. Potem ko je pregledal delo. ki ga je napolitanski Fašizem izvršil v korist oškodovancev, je insplciral okrajni skupini »Franco Belfiore« in »Giulio Lusi«, ki sta bili v polnem delu. Nato je imel Taport s hierarhi napolitanskega Fašizma. 3-.i so se zbrali v Domu fašija. Po kratkih besedah, ki jih je naslovil nanj zvezni tajnik Milone s prošnjo, naj bi tolmačil Duceju ponos in visoki duh zaupanja napoi1-tanskih Črnih srajc, je nacionalni svetnik Barberini sporočil pozdiav Stranke napoli-tanskemu Fašizmu m mu izrazil zahvalo za delo v vseh odsekih, zlasti pa za njegovo delavnost v sedanjih razmerah. Ko je navedel smernice za nadaljnje delo, je zaključil raport s pozdravom Kralju in Duceju med navdušenim vzklikanjem Duceju.
Napoli, 12. dec. s. Zelo značilen je bil duh sodelovanja, ki so ga pokazale sile paitenopejskega Fašizma ob priliki zadnjih bombardiranj. V teh dogodkih so b:Li vsi Fašisti okrajnih in provinčiahvh skupin mob ilizirani za pomožno akcijo, ki so jo strank:ne organlzaciie v korist prebivalstva takoj razvile. Številni tovariši vršijo prostovoljno delo ob stran- hierarhov v uradu za izselitev, ki se je ustanovil v sporazumu s pokraj nsk:m prefektom pri Zveza borbenih Fašijev Na podlagi posebne ugotovitve števila postelj, ki so na razpolago v raznih občinah pokrajine, se ljudje. ki jim je potrebno izšel ti se. s strani zveznega urada odpošiljajo v občine.
Izselitev otrok od 6. do 14. leta je poverjena podpornemu in zdravstvenemu uradu zveznega poveljstva GIL-a, ki pošilja otroke v že pripravljene kolonije GIL-a- Navzlic temu, da so se šole zaprle, so poveljstva GIL-a v sporazumu s šolskim-, ravnatelji odredila, da se delitev šolskih obedov nadaljuje brez prekinitve. Istočasno se je uvedla akcija, da bi povečana zahteva po stanovanjih na periferiji 7.a~ad-j večernega odhajanja in izselitve ne povzročila pov;šanja najemnin.
Zveza borbenih fašijev je nadalje v sporazumu s prefekturo dala pobudo za takojšnjo rešitev vseh problemov, ki se nanašajo na delovne urnike in na prevozna sredstva, ki j h zahtevajo večern: izhodi, tako da se organizacija čedalje bolj spo-polnjuje. Nadalje se je povečalo število
skupnih kuhinj in se je razširila ustanova delitve obedov, tako da je vsem delavcem dana možnost prehrane. Vse delo. kj ga vršijo v tem času organ'zac je Stranke, vod; živo čustvo solidarnosti. To čustvo solidarnosti dobiva vsak dan svoje zgovorne izraze v majhnih in velikih epzodah. Tako je n pr. rodb!na federalnega inšpektorja Domenica Alvina, kj je pred kratkim umrl. dala za podporne akcije na razpolago vsoto 100.000 lir.
Uspsšni fsofl v Biislfi
Vsi sovjetski napadi zrušeni ob vel*k!h izgubah sovjetskih čet — Učinkovito sodelovanje itaLjanskih sil
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. dec. s. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Nemška lovska divizija je na področju Tuapseja ves dan trajajoč napad Sovjetov odbila po ogorčenih borbah od moža do moža.
Na področju Tereka je sovražnik napadel z močnimi, C oklopnih sredstev podpi-ranimi silami. Do zdaj je bilo uničenih 14 oklopnih voz.
Krajevni napadi Sovjetov na področju Volge in Dona so se razsuli v obrambi nemških in italijanskih čet. Madžarski na-
„Kdor umre za domovino, ne umre nikoli!"
Goreča duhovna oporoka legionarja, ki je padel v borbi proti slovenskim komunistom
Rim, 12. dec. s. Duce je prejel preko zveze bojevniških Fašijev iz Turina naslednje pismo, ki mu ga je poslal t!k pred smrtjo vojni prostovoljec in večkratni od-likovanec Enrico Remondin-, kj je umrl na posledicah ran, dobljenih v borbah proti slovenskim banditom:
»Duce! Kadar boste prejeli to pismo, bom jaz že mrtev kot žrtev borbe na polju časti z Vaš::m imenom, k;: sem ga čuval v globini svoje duše- Služil sem stvari zvesto in goreče. Niti zlobnost ljudi,
mi moja leta ne dopuščajo, da bi zavzel sinovo mesto v tej borbi, ki mora privesti do zmage dovolite, Duce, da Vam zrazim svoje najgloblje spoštovanje. Ponzio Re-mondini.«
Junaška smrt mladega
avangvardista v Genovi
Genova, 12. dec. s. Veliko obžalovanja je vzbudila med vsem genovskim prebivalstvom junaška smrt avangvardista Giaco-
niti obup nad nesrečami in niti krivičnost i ma Arriga, rojenega 1926. v Genr ki je
usode niso nkoli pogasile plamena fašistične zvestobe. V dobi mojega bojevanja sem skušal doseči samo nagrado za junaško akcijo in za globlje navdahnjenje, vredno ideala. Duce! Umiram siromašen, kakor so umirali vsi sveti v let h oboroženega upora, toda vendar sem srečen, da sem mogel živeti tako dolgo za pravično stvar. Kdor umre za domovino, ne umre nikoli. Duce! Storili ste Italijo vel ko in naj taka ostane! Za zmagovito Italijo: Alala! Reimondini.e
K pismu je oče pokojnega pripisal še naslednje vrstice: »Duce! Moj s'n Enrico Re-mondini iz Triesta, ki je bil Ieg onar jn skvadrist in je posvetil sebe vsega stvari Revoluc je in del svojega telesa za ustanovitev imperija, je padel v novi vojni, ki ste jo hoteli imeti, da bi dobila domovina ono mesto na svetu, ki ji gre. Preden je šel v to borbo, v kater je pustil življenje, je napisal pismo za Vas m zapustil v njem svojo politično oporoko, k; Vam jo pošiljam, da boste videli, kako je Vaša beseda zapisana v srcih Vaših naj-zvestejšh, kj jim je smrt le himna slave. Ponosen, da sem mogel dati domovinj vse. kar sem imel najboljšega, in žalosten, da
kot prostovoljec v neki reševalni c.ti fašističnih vseučiliščnikov med enim izmed zadnjih zračnih napadov izgubil življenje, ko je hotel osvoboditi skupino žensk in otrok izpod razvalin neke palače. Na posebno nevarnem mestu je prelagal ruševine, čeprav so ga drugi tovariši pozivali, naj tega ne dela, in pri tem ga je zadelo debelo bruno, da je ostal na mestu mrtev.
V imenu avangvardista Giacoma Arriga, ki je s svojim plemenitim ravnanjem dokazal kako visok je duh fašistične solidarnosti, je Zveza borbenih fašijev v Genovi ustanovila sklad, iz katerega bodo dobivali nagrade mladeniči, ki se med sovražnimi napadi izkazujejo s pogumnimi dejanji.
švicarsko-turškl gospodarski sporazum
Carigrad, 12. dec. s. Finančna in trgovska pogajanja med turško vlado in švicarskim odposlanstvom so se zaključila z dogovorom za blagovno izmenjavo do višine 60 milijonov švicarskih frankov. Dogovor bo stopil v veljavo 1. ja.iairja prihodnjega leta
padalni oddelki so uničili na vzhodnem bregu Dona bojne postojanke sovražn.ka. Pripeljani so bili ujetniki in plen. Nemške, rumunske, italijanske ln madžarske letalske sile so posegale na težiščih borbe v bitko za podpiranje oddelkov kopne vojske. V letalskih bojih in po protiletalski obrambi je bilo sestreljenih 37 sovražnih letal. Sedem lastnih letal je pogrešanih.
Južno od Rževa je sovražnik ponovil svoje poskuse za prodor. Vsi napadi so se zrušili. Bilo je sestreljenih ali uničenih znova 133 oklopnih voz.
Tudi na frontnem odseku pri Toropcn in ob Ilmenskera jezeru je nasprotnik napadal zaman.
Na cirenaiški fronti se je izjalovil močan angleški napad v močnem protisunku nem-šk.h oklopnih sil.
Pristanišče v Tobruku, motorizirane kolone sovražnika in neko letališče so uspešno napadla bojna letala.
Poskusi sovražnika, da bi zopet osvojil v preteklih dnevih Izgubljene postojanke v Tunisu, so bili zavrnjeni, neka bojna skupina uničena in pri tem zaplenjenih ali uničenih 13 oklopnih voz.
Pristanišče v Boni je bilo ponoči ponovno bombardirano in tamkaj zažgana 8.000-ton-ska trgovska ladja.
Neka nemška podmornica Je potopila pri Oranu z dvema torpednima zadetkoma angleški rušilec.
Sovražni bombniki In lovci so napadli podnevi pod zaščito oblakov nekatere kraje v zapadni Franciji. Prebivalstvo je imelo izgube. Sovražnik je izgubil 7 letal, med njima dva štirimotorna bombnika.
Obroč pri Toropcu vedno tesnejši
Berlin, 12. dec. s. Ves beriinsk: tisk podčrtava v komentarjih o sobotnem vojnem poročilu predvsem dejstvo, da se je ponesrečil nov veliki napad, ki so ga Sovjeti uprizorili okrog Rževa in k jih je stal spet ogromne izgube. Dalje naglašajo listi važno podrobnost, ki jo je objavilo vrhovno poveljstvo, po katerj je skupina sovražnih sil, k so obkoljene na področju Toropca sestavljena iz raznih d:vzij. Gotovo je tako pripominja vojaški sotrudnik »Lokal Anzeigerja«, da naj bi bi novi napad prinesel olajšanje za te obkoljene sile. Toda napad je žalostno propadel tako. da obkoljene divizije niso mogle dobiti nobene pomoči. Res je baš nasprotno, da so se koncentrični nemški napad: še bolj pomnožili in postaja obroč okrog obkoljenih sil zmerom tesnejši. O srednjem odseku
se danes lahko že trdi, da so v njem nemške sile dosegle uspeh, k; obeta še pomembnejši nadaljnj razvoj. Izven dvoma je v celoti, da se sovjetska ofenziva, v kateri je bila in je še v akciji ogromna množica vojaštva, ni samo končala brez uspeha, temveč je zdaj na tem. da se bo obrnila v katastrofo.
S finskega odseka
Helsinki, 12. dec. s. V zadnjih 24 urah so se na fronti Vzholne Karelije, v odseku Rukajarvija boljševiki, ki so napadli finske položaje, umaknili po večurnih borbah, v katerih so na obeh straneh so I el^vali metalci bomb, protitankovski topovi in topništvo.
Angleži mežeja bombe na Švico
Bera, 12. dec. s. Oficijelno se objavlja, da so tuja letala, ki so zadnjič prelomila nevtralnost in preletela zračni prostor nad Švico, letala zelo visoko. Aparati so vstopili in tudi odšli s švicarskega področja zapadno od črte Gran Combin Locle. Osamljeno letalo, ki je prispelo nad švicarsko ozemlje pri Rodersdofu, je nadaljevalo pot nad Balstalom, Triangenom in Sinsom ali v splošnem nad kantonoma Aleure in Ar-gau, kjer je vrglo bombe v Sinsu in se je zaradi njih porušilo skladišče živil ter začelo goreti še drugo poslopje, kjer pa so požar naglo pogasili. Naprave obveščevalne postaje v Sinsu so bile tudi poškodovane. Drugo posamezno letalo je vstopilo nad švicarska tla pri Porsenthusu, preletelo Langenthal, Luzern in Altdorf ter nato še Oberalp in Briigg ter je tudi vrglo zažigalne bombe med Briiggom in Rarogucom, ki so povzročile gozdne požare. Protiletalsko topništvo je na nekaterih krajih stopilo v akcijo, letalski alarm pa je bil objavljen po vsej Švici, razen v Grigioniju.
Izdelovanje parfumerij z alkoholom prepovedano
Rim, 12. dec- s. V zadnjem uradnem listu je bil objavljen Kraljev ukaz, v katerem je prepovedano izdelovanje parfumerij z alkoholom. Prodaja takih parfumerij ških proizvodov, ki so bili izdelani pred objavljenjem te naredbe, bo dovoljena samo še do 28. februarja 1943. Kor-poracijsko ministrstvo bo lahko dovolilo izjeme glede izdelovanja in prodaje teh predmetov, in sicer za proizvode, ki bodo določeni za izvoz po posebnih pogojih ministrstva za izmenjavo in valute in P* za uporabo v domači proizvodnji po posebnih normah, k; bodo še odrejene sporazumno z ministrstvom za poljedelstvo in gozdove
»JUTROt ponedefjslni ftdaja
PcmOei&k, ML XTL »4S-XXI
Povratek španskih dečkov
iz holjševlškega ujetništva
Madrid, 12. dec. s. Iz Nemčije je davi prispelo v Madrid 22 čpanskih dečkov, ki so jih nemške čete med operacijami v R isr'i osvobod'le. Ta mladina je bila odpeljann iz gpanije še med državljansko vojno. Deoke je spremljal učitelj španske mladine iz Nemčije Gasco in zastopnik zunanje rfiuž-be v Falangi. Na severnem kolodvoru je skupino sprejelo močno zastopstvo mladinskih organizacij. Ko je mladina stopila — v uniformah falangistov — iz vlaka, je napela narodne himne, zastopniki oblastev in množica pa so- ji nato priredili navdušene ovacije.
