Primki
Št 48 (15.492) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._________________________
TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382
CH?AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVH SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
D/"! l/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČETRTEK 29. FEBRUARJA 1996
Zorni
kot
je
zgrešen
Vojmir Tavčar
Italijanski Časopisi v zadnjih dneh poročajo o preiskavi o fojbah, ki jo je že pred Časom zaCel rimski tožilec Giuseppe Pititto. Sodnik naj bi vpisal v seznam preiskovanih oseb imena 82 osumljevcev, med temi kakih trideset »italijanskih kolaboracionistov«, medtem ko naj bi ostali biti jugoslovanski partizani. Napovedujejo tudi vrsto zapornih nalogov. Preiskava zaobjema Časovno obdobje od padca fašizma septembra 1943 (fojbe v Istri) do konca vojne.
Preiskava rimskega sodnika spet odpira eno od bolečih poglavij polpretekle zgodovine naših krajev in povzroča dodatno napetost med Itabjo in Slovenijo. K temu nedvomno prispeva dejstvo, da je hipoteza zločina, ki jo raziskuje sodnik, genocid, edini zločin, ki v italijanski zakonodaji ne zastari.
Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni znano, kakšno gradivo je doslej zbral rimski tožilec. Zato je tudi s pravnega vidika težko ocenjevati osnovanost ali neosnovanost njegovega dela. Toda nedvomno ni brez pomena dejstvo, da si lasti moralno pravico raziskovanja fojb tisto sodstvo, Id ni znalo ah ni hotelo raziskati pojava fašizma. Ni na primer naključje, da se je preiskava o zločinih v tržaški Rižarni ustavila pri nacističnih zločincih in nasedla na sipine, ko bi morala raziskati odgovornosti italijanskega kolaboracio-
Obseg usmrtitev v fojbah ni še povsem raziskan, ni poznan obseg žrtev, povsem jasno pa je, da so bile fojbe tako v Istri kot nato tudi na Tržaškem predvsem reakcija - krvava in obsodbe vredna - toda vedno reakcija na nasilno okupacijo in na dvajsetletno fašistično strahovlado, ki je med drugim Slovence zapisala narodni smrti.
S polpreteklo zgodovino se moramo vsi soočiti, saj so bila doslej - tudi zaradi odgovornosti levice in nekdanje Jugoslavije - nekatera poglavja - in med temi fojbe - tabu tema. Toda postaviti jo je treba v pravilen okvir in ni mogoče istoveititi žrtev z zatiranimi, pa tudi ne načrtnega uničevanja z reacijo, pa Čeprav je včasih presegla dovoljene meje.
Obtožba genocida v zvezi s fojbami - ista, ki je bremenila nacistične krvnike -pa postavlja - pa naj je rimski sodnik to hotel ati ne -vse na isto raven in v isti kos, žrtve istoveti z zatiranimi, reakcijo ljudi z nacrtno uničevalno politiko fašistične države. Zorni kot se zdi izkrivljen, italijanski pravici pa je spet zmanjkal tisti državljanski pogum, kot ji je manjkal na primer v procesu zaradi zločinov v Rižarni.
■ Lira potisnila | marko pod 1.060
MILAN - Po okroglem letu je liri včeraj uspelo spraviti marko pod 1.060, saj je nemški bankovec nekaj po 18. uri veljal le še 1.056, 50 lire. Tako močna ni bila italijanska deviza že od lanskega februarja, o Čemer priča tudi njena okrepitev do od-stalih glavnih valut, vključno z dolarjem. Ugoden je bil tudi izid borznega sestanka v Milanu (Mib-tel +1,99%), kjer so se spet oglasili tuji investitorji.
Na 9. strani
Gianni Agnelli predal | krmilo Fiata Romiliju
TURIN - V vrhovih največje italijanske zasebne industrijske grupe je prišlo včeraj do vrste zamenjav, predvsem pa do »odhoda« Giannija Agnellija z mesta predsednika Fiata, ki ga je zasedal kar 30 let. Funkcijo je prepustil dosedanjemu pooblaščenemu upravitelju Cesareju Romitiju (temu je nasledil Paolo Cantarella), ki bo grupo vodil naslednja tri leta (do svojega 75. leta starosti, kot določa notranji pravilnik), nato pa se bo za krmilo spet vrnil elan najslavnejše italijanske družine. Agnelli, ki je bil ob tej priložnosti deležen neštetih izrazov simpatije in spoštovanja (tudi iz sindikalnih vrst), je izjavil, da prepušča Fiat v varne roke.
BRESCIA / PO BERLUSCONIJEVI OVADBI
ITALIJA / POLITIČNA SCENA
Tim »čiste roke« preiskovan
Zagrenjena ocena Gerarda D'Ambrosia
Dini predstavil svojo Prenovo
BRESCIA - Milanski tim »Ciste roke« je na seznamu preiskovanih oseb brescianskega tožilstva. Domnevo, o kateri se je v prejšnjih dneh veliko govorilo, so včeraj uradno potrdili. Skupaj z bivšimi kolegi je spet na seznamu preiskovanih tudi Antonio Di Pietro.
Vpis v seznam preiskovanih je posledica ovadbe Silvia Berlusconija. Predsednik Forza Italia je vložil prijavo pred nekaj meseci na tožilstvu kasači j skega sodišča in obtožil milanski tim, da je sistematično kršil tajnost preiskovalnega postopka, obenem pa tudi »pretirane vneme«v raziskovanju Fi-ninvestovega delovanja. Kasacijsko sodišče pa je preiskavo dodelilo Brescii.
Na novico o novi preiskavi je ostro reagiral koordinator tima Gerardo D’Ambrosio, ki je zagrozil, da bo zapustil sodstvo, Ce zakonodajalec ne bo popravil določil, ko upočasnjujejo delo preiskovalcev.
Na 2. strani
HAAG / VOJNI ZLOČINCI
Jutri odločitev o usodi gen. Đukića
Njegovi odvetniki trdijo, da je bil v Sarajevu nezakonito ugrabljen in mučen
BRUSELJ - Mednarodno razsodišče v Haagu bo šele jutri odločalo o usodi bosanskosrbskega generala Đorđa Đukića, ki je obtožen vojnih zločinov. Njegovi odvetniki trdijo, da so ga sarajevske oblasti »nezakonito ugrabile« in da so ga vsak dan »mučile« z 20-urnimi zasliševanji. Prav tako naj bi generala skupaj s polkovnikom KrsmanoviCem Nato premestil na Nizozemsko, kljub temu da nista na seznamu 52 vojnih zločincev.
Na včerajšnji predhodni obravnavi je javni tožilec haaškega razsodišča Richard Goldstone trditve generalovih odvetnikov ocenil kot »zaskrbljujoče«. Vsekakor pa je zavrnil njihovo navajanje, da lahko preventivni pripor traja le mesec dni.
RIM Premier Lamberto Dini je vCeraj predstavil simbol in program svoje nove politične formacije, ki jo je poimenoval kar za »Listo Dini«, kot podnaslov pa ji dal Italijanska prenova.
Dinijev program navaja kot glavne točke spremembo Italije v polpred-sedniško federalno republiko, v gospodarskem poglavju pa daje prednost boju proti brezposelnosti in za razvoj Juga. Predsednik vlade je potrdil, da bo v enomandatnih okrožjih nastopil skupaj Oljko, v proporcnem delu pa sam. Njegov program je Oljka ocenila pozitivno in Romano Prodi je vCeraj zanikal, da bi bil v polemiki s sedanjim premierom. Jezno pa je na Dinijevo potezo reagiral Kartel svoboščin. Silvio Berlusconi je bivšemu sopotniku očital, da je dobesedno prepisal program Kartela svoboščin, medtem ko je Gianfranco Fini vztraj z obtožbo nepremoCrtnosti in lažnjivosti.
Na 2. strani
VELIKA BRITANIJA / DOSEGLI DOGOVOR
Princesa Diana je pristala na razvezo svojega zakona
LONDON - Princesa Diana je pristala na razvezo zakona z britanskim prestolonaslednikom Charlesom. To je vCeraj sporočil Dianin predstavnik za tisk, ki pa ni navedel podrobnosti razvez-nega dogovora med ločeno dvojico. Vseeno pa se je izvedelo, da bo Diana soodločala v vseh sklepih in odločitvah o svojih otrocih in da bo ohranila naslov wa-leške princese. Diana bo še vedno stanovala v Kensing-tonski palači, svoj urad pa bo imela v Palači St. James. Zakonsko razvezo je decembra zahtevala kraljica Elizabeta, potem ko je njena ločena snaha v intervjuju za BBC Šokirala Veliko Britanijo.
Danes v Primorskem dnevniku
Kandidati SKR za volitve
Stranka komunistične prenove v Trstu je včeraj predstavila svoje kandidate za volitve v tržaških volilnih okrožjih.
Stran 5
Sindikati o tržaškem pristanišču
Sindikati so na včerajšnji tiskovni konferenci orisali stanje v tržaškem pristanišču in kritizirali ustanovo zaradi njeno neobčutljivosti za delo v luki.
Stran 5
Doberdob: občinski proračun
Socialni center v Jamljah in popravilo šolskih stavb so prve na spisku investicij, ki jih namerava letos uresničiti doberdobska občinska uprava.
Stran 8
Nova slikanica iz Benečije
Na pobudo študijskega centra Nediža iz Spetra je izšla bogato ilustrirana slikanica Juhica an Arpit. Pripoved »jajCarice« Mjute Povasnice je ilustrirala Luisa Tomasetig.
Stran 10
»Azzurri« uspešni v Gorici
Italijanska košarkarska reprezentanca je včeraj v nabito polni dvorani v Gorici v okviru kvalifikacij za EP visoko premagala Makendonijo s 95:62 (40:28).
Stran 16
ITALIJA

Četrtek, 29. februarja 1996
	
POLITIKA / PREMIER PREDSTAVIL SIMBOL IN PROGRAM	rBRESCIA / PO OVADBI SILVIA BERLUSCONIJA-j
Dini se opredeljuje za polpredsedniški sistem
Kartel svoboščin ostro kritičen do predsednika vlade
RIM - Predsednik vlade Lamberto Dini je včeraj predstavil simbol svoje politične sile in potrdil, da bo v eno-mandatnih okrožjih nastopil skupaj s Prodijevo Oljko: Predstavitev simbola nove formacije, ki se pridružuje že obso-toječim strankam, je priklicala v palačo Sforza v središču Rima veliko novinarjev, saj je odločitev italijanskega premiera, da stopi v politično areno, eden od glavnih dogodkov tega tedna, izbira, da se kandidira z Oljko, pa dejstvo, ki lahko odločilno nagne volilno tehtnico na stran leve sredine.
Simbol, s katerim se bo predstavila Dinijeva formacija, ima 15 zveznic, ki simbolizirajo članice Evropske unije, imenuje pa se - in v temu premier ni pokazal velike iznajdljivosti - Lista Dini, spodaj pa jo dopolnjuje napis Italijanska prenova. Dini je za predstavitev simbola svoje stranke izbral ameriški pristop, saj ga je spremljala žena Donatella, kar za italijanske politične, razmere ni običaj. V prvih vrstah dvorane pa so sedeli predstavniki tistih sil, ki so že napovedali sodelovanje s predsednikom vlade.
Predstavitev simbola je bila tudi priložnost za predstavitev programa, ki ga je Dini strnil v pet tipkanih strani. Med glavnimi točkami so uvedba polpredsedni-škega sistema, preoblikovanje države v federalnem smislu, na gospodarskem področju
Lamberto Dini je predstavil simbol skupaj z ženo Donatello (Telefoto Ap)
pa bitka proti brezposelnosti in razvoj Juga. Dini je dodal, da se je odločil za nastop na volitvah, da bi se z večinskim sistemom »ne uveljavila stališča, ki jih v vsem zahodnem svetu ocenjujejo kot ekstremne«. Povedal je tudi, da je njegov cilj »oblikovati močno sredino, ki bo protiutež levici«. Povedal je, da bo v eno-mandatnih volilnih okrožjih nastopil skupaj z Oljko, medtem ko bo njegova stranka nastopila sama v proporčnem delu. Glede kandidature za premiera ni bil jasen. »Dejal je, da vsi vedo, da je kandidat Oljke Romano Prodi. Na vprašanje, ali bi lahko bil gospodarski minister v prodijevi vladi pa odvrnil, da »na to še nisem posmislil«.
Z včerajšnjo predsta-
vitvijo programa se je Dini zbližal z Mariom Segnijem. Vodja pakti-stov, ki je zahteval jasnost glede vladne reforme, je bil zadovoljen z izbiro polpredsedni-škega sistema, kar po njegovem vnaša jasnost v Dinijev program. Zadovoljen je bil tudi Romano Prodi, ki je zagotovil novinarjem, da ni v polemiki s sedanjim predsednikom vlade, ampak sta se tvorno pogovarjala o vseh italijanskih problemih. Prodi je skupaj s tajnikom DSL Massimom D’Alemo ocenil, da je prisotnost vidnih osebnosti v Oljki dokaz moči leve sredine, medtem ko pomanjkanje takih kandidatov v Kartelu svoboščin odraža šibkost desnosredinske koalicije. Kot pridobitev so Dinijevo sodelovanje ocenili tudi
»enotni komunisti« Fa-miana Crucianellija, obenem pa posvarili pred nevarnostjo, da bi premier lahko vsilil koaliciji preveč zmerno politiko.
Predstavitev Dinije-vega programa je razhudila Silvia Berlusconija, ki je nekdanjemu sopotniku očital, da je enostavno prepisal program Kartela svoboščin, predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini pa je premi-eru očital nepremočr-tnost in lažnjivost. Toda Dini jima ni ostal dolžan. »Izpolnil sem vse obveze,« je dejal Dini. »Morda nisem zadostil nekaterim njihovim pričakovanjem, a tudi oni ne nekaterim mojim,« je dejal Dini in očitno cikal, da je Kartel svoboščin obrnil hrbet njegovi vladi.
Tim »čiste roke« spet preiskovan
D'Ambrosio grozi, da bo zapustil sodstvo Med preiskovanimi tudi Antonio Di Pietro
BRESCIA - Imena sodnikov milanskega tima »čiste roke« so spet na seznamu preiskovanih oseb brescianskega tožilstva. Njihov vpis je posledica ovadbe Silvia Berlusconija, ki je obtožil milanski tim zaradi »stalnega, ponavljajočega se in sistematičnega bega novic«.
Po novicah, ki so pro-nicnile iz brescinskih sodnih krogov, so na seznamu preiskovanih oseb tožilci Piercamillo Davigo, Margherita Taddei, Fran-cesco Greco in bivši tožilec Antonio Di Pietro, možno pa je, da so na seznamu tudi druga imena, morda celo imeni koordinatorja tima Gerarda D’Ambrosia (na fotografiji) in šefa milanskega tožilstva Francesca Saveria Borrellija.
Berlusconi je svojo ovadbo vložil pred nekaj meseci na tožilstvu pri kasacijskem sodišču, slednje pa je preiskavo predalo brescianskemu tožilstvu, ki je pristojno za morebitne preiskave o delu milanskih kolegov. Za preiskavo sta bila zadolžena tožilca Fabio Salamone in Silvio Bonfigli (oba že vodita vse preiskave o delu Antonia Di Pietra), ki sta jo najprej začela proti »neznancem«. Pred dobrim mesecem sta tožilca prosila sodnika za predhodno preiskavo, da bi jima podaljšal rok. Sodnik Giuseppe Ondei je v to privolil, vendar je zahteval, naj tožilca vpišeta imena milanskih sodnikov v seznam preiskovanih oseb. Ob sedanjih že omenjenih tožilcih je tudi ime Antonia Di Pietra, kljub
temu, da je ostro obsodil »beg novic«.
Domneve o preiskavi na račun milanskega tima čiste roke so se širile že dalj časa. Sedaj je novica javna. Koordinator tima, ki je razkril podkupninsko afero, Gerado D’Ambrosio je ostro reagiral na novico. »Mislim, da gre za degeneracijo sistema. Mislim, da se mora zakonodajalec zganiti in popraviti to, kar je v zakoniku zgrešenega, sicer bom prvi zapustil sodstvo,« je zagrenjeno povedal D’Ambrosio. Sodnik, ki je v sedemdesetih letih razkril del zakulisja o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana, je pred časom hotel že zapustiti milansko tožilstvo in kandidirati za predsedstvo neapeljskega sodišča. Premislil se je, ker se mu je zdelo - kot tudi Sefu tožilstva Francescu Saveriu Borrelliju - da ne
sme zapustiti »okopov«, ko je vzdušje razgreto in tim pod udarom.
D’Ambrosio je menil, da je treba preprečiti preiskave zaradi neumnosti in prepustiti nadzorstvo notranjim mehanizmom preiskovalnega postopka. »Naj pojasnim s primerom: če razsodišče svobode razveljavi zaporni nalog, prizadeti lahko ovadi sodnika, ne pa prej, ker se lahko poveča zmeda in se onmogoči proces«.
Bresciansko tožilstvo vodi preiskavo tudi o spodletelem atentatu, katerega tarča je bil prav D’Ambrosio. V zadevo naj bi bil po pisanju nekega časopisa vpleten bivši agent ameriške obveščevalne službe Cia. Na brescianskem tožilstvu novice niso potrdili. Rekli so le, da zaenkrat na seznamu preiskovanih oseb ni nobenega imena.
NOVICE
ARETACIJE / V NOLI
TUNIZIJA / SLADKORNA
Odobren zakon proti oderuštvu
RIM - Pravosodna komisija poslanske zbornice je včeraj dokončno odobrila zakon proti oderuštvu, ki ga je pred tem že osvojil senat. Za zakon je glasovalo 27 poslancev, trije so se vzdržali.
Zakon vnaša veliko novost v italijanski pravni sistem, saj prvič navaja prag, nad katerim so obresti oderuške, in sicer, če za 50% presegajo poprečne obresti v Italiji. Poprečno višino bo vsake 3 mesece določalo zakladno ministrstvo. Ker morajo sedaj izdelati vse ustrezne mehanizme, bo zakon v tem delu stopil v veljavo šele čez eno leto. Oderuhi tvegajo od 1 do 6 let ječe in 30 milijonov lir globe, za njihove žrtve pa je predvidena ustanovitev solidarnostnega sklada. Predviden je tudi preventivni sklad za vse tiste, ki tvegajo, da padejo v roke oderuhov.
Festival v Sanremu: preiskava govori o korupciji
MILAN - Med prekrški, ki jih milanska prokura nakazuje v okviru preiskave o domnevnih kompcijah v zadnjih letih na popevkarskem festivalu v Sanremu, naj bi bilo tudi združevanje v zločinske namene. Ta možni prekršek pa se pridružuje še drugim; na tej osnovi je namreč moč doumeti, da so preiskovalci zbrali takšne dokaze, ki dajejo razumeti, da ni šlo zgolj za posamezna in nepovezana dejanja, ampak za spletko, ki naj bi jo izpeljala organizirana skupina; v zameno za protivrednosti je namreč zahtevala lepe denarce. Preiskava je sicer ovita v strogo tajnost, izvedelo pa se je, da se je začela takoj po zaključku festivala. Umetniški direktor Rai in voditelj manifestacije Pippo Baudo se je ob vesti le nasmehnil in ni ničesar rekel.
Komora se je pripravljala na skorajšnje volitve
Kontaktirala je s senatorjem KDC Mensoriom
Craxi bi se lahko zdravil v neki milanski bolnišnici
Njegov zdravnik bo odletel v Tunizijo
NEAPELJ, PALERMO -Organi pregona so zadnje čase zadali kamoristične-mu klanu Alfieri hude udarce; aretirali so samega vodjo Carmineja in več njegovih pajdašev, a to še ni preprečilo drugim članom kriminalne organizacije, da so nadaljevali s svojim običajnim delom. Tako so se preostali pristaši Alfierove tolpe že pripravljali na letošnjo volilno kampanjo: kontaktirali so vrsto političnih osebnosti iz Nole in drugih krajev Kampanje, vrsto podjetnikov, da bi jim zagotovili svojo »podporo« na volitvah, v zameno pa bi jim le-ti priskočili na pomoč pri licitacijah raznih javnih del in podobnih zadev.
Agenti oddelka za boj
proti mafiji so včeraj devetim stopili na prste. Aretirali so Francesca Al-fierija, bratranca bossa Carmineja, nadalje šest podjetnikov, za zapahi pa se je znašel tudi kandidat Krščansko-demokratske-ga centra na zadnjih občinskih volitvah v Noli Felice De Lorenzo. Iz preiskave naj bi izhajalo, da so aretiranci kontaktirali s senatorjem KDC Carmi-nejem Mensoriem, proti kateremu so sodniki že zahtevali uvedbo sodnega postopka, a jo je senat zavrnil. Senator naj bi se 19. januarja sestal z obtoženci v znani krajevni z namenom, da bi se skupno pripravili na volilno kampanjo. Mensorio je sinoči zgroženo zavrnil vse obtožbe, češ da gre za laži, a preiskovalci so so
med drugim postregli tudi s fotografijami tiste večerje, in med udeleženci je razpoznati tudi ogorčenega senatorja.
V	Palermu se medtem nadaljuje preiskava o mafijskem bunkerju, v katerem se je skrival mafijski vodja Giovanni Brusca. Preiskovalci bodo testirali vseh 25 kalašnikovov, da bi ugotovili, ali je med njimi tudi orožje, s katerim so mafijci ubili generala Dalla Chieso. Med zaplenjenim orožjem so tudi raketometalec in deset bazuk, za katere domnevajo, da so jugoslovanskega izvora.
V	Rimu so medtem sporočili, da so v obdobju 1993/94 zaplenili mafijskim mogotcem premoženja v vrednosti kar 7.400 milijard lir.
MILAN - Strokovnjak za sladkorno bolezen Guido Pozza, ki je bil osebni zdravnik Bettina Craxija, naj bi že v prihodnjih urah odletel v Tunizijo, kjer se bo s svojimi tunizijskimi kolegi univerzitetne klinike posvetoval o zdravstvenem stanju nekdanjega socialističnega sekretarja. Ko se bo Pozza vrnil, bodo Craxijevi odvetniki bržkone zahtevali priklic o preventivnem zaporu, tako da se bo lahko Craxi zdravil v milanski bolnišnici San Raffaele.