Dečke s0 odpeljali na sedež mladinske organizacije, ki bo nadalje skrbela, da bo mladina našla starše in dobila primerno zaposlitev. Na vprašanje novinarjev so vsi izražali veliko veselje, da so se vrnili v Aoa-nijo in zatrjevali, da vsi Španci, ki bivajo v Rusiji, gojijo samo to željo, da bi se čimprej vrnili v domovino in cdšli iz boljševi-
škega pekla. Razen tega so pripovedoval o obupnih življenskih pogojih ruskega prebivalstva v mestih in na deželi, ki so se še posebno poslabšali oakar traja vojna, 'ja koto je videti na vsak korak. Ko je izbruhnila vojna — tako so pripovedovali dalje -— so bili poslani na fronto, kjer je mnogo dečkov umrlo bodisi v bojih ali pa na posledicah zime in gladu.
Ko so bili ujeti, so se lahko prepričali prav o nasprotnem, kar je zatrjevala sov* jetska propaganda, saj so jih Nemci sprejeli z veliko ljubeznijo ter poskrbeli, da so bili čim prej prepeljani v Nemčijo. Posebno jih je začudilo, da so našli v Španiji takšen mir in red, kajti v Rusiji jim je bilo rečeno, da španski narod živi pod fa-langističnim tiranstvom. Nekateri izmea dečkov, ki so se zdaj vrnili, so pustili še brate in prijatelje v Rusiji, španske mladine, ki je še zmerom v rokah boljSeviških barbarov, je po njihovih izjavah okrog 5000.
Izgredi v Perziji
Carigrad, 12. dec. s. V zvezi s krvavimi neredi, ki so pred kratkim izbruhnili v Teheranu, se je izvedelo še. da je do krize prišlo zarali velikega nezadovoljstva, ki že dolgo t:ire tamkajšnje prebivalstvo. Bitka po teheranskih ulicah ni bila drugega kakor neizbežna posledica te napetosti. Ne-razpoloženje je dobivalo zmerom bolj nevarne oblike, tem bolj ker oblastva niso imela možnosti, da bi preprečila nasilno postopanje in nemogoče metode, ki so jih tuje oborožene siie uporabljale proti prebivalstvu. Vlada kratko in malo ni mogla opraviti ničesar proti boljševikom in Angležem, kj so dobesedno izropali vse kraje. Ko je prešla vsa, oblast na ministrskega predsednika Saitana pod angleško kontrolo, se je položaj samo še poslabšal namesto, da bi razmere omilil. V zvezi z novimi izgreii so bile angleške in poljske čete, ki so nastanjene v Teheranu in drugih manjših središčih že več dni obdržane v vojašni-
cah.
Naraščajoče pomanjkanje hrane v Sovjetski z veri
Buenos Aires, 12. dec. s. Iz Washingtona poročajo, da je dal Roosevelt nekatere važne izjave glede ameriških dobav Rusiji, ki obstojajo zadnji čas skoraj izključno samo iz živil. Brez tega živeža, tako je rekel Roosevelt dobesedno, bi velik del ruskega naroda umrl od lakote. Ta izjava pove vse, kako obupne so razmere glede prehrane pri Sovjetih. Boljševiška Rusija je z Ukrajino, Kubanom in bogatimi dolinami zapadne ga Kavkaza izgubila največ vredne pokrajine za dobavo vseh vrst surovin, predvsem pa žita. Gornje dragoceno odkritje Roosevelta ugotavlja sedaj, da Sovjetska Rusija ne samo, da ne more kriti svojih živežnih potreb, temveč bo polagoma zašla v silno draginjo, tem bolj ker jo klešče Osi držijo zmerom bolj in so ameriške dobave po morjih vsak hip v nevarnosti pred italijanskimi in nemškimi podmornicami, ki so navzoče povsod.
S P O E T
Italijanski 6sksarji zmagali na švedskem
Meddržavni dvoboj Italija - Švedska se je končal s 5:3 za Italijo
Reprezentanca italijanskih amaterskih boksarjev, ki je konec minulega tedna na stopila na madžarskem boksarskem troboju v Berlinu, kjer je morala prvo in drugo mesto prepustiti Nemcem in Madžarom, je nadaljevala turnejo do Stockholma, kj°r je v petelt zvečer nastopila v mednarodnem dvoboju preti švedski eliti boksarjev-ama_ terjev. Prireditev, ki je bila v znani Alvi-kscvi dvorani švedske prestolnice, je bila zelo dobro obi kana in se je končala z zmago Italije s 5:3 točkam.
V podrobnem je o poteku tega dvoboja znano dosedaj naslednje: V mušji teži: Hanssen—Palcinelli, po tečkah za Šveda, v Cantajnu: Dani—Kriiger po točkah za Italijana, v peresni teži Hanssen—Pao-letti po točkah za Šveda, v lahki teži Bianchini—Petterson po točkah za Italijana, v welterski teži Poli—Anderson po točkah za Italijana, v srednji teži Battaglva— Hamner po točkah za Italijana, v srediije-težki teži Klaes.cn—Spaiardi po točkah za Šveda in v težki teži Chiesa—Lindstrom po točkah za Italijana.
Italijanske boksarje so strokovnjaki in občinstvo sprejeli z velikim navdušenjem tn jim tudi priznali njihovo tehnično premoč. Vsi dvoboji so se končali v ozračju prisrčnega tovarištva med boksarji samimi
in tudi med publiko. Prireditvi je prisostvoval tudi pooblaščeni minister Italije v družbi številnih predstavnikov švedske politične, vojaške in športne javnosti.
Objave
Drevi ob 18. uri bo ponovljen tretji sin-fonični koncert letošnje sezone. Tudi pri ponovitvi bo sodeloval kot solist naš najod-ličnejši pianist prof. Anton Trost. Spored, ki ga bo izvajal simfonični orkester tod vodstvom Drago Marija šijanca obsega vse točke tretjega simfoničnega koncerta, in sicer: Rcssini: Predigra k operi Tankred, 2) Grieg: Koncert za klavir in orkester, solist prof. Anton Trost, 3) Lajovic:. An-dante za veliki orkester, 4) Dvofak: Divja žena, simfonična pesnitev, 5) Dvofak: Dva slovanska plesa. Tudi za ponovitev koncer_ ta vlada veliko zanimanje, vendar opozarjamo, da so na razpolago še sedeži in stojišča in sicer v predpredaji v knjigarni Glasbene Matice. Občinstvo prosimo, da ri kupi vstopnice tekom dneva v predpredaji, začetek bo točno ob 18. uri, konec ob 19.15. in med izvajanjem posameznih točk koncertnega sporeda je vstop v dvorano zabra-njen. Zato prosimo, da občinstvo pred 18. uro zasede svoje sedeže.
E« f a A» Rs — Radio Ljubljana
Parilamo Tltatlano
Schema della lOa lezione che verržl te-Buta dal prof. dott. Stanko Leben lunedl, il 14 dicembre 1942-XXI, alle ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse ovc, ki slede pouku italijanščine po
radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih }n sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje — vedno ob 19. uri.
LEZIONE DECIMA Si parte
Sono Le	di una serena mattinata di
ottobre. La pianu ra, sotto un cielo di tene-rissimo azzurro, si estende tranquilla e ras-segnata, nella molie elegia d'ori e di gialli, tra il pigro vagolar delle brume fumanti. L'aria š frizzante e cantano i primi petti-rossi sulle siepi che grondano di guazza.
Una vecchia berlina un po' logora e stinta 6 ferma in cortile davanti al grande atrio d'ingresso della villa Serbelloni, a Gorgon-zola: un bel cortile quadro, circondato da un nobile palazzo a due piani, che a mez-zodl s'apre verso il parco. Regna un alto silenzio e le finestre del palazzo sono tutte chiuse.
Un piccolo prete discende dallo scalone d'ingresso e si ferma sulla porta a vetri. II prete ha ventieinque anni, occhi neri, fronte spaziosa. Indosso porta una veste talare molto spazzolata e un poco lisa pel grande uso, e tiene in mano una valigetta piuttosto rigonfia.
«E cosl, Battista, slamo prontl ?» chiede con voce decisa al cocchiere, che ricoperto da una pelegrinetta verdognola sta seduto in serpa e tienc le briglie di due ben nutriti irlandesi.
«Pronti, Don Peppino.»
(Secondo Carlo Linati)
Avverbi dl quantit&
poco chiaro, poco chiara, poco chiari, poco chiare; molto bello, molto bella, molto belli, molto belle; troppo vecchio, troppo vecchia, troppo vecchi, troppo vecchie; tanto gentile, tanto gentili;
quanto č povero! quanto e povera! quanto sono poveri! quanto sor.o povere! tutto lieto, tutta lieta, tutti lieti, tutte liete.
Esercizd
1) Cambiate il singolare in plurale e vice-versa: Le ore perdute non tornano indietro. — i: un negoziante onesto. — S: 1'ultimo della fila. — Sono abitudini nocive. — B cane č un animale fedele. — La renna č utile al Lappone. — Sono romanzi interes-aanti. — Queste nuvole sono quasi bianehe.
—	Le notti sono oscure. — La foglia č verde.
2) Coniugate al presente indicativo le frasi seguenti: Cantare una bella canzone.
—	Scendere le scale m fretta. — Vestirsi con cura. — Chiedere in prestito cento lire. — Alzarsi sempre alle sei e non cori-carsi mai prima delle ventidue.
V naš mirni dom se je naselila žalost. Umrla je naša srčnoljubljena
zlata mamica, gospa
f
AMALIJA KOČEVAR roj. OGORELEC
Truplo počiva na domu žalosti, Pražakova ul. 10.
Na zadnje počivališče jo spremimo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz žal, kapelice sv. Krištofa. Počivaj v miru zlata mamica! Ljubljana, dne 12. decembra 1942.
MILA KOBAL, hčerka; BOGOMIR KOBAL, zet; VLASTA FRfDLOVA. vnukinja
Nedeljska kronika
Po nekaj dnevih precej občutenega mraza se je vreme v soboto čez dan ojutilo. živo srebro je sicer doseglo le nekaj nad 2 stopinji, vendar je bila v zraku neprijetna vlaga, ki je napravila naše ceste bl3tae. Ljubljana je še nadalje v rahli megli. V nedeljskem jutru smo zabeležili 0.6 pod ničlo. Tolikšna je bila jutranja temperatura 7. t. m. nato smo vse do danes imeli ob juvrih več kako 3 stopinje mraza.
Sezona prireditev, ki poživljajo ljubljansko javno življenje, se bliža svojemu višku. Kakor je najbolj primerno za predboZični čas, so poskrbeli naši umetniki kar za tri manifestacije likovne umetnosti, o katerih smo podrobneje že poročali. Tudi v glela-lišču prihajajo na spored novosti, vrstijo se predavanja in koncerti in zdaj so prišle na vrsto tudi razstave lepe knjige. Naj sled-io podrobnejša poročila:
Proslava Galilea Galileja
Uspešno predavanje prof. dr. Calvija v Italijanskem kulturnem institutu
Ljubljana, 13. decembri
V	ciklu predavanj o velikih Italijanih, ki ga pripravlja za zimsko sezono tukajšnji Italijanski kulturni institut, je snoči predaval profesor naše univerze, odlični poznavalec slovenske literature dr. Bartolomeo Calvi o velikem matematiku, astronomu in fiziku Gallleu Galileiju. Tako je Institut hkrati proslavil 3001etnico smrti ustanovitelja mehanične fizjke in enega največjih mož, kar jih je dala Italija človeštvu.
V	predavalnici Instituta so se zbrali zastopniki Oblasti, rektor univerze z mnogimi profesorji in številno drugo občinstvo. Na-vzočne je pozdravil predsednik Instituta prof. dr. Attilio Budrovich z nagovorom, v katerem je napovedal uvodoma označeii ciklus predavanj in pozdravil predavatelja, o katerem je dejal, da ga pač ni treba posebej predstavljati slovenskemu občinstvu. Dr. Bartolomeo Caivi je povzel besedo in uvodoma omenil, da je pravilno, če prav Ljubljana kot izrazito kulturno mesto s svojo univerzo, akademijo in veliko knjižnico proslavi spomin začetnika moderne znanosti. Nato je v vzorno zasnovanih, vse-bin="ko bogatih in formalno dognanih izvajanjih, ki jih je bilo užitek poslušati, orisal pozornim poslušalcem dobo, osebnost ln kulturni pomen moža, ki je stopil med naj-večje duhovne velikane človeškega rodu.
Izhajajoč iz razvoja opazovanja narave, ki ga zaznavamo že v hvalnici asiškega Poverella in pri Danteju, še bolj pa pri ge-nijalnem Leonardu da Vinciju, odnosu, ki vstopa z italijansko renesanco med temelje nove kulture, je predavatelj označil 1. 1564 rojenega Galileja Galileija za najizrazitejšega predstavitelja renesance v znanosti. Ce je Preporod izzvenel v umetnosti že z Michelangelom, ki je umrl istega leta, ko se je rodil Galilei (in leto dni po Galilejevi smrti se je rodil Nevvton), je njegova znanstveno filozofska m'selnost dosegla višek šele v čudovitem sintetiku izkustvenega, matematičnega in intuitivnega duha Gali-leju. Predavatelj je prikazal na vrsti primerov izraze njegovega genija, ki je svobodno rastel preko vseh časovnih predsodkov in cela stoletja dedotakljivlh verovanj, odkrivaje obzorja, kakor jih dotlej še ni ugledala človeška nvsel.
Galileo je študiral na očetovo željo, Id ao jo mikali samo gmotni interesi, medicino; ker pa m našel v nji zadostitve svojemu nemirnemu duhu, se je rajši bavil z matematičnimi študijami. V Galilejevem živije-nju so bila najbolj plodovita leta, ki jih je preživel v Padovi kot profesor ondotne univerze. Njegov bistri duh je venomer snoval in odkrival. Pogled na nihanje svetilke v cerkvi je vzbudil genialno m'sei o zakonitosti nihajev in odprl konsekvence, ki so sledile iz te spoznave.
Odkril je vrsto zakonov, ki so utemeljili ali razšrili mehanično fiziko, izumil je
daljnogled, in z njim prvi pogledal zvezdno nebo, ki 'mu ga je duhovno osvetljeval Kopernikov nauk s svojim heliocentričoim sistemom. Odkril je nadalje Jupitrove mesece in našel v tem potrditev nauka, da so tudi planeti samo sateliti Sonca. Prav tako je odkril zakon, da večje 'uilo zmeraj privleče manjšega. Nadalje je odkril sestavo Rimske ceste in presenetil svet z odkritjem sončnih peg; pri vsem tem je dajal opazovanim pojavom matematično podlago ln s tem znanstveno trdnest. Nekdanji somišljenik Aristotela je podvrgel reviziji nekatere njegove nauke, s svojo opozicijo zoper Ptolomejeve in Pitagcrovo kosmoložke teorije pa je prišel navzkriž tudi s Cerkvijo kot varovalko dogmatično določenih naukov m razodetja.. Zaradi tega so ga matematično in naravoslovno ne-kompetentni sodniki sv. inkvizicije obsodili in prisilili k preklicu, ki pa je bil 7golj formalen, saj je Cerkev dobrih sto let pozneje sama razveljavila Galilejevo obsodbo. Med tem je bil geocentrični nazor dokončno vržen med staro šaro.
Predavatelj je krasno prikazal duhovno rast in ves veličastni pomen tega genija i7 Pise, o katerem je pravilno dejal v uv^u, da je med vrhovi renesanse, kakor sta Michelangelo in Leonardo da Vinci, najmanj znan in uvaževan, to pa zato, ker je njegova na matematiki, fiziki in astronomiji utemeljena naturna filozofija najtežje dostopna. V Galileu Galileiju vidi znastvent-ka-ftlozofa, ki je združil v plodovitno sintezo Descartesov racional5zem in Baconov izkustvenc-opazovalni nazor, dokazujoč, da je potrebno opazovanje, pa tudi umevanje; samo na podlagi te sinteze je bil mogoč tisti razvoj znanosti, ki se je zdaj razbohotila v množico specialnih ved in ki šteje genija iz Pise po pravici med svoje obno-vltelje in pobudnike. Tako je Galileo Galilei postal dobrotnik človeštva in je prisotei v vsem njegovem napredku. Tisti slepec, Iti je bil navzoč pri pogrebu svojega dobrotnika, od katerega je dobival hrano in obleko, simbolizira človeški rod, kateremu je Galileo Galilei dajal neminljive sadove «vo_ jega genija in mu odpiral oči v knjigo narave, v skrivnosti materije, o kateri je b1'! dognal, da jo vodijo v vsem vsemirju isti zakoni kakor na naši zemlji.
Ni mogoče v okvirju kratkega poročila izčrpati vsebine tako poučnega in obenem tako krasnega predavanja, kakor je bilo dr. Calvijevo. Napeta pozornost poslušalstva od začetka do konca je najboljše pričala o živem kontaktu, ki je nastal s predavateljem in ki je naposled prešel v gro-movito odobravanje. Zares bi želeli, da bi prof. dr. Calvi še večkrat nastopil na po-diju Italijanskega kulturnega instituta! S svojim prvim predavanjem pa je dal vziic skromnemu okviru visok poudarek ljubljanski proslavi Galileje ve tristoletnice.
Alessijev »Primer dr. Hirna" v Drami
Rino Alessi. pisec zgodovinske drame z machiavelistično tezo »Katarina Medičej-ska«, ki smo jo videli prejšnjo sezono na odru naše Drame, je v svojem »Primeru dr. Hirna« segel na področje individualne psihologije. Alessijev dr. Fabio Hirn je zdravnik za duševne bolezni in pristaš psihoanalitične metode z njenim prodiranjem v bolnikovo intimno notranjost. Tudi bolezenski primer veleindustrijalčeve žene Laure Bertierl zagrabil dr. Hirn s freudov-sklml prijemi, razgrebe bolestno dušo te histerične žene, dožene kompleks njenih bolnih čustev, ki je v zvezi z zgodnjim splavom in po njem povzročeno motnjo v njeni seksualni psihologiji, ter jo naposled ozdravi tako, da sam vidi v tem primeru čudež psihoanalitične metode. In Šele tedaj opazi, katera duševna silnica je prav za prav povzročila preobrat v Laurinem duševnem stanju: bolnica se je zaljubila vanj in prenovila vso svojo notranjost s plamenečim ognjem prvinske ženske ljubezni, ki ne pozna drugih zakonov in meja, kakor je neubranljiva nuja ljubezni. Dr. Hirn se le počasi drami iz svoje znanstvene iluzije in spoznava elementarno silo Laurine ljubezni, ki je v tej obliki ni želeL Lavrino strast spremlja namreč nič manj strastno sovraštvo do moža, ki ji stoji na poti. Ta odnos do moža pa je dr. Hirn v teku zdravljenja gojil iz znanstvene potrebe, da poosebi vzrok in izrine iz podzavesti tu nakopičena bolestna čustva, ki so povzročala Lavrlne motnje. Zdravnik Je prepričan, da bo z ozdravljenjem prenehala tudi averzija zoper moža. V tem se dr. Hirn zmoti. Lavra zasnuje beg z dr. Hir-nom, še prej pa umori svojega moža. V tretjem dej. se pokaže ta zapletljaj v vsej dramatski napetosti. Konec je kar presenetljiv: za morilca veleindustrijalca Bertie-rija se proglasi dr. Hirn, prepričan, da Je on tisti, ki je slabotno dušo Laure Bertieri napeljal v to smer. Treba je takoj reči, da ta presenetljivi konec ne prepričuje, tembolj, ker je dr. Hirnova psihoanalitična metoda komaj še mogla ojačltl že brez tega dovolj hudo Lavrino mržnjo do moža.
Idejno je drama postavljena v trikot: dr.Fablo Hirn — Laura Bertieri — don Luigi Hirn. Izmed te trojice tretji najmanj agira, vendar pa zdravnikov brat-duhovnik predstavlja v tem triu človeških natur tisto izravnav^pče načelo višjih nrav-nih zakonov, ki sto^ nad znanostjo prav kakor nad vrtinci človeških strasti. Človek bi pričakoval, da bo v tragedijo dveh natur: sebe samega obvladujočega znanstvenika. ki ne vidi »nižjih«, čisto osebnih življenjskih resnic in ženske, ki vidi samo svojo bolestno vzkipelo strast, uspešno posegel don Luigi kot predstavitelj visokega etičnega načela. Toda njegovo posredovanje obtiči pri modrovanju in ne prinese preobrata ln pomirjenja. To, da vzame krivdo nase dr. Hirn, spominja na nekatere tankočutnosti v delih Tolstoja ali Dostojevskega, vendar ne kaže tistega etičnega pretresa in silovitega duševnega očiščenja, kakor na pr. sklep glavnega junaka »Vstajenja«. Prav zaradi te premedle utemelje-
nosti izzveni etični element drame v prazno. Ostaja samo zanimivi primer iz prakse psihiatra dr. Hirna in njegov seksualno-kriminaJni zapletljaj, ne ogreje pa duše milost višjega in očiščujočega spoznanja. Niti osebnost in etični nauk don Luigija ne more spraviti v višjo harmonijo poloma psihoanalitične metode in poloma ženske strasti, ki se vrhu tega še giblje na mejah psihopatologije. Pisec pravi v uvodu, ki ga je priobčil »Gledališki list«, da se ob koncu »Fabio približa Bogu na perotih moralnega sproščenia in vdanosti v voljo božjo«, žal da je ta piščeva zamisel bolj
offllna te komentarja kakor te lgie hm,
zakaj na odru prevladuje nad vsem drugim Fabijevo priznanje krivde, ki je v njem resda priznanje bankrota njegove znanosti, ni pa še zadosti vidna luč višjega spoznanja in odrešilna etična misel. Prav zaradi tega končni učinek Alessijeve igre ne more biti tako močan, kakor bi lahko bil po njenem zanimivem, četudi bolj konverzacijskem kakor izrazito dramatičnem zapletu.
»Primer dr. Hjrna« smo dobili v skrbni režijj prof. O- Šesta in učinkoviti in-scenacji ing. arch. R. Kregarja. Vlogo zdravnika dr. Hirna igra Gregorin: zlasti v tretjem dejanju, ko se na mah zlomi vse, kar je ustvaril ta pristaš Freudove metode, zahteva igra v svojem naglem dramatskem crescendu mnogo notranje s;-le, in tudi tu je Gregorin z nepretrano, k psihološkim odtenkom tipaj očo igro vzbujal pozornost gledalcev. Za vlogo Laure Bertieri ima Mira Danjlova vse pogoje in veljko igralsko izkušenost, kakor jo nedvomno zahteva ta nelahki odrski lik. V prvem dejanju vidimo Lauro na meji blaznosti, histerično žensko, (iščočo sprostitve svojih bolestno zadržanih čustev; v drugem je že na videz zdrava ženska, vsa prenovljena v ognju ljubezni in razbičar.a od temnih sunkov strasti. V tretjem dejanju nastopa po, begu v usodni noči, ko je umorila moža in ko slepo veruje, da bo dr. Hirn pobegnil z njo; zdi se. da jo bo zdaj zdaj obliznil mrzli ogenj blaznosti, ko spozna, da je bil ves načrt zgrajen na iluziji in da je vse izgubljeno-V teh, tako različnih duševnih stanjih ie Mira Danilova samo znova potrdila svojo sposobnost za igralsko doživljanje takih ženskih karakterjev. Igralko izrazit je lik don Luig ja v interpretaciji Jana, čeprav ta oseba v zapletu drame več obeta, kakor daje v razpletu. Vladimir Skrbinšek nudi. kakor v vsaki svoji vlogi, svoj-ske in močne dramatske poudarke vlogi industrijalca Lorenza Bertierija, večno zaposlenega, morda uživaškega moža, ki ga bolj vidimo skozi bolestna čustva njegove žene. kakor pa v njegovi stvarni in objektivni podobi. Nekaj naturnosti in veselosti vnaša v to ozračje »težkih duš* P. Juvanova v vlog; zdravnikove gospodinje Marije, ljubiteljice radija in dobrodušne klepetulje. Policijskega komisarja igra v zaključni sceni Brezigar.
V splošnem je Alessijeva igra vzbujala na petkovi premieri s svojo nevsakdanjo problematiko n z razgledi v brezna človeških duš živo zanimanje številnega občinstva.
DRAMA
Ponedeljek, 14. decembra: zaprto Torek, 15. decembra: ob 16.30: Gradbenik
Solnes. Red Torek. Sreda, 16. decembra: ob 16.30: Primer dr.
Hirna. Red A. Četrtek, 17. decembra: ob 16.30: Oče. Premiera. Red premierski. Petek, 18. decembra: ob 15.: Šaloma. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdoL
Drama pripravlja uprizoritev Strindbcr-gove komorne drame »Oče« v naslednji zasedb; ritmojster—P. Kovič, Laura, njegova žena—Gabri jelčičeva, Berta, njuna hči-— Simčičeva, dr. Ostermark—Košič pastor—■ Gorinšek, dojilja—Kraljeva, NSjd—Potokar. Igro bo zrežiral J. Kovič.
OPERA
Ponedeljek, 14. decembra: zaprto Torek. 15. decembra: ob 16. uri: Slepa miš.
Opereta. Red B. Sreda. 16. decembra: ob 16.: Thais. Red
Sreda.