USTAVNO SODIŠČE / RESILI KOČLJIVO USTAVNO VPRAŠANJE
Na procesu Priebke tudi zasebne stranke
Vojaški zakonik je prepovedal njihovo prisotnost
poskušal uveljaviti svoje pravice.
Ustavnemu sodišču je nalogo o ustavnosti 270. člena poveril vojaški sodnik za predhodne preiskave Giuseppe Mazzi. Seveda bi lahko vojaški sodnik osvojil ekstenzivno razlago 270. člena in pristal na zasebne stranke v vojaškem procesu proti nacističnemu vojnemu zločincu, a se je bal, da bi Priebkejevi odvetniki med samo razpravo sprožili problem 270. člena in tako povzročili še večjo zamudo, od čakanja na razsodbo Ustavnega sodišča.
Rimski vojaški prav-dnik Antonino Intelisanc je včeraj navedel, da se bo lahko proces proti Prieb-keju začel že v roku dveh tednov. Razsodbo so seveda vsestransko podprli tako odvetniki kot svojci žrtev iz Ardeatinskih jam. Za Priebkejeve odvetnike bo prisotnost zasebnih strank dodatna težava, ker bodo sedaj odvetniki zasebnih strank uspešneje dokazali Priebkejevo krivdo. Ze sedaj je namreč jasno, da bo Priebkejeva obramba poskušala dokazati, da je le izpolnjeval ukaze nadrejenih in da ni osebno odgovoren za zločine. Ob prisotnosti odvetnikov zasebnih strank pa bo to težje dokazljivo, bržkone pa bodo poskušati tudi ugotoviti, kdo je Priebkeju dolga leta nudil kritje. Navsezadnje so krvnika iz Ardeatinskih jam odkrili Cisto po naključju. Vsekakor pa bo proces izredne važnosti, ker postajajo vse glasnejši tisti, ki skušajo zanikati nacifašistične zločine ali pa jih opravičevati kot nujno zlo zaradi partizanskega odpora.
GORICA / SREČANJE VODSTEV
Krepitev sodelovanja med ARCI in ZSKD
Na pogovora so predstavniki poudarili, da je sodelovanje v korist obeh organizacij
GORICA - V torek je bilo v Gorici delovno srečanje med predstavniki vsedržavnega vodstva ARCI in Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki je med članicami federacije. Sestanka so se udeležili predsednik Novega društva ARCI Tom Benetollo, odgovorni za civilno službo Licio Palazzini, odgovorni za davčna in pravna vprašanja Giuliano Rossi in člani, predsedstva ZSKD. V razčlenjeni razpravi sta se vodstvi organizacij lotili konkretnih vprašanj ljubiteljstke dejavnosti ter odnosov med Zvezo in ARCI, ki je prenovila in poenostavila svojo organizacijsko strukturo, kar bo omogočalo konkretnejše sodelovanje. Najotipljivejše vezi med ZSKD in ARCI se udeja-
njajo na področju civilne službe in davčno pravnega posvetovanja, preko ARCI upravlja Zveza dovoljenje za društvene bare, vsedržavna konvencija pa omogoča še druge ugodnosti. Glede civilne službe so na sestanku ugotoviti, da je nekajletna izkušnja z vojaškimi oporečniki v bistvu pozitivna. Gre za svojevrstno možnost, da slovenski oporečniki nadomestijo vojaško službo z delom v slovenskih ustanovah. Za organizacije in mlade je to priložnost za temeljitejše zbli-žanje in spoznavanje, oporečniki si naberejo izkušnje, ki jim bodo omogočile tudi nadaljnje udejstvovanje v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Delo ni brez zapletov, prizadevanja ARCI
-{
MERAN
/ VA2NO PRIČEVANJE ^
V mestu se nepretrgano nadaljuje lov na morilca
MERAN - V južnoti-rolskem mestu se od predsinočnjim nepretrgoma nadaljuje lov na morilca. V dvajsetih dneh so bile ubite štiri osebe: 8. februarja Otto Detmering in Clorinda Cecchetti, 14. Umberto Marchioro, predsinočnjim pa 36-letni Paolo Vecchiolini. Vsi umori so bili izvršeni v večernih urah in vse žrtve so bile ubite z enim samim 22-kalibrskim izstrelkom v glavo. Za prve tri umore je teden dni že v ječi 24-letni Merančan Luca Nobile, ki pa zavrača vsako odgovornost; njegovi odvetniki so že napovedati, da bodo zahtevali takojšnjo izpustitev.
Zadnji umor je imel važno pričo in sicer 32-letno arhitektko in Vecchiolinijevo zaročenko Ivonne Sanzio. Zenska je hodila z Vecc-hiolinijem, ko se jima je morilec približal in s strelom zadel Vecchioli-nija v desno uho; ženska je brezupno zavpila, morilec pa je zbežal. Verjetno je, da je morilcu tako preprečila, da bi streljal tudi nanjo. Ivonne Sanzio pa je vsekakor še kar točno opisala morilca: bil naj bi nekoliko plešast plavolasec s kratko brado in višji naj bi bil od metra in osemdeset centimetrov. Nosil je plavo trenirko in manjši nahrbtnik iste barve. Na kraju umora so preiskovalci našli tulec izstreljenega naboja. Po vsej verjetnosti je za umor uporabil polavtomatsko pištolo, ne -pa majhno »derringer«, kot za prve tri umore. Na meranski kvesturi so tudi odločno zanikati, da bi morilec na kraju mnora pustil listič, s katerim bi si prevzel odgo-
vornost umorov. Če ge za serijskega morilca, kot sicer vse kaže, ki mori brez točnega nagiba, je slej ko prej možno, da se bodo preiskovalci obrnili na prebivalstvo in zaprosili za pomo; preučuje se tudi možnost odprtja zelene telefonske linije za sprejem informacij, v Meran pa je medtem prispel tudi ravnatelj znanstvene policije Criminalpola Salvatore Montanaro.
Znanstvena policija iz Padove medtem sestavlja identikit morilca Paola Vecchiolinija, preiskovalci pa zbirajo pričevanja številnih oseb, ki se javljajo policiji in karabinjerjem. Področja sprehajališč Tappeiner in severno od Merana bodo ponovno preiskati, ker je morilec predsinočnjim zbežal prav v to smer. Sodnik za preliminarne preiskave Edo-ardo Mori pa je zavrnil zahtevo po izpustitvi Luče Nobileja, ker so potrebne še nadaljnje preiskave; ne izključuje se namreč možnost, da bi Luca Nobile s svojim pričevanjem nekomu nudil kritje. Sodnik Mori je izjavil, da je Luca Nobile trenutno edina povezava z Umbertom Marchiorom, umorjenim kmetom v Sinigu. V sedanjem stanju ni namreč možno izključiti, da bi bil Nobile s svojimi protislovnimi izjavami pajdaš, poleg tega pa je treba razjasniti še veliko stvari, predno bo lahko na prostosti. Preiskovalcem se je javila tudi oseba, ki je povedala. da je v četrtek zvečer na trgu, kjer je bil ubit Paolo Vecchioljni, videla mladega moškega, ki naj bi bil podoben morilcu. ki ga je opisala Ivonne Sanzio.
RIM - Svojci žrtev pokola v Ardeatinskih jamah se bodo lahko prijaviti kot zasebne stranke na procesu proti esesovskemu stotniku Erichu Priebkeju, ki je bil zadolžen za štetje talcev med pokolom v Ardeatinskih jamah. To je sklenilo Ustavno sodišče, ki je proglasilo kot neustavni 270. člen mirnodobskega vojaškega kazenskega zakona, ki ne dovoljuje civilnim strankam udeležbo na vojaških procesih. Predsednik Ustavnega sodišča Mauro Ferri je navedel, da je omenjeni člen v nasprotju s 3. in 24. členom italijanske ustave, ki določa enakost vseh državljanov pred zakonom in na procesih. Po starem je prizadeti pri vojaškem procesu moral počakati na razsodbo vojaškega sodišča in šele nato je lahko pred civilnim sodnikom
HTRST / V GREGORČIČEVI DVORANlh
Predstavniki LDS jutri na srečanju s SKGZ
TRST - Jutri bo na obisku pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi delegacija Liberalne Demokracije Slovenije. Prisotni bodo dr. Dimitrij Rupel, predsednbik sveta LDS, predsednik strankinega odbora za mednarodne odnose in župan Ljubljane, Roman Jakič, vodja službe za mednarodne odnose LDS, Jadranka Sturm-Kocjan, poslanka DZ Republike Slovenije in vodja delovne skupine za manjšine pri DZ Republike Slovenije ter Marjan
Šetinc, poslanec, član odbora za mednarodne odnose LDS.
Tema srečanja so odnosi med Italijo in Slovenijo ter vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Po programu, ki ga je pripravil gostitelj bo ob 17. uri na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tiskovna konferenca za slovenske in italijanske medije. Zvečer, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul, sv. Frančiška 20, pa javno srečanje z delegacijo LDS.
in ZSKD so usmerjena v iskanje takšnih odnosov z ministrstvom za obrambo, ki bi zagotavljali, da se slovenskim organizacijam dodelijo oporečniki, ki obvladajo slovenščino.
Za delovanje Zveze in včlanjenih društev je danes vedno dovolj bistveno dobro poznavanje davčnih in pravnih zahtev in postavk. Vsedržavna služba ARCI omogoča vsem našim društvom in skupinam, da se pravočasno seznanijo z vsemi starimi in novimi predpisi in zankami za pravilno delovanje in »poslovanje«.
Na sestanku so udeleženci srečanja spregovorili o vsebinskem sodelovanju med organizacijama. Predsednik Novega združenja ARCI Tom Benetollo in predsednik ZSKD Ace Mermolja sta naglasila, da je najučinkovitejše sodelovanje na teritoriju. ZSKD ima razvejano kulturno delovanje, goji tesne stike s Slovenijo in še posebej s primorsko regijo. Pri pobudah sodeluje z raznimi italijanskimi organizacijami in skupinami, kar omogoča kulturno prepletanje v obmejnem pasu in seveda v deželnem kulturnem življenju. Šibkejša je prisotnost ARCI, ki se v deželi FJK sooča z raznimi težavami. ZSKD bo lahko v bodoče pomagala tudi pri krepitvi italijanske organizacije v naši deželi, možni pa bodo tudi tesnejši stiki z bližnjim Venetom. V korist obeh organizacij je namreč čim opaznejša prisotnost v našem kulturno mešanem področju, ki ponuja vrsto aktualnih problemov tako Italiji kot Sloveniji.