O. J. Dobejc: »Slepa miš.« Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majaronč-^o-
va—Mlejnikova, Špelca—Poličeva, MoJi— Barbičeva, županja—Škeletova, MatiCeic Mlinar—M. Sancin, Miha Korenina—Zupan, mister Li&ter—Anžlovar, Tresorep— Pianecki Robert—Marenk, župan—Sekula, Strniša—Jelnikar. Macafur—Rus. Dirigent R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin
Na sporedu ponedeljskega simfoničnega koncerta
bo tudj Dvofafeova programska skladba »Divja žena«. V njej je izrazil skladatelj z glasbenimi sredstvi najrazličnejša dejanja narodne bajke, k,- mu služi kot podlaga za to glasbeno delo. »Divjo ženo« je
Prof. Anton Trost
spesnil češki pesnik Erben, na podlagi vsebine čeških narodnih bajk, katerih snov so dela razni čarodejnih bitij, k; nastopajo pr,- belem dnevu. Polednica je čaro-dejka, divja žena, ki ima vso svojo moč med 11. in 12. uro dopoldne.
V	lažje razumevanje te prekrasne Dvorak ove sinfonične pesnitve naj služi vsebina, v kateri so označeni razljčnj orkestralni instrumenti, ki slikajo in označujejo posamezna dejanja narodne pravljice.
V	kmečkj kočici pripravlja žena obed, medtem pa se dete v kotu mirno igra (mirni klarinetov ton'. Tedaj postaja dete nemirno ter začenja vedno močneje kričati (oboa v visok; legi). Mati ga zdobra miri. ko pa to dolgo ne pomaga, se postavi košato pred otroka ter ga krepko zmerja (vsa godala fortissimo). Otrokov vrišg postaja močnejši (vsa lesena pihala), mati (godala) pa osornejša in končno zagrozi
otroku z divjo ženo »Polednico« (motiv groze v II. violini in violi). Pa grožnja zaleže: dete se »Poledniee« ustraši in utihne. Zopet se vrne prvotni mir (klarinet) v bajtico, toda ne za dolga Ko otrok znova za-kriči, (visoka oboa), ga mati kara (vsa godala) in mu nud: igrače, da se z njimi igra. Jezavi otrok pa vrže vse igrače vstran (viola), materina jeza vzkipd (godala) tako, da zakliče: »Hej, divja žena, Polednica, pridi s; po tega poredneža!«
V tem trenutku se od pro duri (kontrabas in čelo) in skozi nje vstopi — kaka groza! — drobna, siva žena, divjega lica (motiv groze: gosli v visokih legah in bas-klarinet z najnižjimi toni). »Sem z otrobom,« kriči in steguje svoje kremplje po detetu (motiv Polednjce: fagot in bas-kla-rfnet). Ta zahteva postaja močnejša (motiv Polednice v trobentah), mati pa se močno ustraši in st eka otroka k sebi (gosli). Ta dvogovor med Polednico (trobenta) in materjo (gosli) se trikrat ponavlja, nakar sledi zopet motiv groze: gosli, ki se v višini zvijajo in skoro brezdajnji bas. Polednca ponavlja svojo zahtevo, sprva taj.instveno tiho (nizki klarinet), nato pa zapovedujoče močno (trobenta); materin strah se stopnjuje do obupa (gosli). Divja žena zapleše svoj divji ples (flauta jn picolo) okoli matere, ki vedno močneje stiska otroka k sebi. Ples postaja vedno bolj razpaljen. Polednica se bliža v divjih skokih (pozavna) materi in že steguje svoje suhe roke po otroku. Ko skuša iztrgat; materi dete iz objema, mati s krikom groze (vsa godala) pade na tla in se onesvestL
Tedaj bije ura poldan. Polednica je že brez moči. Mož se vrača nič hudega sluteč z dela domov (lahni koraki v godalih. Odpre dur; — tedaj pa se hudo prestraši-Na tleh lež: žena v omedlevici, k prsom pa še vedno stiska otroka — zadušenega! (Moževo skrb in potrtost izraža oboa). Mož sluti vzrok nesreče (motiv groze v ihtegl flauti in klarinetih), vendar je srečen, da s,- je ohranil vsaj ženo ž'vo.
Balada se konča s kratkim, resnim epilogom (ves orkester svečano), ki pravj in svari: »Ne kliči po nemarnem zlih duhov, kajti le prerado se tj odzovejo!«
Osemnajsto stoletje je bilo po zmedah in zablodah srednjega veka še polno raz-dvoja in je šele pričenjalo čistiti pojme tako, kakor mora vinski mošt počasi puščati umazano usedlino dokler se ne sčisti v vino. Praznoverstvo je še obvladalo glavne od visokih dostojanstvenikov, da, celo od vladarjev do najpreprostejšega kmeta, oziroma narobe. Saj je na primer vojvoda Ernest Avgust Saški še leta 1743. zapo-vedal svojim podložnikom v saški deželi, da morajo nakupiti posebne krožnike z gotovimi skrivnostnimi gesli za gašenje požarov. Tisti čas je bilo človeštvo v Evropi splošno prepričamo, da je treba v požar metati porcelan namesto vode in že bo divji element obrzdan, in nekje je izšla odredba, da prejme sleherni kmetovalec, ki ujame živega ali mrtvega palčka, rojenico, vilo ali kakšno podobno pravljično prikazen, pet goldinarjev nagrade.
Časniki so v takratni svoji otroški dobi bili polni poročil, ki se jim moramo danes nasmejati z grohotom ali pa tudi z občudovanjem. Naj navedemo samo naslednji primer s Hrvatskega, kjer bi bil moral rabelj obglaviti nekega zločinca, štirinajst-krat je zamahnil z mečem. Tri meče je zlomil, glava pa je ostala. Ne kapljica krvi ni prišla na dan. Tu je moral imeti zlodej svoje prste vmes! Seveda je zgrožena gosposka dala zadevo natanko preiskati: zločinca so ostrigli in so — kakor stoji v časopisnem poročilu, polnem zgroženja — našli pod tilnikom zeleno kroglico skrito pod kožo. čim so to skrivnostno kroglico izrezali, je glavica odletela pod prvim zamahom . ..
Vsaj ena trezaa so&ha
Da, z vsemi žavbami so bili namazani postopači in »umetniki« tiste dobe. Vse je -hrepenelo po bogastvu, pa, so znali različni čarodeji slepiti male in velike ljudi s pri-bavljanjem zlata in žlahtnega kamenja. Hlepenje po lepoti in bogastvu je bilo pravcati muholovec različnim ču iodelnikom, iskalcem zakladov, naslednikom srednjeveških alkimistov. Mnogi izmed njih so si znali pridobiti vstop na dvorce in na kraljevske dvore. Kar občudovanja vredna je častna izjema takratne ruske carice Katarine, ki je napisala v uvodu k nekaterim svojim satiričnim veseloigram naslednje odkritosrčne bese le: »človek ne bi verjel lastnim očem, kolikokrat čita, kakšne čudovite reči najs obdajajo. Duhove rotijo, skozi debele stene gledajo, shajajo se s pokojniki, kuhajo vesoljna zdravila in sc skušajo za vekomaj zavarovati pred smrtjo, kujejo dijamante, varijo zlato in nosijo kamen modrosti v žepu, brez nadaljnjega pričarajo mesec na zemljo in dvigajo svet s tečajev.«
Mojster Feladlsso
Resnica je seveda, '.a so nekateri čarovniki v osemnajstem stoletju zmogli res presenetljive trike, ki so jim uspevali tembolj, ker so jih izvajali pred občinstvom, še popolnoma razumsko in čustveno razrahljanim od misterijev in strahot s ed-njega veka. Zaverovanost v čarodeja ali v tistega, ki nam razkriva skrivnostna dogajanja, je pa prvi pogoj uspeha. O, kakor v osemnajstem stoletju bi občinstvo še danes strmelo, če bi sloveči mojster P e -1 a d i n o nastopil na odru, oblečen v svetel žamet, oporten z zlatom, pa bi brez velikih pomagal spremenil kakšnega fantiča v prašiča, njegovega tovariša pa v psička, katerega bi naposled še obglavil in mu čez čas spet nataknil glavo... Mojster Peladino bi tudi danes še pobiral mnogo
den so Rimljani pozidali Ptuj in Celje in
lomili na Pohorju granit za svoje stavbe ln za svoja svetišča.
Ko si v zadregi, kako si naj predstavljaš konec tega mogočnega gradu, ti priskoči domišljija domačega ljudstva na pomoč. Vzhodno od Tinj in Turiške vasi, na ozemlju Juršne vasi, na ostro izoblikovanem, naprej štrlečem pomolu, pod katerim bobni v vrtoglavem prepadu srdita Bistrica, leži tretje gradišče »Ančnikovo«. Tu je nekdaj gospodaril grof Jurič. ki je živel v večnem boju z gospodarjem na »Kotnikovem*: gradišču. Vojskovala sta se tako dolgo, dokler si nista drug drugemu razdejala utrjenega gradu. Kdor si hoče vsaj eno izmed tinj-skih gradišč ogledati, si ogleda »Ančnikovo«, kajti tu je JS nekdanjih jarkov, okopov in nasipov, od zanimivih vkrivlje-nih vhodov, od mlajšega zidovja in od razločno še danes vidnih, pozidanih teras v
notranjosti §e največ ohranjenega. Ali pa gre po zaznamovani poti iz Tinj severozapadno naprej proti vasi Rep, v smeri proti Sv. trem kraljem; preden dospe do vasi, četrt ure od Tinj, leži na koncu poševnega hrbta, obdanega od dveh višjih grebenov, nekoliko na levo pod cesto četrto »Repnikovo« gradišče. To je skoraj popolnoma okroglo, z dvojnim nasipom in na teže dostopnem, severnem delu z dvema jarkoma obdano, samo 33 m dolgo in kakih 20 m široko. Holmček z >Repniko-vim« gradiščem je prava idila zase. Zelena planica; obdana od okroglega nasipa, je popolnoma ravna; samo sredi nje je zemlja malo dvignjena, podobna žrtveni-ku; ob holmu žubori potoček, ki v majhnem mlinčku melje kmetu po domače velikemu Repniku. žito. Redki hrasti in smreke vabijo, ko dospe popotnik v notranjost po vijugastem vhod»i. k počitku.
i, ki so delali zlato in klicali
zlata, kakor si ga je nabral tiste čase ... in njegovi zadovoljni pomočniki bi se pri izdatni večerji prav tako hihitali v pest, kakor so se hihitali tiste čase, ko so potovali s svojim mojstrom po mestih naokrog, ne dia bi jih kdo videl v njegovem spremstvu.
Nemški raziskovalec Wilsmann navaja, da so bili tisto dobo trije največji sleparji in pustolovci: Schropfer, Cagli-ostro in Saint-Germain.
Schropfer; eve mistične orgije
Schropfer je bil natakar v gostilni v Lipskem, kjer so zborovali prostozidarji. Pririni se le med njimi na prvo mesto in je začel v biljardnici prirejati spiritistične sestanke. Ko se je prikopal do denarja in se osamosvojil, je pred vsako seanso gostil svoje zveste pristaše z močnim punčem in je prižigal kadila, da se njegovi občudovalci po sejah niso zaman pritoževali nad hudim glavobolom. Schropfer je kot prostozidarski veliki mojster prirejal mistične orgije v temni dvorani, opravljal je molitve in pričaral duhove, toda nikdar ne pokojne znance, marveč samo tujce. Nekateri so oboževali tega lepega, zanešenega pustolovca. Mož je gotovo deloval s pomočjo laterne magike in z zrcali, bržčas pa je tuli uporabljal električni stroj in Leyde-novo steklenico, ker so njegovi gledalci, ki so si sploh upali seči po prikaznih, čutili močne sunke in tresljaje. Visoki možje, ministri in plemenitaši so se zanimali za njegovo skrivnostno početje in ko je razglasil, da bo ustanovil novo, čisto posebno prostozidarsko ložo, je od vseh strani zbiral denar, saj je obljubljal visoke rente iz milijonskega zaklada, katerega da ima naloženega v neki frankfurtski banki. Dne 8. oktobra 1874 pa se je Schropfer po prekrokani noči ustrelil v lipskem parku. Ko so potem odprli tisti skrivnostni zavoj v banki, je bil v njem sam papir, še nekaterim dragim svojim denarnikom je Schropfer zapustil lične škatlice, polne dragotin. Ko so jih oJprli, so našli v njih pesek. Tako se je z velikanskim polomom končala s'ava tega nenavadnega moža, ki je sto in sto uglednih ljudi vodil za nos in je nazadnje — skesan nad prevelikimi pustolovščinami — segel po pištoli.
ga je vprašaj, odkod mu tolikšna moč. Ca-giostro je odgovoril: »in verbis, in herbis, in lapidibus!« — po naše: v besedah, rastlinah in kamnih... Ce je torej sam učenjak takega slovesa verjel, da je čudodel-nik Cagliostro svet človek, kako ne bi bili nasedli preprosti meščani in plemiči!
Lažni grc£ Cagliostro
Drugi veleslepar, »grof« Cagliostro, eden najzanimivejših pustolovcev, kar se jih je kdajkoli potepalo po svetu, se je rodil 1743 kot sin neznatnega ste;r narja v Palermu. že mlad je uganjal pustelovšč ne. posebno pa se je uveljavil, ko mu je bilo 33 let in ko je brezciljno prepotoval skoraj j že vso Evropo. Pisal se je Giu^eppe B a 1 -samo. Dobro je opazoval ljudi svoje dobe, spoznal je njihov pehlep po ljubezni, denarju in bogastvu, začel jim je v poljubni meri ustrezati in si je nabral kopiao denarja. Karkoli je kdo poželel, vse je zmogel lažni grof Cagliostro. Kuhal je tekočine za ohranitev mladosti, povečeval je diamante, ki jih je seveda spretno zamenjaval z ničvrednimi potverbami, izpremi- ! njal je svinec v zlato in platno v svilo, zlasti pa je zaslovel kot rotUec in kot »zdravnik neozdravljivih«. Kjerkoli se je pojavil, je šel o njem glas. da s svojimi zdravili ustvarja čudeže in da celo polmrtve obuja. Sam sloveči, učeni Lavater, ki je med drugim napisal knjigo o tem. ksJ.-o lahko po obrazu presojamo človekov značaj, je nasedel grofu Crgliostru, sodeč^ da je obdarjen z nadnaravnimi sposobnostmi. Pismeno
Naposled so Cagliostra kot prostozidarja zaprli v Rimu in ga obsodili na smrt. Po-miloščen pa je bil v dosmrtno ječo, kar je bilo za moža, vajenega belega sveta in večnih pustolovščin, morda še hujše kakor smrtna kazen. Po dolgem razmišljanju si je izprosil od svojega spovednika bič, da bi se sam mučeniško krotil. Ko mu je ka-pucin izročil bič, je pustolovec planil nad petra mu vrgel vrv okoli vratu in ga hotel zadaviti, nakar je nameraval v njegovi obleki pobegniti. Toda pater je bil močnejši in je pustolovca obvladal. Kazen so poostrili. še dve leti je grof Cagliostro životaril v svoji ozki celici. Leta 1795. so ga pokopali.
Cagliostro je bil majhne čokate postave, teda cgnjenih oči, ki so prodirale v globino. Način njegovega življenja je bil nenavaden. Jedel je čisto malo, spal je v naslonjaču komaj po dve, tri ure dnevno, a vendar je bil vedno prožen in bister. Njegov glas je zvenel polno in mogočno. Vzde-val si je razna imena in o svoji starosti je govoril različno. Ker so ga imeli za čudež-rJka je preprostim ljudem trdil, da živi že od davnine, .!a je bil že pri svatbi v Kani Galilejski^ boljšim ljudem pa je trdil, da ima vsaj že sto let za seboj.
Piistoicirec Saisst-Geroiain
Tretji veliki slepar osemnajstega stoletja je bi Saint-Germain. Tudi ta se je izdajal za grofa in trdil, da je že pra-s-ar. Znal je taki.« to kovati kapital iz človeške demišijavosci in omejenosti, čistil in povečeval je žlahtne kamne, izdeloval je zlato, prodajal je mladostne eliksirje in iskal za-kla '.e. Nastopal je previdneje kakor Cagliostro, zato mu do konca življenji niso mogli stopiti na prste. Wilsmann meni, da se je rodil 1710 v San Germanu na Savojskem kot sin uglednega, pozneje pa obubožanega davčnega izterjevalca Rotonda. Leta 1769. ga je spoznal svetovni popotnik grof Maks
Zlati čas treh božičev
(Nekatere stare ljudske šege)
Naše ljudstvo imenuje božič, Novo leto in Tri kralje s skupnim imenom Trije božiči. Ziljani pa pravijo vsem trem praznikom »Zlati čas«. V tem zlatem času imamo poleg Kresa največ prastarih vse-dlin.
Božič je pred vrati, naša dekleta izkoristijo v predbožičnem času vse, da bi zvedela, če se bodo v novem letu poročila, kdo in kak bo zakonski drug; Kmet ugiba, kako bo z bodočo letino, z zdravjem in smrtjo, gospodinje pa: bo li zvišana nesnost kur in mlečnost krav in še skusi jo zvedeti za imena copernic v vasi in v najbližji okolici. Za vse to je predbožični ia božični čas najugodnejši.
O svetem dnevu danes še ne bomo govorili, le »Skrivnega Tomaža« (21. de-<-t mbra) naj omenimo. Skrivni Tomaž vsakemu pove, če bo moral ob letu zapustiti hišo, če bo bolan ali pa mu bo drugače huda predla. Svetnik pove vse to vsakemu na prav preprost način: treba je le na Tomažev večer vreči preko glave k du-rim copato, če se copata ob padcu postavi tako, da kaže s sprednjim delom proti vratom, zapustiš ob letu dni hišo. Je prednji del obrnjen proti postelji, boš bolan. Če pa kaže k peči, boš celo prezebal in sploh ti bo huda predla.
Moža željno dekle pa se mora skrivnemu Tomažu že nekoliko prikupiti. Poklekniti mora na predvečer pred posteljo, pciresti postelnjak in zaprositi: »Posteljni, k, jaz te tresem, daj moža!« Trikrat mora stresti postelnjak in zmoliti tri oče-naše. Če je dekle uslišano, se ji bo v sanjah pokazala množica fantov; oni, ki je pravi, bo z dekletom spregovoril.
V Zilji govori sv. Tomaž še vse odločneje. Moža željno dekle ponese tovarišica jjred Tomaževem v hlev k svinji, ki je že kedaj povrgla in ji pravijo »prosivnica«. Prašiči potoži dekle, da ji manjka fanta, spremljevalka mora vse to potrditi in tožbo osamelega dekleta ponoviti še v drugo in tretje. Nato opomni dekle pro-sivnico, da je danes večer pred Tomaževim in da jo zaradi tega vpraša za leto, v katerem se bo poročila. Zatem vpraša:
; Hata letos?«
»Hota k letu?«
Hota drugo leto?«
Če svinja tudi pri tretjem vprašanju še r.e zarohne, kar je potrdilo za vsako vprašano leto, se dekle prej ko slej razjezi in ozmerja prasico: »Preklenška svinja,
kdaj pa tedaj?«
¥ Tinjskih gradiščih
Zanimiva in znamenita so Tinjska gradišča, bodisi da si ogleduješ in občuduješ na njih to, kar je od nekdanjih obrambnih nasipov in ponosnih stolpov, preprostih človeških bivališč in božjih svetišč v njih do danes prestalo hude in lepe čase skozi več ko dva tisoč let, bodisi da si iz dragocene knjige, ki je za marsikoga tu zaprta. zaprašena in z nepredornimi ruševinami ogrnjena, čitaš in gledaš stran za stranjo, list za listom, ki bistremu očesu pravega veščaka v živih barvah in v toplo p: nn:h besedah odkrivajo dobo za dobo v razvoju človeštva, posebno pa Pohorcev najrazličnejše narodnosti, od pamtiveka pa sem noter do naših dni.
Tinje, imenovano tudi Veliki Tinj, kar P meni ograjeni in utrjeni kraj, so nastale same iz takega gradišča. Njih sedanja, ; c vedno z obzidjem obdana župna cerkev sv. Petra in Pavla, tvori tudi sama zase pravi vtyn«, okoli katerega so se do naših dni iz starih časov več ali manj razločno vidne in razumljive sledi štirih takih gra-cršč ohranile v senci tajinstveno molče-čvna gozda, tako da j.jh tujec le prav težko iz:-Iedi. Tudi Tinje same, v višini 667 m na južnem, sončnem pobočju vzhodnega Pohorja pod gostim sadnim drevjem ob žu-borečem potočku med dvema znižujočima se gorskima rebrima skrite, je tujec do pred nekaj let le težko našel. Odkar pa so planinarji v Slovenski Bistrici, ki so sklenili pod Velikim vrhom (1347 m) postaviti novo planinsko postojanko, skrbno zaznamovali pot iz tega mičnega pohorskega tnesteca skozi Tinje do stare cerkve Sv. treh kraljev, so tudi Tinje in njihova gradišča postala laže dostopna, tako da jih po navodilih kakega domačina vsakdo lahko najde.
Svoja imena imajo po domačih imenih onih kmetskih hiš, na katerih ozemlju se
sedaj nahajajo.
Najvišje izmed njih, neposredno nad Ti-njami, leži v gozdu Andreja Pliberška, Ba-
Josip K Ci'ferin:
bičevo gradišče; po svoji legi je bilo najbolj varno in strateško gotovo najmanjšega pomena in zaradi tega le slabo izgrajeno; zato so tudi ostanki te nekdanje utrdbe le malenkostni: posamezni deli nasipa in sledi za njim ležečega jarka po svoji legi in po svojih dimenzijah pričajo, da je ta »tyn« služil samo kot pribežališče in zavetišče v časih nevarnosti, ne pa kot stalno bivališče.
Ostala tri gradišča obdajajo Tinje v polkrogu; prvo leži četrt ure hoda jugovzhodno pod njimi, tik pod Turiško vasjo, na poraslem, podolgovatem hrbtu, pod katerim vodi široka cesta nad Visovljami na Tinje. To je Kotnikovo gradišče; izmed vseh najnižje in zato na najbolj izpostavljenem mestu ležeče, po ostankih svojih visokih, močnih nasipov in širokih, globokih jarkov, ki so speljani v nepravilnem četvero-kotu; po še vidnih sledeh glavnih in stran-
skih vrat soditi, je moral ta »tyn« biti močno utrjen grad, podoben »Pošteli«, samo manjši. Na severovzhodnem kotu, kjer je dostop najlažji, je nasip najmočnejši; tu se je gotovo dvigal stolp, pod katerim je stala v notranjosti nasipa preprosta hiša z enim samim prostorom, z ognjiščem sredi njega in z odprto vežo kakor izpričujejo izkopanine: najdene črepinje črnih hruškastih in rdečih, vazam podobnih posod in vrčev, gladko črtano ostropje iz ilovice in kepe napol žgane gline z vidnimi odtisi tankih palčic, ostanki kosti, orodja in posodja, vodnjak sredi cele utrdbe, ki ga je domačin izmeril do 40 m globoko: to vse kaže, da je bila tu kakor na »Pošteli« utrjena naselbina, ki se je samozavestno in ponosno, vsakemu sovražnemu navalu kljubujoč, sto in stoletja ozirala dolj na širno Ptujsko polje in na pisano porečje pohorske Dravinje še prej, pre-
Kraj postelje je sede! šiiokopleč mržak, ki ga je krasila dolga siva brada. Na mah si je osvojil moje s m pa ti je.
Rad imam taka dolge brade.
Ob pogledu nanje mi stopijo pred dušne cči zeleni gezdovi pod zasneženimi gorr.ki-mi greben'; po smoli zadiši, po gobah in ovenelem listju. Strastni pasji !aj ž in pokanje pušk mi udari na uho. Duša se mi pomladi ob spominih na davno minule srečne dni, pome sonč e luči in čistega planinskega zraka.
»Poglej, Vaknt,« je gospodinja povzela besedo, »še goepod Ceferin so se podali na pot, ko so ;zvohali tvojo pisa-no. Kako jim boš ustregel, siromaček? Pisarna je bo1 na! Krvave solze bi si zjokala, ko pora slim, koliko Upih tisočakov je v teh ti ah tednih šlo mimo nas. Samo d evnk je treba vzeti v roke in pogledat; zadnjo stran, kjer so oglasi, pa lahko izračunaj škodo, ki smo jo utrpeli... Koliko stanovanj —«
»česa ci želi gospod?« je mogočni zvoč-n'k bradatega »jasnovidca« pretrgal 'govorno nit dolgega samogovora.
»Poštenega stanovanja,« je pojasnila gospa Valentova
Striček Matevžek je uprl vame svoje dobre svetle cči.
Z lav;co si je pogladil brado.
Z desnico napravil gesto, kakor da me blagoslavlja.
»Lisice 'mnjo brloge in ptice pod nebom gnezda,« je povzdignil glas, *pa ra bo tudi za vas našel prostor, kamor boste polož li trudno glavo, zakaj zapisano je: V hiši mojega očeta je še mnogo praznh stanovanj.«
Tedajci je zaškripala stara postelja.
Boln'k, ki je bil ves čas na videz brezbrižno buljil v strop, je sunkoma odvrgel odeje in se postavil na svoje suha. tanke noge.
»Oddajte j'h ... oddajte jih!« je hiipavo kriknil in k3kor orel pred vzletom zakrilil z rokami.
Priskočili smo n i pomoč, toda že je nezavesten omahcil nazaj na blaz:ne.
Zadela ga je kap.
Ko je ležal na mrtvaškem odru, mu je bil cbraz še vedno nabran v tista značilne gube, ki se nekaterim poslovn:m ljudem
Tiho je bilo v sobi. čudno, kako tiho more biti v nekaterih sobah, žena je sedela na divanu in razmišljala. Mož je sedel na stolu in bral. Mož vedno bere, kadar je doma, ali pa kadi; ali pa kadi in bere... Zato je potem tako tiho. Ali žene mislijo. Zato je potem še tiše.
—	Kaj bi ti naredil, vpraša ona nenadno, ako bi me kdaj avto povozil?