NOVO VODSTVO SINDIKATA / PO NEDELJSKIH VOLITVAH
Novinarji porazdelili funkcije
Novi predsednik je Vitale (Piccolo), tajnik pa Liani (Rai)
Včeraj dopoldne so novinarji že porazdelili funkcije v novem vodstvu deželnega sindikata. Na nedeljskih volitvah so največ glasov zbrali kandidati, ki so jih predlagali sindikalni odbori dnevnikov II Piccolo in Messaggero Veneto in italijanske redakcije deželnega sedeža javne radiotelevizijske ustanove Rai, medtem ko so med publicisti več predstavnikov izvolili med kandidati avtonomne tiste. Med temi je tudi Damiana Ota, ki je v deželno vodstvo prišla po odstopu Ful-via Saba, ker je slednji optiral za mesto namestnika pokrajinskega poverjenika za Trst (kandidiral je za obe mesti).
Novi predsednik deželnega novinarskega sindikata je novinar dnevnika II Piccolo Guido Vitale, podpredsednika pa sta član slovenske redakcije ustanove Rai Miro Opelt in član redakcijskega odbora Messaggera Veneta Valerio Mo-relli. Za tajnika je bil izvoljen novinar italijanske redakcije Raia Giuseppe Liani, ki si je za pomočnika izbral Giovan-nija Montenera (zastopa brezposelne) in Guida Gomirata (za publiciste). Prisotni, ob izvoljenih v novo vodstvo in poverjenikih za vse štiri pokrajine so volilno pravico imeli tudi predstavnikih posameznih sindikalnih odborov, so blagajniško funkcijo dosoditi novinarju tiskovnega urada pri deželnem odboru FJK Guidu Baggiju.
Tokrat, prvič po dolgih letih, v ožjem vodstvu deželnega novinarskega sindikata ni predstavnika našega dnevnika. V vodstvo pa je prišla predstavnica naših (in ne samo) sodelavcev Damiana Ota, kar je seveda pomembna novost. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je eden od dveh podpredsednikov slovenski novinar ustanove Rai Miro Opelt, kar je bilo predstavljeno kot izrecna pozornost do slovenske novinarske stvarnosti. Pri tem novinarji dnevnika, ki smo se včeraj zbrali na sindikalni skupščini, ugotavljamo, da je bil vsa zadnja leta slovenski novinar v ožjem vodstvu deželnega sindikata, novinar PD pa je tudi že bil deželni tajnik. Predvsem pa smo včeraj ponovno obžalovali, da ni - in to ne po naši krivdi - prišlo do možnega in skoraj dogovorjenega skupnega nastopa slovenskih novinarjev na volitvah, s čimer bi jasno izpričali svojo avtonomijo. Po naši oceni gre za zamujeno priložnost, ki nam jo je med drugim ponujal statut deželnega združenja (slovenski predstavnik je zagotovljen ne glede na število prejetih glasov), skupni nastop slovenskih novinarjev pa bi bil med drugim tudi odraz težnje po širšem dogovarjanju, do katerega more in mora priti v okviru celotne manjšine.
Novinarji PD
VIDEM / »LAŽNI PODPISI«
Sodni postopek za 71 oseb zaradi volilnih nepravilnosti
VIDEM - Videmsko državno pravdništvo je za 71 oseb zahtevalo uvedbo sodnega postopka, za 34 pa arhiviranje. Gre za zelo odmevno afero o nepravilnostih pri zbiranju podpisov v podporo list oz. kandidatov za nastop na videmskih občinskih in pokrajinskih volitvah aprila lani. Kot je povedal državni pravdnik Giorgio Caruso, so bili v preiskavo vpleteni predstavniki skoraj vseh strank, ki so nastopile na lanskih upravnih volitvah, z izjemo Stranke komunistične prenove in Severne lige. Povedal je tudi, da so bili zaključki obsežne preiskave izelani pred razpustom parlamenta, vendar so jih lahko uradno objavili šele sedaj. V prejšnjih mesecih so karabinjerji in finančni stražniki zaslišali nad 4 tisoč oseb (točneje 4.249) in pripravili zajetno gradivo, na osnovi katerega so se preiskovalci odločali. Zahteve po uvedbi sodnega postopka so bile napisane, podpisane in predložene že pred časom, je še pojasnil Caruso, vendar so zaradi raznih birokratskih predpisov dokumenti prišli do preiskovalnega sodnika, ki mora zahteve podpisati, šele pred par dnevi.
V preiskavo so bili vpleteni javni funkcionarji, ki -kot piše v zaključkih preiskave - niso vselej prisostvovali zbiranju podpisov in pa predstavniki strank (tudi nekateri kandidati), ki naj bi avtonomno zbirali podpise s telefonskim nabiranjem podatkov in ponarejanjem podpisov. V nekaterih drugih primerih naj bi podpisniki ne bili točno seznanjeni z vsebino in namenom dokumenta, ki so ga podpisali. V zvezi s preiskavo je bilo pred časom aretiranih 12 oseb, poleg številnih strank in volilnih zavezništev pa so preiskovalci vzeli v precep tudi občinske urade v Vidmu, Fiumicellu in kraju Terzo di Aquileia.
Četrtek, 29. februarja 1996
ALPE-JAPRAN, RUBRIKE
KOROŠKA / MINISTER JANDO DEŽELAK V TINJAH
Za sodelovanje s sosedi, a ne na račun manjšine
S koroškimi gospodarstveniki razpravljal o možnostih sodelovanja
CELOVEC - »Avstrija - Slovenija - sosedstvo z velikimi gospodarskimi možnostmi?« se je glasilo geslo okrogle mize v torek zveCer v prosvetnem domu v Tinjah na Koroškem, katere se je med drugim udeležil slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak (na fotografiji med debato). Ni pa sodeloval koroški deželni glavar Christof Zematto, ki se je - kot že večkrat v preteklosti, ko je šlo za »slovenske teme« - v zadnjem hipu opravičil in za svojega zastopnika poslal deželnega poslanca Ljudske stranke, pliberškega župana Raimunda Grilca. Pri diskusiji sta še sodelovala vodja oddelka za zunanjo trgovino pri koroški trgovski zbornici Arnulf Schatzmayr in direktor Zveze-Bank v Celovcu Joža Habemik. Rezime večera: možnosti so velike, tako da ni razloga za pesimizem, Čeprav bo treba premagati še visokih ovir. Se posebej v" sodelovanju s sosedi (Avstrijo in Italijo) pa pripada pomembna vloga tudi manjšini, pri Čemer je Deželak - še s posebnim poudarkom na Slovence v Italiji -izpostavil, da tesnejše sodelovanje nikakor ne sme iti na raCun narodne skupnosti.
Minister Deželak je uvodoma poudaril, da vidi prioritete gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na področjih energetike, ekologije, trgovine in bančništva. To sodelovanje že obstaja in daje tudi dobre učinke, je
poudaril Deželak in dodal, da so avstrijske banke, ki delujejo v Sloveniji, dobre ter da vnašajo »zdrav nemir v finančno okolje« kar ima za posledico, da se celotni (slovenski) finančni sistem normalizira in dosega standarde razvitega finančnega sveta.
Glede prisotnostnosti Slovenije na avstrijskem trgu pa je Deželak poudaril, da bi si želeluve-Ijavitev slovenskega blaga na visoki kvalitetni ravni na avstrijski trg, ki je po pristopu Avstrije k Evropski uniji hkrati tudi evropski. Tudi slovensko kmetijstvo naj bi našlo svoje tržne niše za proizvode, ki so specifični za Slovenijo in s tem atraktivni, še bolj uveljavili pa naj bi se tudi številna podjetja v ko-vinsko-predelevalni industriji, ki že sodelujejo z Avstrijo, dosegajo uspehe, in ki imajo real-
ne perspektive tudi v prihodnosti.
Glede procesa vključevanja Slovenije v evropske integracijske tokove in s tem tudi v Evrospko unijo pa je slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj menil, da bo pot še dolga (časovno približno enaka Avstriji) ter omenil, da zaradi spora z Italijo še vedno ni podpisan asociacijski sporazum z EU. Izpostavil pa je tudi, da je R Slovenija zaCela s harmonizacijo slovenske zakonodaje s standardi, ki veljajo v Evropski uniji. »Ne zaradi Republike Italije, ampak zaradi dolgoročnih perspektiv slovenskega vključevanja v integracijske procese, ki v Evropi obstajajo in ki so v teku«, kot se je izrazil slovenski minister.
Spor med Slovenijo in Italijo je Deželak
označil za »problem, ki ni v Čast nobeni izmed obeh strani, še najmanj Italiji«, in ob tem izrazil pričakovanje, da se bo problem rešil ob dosle-dnjem spoštovanju načela reciprocitete s področja varstva manjšin. Prav glede varstva manjšin pa obstajajo jasni standardi, ki jih Evropska unija postavlja kot kriterije in ki jih Slovenija že uveljavila za svoje manjšine, tako, da lahko vztraja na tem, da Slovence v zamejstvu zaščitijo po prav teh evropskih kriterijih.
Po okrogli mizi je še stekla promocijska akcija občine Brda pri Novi Gorici, znani po izredno kvalitetnem vinu. Župan Franc MužiC pa je ob tej priložnosti še posebej izpostavil tesno sodelovanje slovenskih in italijanskih obmejnih občin.
Ivan Lukan
GLOSA
Diskretni
šarm
iredentizma
Prejšnji petek sem v begu pred festivalom popevk v San Remu pristal na drugem kanalu italijanske televizije prav v trenutku, ko je stekla ponovitev oddaje »PekoCi spomin«. Slo je za reportažo o Istri, o kateri je treba od samega začetka reci, da je bila odlična: fotografija, montaža, besedilo so se spajali v skladno celoto, ki je izžarevala plemenito otožnost nad izgubo te prelepe dežele, kateri je beneška republika dala svoj neizbrisen peCat. Tudi komentar ni bil kriCeCe nacionalističen, temveč v svoji izhodiščni trditvi, da je Istra domovina različnih narodov in kultur, Cesar da Italija ob svojem prihodu leta 1918 ni razumela in znala ceniti, pravzaprav nenavadno spravljiv. Za to razumsko uglajenostjo in polo-šCenostjo, pa je oddaja »Pekoči spomin« skrivala marsikatero polemično ost in se s tem imenitno vključevala v tisto protislovensko in protihrva-ško propagandno akcijo, ki je danes opazna v italijanskih medijih. Dejstvo, da so jo odgovorni na RAI-ju sklenili ponoviti na dan, ko je približno trinajst milijonov Italijanov sledilo sanremski tragikomediji, še ne pomeni, da je bila samo mašilo. Namenjena je bila paC tisti eliti, ki se ni pustila zapeljati ligur-
skim pojočim sirenam in se je raje odločila za bolj zahtevno, emotivno bolj vznemirjujočo tematiko.
Kajti po svojem racionalnem uvodnem taktu je oddaja moCno zabrenkala na struno emocij: Istro je pokazala kot žrtev slovanske nacionalitiCne histerije, ki da se je razmahnila tako v Zagrebu kot v Ljubljani kot zadnja manifestacija tistega barbarstva, na začetku katerega so bili partizansko gibanje, fojbe in eksodus. Narodnoosvobodilno borbo je tako Carlo Si-moncelli, profesor moderne zgodovine na univerzi v Rimu, prikazal predvsem kot nacionalističen protiitalijanski podvig, kar da je opravičevalo poskuse, do katerih je prišlo proti koncu leta 1943, da bi Badoglio in »Črni princ« Borg-hese, poveljnik zloglasne X MAS, oblikovala proti njemu skupni odpor. Po tej rehabilitaciji najhujših fašističnih vojaških enot je sledila spretna in pretresljiva obravnava fojb s srhljivimi kadri, na katerih je bilo mogoče videti izkopavanje kosti padlih in njihovo spravljanje v majhne krste, nato pa seveda scene bega iz istrskih mest, v katerih da so Slovani uprizorili pravi genocid. Brez dvoma zelo spretno in prepričljivo pripovedovanje, ki me je močno spominjalo na
propagando, ki so jo sprožili Srbi pred nekaj leti, ko so tudi sami zaceli izkopavati kosti žrtev ustaškega terorja na Hrvaškem in se pomilovati kot »poklani narod«. S tako manipulacijo zgodovine je mogoCe doseči marsikaj, tudi tisto tragedijo, kateri smo priča v Bosni, pri Čemer se sprašujem, ali se avtorji oddaj zavedajo, da se igrajo z ognjem. Njihove samovšečne trditve, da si »Italija jemlje v miru tisto, kar je izgubila z nasiljem«, ker da se vedno več Istranov vpisuje v italijanske šole in se proglaša za Italijane, dajo misliti, da se ne. Razen Ce ne nameravajo nacrtno razpihovati nacionalnega sovraštva z najrazličnejšimi podtikanji in prikazovanjem »slovanske« stvarnosti, kot nekaj manjvrednega. Kako naj se poCuti slovenski gledalec oddaje »PekoCi spomin«, ko sliši istrsko srednješolsko dekletce, ki ponosno izjavlja, da se uCi italijanščine zato, ker je ta jezik lepši od slovenskega? Kako naj si razlagamo trditev, da bi se morala Evropa zamisliti nad istrsko stvarnostjo, Ceš »Istra je že dala mrtve in begunce?« Vsekakor, ne bi bilo slabo, Ce bi tudi RTV Slovenija predvajala omenjeno oddajo in s tem dovolila svoji publiki, da se seznani z diskretnim šarmom iredentizma.
KOROŠKA / OB 50-LETNICI ORF
Možnost bogatejših slovenskih radijskih oddaj?
Najverjetnejša je postopna razširitev, medtem ko je celodnevni program zaenkrat samo želja
DUNAJ, CELOVEC -Pred 50 leti, 5. januarja leta 1946, je koroška javnost prvič lahko prisluhnila slovenski besedi ma (državnem) avstrijskem radiu. Danes je nesporno, da je bil in je prav slovenski radijski spored živo pričevanje o življenju in kulturni rasti slovenske manjšine na Koroškem, prav tako je nesporno, da oddajni Cas v obsegu približno 50 minut dnevno nikakor ne odgovarja tako potrebam slovenske manjšine na Koroškem in tudi ne današnjim evropskim standardom na tem področju.
Večletna glasna zahteva osrednjih slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter tudi odgovornih oseb za slovenski spored pri ORF bo morda prav ob letošnji 50. obletnici slovenskega sporeda vendarle uslišana: pristojni državni sekretar pri Uradu zveznega kanclerja Karl Schlogl je v pogovoru s predsednico Delovne sku-
pnosti Avstrijske narodnosti v socialdemokratski stranki Ani Blatnik, predsednikom sosveta za Koroške Slovence Marja-
nom Sturmom in vodji slovenskega sporeda ORF na Koroškem ter predsednikom Združenja javnih radiotelevizijskih ustanov malih narodov in narodnosti v Evropi Mirkom Bogatajem napovedal sklic posebne delovne skupine, v kateri naj bi strokovnjaki Urada zveznega kanclerja, deželnih vlad, ORF-a ter predstavniki narodnostnih sosvetov že v najbližji prihodnosti proučili možnosti postopne razširitve radijskih oddaj v manjšinskih jezikih - še posebej za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate.
Schlogl je s tem v zvezi dejal, da si bo prizadeval za postopno razširitev teh oddaj v okviru javno-pra-vne medijske ustanove ORF, zahtevo po takojšnji uvedbi celodnevnega manjšinskega radia pa je -vsaj zaenkrat - še označil za vizijo. Vsekakor pa da osebno daje prednost rešitvi problema v okviru ja-
vnopravnega ORF-a, je še dodal Schlogl in napovedal, da se bo delovna skupina sestala najkasneje meseca aprila letos.
Se pred polletjem pa bo po zadnjih napovedih padla tudi odločitev glede dodelitve frekvenc za zasebne radijske družbe v Avstriji oz. tudi za Koroško. Kot znano, se za dodelitev zasebne frekvence poteguje tudi slovenska zasebna družba Radio Korotan, v kateri je zastopanih veC slovenskih organizacij in tudi gospodarskih ustanov. Medtem ko del se slovenske narodnostne skupnosti, med njim tudi Narodni svet koroških Slovencev, vsebolj ogreva za zasebni manjšinski radio, drugi del, npr. Zveza slovenskih organizacij, zagovarja javno-pravno ureditev pri radiu in televiziji, kajti le-taka da bi - vsaj v Avstriji - na osnovi zakona zagotovila širok pluralizem v kulturi in narodnostni politiki.(IL)
PISMA UREDNIŠTVU
Mar se bodo Slovenci končno odločili za vstop
v šolske odbore?
Doslej so sicer slovenska medijska sredstva, Časopisna in radijska, na dolgo in široko objavljala, razglašala in občuteno poudarjala odločne pisne proteste in osebne nastope proti krivičnim ukrepom, s katerimi naj bi bile zlasti v zadnjem Času šolske in druge krajevne ter državne oblasti prizadele nemoten razvoj slovenske šole, čeprav je le ta zaščitena tudi po mednarodnih sporazumih.
Po navedenih protestih in nastopih je bilo pričakovati, da še zdaleč ni napočil Cas, da bi se prav sedaj Slovenci odločili za kakšen koli vstop v šolske odbore. Ce bi bilo drugače, bi bilo nam ah izničeno vse, kar je bilo storjeno v obrambo slovenske šole.
In vendar so prav te dni nekatere ugledne ustanove v svojih, sicer medlih in nedorečenih sporočilih nakazale možnost morebitnega Vstopa Slovencev v šolske odbore.
Prav zato, Čeprav mi ni na tem, da bi s komer koli po-
lemiziral o tako pomembnem vprašanju, ki prav gotovo ni domena kakega posameznika, ampak vse slovenske narodne skupnosti, Čutim pa vendar svojo dolžnost, da kot bivši šolnik in dolgoletni tajnik sindikata slovenske šole, se v teh nekaj vrsticah izreCem o tem vprašanju. Po drugi strani pa menim, da je zelo primerno, da opozorim, da je že prejšnje dni (24.2. t.l.) Stanko Škrinjar, bivši ravnatelj na slovenski osnovni šoli in tudi bivši tajnik Sindikata slovenske šole, v odprtem pismu uredništvu Primorskega dnevnika izCrpno prikazal vso problematiko šolskih odborov, njihove hibe in pomanjkljivosti, pa še zlasti nenaklonjeno dosedanjo ureditev do slovenske šole. Pri tem je še navedel razloge, zakaj je Sindikat slovenske šole pred leti bojkotiral volitve v šolske odbore. In konCno zaključuje svoje pismo ugotavljajoč povsem pravilno, da ni nobenih razlogov, niti sedaj, ki bi kakorkoli upravičili sedanji vstop Slovencev v takšne šolske odbore.
Franc Škerlj
STAVKE V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
Sindikati zahtevajo ureditev dela v luki
Potrebno so jasna pravila - Neuspešna srečanja
Sindikalni predstavniki CGIL (Bruno Zvech, Mauro Merlak in Fabio Sanzin) in CISL (Rosario Gallittelli in Mario Zan-cola) so na včerajšnji tiskovni konferenci orisali razloge, zaradi katerih je sindikat v teh dneh v pristanišču oklical vrsto stavk, in pa vprašanje odvečnega števila osebja.
Po mnenju sindikatov bi treba to vprašanje rešiti z ministrskim odlokom, ki bi zadeval tudi druga pristanišča v državi.
Glede ureditve dela v tržaškem pristanišču pa so bili sindikalni predstavniki zelo ostri: jasno so dejali, da je pristaniška ustanova neobčutljiva do vprašanj dela v luki. To vprašanje zadeva vse delavce: sindikat nikakor ne predlaga monopolističnih oblik za katerokoli kompanijo, poudarja pa, da je treba določiti jasne normative, ki bi urejevali delo v luki. Taka ureditev bi namreC po njihovem mnenju koristila tudi podjetjem, ki v njej delajo. Zato je treba spoštovati zakone, v katerih so jasno določeni subjekti, ki v luki lahko sploh delajo. Zato so pristaniški ustanovi v prejšnjih dneh odposlali pismo, v katerem poudarjajo potrebo po ureditvi dela v luki; doslej pa še niso prejeli nobenega odgovora. Tudi dosedanja srečanja s pristaniško ustanovo so bila nesu-spešna; odgovornost je po mnenju sindikata na strani pristaniške ustanove, ki ni zmožna izpolniti svojih nalog; zakon obstaja, pou-
Tržaško pristanišče je spet prizorišče delavskih stavk
darjajo, vendar le na papirju. Sindikati tudi obsojajo, da nekatera podjetja za delo v luki uporablja osebje, ki ne od'govarja zakonskim rekvizitom. Treba je namreC jasno vedeti, kdo odgovarja za njihovo varnost; v pristanišču trenutno dela 21 podjetij, monopola torej nima nihCe. Sindikalni predstavniki so še pristavili, da pristaniška ustanova ni zmožna rešiti tega problema, saj je doslej že imela vrsto sestakov na raznih ravneh. Mnenja pa so, da je vprašanje možno rešiti v roku 10 do 15 dni ter sestaviti pravilnik o delu. Se enkrat pa so poudarili, da je treba prenehati z zvraCanjem vseh krivd na delavstvo, ki pa je nasprotno pri svojem delu zelo odgovorno.
Vižovlje: srečanje Oljke o naravi in okolju
Pokrajinski odbor Oljke bo priredil jutri ob 18. uri v dvorani športnega centra v Vižovljah javno skupščino o okolju kot skupnem bogastvu. Govor bo o Tržaškem zalivu od Sovudrije do Til-menta, o naCrtu za namestitev skladišča plina pri tržiCu, o tržaškem in go-riškem Krasu ter o predlogu za ustanovitev mednarodnega parka, ki naj bi preraščal državne meje. Osrednje poročilo bo imel prof. Renzo To-matis, sodelovalipa bodo tudi VValter de VValderstein, Livio Dorigo, Elvino Me-riggioli in Michele Zanetti.
POLITIKA / PREDSTAVITEV
Kandidati SKP za volitve
Kandidature odvisne od volilnih sporazumov z Oljko
Stranka komunistične prenove je včeraj predstavila svoje kandidate za letošnje politične vohtve. Deželni svetovalec Fausta Monfalcon je na predstavitvi poudaril, da gre dejansko šele za predlog kandidature. Te kandidature bodo obveljale bodisi v primeru, da bo v okviru vsedržavnega volilnega sporazuma z Oljko dodeljeno SKP mesto za kandidata v enem od tržaških volilnih okrožij, bodisi če bo v enem od okrožij predstavljena (v okviru sporazuma z Oljko) kandidatura Severne lige. Stranka komunistične prenove je namreC odklonila vsakršno volilno sporazumevanje s Severno ligo, ker gre po njenem mnenju za liberistiCno stranko z rasističnimi in separatističnimi težnjami.