—	Pobral bi te, odgovori mož, kakor da je prav on to vprašanje pričakoval, in se zatopi v svoj časnik.
—	Ne, pa če bi jaz — če bi bila jaz ...
—	povožena — mrtva?
—	Oh. reče mož, medtem ko je malo spustil svoj časnik. — Mrtva — povožena?
žena prikima.
—	I. ro. žalno bj se oblekel, odgovori mož in začne spet čitati.
—	Mož! — klikne žena z grenkim očitkom. Z vzdihljajem je mož spet pustil čas-uik. V zadnjem času je njegovo ženo prevzela strast, da stavlja neprijetna vprašanja. On se je že trudil, da bi je tega odvadil, s tem da vprašanj ni resno jemal; ali vse je vodilo včasih do nepričakovanih posledkov.
—	M sliš li res ? — ponovi žena. medtem ko so njene oči hotele prodreti v njegove.
—	Misliš, misliš tako v resnici?
—	Da, pravi mcž. Naravno. Kaj naj bi drugega mogel storiti.
duhove
Lamberg v Benetkah. Grof Lamberg se ni mogel načuditi njegovi prepričevalni zgovornosti, kritičnemu duhu, nevsakanjemu znanju in izvrstnemu spominu. Saint-Germain je že takrat trdil, da je star 350 let in je vzbujal mnogo pozornosti med ženskim svetom. Ustanavljal je različne skrivne družbe, znal je pridobivati meščanstvo in plemstvo z razkošjem in s svojo strastno vdanostjo različnim čudovitostim. V Franciji si je pridobil vstop na najuglednejše dvorce, sam francoski kralj je bil od' njega očaran in madame Pompadour mu je bila naklonjena. Potoval je po vsej Evropi, umrl pa je v visokih letih kot gost nekega nemškega, magiji v dame ga grofa. Wilsmann zaključuje poglavje o teh treh velikih sleparjih, ki smo jih tudi mi navedli za dokaz nekdanje Lahkovernosti, ki pa ima tuli danes še med nami široko polje in bogato dediščino, takole: »Tole osemnajsto stoletje je bilo res čudovito. Stoletje je bilo polno nasprotij in skrajnosti. Takšno stoletje se ni moglo končati kakor nedolžna meščanska igra. Sproščen je je nastopilo s francosko revolucijo, tik preden se je to stoletje končalo.«
»Zakaj je primadona danes tako besna?«
»Samo enajst šopkov so ji vrgli na oder.«
»Ali ni to dovolj?«
»Ne, ker jih je dvanajst plačala^: • • •
Gospod Smola se pravda t, gospodom
Dreto, in vse kaže, da bo tožbo izgubil. Odvetnik mu svetuje, naj se z nasprotnikom pobota, toda gospod Smola noče o tem čuti niti besedice. Rajši, pravi, bo poslal sodniku zajca, velikonočno gos ali kaj podobnega.
»To bi bilo najzanesljivejše sredstvo, da bi tožbo izgubili,« pravi njegov odvetnik.
Toda dan razprave pride in gospod Smola pravdo brez težav dobi.
»No, gospod doktor, ali nisem imel prav?«
»Kaj?« vzklikne odvetnik presenečeno. »Pa vendar niste sodniku kaj poslali?«
»E, seveda sem,« se zasmeje gospod Smola, »debelo gos s pozdravom od gospoda — Drete ... «
• • •
Gospod Gnojnik, posestnik z dežele, pride na kosilo v mesto k svojim lanskim te-toviščarjem.
Zraven svojega krožnika zagleda papirnato servieto.
»Na vse pa že mislite, gospa,« pravi s prijetnim presenečenjem in se zasmeje.
napravijo takrat, kadar se jim odpira možnost kakega izredno dobičkanosnega podjetja.
Za vsak primer bo potrebno vzeti »obo-
lus« ca svoje zadnje potovanje.
—	In je to vse, kar bi ti storil?
—	Ne, ne, ljubica, gilo bi še veliko drugega, kar bi moral storiti. Nesrečo naznaniti. Potem: iti k pogrebnemu društvu in k društvu za zavarovanje življenja. Pa
še kaj. Mislim, da bi imel precej dela. «
ženi so se tresle ustnice.
—	In, ali ti ne bi bilo — prav nekaj malega žal? — je zašepetala.
—	Da, kajpak, pravi mož. Prav zelo bi* mi bilo žal — v takem slučaju!
—	Da, pa več ne... ? Ne več, ko da bi oblekel svoj najboljšo obleko, čeprav bi se ploha usula?
Glas ji je trepetal.
—	žerica, je rekel mož z veliko odločnostjo. sedaj pa nehaj, nehaj, prosim te! Zakaj naj bi te povozil avto? čemu si grenimo življenje zaradi take neverjetnosti? To je prebedasto!
—	Ali jaz bi rada vedela, kako bi se TI v tej okolnosti počutil.
—	Strašno! pravi mož. Zdaj veš. AH
smem, če mi dovoliš, dalje brati časnik? •
Se vedno je sedela žena jako zamišljena.
—	Bi >saj jokal za menoj? — ga vpraša. — Hudo? Zelo hudo? Zelo, zelo hudo?
—	Serica, reče mož re no, malodaae strogo, — zdi se mi skoraj, da bi ti bila
V hiši mojega očeta je
Zdaj se pa ni podirala peč.
Grda pasja afera me je to pot spravila ra lov za stanovanjem.
Kaj se je ugodilo?
Ko sem oni dan nič hudega sluteč stopal po stopn;šču, se ja pripodil gospodarjev pes za mano. in me je tista strašna mrci-na ugriznila v levo bedro.
Ogorčen s^m stopil k hišnemu gospodarju in mu pokazal rano.
»Kaj me razburjate!« me je nahrulil iz svojega napetega kaftasa.
»Če se je treba razburjati, sem, dragi gospod, jaz rista oseba, ki ima legitimacijo za upravičeno razburjanje. Pomislite, kon-tumac imamo, zakaj ne vodite psa na vrvici?«
»V svoji hiši sem jaz gospodar; delam lahko, kar hočem!« se je odrezal.
»Točno! Nastane pa vprašanje, dali c-me tudi vaš kužek početi, kar hoče. Tistim številnim mlakužam — Drajfusovim aferam — na hodnikih smo se sicer že privadili, zato pa še ne smete misliti, da se bomo tudi njegovim atentatom!«
»Poiščite si drugo stanovanje ... Kolikokrat sem vam že rekel!«
»Kako rad bi vam ustregel! Da bi ga le mogel kje dob'ti!«
»Ne verjamem, da bi se preveč trudili, ker se zavedate, da vam je to stanovanje zastonj.«
»Zastonj, pravite? Ta je pa lepa! Blagor vam, ki živite v tako sijajnih razmerah, da lahko smatrate tretjino mojih mesečnih dohodkov za bagatelo!«
K»> sva tako drug drugemu povedala nekaj ljubezn'vosti, sem se prijazno poslovil ln urnih krač ubral pot v predmestje, kjer stanuje Urbančkov Valent. zrani posredovalec za stanovanja.
še mmgz stanovanj. . •
Odkar se je razpasla človekoljubna razvada, da ljudje z razpisanjem visokih nagrad iščejo stanovanj, je Valentu življenja z rožicami postlano.
Od hiše do hiše roma, išče, izprašuje, vohuni in uspešro posreduje.
Kmalu si bo kupil vilo.
Možak ve, kako je treba zagrabiti! *
Kar ustrašil sam se, ko mi je gospa Ur-bančkova odprla duri na hodn:ku.
Njena lica so bila mrtvaško bleda in upadla.
Globoko udrte oči so imele krvavo rdeče robove.
»Hudo bolan je moj mož ... Že tri tedne leži,« sa ji je trgal glas. »Ker niso zdravila pomagala, sem po "nasvetu svoje prijateljice poslala po strička Matevža. Vem, da ste že slišali o njem?«
»Nič nisem slišal. Kdo je ta mož?«
»Božji č'ovek, jasnovidec, prerok in ču-dodeieik. Pravijo, da je nov s:n božji. Pa tega ne morem verjeti.«
»Zakaj ne? Dandanes je vse mogoče! Saj ne vemo več, kaj je laž in kaj resnica. Zato je pametneje: vse verjeti.«
»Prestar se mi zdi za odrešenika in pre-okoren. Včasih tudi sredi ze!o resnega modrovanja zine katero tako, da bi človek nvslil: udarjen je .. Sicer bi si pa želela, da bi bila ljudska govorica res?4čna. Da bi mi ozdravil moža in z bičem ljudi spravil k pameti!«
Kakor ogromen dozorel paradižnik Je kukala Valentova glava izpod debelih odej. Na prvi pogled sem opazil, da bolnika kuha strašna vročina.
Ko sem ga pozdravil, mi je pomež!knil z vročičnimi očmi.
© ženi, ki je hotela nekaj vedeti
Turoben razgovor — In potem te bila zadovoljna
Mar&ke v vojni
Znam novinar in pisatelj Marto A ppe l i u s je napisal za turinsko »lllustrazione del Po pol o« zanimiv članek o Maroku. ki bo. glede na sedanji položaj v francoski Severni Afriki, utegni! zanimati tudi naše bralce.
Zahrbtni napad Anglo - Američanov na francosko Severno Afriko jc potegnil v strašni vrtinec vojne nov predel sveta, čeprav je kazalo, da bo ostal izven sedanje svetovne vojne. Ta del sveta tvorijo francoske kolonialne dežele Mar.ko. Alžir. Tu-nis. Mavretanija in Senegalija. Roosevelt ie prevzel nepošteno poslanstvo, da mora raztegniti vojno na vsa področja zemeijsKe krogle. V delovni sobi predsednika Zedinjenih držav jc zemljevid nenavadnega obsega. Na njem so oni predeli sveta. kjer sc jc že razbes.11 ela vojna vihra, pobarvani z rdečo, tisti, ki jih krvavo neurje šc ni doseglo, pa z belo barvo. Roosevelt ne bo zadovoljen- dokler ne bo ves zemljevid našega planeta pobarvan rdeče.
A mer laki imperializem vidi v sedanjem svetovnem oboroženem sporu vc.iko in do bičkanosno trgovinsko podjetje od katerega si obeta ogromnih koristi. Čim več ruševin bo na svetu, tem večje možnosti dobička bodo za severnoameriški kapital povojni. Čim več podjetij bo uničenih, tem laže si bo mogla severnoameriška trgovina osvojiti novih tržišč in jih spremeniti v gospodarske fevde dolarja Seveda je razumljivo, da so ta vsega sovraštva vredni severnoameriški račun zgradili veliki finančniki iz Nc\v Yorka na prepričanju, da bodo iz te vojne Zedinjene države izšle zmagovite. V nasprotnem primeru, Zedinjene države bodo namreč vojno nedvomno izgu-b !c. pa bo Rooseveltova pustolovščina uničila severnoameriški narod tn ga vrgla v bedo in poleg tega dosegla. da ga bedo vsa narodi. ki jim je severnoameriški poseg povzročil nesrečo, žalost in trpljenje, sovražili in zaničevali.
V tem trenutku ves svet upira pogled v Maroko, gorato ir. naravnih krasot prebo-gato deželo s pestrim prebivalstvom ki je eden izmed najbolj drznih narodov Mohamedove vere. Dolg in trd je bil boj. ki sta g e morali bojevati Franci'a in Španija s tem pogumnim narodom, čigar sinovi ^so odlični strelci in neustrašeni oorci. Niti Francija niti Španija nista mogli povsem ukrotiti močnega ljudstva Magreba. S poji- dho med Magrebom na eni m Francijo ter Španijo na drugi strani je bilo končno doloecTio, da vrši Francija vrhovno politični, pokroviteljstvo nad Marokom, vendar je dežela v celoti ohranila svojo samoupravo Podobna pogodba je uredila odnose med Marokanci in Španijo na področju na-srrr.ti Gibraltarja. V mednarodnem okviru pod francoskim pokroviteljstvom še zmerni živi imperij Magreb—Dl-Aksa »kraj na zapadu«, kakor nazivljejo Marokanci svojo zemtljo.
Maroko je pretežno gorata dežela. Med gorami se razprostirajo široke planjave, ki segajo do alžirske ravnine in preko nizkega gričevja do mavretan&kih puščav. V deželi so obdelane njive in uspevajo oljke, trta in žita. Tudi zeleni travniki se razprostirajo mnogokje. Zelo važna je reja domačih živali. pceebno goveda in ovac ki sc vrši na tradicionalen, stoletja star način. Skrbno ob • me njive spominjajo na delavne roke stnrih muslimanskih osvajalcev Španije, ki so vti. ečat svojega poljedelskega znanja brezi. ,nim oljčnim gajem Andaluzije, rodovitnim njivam Cad-iza, rožnim vrtovom Sc-vilje. debelim pomarančam Valencije in sočnem trtam Alicanta. Kljub vztrajnemu iztr b janju neb.terih gozdnatih predelov, je v Maroku še zmera r:. . :go lepih gozdov, zla"?: hrastovih in ' - pt/vsem divjih gozdov n ž e vrste, kjer divje rastejo bresti,
jtscnovci, rožiči. Oijke. cesnje, javoru cedre, granatova drevesa brinje in znameniti piutovinasti hrasti. V srednjem Atlasu so krasni gozdovi samih ceder.