Kandidat SKP za volitve v poslansko zbornico v prvem tržaškem volilnem okrožju je inž. Giuliana Zagabria, odgovor-
na pri stranki za urbanistična vprašanja. V preteklosti je opravljala vrsto pomembnih funkcij na urbanističnem področju in je dolgo let delala v okviru Zveze zadrug.
V drugem volilnem okrožju bo za poslansko zbornico kandidiral Jacopo Ve-nier, tržaški občinski svetovalec in elan pokrajinskega in deželnega vodstva stranke. Včeraj je ponovno poudaril potrebo po vsedržavni podpori za razvoj Trsta, njegovega pristanišča in industrije.
Kandidatka za senat bo Licia Cherso-vani, Solnica v pokoju in raziskovalka Zavoda za študije o osvobodilnem gibanju v Trstu. Njena kandidatura želi predvsem poudariti antifašistično in demokratično izbiro SKP. Chersovanijeva se je že leta 1943 vpisala v KPI, leta 1950 so jo izključili, pred šestimi leti pa se je ponovno vpisala, da bi lahko glasovala proti razpustu partije.
NOVICE
Danes zapade rokza predložitev obračunov o prispevkih 1995
Tržaška Pokrajina sporoCa, da danes nepreklicno zapade rok za predložitev obračunov v zvezi s prispevki za letošnje leto. Prispevki so predvideni v raznih deželnih zakonih in se nanašajo na razne dejavnosti (kultna, šport itd.). Zainteresirana društva in združenja se za podrobnejše informacije lahko obrnejo na Pokrajino - sektor za družbeno-kultumo promocijo (urad za kulturo, šport, turizem in prosti Cas, tel. 3798-472/471/470/469; urad za načrtovanje in skrbstveno dejavnost, tel. 3798-485/422/544), Ul. S. Anastasio 3, 3. nadstropje od 9. do 13. ure in od 16. do 17. ure.
Zadnji danza natečaj J. Kugy
Tržaška Pokrajina obvešCa, da danes zapade roka za predložitev izdelkov, ki se nanašajo na natečaj »Nagrada Julius Kugy«. Natečaj nosi naslov: »Kras vstopa v šole: s pisano besedo, podobo, videopo-snetlcom, raziskavo in drugimi sredstvi lahko kraško okolje postane bogastvo vseh, otrok in odraslih«. Ustrezni poštni urad na Trgu Vittorio Veneta 4 je danes odprt tudi v popoldanskih urah, in sicer od 15.00 do 17.00.
Spomin na Sergia Cermelija
Vsedržavno združenje partizanov - ANPI se bo v soboto, 2. marca ob 11. uri spomnilo svetjakobske-ga antifašista Sergia Cermelija, ki ga je pred 52 leti na trgu Oberdan pokosil rafal nacifašistov. Spominska svečanost bo v spominskem parku na griCu sv. Justa, ob kamnu, ki sponimja na njegovo žrtev.
Zeleni zahtevajo načrt o prometu v mestu
Zeleni so sprejeli nov nacrt Tržaške občine za omejitev onesnaženosti zraka v mestnem središču z dokajšnjimi pomisleki. Predlagane rešitve z delnim zaprtjem središčnih uhc po njihovem mestu ne bo zadostovala, tako kot niso zadostovali vsi dosedanji omejitveni ukrepi. Zeleni so zato ponoviti svoj predlog o popobiem zaprtju mestnega središča za promet in o drugačni ureditvi parkirišč in javnih prevozov.
Kazni nista ušla
V okviru dejavnosti, s katero skušajo preprečevati mikrokriminal in razpečevanje mamil, so karabinjerji aretirali dve osebi, ki bi morati že sedeti za rešetkami, saj ju je sodišče obsodilo na zaporno kazen. V roke sta jim padla 24-letni Franco Zanin in 28-letni Paolo Parotto: prvi je bil svojcas obsojen na 3 mesece in 22 dni jeCe, ker je žalil in se upiral javnemu funkcionarju, drugi pa na dve leti in tri mesece in pol ter na plačilo 30 milijonov lir globe, ker je v Italijo vnesel in zatem razpečeval heroin.
Iskanje otroka se je srečno zaključilo
Včeraj popoldne je domačin, ki je delal na polju . nad Dolino, slišal otroški glas, ki je klical na pomoč. Ker otroka nikakor ni mogel ugledati, se je obrnil do karabinjerjev v Dolini. S komande v Miljah, pod katero spada dolinska postaja, so poslati na pomoč vse razpoložljive sile, prišli so tudi miljski gasilci in elani gozdarske službe iz Devina, stopili so v stik s koprsko policijo. Iskanje se je kmalu sreCno zaključilo, 11-letnega dečka je našla slovenska policija. Izgubil se je pri Socerbu, kjer je bil na sprehodu z babico in dedom. Precej se je prestrašil, saj je že padal mrak, in ker ni vedel, na kateri strani meje je tedaj bil, je klical tako v slovenščini in italijanščini.
OBČINA / SPREMEMBA
Dolenc (DSL) o preustroju občinskega podjetja ACEGA
VOLITVE
»Socialisti« z Dinijem
Tržaški koordinator Italijanskih socialistov (SI), deželni odbornik Roberto de Gioia se je v torek udeležil seje vsedržavnega vodstva stranke. Na seji so ratificirali volilni sporazum s Segnijevimi pristaši, s pristaši Sergia Berlin-guerja in novim gibanjem, ki ga vodi predsednik vlade Lamberto Dini. Sporazum predvideva predstavitev samostojnih list na volitvah po proporčnem sistemu za poslansko zbornico pa pod skupnim znakom z napisom »za prenovo Italije«.
Kulturno združenje Sandro Pertini bo medtem danes ob 17. uri priredilo okroglo mizo z naslovom: Kakšna bodočnost za reformistične sile v Trstu? Sodelovali bodo Gianfranco Ciani, Roberto de Gioia, Ariella Pittoni in D ari o Tersar. Okrogla miza bo v dvorani železniške postaje..
Sprememba ustroja občinskega podjetja ACEGA, ki naj bi postalo delniška družba, je za Demokratično stranko levice strateškega pomena za preosnovo podjetja. Tako poudarja v svojem tiskovnem sporočilu občinski svetovalec DSL Igor Dolenc. Slovenski svetovalec meni, da bo to mogoče le, Ce bo prišlo do jasne delitve med političnimi in upravnimi pristojnostmi. ACEGA razpolaga z velikim industrijskim potencialom, v preteklosti pa se je mnogokrat dogodilo, da le-ta ni prišel do izraza zaradi velikih političnih pogojevanj. Dolenc smatra, da bi morali upravni svet podjetja »rešiti« teh pritiskov. DSL sploh noče, da bi s preureditvijo odvzeli mestu zdravo in trdno podjetje. Nasprotno: s preustrojem bi lahko podjetje še povečalo svoj delokrog, ki je sedaj omejen na pokrajinsko raven.
Dolenc poudarja, da v primeru občinskega podjetja ne gre za lastninjenje: Preustroj naj bi potekal v dveh obdobjih. V prvem (do leta 2000) naj bi se podjetje opiralo izključno na javni kapital. Sele po tem datumu bi lahko k njemu pristopili tudi zasebniki, njihov delež pa bi bil vsekakor manjšinski. O tem drugem prehodu pa mi morali odločati občani z referendumom.
Tržaška občina naj bi torej ostala še nadalje večinski partner v prenovljenem podjetju-delniški družbi. Ta preosnova bo po Dolenčevem mnenju uspešna, a le pod pogojem, da se bo novo podjetje znalo hitro in s profesionalnostjo prilagoditi gospodarskim izzivom. To pa bo mogoče le, Ce bodo na vodilna mesta postavljeni strokovni	ljudje,
zaključuje tiskovno sporočilo občinskega svetovalca DSL Igorja Dolenca.
NA AVTOCESTI PRI PALMANOVI
Ranjeni potniki v avtomobilu
Sprva je kazalo, da so poškodbe potnice iz Trsta hujše
Sprva je kazalo, da je zdravstveno stanje 26-letne Marie Cristine Sepini zelo hudo, kasneje pa so ugotoviti, da bo okrevala v 20 dneh. Sepinijeva, ki prebiva v Ul. Puschi 1/2, je bila vpletena v prometno nesrečo, ki se je pripetila predsi-noCnjim na avtocesti A4, na odseku med Vilešami in Palmanovo. Peljala se je v avtomobilu fiat croma (na sliki), ki ga je
upravljal 26-letni Carlo Buonpane (tudi on je iz Ul. Puschi) in v katerem je sedel še 29-letni Maurizio Cok iz Repna. Biti so namenjeni proti Palmanovi, ko je prišlo do trčenja s tovornjakom s poljsko registrsko tablico. Sepinijevo so odpeljati v bolnišnico v Videm, Buonpaneja in Čoka pa v Palmanovo (prvi bo okreval v šestih dneh, drugi v desetih).
Izgnali
mladega
Romuna
Ko je tujec zagledal finančne stražnike, se je skušal skriti v bližnje grmovje, vendar so ga kmalu prijeli in ugotovili, da je mejo prešel ilegalno. Čudno pa je bilo, ker je imel povsem veljaven potni list. Stražnikom, ki so pripadali poveljstvu proseške brigade, je zatem priznal, da je v Italijo prišel peš po neki potki skozi goščavo. Potem ko so stopili v stik s kolegi na mejnem prehodu pri Fernetičih, so stražniki ugotovili, da so ga dan prej zavrnili, ker ni imel sredstev za preživljanje. Izgnali so ga iz države in pospremili do slovenskih mejnih organov.
____S SEJE UPRAVNEGA ODBORA GLASBENE MATICE_
Nakazane nove možnosti za dosego javnopravnosli
Priznanje vokalnim skupinam GM za dosežene uspehe
Upravni odbor Glasbene matice se je na svoji zadnji seji ponovno soočal s finančnim stanjem ustanove. Ugotovil je, da s predvidenimi finančnimi prihodki ne bo mogoče kriti predvidenih stroškov za redno delovanje. Zato se je razprava odvijala v smeri iskanja dodatnih sredstev in o korakih na državni, deželni in krajevni ravni ter v matični Sloveniji kakor tudi o možnostih iskanja notranjih rezerv.
Velik del seje je upravni odbor nato namenil poteku koncertne abonmajske sezone in obžaloval, da je po sili okoliščin prišlo do sprememb pri nekaterih prej najavljenih datumih, kakor tudi do težav v zvezi z razpoložljivostjo velike dvorane Kulturnega doma. Beseda je nadalje tekla o pripravah na prihodnjo abonmajsko koncertno sezono in o nujnosti, da se takoj pristopi k njeni okvirni zasnovi. S tem v zvezi je bil govor tudi o delovanju umetniškega sveta. K tem vprašanjem se bo upravni odbor GM povrnil na prihodnji seji.