Danes se še ne ve točno, koliko prebivalcev šteje Maroko. Francozi, ki so do dna proučili deželo, računajo, da jih je okrog 6 milijonov. Od teh 'e 5.800.000 musliman-skh Mar:kancev. Med ostalimi je kakih 200.000 Evropeev in 120.000 Židov. Ma.ro-kanski domačini se dele v meščane, stalne prebivalec in nomade ter so pripadniki dveh p-emen: Arabcev in Berbercev. Najbolj številni so Berberci. zato lahko smatramo, dn je Maroko berberski imperij
Glavni činitelj narodne prehrane je ječmen. Maročani žive dobesedno od ječmena. Iz ječmena delajo kruh in "zvrstno narodno juho, ki jo imenujejo kus-kus. Radi jedo tudi bob in d-ateljne
V široko, iz doma stkane črne voilne sešito in bumus imenovano ogrinjalo ali v krasen kaik iz bele to! ne odet. s t radie io-
na,inim in slikovitim turhanom, visok m vitkega telesa, v rdečih usnjenih čeVljih-brez-petnikih, je Marokanec na splošno lepe zunanjosti in dostojanstvenega vedenja. Žene se oblačijo v strogo črno in M zakrivajo obraz. Doma imajo na rokah zlate ali srebrni- zapestnice, ki so znak bogastva m razkošja. Včasih segajo težke zapestnice do komolca.
Maroko. Id je srednjeveška dežela patriarhalnega značaja, jc srečno preživel viharne dogodke svoje zgodovine, ker so njegove družine zelo trdne Družina je veliki steber manokanske družbe. Oče je sultan vsake hiše in ociloča o življenju in smrti svojih otrok in žen Marokanec je pristaš mnogoženstva Poleg spoštovanja najstarej-! sega moškega v hiši se v družinah od očeta ) na snna podeduje krvna osveta, strašna i »lckba« Marokancev, ki traja do četrtega.
petega rodu. Sveta dediščina, ~ katero imajo potomci dolžnoet ovekovečit' se in opro-ščati. Številne združene družine tvorijo plemena, ki jih upravljajo sveti najstarejših s šejki na čelu. Patriarhalna oblast šejka je verska in civilna Važnejši šejki postanejo »santoni« in po smrti postane njihov grob smoter romarjev m kraj. kjer se vrše slovesnosti
Drzno marokansko ljudstvo je z nezaupanjem sprejelo severnoameriške napadalce Nomadi so se vrnili v gočke predele, Plemena so csnažila in namazala puške Izvedla so tajno mobilizacijo Vse oči sc obrnjene v sultana, ki s svojim dvorom stoiuje •7 Rabatu. V španskem Maroku je oblast v rokah nekega sultanovega namestnika ki nosi naslov kalifa. Prve vesti, ki so dospele v Tanger, potrjujejo, da v Maroku valovi tiiho sovraštvo do Ar.glo-Amoričanov. Če bi
ne bil guverner Nogues tako nizkotno izdal dežele, bi se bili Marokanci nedvomno uprli napadalcem. Severnoameriški vojaki, ki so pričakovali, da jih bo ljudstvo sprejelo v vzklikanjem in dekleta z nasmehom, a šejki da jih bodo blagoslavljali, so bili p<n> senečeni in razdraženi, ko so se znašli pred molčečimi arabskimi množicam , ki so ne-zaupno in dostojanstveno gledali kričave Rooseveltcvc vojake. Dejstvo da so sc nekateri kolonialni oddelki s topništvom umaknili v gorske predele, je znak, da drzno ljudstvo Magreba ni zadovoljno s prihodom Rooseveltovih in Churchillovih vojakov. Niti en šejk ni ponud'1 kruha in soli. kar je v Maroku znak dobrodošlice. Anglo-Američanom- Zadržanje sultana jc skrivnostno. V številnih fevdshrh gradovih, ki stoje na gorskih vrhovih, ie opaziti oborožena premikanja.
BRAKADA
Pozna jesen. Jutro mirno, hladno. Nebo plavo, čisto, le tu m tam gleda z njega kaka bela ovčica. Sonce se dviga počasi. Nad travniki, od slane pobeljenimi, lete cvrčeč jatice čižkov, grilčkov in zelencev za hrano.
Po poljski poti koraka v gozd deset dobro razpoloženih lovcev, že naprej se vesele dobre sledi: zjutraj slana, pozneje pa od nje povzročena vlaga, da ne bo prehitro izpuhtel med suhim listjem dah divjadi.
Za lovci vodita lovska čuvaja Kukec in Rude (ime je dobil po rudastih laseh) vsak eno skopčo treh istrijanov; prvi vodi glad-kodlake, drugi resavce. Na hoji se pozna obema čuvajema, da sta ponosna na svoje varovance, saj niso nobena ščeneta s kakor poštni rog zavitimi repi in z jabolča-stimi glavami ter neznanega pokolenja. Nikakor ne! V njihovih imenskih listih, ki se imenujejo rodovniki, stoji črno na belem zapisano, kdaj so prišli na svet. Poleg matere in očeta so navedeni še dedi, najmanj v tretje, po navadi pa še v višje koleno. Niti postava niti vedenje ne prikrivata njihove plemenitosti. Vsako oko, ki jih sreCa in ima smisel za lepo, jih s priznanjem poboža.
Lovci se razpostavi j 9
Ob visokem hrastu na vznožju hribovja se družba ustavi in posluša v polkrogu pozdrav ter navodila lovskega gospodarja glede načina lova. Streljati se bo smela vsa po zakonu dovoljena divjad razen srn. Gonilo se sicer ne bo v predelu, kjer se srne najrajši zadržujejo, vendar ni izključeno, da bi jih ne videli. Ko naroči gospodar še Rudetu uro, ob kateri se naj izpuste psi, odide, da razpostavi s starim Termetom (ime se ga je prijelo, ker je v govoru vedno ponavljal ter) goste po stojiščih.
Rude je imel uro ter ga gospodarjevo naročilo ni spravilo v zadrego kot je Ivanovega čuvaja Bendaca fpri hoji je stopal z eno nogo bolj trdo na tla ko z drugo). Ivan je po svojem nagovoru vprašal pso-vodca Bendaca, če ima uro.
»Ne, gospod!« je zastokal Bendac.
»Nič za to! S Selške poti, kjer boste pri debeli bukvi ob studencu izpustili pse, vidite železniško postajo v Šmarjem. Tja pri-vozi vlak iz Grosupljega točno ob desetih. Pol ure prej izpustite pse!« In že je hitel veliki Nimrod Ivan s svojo tovarišijo po stezi, da bi ne zamudil nobene minute.
Bendac se je zavedel svojega položaja šele čez čas, ko mu je ugasnila pipa, a si ni posebno belil glave, kako naj izpusti pse pol ure pred prihodom vlaka.
Z besedami »Sveti križ božji — pa srečno!« je odvezal pse, ki so sc naglo izgubili po grmovju. Ko so za vriska1! za prvim zajčkom, so se spustili člani Ivanove družbe, kolikor jih še ni bilo na stojiščih, v dir, da bi prišli pravi čas na svoja mesta, in si zabavljajoč nad Bendacem brisali pot. . .
Termeta sem poprosil, naj mi dodeli najvišje stojišče.
»Ne bo dobro,« je odkimal. »Do strela tam najbrž ne pridete.«
Ker sem bil prvič na tem lovu, mu je naročil gospodar, naj mi odkaže dobro mesto.
»Do streljanja mi ni. Rad se razgledujem,« sem pojasnil razpostavljalcu.
»Za to je pa vrh dober.«
Deset minut pred časom, ki je bil določen za izpustitev psov, sem bil na svojem stojišču. Razgledal sem se na kratko po bližnjem svetu in si postavil stolček za nekim grmom, ob katerega sem bil položil nahrbtnik. Pripravil sem puško in čakal.
Rdeči krivokljun s črnosivimi perutni-
cami je luščil na bližnji smreki češarek. Držal ga je na veji, vtikal skrivljenl kljun pod luskine, jih privzdigoval in cepil ter vlekel z jezikom izpod njih smrekovo seme. Množica luščin in na pol oluščenih češar-kov pod drevesom je pričala, da tu večkrat opravlja to delo.
Pogon se prične
V tem je zatrobil rog. Lov se je pričel in treba je bilo biti pozoren. Ni trajalo doi-go, da se je oglasil Perun (plemeniti bra-ki se ne zovejo Sultani, Paziji, crnuglji. šeke) s prvim basom: o — joj — o — joj o — joj. Prilofiil mu je v drugem basu Crt: kaj je, kaj je ..., a čez je povzel s rrvim tenorjem Boj: kje je. kje je . . . še Sava je prikladala v altu, Jasna v tenorju in Belič v basu. Lepo ubrano zvonjenje je donelo po rebri. Braki namreč ne lajajo, ampak zvonč.
m
Srce mi je začelo biti burneie, zvonjenje brakov ga je polnilo z najčistejšo lovsko radostjo. Praznično razpoloženje se me je polaščalo nekako kot takrat, ko sem kot ministrant na cerkovnikovo povelje gledal skozi ltoe zvonika, kdaj se prikaže na Gre-bah na poti od župne cerkve mašnik, in sem začel, ko sem ga zagledal, zvoniti z velikim zvonom v znamenje, naj pohiti, kdor noče zamuditi maše. Pazi naj, kdor noče, da prhne žival mimo njega nestre-Ijana!
Pravo sladkobo zvonjenja brakov čuje lahko le lovčevo uho, kajti glasov ne sprejema vsako uho enako. Koliko življenja, veselja m strasti leži v zvonjenju brakov, to lahko čuti le oni. ki živi z naravo in njenimi bitji.
Zvonjenje se je glasilo skozi gozd zdaj naraščajoče, zdaj pojemajoče, zdaj bližajoče se, zdaj se oddaljujoče.
Gonili so odraslega zajca, ki nima muh in teče svojo pot.
Enakomerno, ubrano zvonjenje je to naznanjalo.
Počil je strel. A!1 je padel zajec? To vprašanje se je mahoma porodilo na vseh stojiščih, kjer niso streljali.
Psi so utihnili, zajec je mrtev.
Oglasil se je rog ter klical m vabil pse. Pogon se je nadaljeval. Toda psi se dolgo niso oglasili, dasi jih je izpodbujal rog in jih je navduševal Kukec na moč glasno: »Le išči, le išči! Uj, ta... ta... ta... — uj... uj...!«
Nič se ni ganilo, nič se ni opažalo. Le visoko nad nami sta krožili kanji, se kopali v soncu ter opazovali naše početje.
Slaba volja se mi je javljala ln se je gotovo oglašala tudi pri tovariših in gonjačih.
sposobna, vreči ae pod avto, samo da bi videla, kako bi to name delovalo. Menda ne misliš, da bi šel od veselja plesat ali da bi hišo slavnostno razsvetlil!
— Da, je zaihtela, to bi mogoče res naredil. Ti' bi bi! vesel, da si se me rešil. Ti me nimaš več rad. Ne, ti me nimaš več rad! O, o. ali bi res bil vesel, če b' me povoz'1 avto in bi jaz mrtva pred teboj ležala? Reci, povej!
Mož je razumel, da je v tem kritičnem trenutku samo ena pot prava Vstal je in sedel k njej na divan. Položil ji je roko okoli pasu in njeno rahlo ihtenje je polagoma zamrlo. Nekaj minut je bilo mirno.
Tedaj je šel mož nazaj na svoj stol in zopet vzel v roke svoje novine.
Ali dolgo ni bilo tiho, ker je žena še razmišljala.
—	Pomisli samo. reče ona, pomisl* samo — tremutek... da se je tako zgodilo... veš v ti:tem avtu, vidiš ... to je seveda le domneva____ ali bi se ti potem spet oženil?
Mož je vzdihnil in odložil časnik.
—	Ne vem. Ali bi ti to želela?
—	Ne. oh, ne! Pa to bi te potem tudi kaj malo motilo.
—	Seveda, reče mož odločno, to verjamem. Ne mislim, da bi se oženil, ako bi ti rajši videla, da se ne ženim. Kaka misel! Ampak daj. da se porazgovoriva o kaki veselejš1 stvari, hočeš?
_ O, jaz pa trdno verujem, da se boš
vendar znova oženil Ti ne bi zdržal brez žene. Reci, pa če bi se U. .. zopet . oženil bi li v drug!č spet vzel tako plavolasko kakršna sem jaz. aH pa kako rjavko?
—	Ne plavolaske, ne rjavke. Za spre-
membo bi vzel plešasto! — odseka moz z zbadljivim smehom.
—	Da, samo š&li se! naglasi žena, medtem ko ji je šlo znova na jok. Samo šali se! Nič se mi ne zdi prikladnejšega za šalo> kakor če te povozi avto in...