Kar zadeva delovanje šole GM se je upravni odbor zadržal predvsem pri delovanju obnovljene glasbene šole v Gorici. Ravnatelj šole GM Marij Kogoj, prof. Bogdan Kralj, ki je bil na zadnji sedji dodatno zadolžen tudi za spremljanje šole v Gorici, kamor se podaja vsaj enkat tedensko, je ob ugotovirih, da je delo v redu steklo, opozoril na nujnost večjega zunanjega uveljavljanja goriške šole GM, čemur bo odslej namenjal še več časa. Ker ga bo to dodatno bremenilo,
je upravni odbor soglasno osvojil predlog, da se mu dodeli pomoč, posebej še pri pripravljanju raznih nastopov, internih produkcij in javnih akademij itd.
Po razrešitvi še nekaterih zadev notranjega značaja, je predsednik upravnega odbora Adrijan Semen obvestil člane odbora o obisku pri podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu, ki ga je opravil skupaj z odbornikom Borisom Miha-ličem, v zvezi z možnostjo izrednega financiranja Dežele za ureditev evidentiranega občinskega šolskega poslopja za morebitni novi sedež šole GM v Trstu. Na srečanju, o katerem so bili obveščeni tudi pristojni organi tržaške občine, so bile preverjene možnosti takega posega dežele.
Na sestanku je bil govor tudi o statusu Glasbene matice in podpredsednik deželnega sveta je nakazal nekatere možnosti, ki bi, če uresničene, lahko pospešile približevanje Glasbene matice k statusu javnopravne ustanove. Upravni odbor je informacijo vzel na znanje z velikim zanimanj en in zadolžil svojega podpredsednika od. Draga Stoka, da s sodelavci nakazano možnost temeljito preuči iz pravnega in statutarnega vidika.
Na koncu je upravni odbor z zadovoljstvom pozdravni uspehe in priznanja, ki so jih v zadnjem času požele vokalne skupine, ki delujejo pod okriljem Glasbene matice. Gre za pomembno priznanje, ki sta ga 23. feb. prejela v Kopra na koncertu ob 2. tekmo-
vanju radijskih posnetkov z lanske revije Primorska poje, mešani zboz Jacopus Gallus kot najboljši med mešanimi zbori in vokalna skupina Musiča noster amor kot najboljša med komornimi skupinami, po drugi strani pa gre za Tržaški oktet. Pri tem je bilo posebej poudarjeno dejstvo, da je tržaška občina z županom Illyjem na čelu prav v okviru 25-letnice Tržaškega okteta prvič v zgodovini uradno počastila 8. februar - Slovenski kulturni praznik. Prav tako je bila odmevna prisotnost Tržaškega okteta na poslovilnem koncertu Slovenskega okteta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Upravni odbor je vsem trem vokalnim skupinam iskreno čestital.	j Je.
Lutkovno gledališče iz Ljubljane v nedeljo v tržaškem Cristallu
V nedeljo, 3. marca (začetek ob 11. uri) bo v dvorani Cristallo gostovalo Ljubljansko lutkovno gledališče, ki bo tokrat predstavilo Jajce. Lutkarji iz Ljubljane bi morali nastopiti že 11. februarja, vendar so morali predstavo iz tehničnih razlogov prenesti na kasnejši datum.
Kot že pri lanskoletnem gostovanju, ko je Ljubljansko lutkovno gledališče tržaškim otrokom prikaza-
lo uspešnico Svetlane Makarovič Sa-pramiška (na sliki), bo tudi tokrat predstava potekala dvojezično. Lutke bodo seveda govorile v slovenščini, članica gledališča Irena Zubalič pa bo dogajanje obnovila v italijanščini. S predstavo Jajce Zlatka Kriliča, za katero je lutke pripravila Breda Varl, se tudi zaključuje letošnji niz Povem ti pravljico, ki ga gledališče La Con-trada namenja najmlajsim gledalcem.
_______PO DVEH LETIH »N POL EMBARGA ZARADI VOJNE
Obnovljena pomorska linija Trsi - Bar
Makedonska ladja Alba bo enkrat na teden v tržaškem pristanišču
Po dveh letih in pol embarga so včeraj obnovili pomorsko povezavo med Trstom in Crno goro. V pristanišče je včeraj zjutraj priplula ro-ro ladja Alba (na sliki KROMA), last Prekookeanske plovidbe iz Bara, ki bo enkrat na teden plula na progi Trst - Bar. Ze včeraj je ladja vkrcala 15 tovornjakov, zmore pa jih 26.
Crnogorsko plovno družbo v Trstu zastopa generalni agent Cosmar grupe Cossutta, pristaniški agent pa je agencija Zangrando. Z njimi se je včeraj sestal predsednik tržaškega pristanišča prof. Lacalami-ta, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi obnove pomorske linije z Barom.
H HVALEVREDNA POBUDA
»Starši skupaj« za pomoč prizadetim otrokom
NOVA MEDMINISTRSKA ODLOKA DINIJEVE VLADE
Potrjen 1 »odstotni prispevek za profesionalce in sodelavce
Profesionalci in sodelavci, ki imajo dohodek od samostojne dejavnosti, se verjetno ne bodo mogli izogniti 10-odstotnemu skrbstvenemu prispevku. Potem ko je deželno upravno sodišče iz Lacija zamrznilo prejšnji vladni odlok, je Dinije-va vlada v preteklih dneh izdala dva nova medministrska odloka, ki ju je poslala neposredno Državnemu svetu, da prouči njuno legitimnost. V glavnih obirisih je potrjena prejšnja zasnova te socialne dajatve za pokojninski sklad, vnesli pa so tudi nekatere novosti.
Krog zavezancev so nekoliko skrčili. Finančni posredniki in svetovalci niso več dolžni plačevati 10-od-stotnega prispevka, ki pa bo bremenil profe-
sionalce, stalne sodelavce in trgovske potnike. Zgornja meja obdavčljivega dohodka je 132 milijonov lir, kar pomeni, da bodo samo-sotjni delavci plačali največ 13 milijonov 200 tisoč lir prispevka. Profesionalci, ki imajo davčno številko IVA, bodo lahko na fakturi zaračunal za 4 odstotke višji honorar, predujma bomo plačali 31. marca in 30. novembra na podlagi obdavčljive osnove v prejšnjem letu, konec maja pa bodo poravnali še morebitno razliko. Prispevek so uvedli od 1. januarja 1996 dalje, vendar pa bo bremenil le letos ustvarjene dohodke, medtem ko bodo lanskoletni honorarji izvzeti, niti če so vnovčeni v letu 1996. Za sodelavce bodo skrbstveni prispevek plačevali
komitenti, in sicer do
20.	naslednjega meseca po izplačilu honorarja. V pričakovanju mnenja Državnega sveta so to obveznost podaljšali na 20. marec, vendar pa bo zelo verjetno prišlo še do nadaljnjih odlogov.
Zaenkrat ni še povsem jasno, kako bo zavod INPS upravljal te prispevke. Vsekakor bodo profesionalci koristili socialne dejatve pri svojem pokojninskem skladu. Osebe, ki so dopolnile 65. leto starosti, bodo oproščene socialne dajatve oziroma je vpis neobvezen. Kdor bo dopolnil 65 let v teku leta 1996, se bo lahko zbrisal iz posebnega seznama zavezancev. Sestdesetlet-niki pa bodo po petih letih lahko zahtevali povrnitev prispevka, (ma)
PO MESTU IN V OKOLICI
Obnova dosedanjih tržnic in odprtje novih gre h kraju
Nekatere tržaške tržnice bodo v kratkem spet na razpolago klientom, saj njihova obnova gre h kraju. Tako bodo v silosu (na strani avtobusne postaje) odprli tržnico, ki bo namenjena ne samo tradicionalnim odjemalc-vem z onstran meje, temveč tudi tukajšnjim. V marcu bodo zaključili dela pri pokriti tržnici v Ul.
Carducci: v pritličju bodo prehrambeni izdelki, v prvem nadstropju pa razno drugo blago (zaposlenih bo več kot 210 operaterjev). Podajalci se bodo kmalu vrnili tudi na obnovljeni Trg Perugino.
Potem ko so našli začasne rešitve za obstoječe stojnice, bodo končno pričeli s prepotrebno obnovo glavne ribarnice (S.
Maria del Guato).
Kmalu se bo tudi zaključil birokratski postopek za odprtje nekaterih »tedenskih tržnic«, ki so nekaj običajnega marsikje po Italiji, ne pa v Tr-
stu: določen dan v tednu se zbere od 30 do 50 krošnjarjev, ki ponujajo razne izdelke. Občinska uprava jim je že namenila nekatera področja (pri Sv. Sergiju, na Opčinah, pri Sv. Ani), s katerimi so se rajonski sveti povsem strinjali. Prav eden od rajonskih svetov je zaprosil, če bi tako tržnico predvideli tudi pri Sv. Alojziju. Koristnost takih pobud je jasna vsakomur: tržnice so namenjene domačim in tujim odjemalcem, poleg tega so na področjih, ki sicer ne sodijo v strogo središče mesta, so pa zelo obljudena.
Velja še povedati, da je novi regulacijski načrt, skupaj s pristaniškimi organi, naposled določil območje, kjer bodo postavili center za prodajo poljskih prehrambnih pridelkov: odločili so se za bivšo Gaslini, kjer naj bi obstajali vso pogoji za sodobeno tržnico na debelo.
Pretekli ponedeljek so se na sestanku zbrali starši prizadetih otrok, ki že nekaj časa nastopajo pod geslom »Starši skupaj«. V tej skupini jih deluje že preko 20, a še veliko jih je, kot nam je povedal predsednik te skupine Milan Lo-vriha, ki se nameravajo priključiti in sodelovati pri tej vse pohvale vredni skupini, ki želi pomagati svojim otrokom, pa tudi skupnosti, v katero naj bi se tudi njihovi otroci, kljub raznim težavam, enakopravno vključili.
Sestanek je bil na sedežu Slovenske socio-psihopedagoške službe s sedežem v Ul. Slataper
18.,	bila pa sta navzoča in sodelovala s svojimi predlogi in pobudami predstavnika omenjene službe dr. Danilo Sedmak in dr. Nada Berce.
Pogovor je stekel o številnih problemih, ki jih imajo starši pri vključevanju svojih otrok v normalno življenje, predvsem v trenutkih, ko nastajajo težave zaradi zdravstvenega stanja enega od staršev, ali še zaradi drugih težav.
Želeli bi, da bi bili naši otroci čim bolj vključeni v normalno življenje, ker jim to pomaga tudi pri njihovem zdravstvenem počutju, so na začetku razgovora povedali starši in sprožili vrsto zamisli, kako bi prišli do svojega sedeža, kjer bi se lahko njihovi otroci srečevah, se med seboj spoznava-li, zaživeh pač s svojimi željami in potrebami, kot jih ima vsakdo izmed nas.
Ker nimajo denarnih sredstev, so se starši odločili, da bi s pomočjo Slovenske socio-psiho
pedagoške službe organizirali tečaj, na katerem bi se učili izdelovati predmete iz gline. Te, pa tudi druge predmete, ki jih posamezniki že izdelujejo, naj bi potem prikazali in dali tudi v prodajo ob božičnih in novoletnih praznikih. Tečaj pa naj bi enkrat tedensko vodila Jasna Merku.