—	Opameti se vendar, za božje ime! vzklikne mož v obupu. — Ti nisi mrtva m jaz nočem, da bi bila mrtva in se ne misl'm spet oženiti, ne s plavolasko. ne 9 črnko, ne z rdečelasko in ne s plešasto, čemu te neumirosti? Zakaj mi česa drugega ne poveš? Zakaj nrav o tem?
—	Ah, za tč!
—	Zato? Zakaj?
—	Ker hočem vedeti.
—	Vedeti — kaj vedeti?
—	Kaj bi potem čutil?
—	No, to zdaj vendar veš.
—	Ne, tega ne. In vrhu tega bi rada
videla, da mi to ti sam poveš.
*
Zdaj se je zamislil mož. Ali razumel ni. Moška pamet počasi deluje.
—	Rečem naj? — vpraša on. Kaj naj rečem? Kaj naj povem?
—	Pač to, kar bi jaz rada slišala.
—	In kaj je to?
—	Seve, da ti. . da me imaš še malo rad, in da bi bilo tebi prav hudo neprijetno, če bi se meni kaj pripet!lo.
—	Ali ljubica — to ver dar veš! Zaboga, saj menda vendar ne zahtevaš, naj želim Tvoje smrti. Ali kaj hočeš drugega od mene?
—	Ne, ce, to ni. Za ...
—	No?
—	Prav, povem ti! — pravi žena, kakor
da se je pravkar za nekaj odločila. — Ce bi se ti hotel oženiti, ko bi... jaz... ko me ne bo več na svetu, vidiš, potem bi ti jaz ne hotela biti napoti. Narediti smeš kakor ti je drago, ne da bi jaz najmanj poizkušala, da ti kaj preprečim.
—	O, reče mož in se zamisli.
—	Pa... vidiš, izpregovori potem mož,
ako bi____tebe ne bilo več, bi mi tudi ne
mogla ničesar preprečiti.
—	Oh! vzklikne žena. — Zdaj vidim, kako si ciničen. TI govoriš o moški smrti,
ali to nI...
—	Razumi me vendar dobro! — jo prosi mož. — Ne želim si tvoje smrti. Hotel sem ti samo razjasniti, da bi ti ne mogla prepreč:ti, če bi se.... Gotovo v=i...
Utihnil je... v zadregi se je žena topila v solzah.
—	Ti me nimaš rad. ti me nimaš rad. Saj sem vedela. Nič. še trohice me nimaš rad.
Mož jo je objel.
—	Ljubica, jaz te obožavam, blazno te ljubim! — je vzkl;knil, medtem ko il je poljubljal oči. — Ti veš, da te obožavam. Zakaj se moraš razburjati s tak'ml strašnimi mislimi ? Saj veš, da jaz...
2ena je odprla oči.
—	Me imaš rad? Prav res? Zelo, zelo rad?
Mož je odločno prikimal.
—	Da, ljubica, seveda te imam zelo, zelo rad.
Skoz! solze se je žena nasmejala.
—	Pa zakaj ml tega nisi takoj rnkel? — je vzdihnila in solze &o se naglo sušile.
A. P
Naenkrat je zavpila Sava. Kar zacvilila je. Priložili so ji drugi psi, kolikor so mogli visoko. Prav do živali so bili prišli. Ko je skočila z ležišča, so jo videli. A nenadno so utihnili. Globoko pod menoj so letali sem in tja ter z nosoir>ob tleh iskali izgubljeno žival. Zopet so strastno zavri-skali. Zajček, ki so ga bili izgubili, je skočil prav pred njimi. Bežal pa ni daleč, ko se je znova pritisnil. Tako so psi večkrat zagnali in zopet obmolknili, se zadrevili v ravno smer, a se kmalu obrnili k izgonu. Gonja se je vrtela na malem prostoru, dokler ji nista napravila kraja dva zaporedna strela.
Tako razločiš lahko po gonji in zvonjenju. ali gonijo mladega ali odraslega zajca. Vajeno uho čuti tudi, ali imajo psi pred seboj smo ali lisico.
Starine med zajci se skušajo rešiti s tem, da nenadno cdskočijo čim dalje od svoje poti in obstoje negibno. Psi se zalete mimo njih, utihnejo in iščejo izgubljeni sled z nizkim nosom v vedno večjih krogih, dokler ga ne najdejo. Včasih skoraj butnejo ob zajca. Nato se gonja nadaljuje.
Zelo premeteni zajci premotijo tudi dobre pse na pripravnem svetu s povrača-njem po isti poti in z odskakovanjem od nje. Mladi psi niso takemu zajcu kos, le I starejši ga izvrtajo, pri čemer jim pomaga spomin m dar sklepanja.
Sicer beži zajec lz večine po svoji določeni poti. Njegov beg se ravna tudi po vremenu in letnem času. Ob slabem vremenu ne ljubi goščav. V zgodnji jeseni išče gostejša gozdna mesta, dela krajše kljuke in se povrača po isti poti. Na zimo beži rad prek prostejšega sveta in zelo daleč.
Lisica pride
Rog je trobil, priganjal in vabil, psi so zvonili, poki so se glasili. Na moji strani je bilo mirno. Le od daleč nekje je priletel divji petelin ln se z ropotom spustil v goščo pod mano. Kovinastozeleno perje se mu je svetilo v soncu.
Zdaj pa zdaj je potegnila sapa. Veje so zašumele. V pričakovanju sem se zdrznil. Takoj pa je napetost popustila, ker ni bilo videti nič živega.
Naenkrat se je potegnila doli med golmi dolga, rdečkasta lisa. Ooenem Je zavre-ščala šoja. Temu budnemu stražarju v sivo-rdečkasti suknjiči iz rahlega perja ter s črno in belo poprskano kapo ne uide nič.
V bukovju pod menoj so se pasli sivo-rjavi meniščki. Zacvrčali so, se vzdignili v obrše borovcev m jezeč se obračali črne glavice proti zemlji.
Tap . . . tap . . . tap... se čuje po listju. Na petdeset korakov pred menoj ob-ctoji lisica, privzdigne desno prednjo nogo. obrne glavo nazaj in posluša, kje so psi, katerim se hoče neopažena izmuzniti
Strel poči, lisica pade, se zvije v klobčič, popraska z nogami po tleh ta izdihne. Skočim k nji in jo odnesem na stojišče. Jeguljasta proga na hrbtu se ji je vila čez oplečje, torej križavka.
Kmalu po strelu pridirja Boj. Na na-strelu obstane, obvohava mesto, vzdigne glavo in pogleda okoli. Ko me zazre, pomaha z repom, me prijazno pogleda ter pride k meni. Obvohal je lisico in si jo dobro ogledal. Pogledal me je zadovoljno in priznavalno ter odšel na svoje delo k tovarišem, ki so gonili na drugi strani prek doline.
Srne • • •
S svojega mesta sem imel pregled čez svet gonje, ker je bil le mestoma zarasel. Videl sem srni, kako sta bežali proti stojišču enega od tovarišev. Prva srna je tekla na deset korakov ob njem. K licu privzdignjena puška ni govorila. Torej srna samica. Druga srna je obstala za trenutek v grmovju ob potu m se zagnala v velikem skoku čez pot. Pok, pok! Srnjak drvi naprej. Perun je kmalu za njim. Na na-strelu se vrti, a se skoro znajde in jo ubere za srnjakom v nizko smrečje, kjer se kmalu začuje njegovo globoko lajanje na mestu. Pridnemu braku m niti na misel prišlo. da bi načel žival. Z lajanjem je naznanjal njeno smrt.
Drugi psi so jo ubrali za prvo srno. Glavo so držali pedenj nad zemljo, torej so gonili z na pol visokim nosom. Ker je nekoliko vlekla sapa, niso gonili točno po sledu, ampak ob njem. Gonili so izven ob-stopljenega sveta. Rog se je oglasil in jih priklical nazaj.
Konec lova
Sonce se še ni nagibalo k zatonu, ko je Rude zatrobil, da je lov končan. Lovci so odhajali na določeno zbirališče in prinašali ubito divjad. V vsem je padlo osem zajcev, en srnjak, ena lisica, dva gozdna jereba in en kljunač.
Jereba sta priklicala lovca, ko ni bile gonjačev v njuni bližini. Kljunač je pri-prhutal pred psi k lovskemu zakupniku in je bil tako prijazen, da je počakal, dokler ni premenil ta nabojev m ga prevrnil, ko je vzletel pred njim.
Plen smo položili v štiri vn"te: v prvo srnjaka (imel je samo en rog, drugega je bil odvrgel pred kratkim, ker Je bila gornja ploskev roženice še krvava), v drugo jereba in kljunača, v tretjo zajce, na levo stran v četrto vrsto lisico, tako da je imela
glavo obrnjeno proti plenu, rep pa proti nam.
Psi so zadovoljno polegli ob lovinl.
Bih smo vsi dobre volje, tudi oni, ki so ostV4 brez uspeha. Brakada nudi namreč kopo vtisov, napetosti, vznemirjenosti, doživetij ir predvsem veselja, ki strese is nas vse skrbi vsakdanjosti.
Vendar ima med nami neprijatelje, ki prisegajo na besede krivih prerokov iz drugih dežel. Da ni brakada dobra za druge ravnine, ver jam m, a naš svet je ugoden zanjo. Zato je brakada naš slovenski najstarejši način lova in našemu človeku ljub. Naš človek ljubi lov zaradi lova. Za do krotkosti gojeno divjad mu v splošnem ni. Dn-jaa hoče obvladati s svojimi telesnimi silami in prekaniti s svojim umom. kakor je bilo to v davnih, davnih časih Nekaj lovske krvi iz temne davnin« je v nas.
Brak spada mod najstarejše pasje pasme in je pomagal lovcu že v predzgodovin-skem času. Njemu prirojena lastnost je po sledi glasno in vzdržno goniti. Polnost in čistost zvonjenja se zahreva ter visoka ceni. Zdi se, da ljubijo tudi braki sami ubranost svojih glasov. Radi gonijo v družbi oni, katerih glasovi se skladajo.
Braki niso divji podivci. kajti živali na gonijo tesno za petami, ampak počasi izdelujejo sled z vsemi kljukami žival ima priliko, da odnese svojo ko2o. To pa povzdiguje dražest lova.
Razen tega se dado odpoklica« od gonje s piščalko ali z rogom in tudi sami odnehajo, ko vidijo, da se divjad noče obrniti k lovcem.
In ti pametni, vodljivi, za oko prijetni psi naj bi uničevali lov? O pač. če jih vodi požeruh, ki bi rad čim več izbil iz lova.
Smrt za lovišče je brakada z ne vzgojenimi cucki Ta ščeneta raznih vrst razže-nejo kakor divje beštije na vse vetrove vse. kar beži.
Ne tajim, da ima tudi dobra brakada poleg svetlih svoje temne strani, kakor jih ima vsak družabni lov. Na brakadi se lahko vzgoje dobri, pravi lovci s plemenitim stremljenjem, pa tudi mrharji, streljači in rekordavsarji.
Odveč bi bilo poudarjati, koliko dobrega semena lahko zasadi Da brakadi pametna beseda pravega lovca Kar se ne more grajati med lovom, na to lahko s prstom pokažeš pri zadnjem pogonu v prijetni gostilniški sobi. kjer žlice pridno potujejo 3 krožnikov v usta in zopet nazaj ter se pečenje zaliva s sladko starino, v kateri utone vsaka zamera.
Tudi zadnji pogon spada k poezij bra-
kade.
Dr. J. L»
Tommaso Grossi — Griša Koritnik:
ILasCsivics
Znamenito pesem Tommasa Grossi j a (1790—1893), ki jo je napisal r ječi in jo prinašajo tudi italijanski učbeniki, je že preložil v slovenščino Joža Lavrenčič. V naslednjem pa objavljamo prevod Griše Koritnika:
Lastavica iz tujine ki prihajaš z miadoletjom slednji dan pod naše Lne s svojim milo tožnim petjem, kaj mi tvoja govorica toži, drobua romarica ?
Od tovariša prezrta, zapuščena, osamela, kakor jaz morda potrta, jočeš z mano ovdovela? Joči, joči, lastavica, kakor znaš, nesrečna ptica.
Manj nesrečna si od mene, ti razpenjaš vsaj še krila: prek jezer in gor te žene žalujočo zračna sila, ko ves dan hr pfš od klica za izgubljencem, lastavica,
O da meni je leteti!... A obok mi tesen preči, tu, kjer sonce ne posveti, kjer še zraka nimam v ječi, kjer doseže tebe, ptica, komaj glas moj, lastavica.
Kimavec se približuje, zbiraš se za čas siovesa: videla boš kraje tuje, novih gor in vod čudesa, jih pozdravljala, glasnica sončnih časov, lastavica.
Jaz pa slednje Jutro rano bom odprl oči solzeče, siušajoč čez sneg in slano v mislih pesemce tožeče, ko da tož.š meni v lica, jočeš z mano, lastavica.
Nov bo« našla križ spomladi tukaj na domači grudi: tamkaj se v večernem hladi, zračna potnica, pomudi: pa zažgoli, romarica, vošči mir mi, lastavica!
Naročite se na romane Dobre knjige!
Davorln Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren
Ljubomlt Volčič. — Vsi v Ljubljani.