Za vsakršno dejavnost so seveda potrebna denarna sredstva. Tako bi bila potrebna tudi za uresničitev ideje, ki jo je sprožil dr. Sedmak, da bi ti mladi dobili na primer svoje stanovanje, v katerem bi se lahko zbirali, skupaj živeli, skupaj skušali premagati težave, ki jim jih nalaga njihovo zdravstveno stanje.
Okrog 10 mladih se že sedaj udeležuje dveletnega tečaja za pomožne uradnike, ki poteka v sklopu dejavnosti Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izbo-raževanje. Tudi to je pomembna pobuda, ki lahko pomeni mladim zelo veliko, so na sestanku povedali.
Na programu so tudi nekatere druge pobude, v katere se je vključil tudi predstavnik Zadruge »Sončni žarek«, ki vključuje mlade, povečini spremljevalce prizadetih.
V načrtu imajo tudi organiziranje koncertov in podobnih pireditev v dobrodelne namene. Glasbeni kvartet »No-mos« je že pokazal pripravljenost, da se tej pobudi priključi. Na skupini staršev, pa morda tudi na nas vseh je sedaj, da bi se vsi ti načrti za pomoč prizadetim in njihovim staršem tudi uresničili.
NevaLukeš
Pust le še spomin
Pustni Cas je že za nami, v spo- mi - kajpak s pomočjo svojih uCi-min nanj pa objavljamo gornjo sliko teljic - izdelali prav prikupne pisane openskih osnovnošolcev, ki so si sa- maske.
KULTURNI DELAVEC IN ORGANIZATOR
Pred 20. leti je umrl prof. Jože Peterlin
V ponedeljek, 4. marca, bo toCno dvajset let, odkar se je od nas za vedno poslovil Jože Peterlin, profesor slovenščine in zgodovine umetnosti na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, vsestranski kulturni delavec in organizator. Po prihodu v Italijo je sodeloval pri odprtju slovenskih šol na Tržaškem in zbiral prve vpise vanje, vključil se je v delo na radiu kot igralec, avtor in režiser. Vse svoje energije je posvetil kulturnemu delu v zamejstvu. Organiziral je študirajočo mladino in zanje ustanovil Slovenski kulturni klub, prirejal kulturne tabore na Repentabru in postavil temelje prosvetnemu delu katoličanov, ko je skupaj z drugi-
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
29. februarja 1996
BREDA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.49 - Dolžina dneva 11.04 - Luna vzide ob 13.24 in zatone ob 3.35.
Jutri, PETEK,
1.	marca 1996 ALBIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1022,2 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Delconte, Gabriele Dell’Andrea, Giacomo Briganti Piccoli, Nicoletta Barbieri, Giorgia Arzini, Lorenzo Bazzo.
UMRLI SO: 84-letna Valeria Maurich, 88-letna antonia Dussi, 74-letni Bruno Babille, 86-letna Valeria Batič, 72-letni Giorgio Hvastia, 74-letni Milan' Ukmar, 82-letna Virginia Tomasella, 83-letna Anita Cerqueni, 69-letni Gaetano Valente, 70-letni Giovanni Cossa-ra, 83-letna Bruna Meton, 77-letni Giordano Degior-gi, 81-letna lolanda Bra-das, 72-letni Mario Blase-
mi sodelavci ustanovil Slovensko prosveto. Začel je s študijskimi dnevi Draga in še prej je postavil temelje Društvu slovenskih izobražencev, bil tudi je med pobudniki revije Mladika.
Njegovi prijatelji in sodelavci pripravljajo spominsko slovesnost, ki bo v njegovem rojstnem kraju na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi v nedeljo, 23. junija, z odkritjem spominske plošče na cerkvi, za katere obnovo zbirajo denarne darove. Ožji sorodniki in prijatelji pa se ga bodo spomnili ob dvajsetletnici smrti tudi pri maši, ki bo v ponedeljek, 4. marca, prav na veCer njegove smrti, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah.
vich, 79-letna Stefania Scherlj, 85-letna Luigia Legisa.
[ ] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 26. februarja, do NEDELJE, 3. marca 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg S: Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Sonnino 4 (tel. 660438).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20.
do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana
EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»II buio nella men-te«.
AMBASCIATORI -
16.15,	18.15, 20.15, 22.15 »Jumanji«, i. Robin Wil-liams.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Dra-cula morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2-16.15,
18.20,	20.15, 22.15 »Vite strozzate«, r. Ricky To-gnazzi, i. Vincent Lin-don, Sabrina Ferilli. NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pen-sieri pericolosi«, i. Mi-chelle Pfeiffer.
NAZIONALE 4-16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Le nozze di Muriel«.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Lamette di tortura per Ramba«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.30,
21.30	»Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Ni-ro, Val Kilmer.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »La dea delVamore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino.
LUMIERE - AIACE -
16.00,	18.00,	22.15
»Smoke«, i. W. Hurt, H. Keitel.
hi PRIREDITVE
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 2. marca večer na katerem bosta dr. Drago Stoka in Časnikar Saša Martelanc osvetlila LIK IN DELO PROF. JOŽETA PETERLINA ( kar je vsejal, je po 20.letih se živo - SKK, Mladika, Radijski oder, DSI, Draga ...).Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni!
SKD GRAD - Bani, SKD TABOR-OpCine in MePZ VISAVA-Ferlugi
ponovijo, na splošno željo, v soboto, 2. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah recital na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSCNE CELE. Nastopajo_recita-torji od Banov in z Opčin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga
Lupine, scena Magda TavCar.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
prireja v soboto, 2. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani (trg Repubblica 8
-	Milje) PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo: otroci iz vrtca in osnovne šole, MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj, zbor Jadran, šolski orkester Godbe na pihala iz Ricmanj. Vabljeni!
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
-	V-ponedeljek, 4. marca 1996, ob 20. uri bo srečanje z Aldom Ruplom, avtorjem beležnice ZAZNAVE IN ODTENKI. Publikacijo bo predstavila Stanka Cuk.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na predvajanje filmov v sredo, 6. marca, ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Filme o svojih potovanjih po raznih deželah sveta bo prikazal inž. Marjan Jevnikar.
SKD VIGRED prireja proslavo 8. marca v Četrtek, 7. marca-, ob 20. uri v osnovni šoli S. Gruden v Sempolaju. Nastopajo ZPZ Grbec iz Skednja.
KD RDEČA ZVEZDA vabi, v sklopu praznovanj Dneva slovenske kulture, na koncert DUA SED-MAK-TRETJAK, ki bo v Saležu v soboto, 2.t.m., ob 20.30.
3 SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do
17.30	, tel. 370301.
B	IZLETI
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
organizirata v Četrtek, 7. marca izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje na sedežih organizacij.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. marca avtobusni izlet v Sappado 2000. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 4. marca in v Četrtek, 7. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. š. 212859 ali 299573.
ZVEZA SINDIKATA UPOKOJENCEV CGIL Devin - Nabrežina priredi v nedeljo, 10. marca, ob priliki dneva žena, enodnevni izlet v goriška Brda. Za rezervacije in informacije tel. na St. 200669, 200007, 299640, 208306. .
^3 OBVESTILA
“Ali smo, kar zadeva govor, se tako na tleh, da bi morali začeti resno ukrepati?" (Mirko Mahnič). RADIJSKI ODER ponovno organizira TEČAJ LEPE GOVORICE. Slušatelji si bodo pridobili teoretične osnove dihanja, dikcije, smiselnega branja, obenem pa bodo to znanje uporabili pri oblikovanju umetnostnih besedil. Informativni sestanek bo danes, 29. t. m., ob 18.30 v Ul. Donizetti 3, kjer se bomo domenili za tehnične podrobnosti.
M.OTA, M. HRVATIC, T.PAROVEL, F.RAPO-TEC vabijo na OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE, ki bo jutri, 1. marca, ob 20. uri v društveni gostilni v Ricmanjih. Sodeluje MePZ Slavec- Slovenec.
FC PRIMORJE priredi v soboto, 2. marca v Kulturnem domu na Proseku DAN ZENA. Informacije in rezervacije v cvetličar-
SdZ
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
in SLOVENSKI KLUB
vabita na javno srečanje z delegacijo LDS Slovenije o temi:
ODNOSI ITALIJA - SLOVENIJA in SLOVENCI V ITALIJI
PRISOTNI BODO: dr. Dimitrij Rupel, župan Ljubljane in predsednik sveta LDS, Jadranka Sturm-Kocjan, poslanka DZ Republike Slovenije in vodja delovne skupine za manjšine pri DZ, Roman Jakič, vodja službe za mednarodne odnose LDS, Marjan Šetinc, poslanec DZ Republike Slovenije in elan odbora za mednarodne odnose.
SREČANJE BO jutri, 1. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
vabi elane in prijatelje na /SPDT\ predavanje
biologinje Damjane Ota
NARAVNO BOGASTVO TRŽAŠKEGA KRASA
danes, 29. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20
CHROMAS
import/export
Ul. S. Kosovel 9 - Bazovica
trgovina z gostinsko in gospodinjsko opremo
Prisrčno se zahvaljujeva vsem, ki so se udeležili otvoritve nove trgovine
Jadran in Erik
ni Nadja-Cvetka.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje ob podelitvi NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1995, ki bo v torek, 5. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20/11. Nagrada dr. Frane Tončič je namenjena disertacijam s področja humanističnih oz. znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti. Dobitnike nagrade in pohval bo razglasil na večeru podelitve predsednik ocenjevalne komisije prof. Pavle Merku. VeCer bo uvedel kitarist prof. Marko Feri.
SKD VIGRED prireja začetni in nadaljevalni teCaj vezenja (stikanje). Prvo bo srečanje v torek, 5. marca, ob 17.15 v društvenih prostorih v Sempolaju.
Koloniji SLOKADA v Dragi (morje) in SLOVENSKE VINCENCIJEVE KONFERENCE v Come-gliansu (gore) sporočata navodila za vpis otrok od 5. do 16. leta: v tržaški občini: do izključno
2.marca telefonirajte v Ul. Farneto, 3, soba St. 106, tel. št. 3995030, da vam določijo kraj in datum zdravniškega pregleda. Na pregled prinesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na Soli. Za otroke s Krasa (šole openskih ravnateljstev) je pregled že določen: vsak petek od 8. do 11. ure za Cas treh tednov, na Opčinah, Proseška ul. 118. V dolinski občini: za dokumente se obrnite naravnost na občino do 15. marca, Zdravniški pregled bo v telovadnici v Dolini vsako sredo od 8. do 11. ure tri tedne. Tri tedne bo zdravnik pregledoval v Nabrežini ob ponedeljkih od 8. do 11. ure za otroke devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine v marcu. Za navodila tel. na št. 200429 od 8.30 do 13. ure. Pojasnila na tel. št. 226117, 43194 in 366970.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnim pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Casu.
SKD	VIGRED
prireja,ob priliki 8. marca, v soboto, 9. marca od
20.	ure naprej v kmečkem turizmu Švara v Trnovci večerjo in ples z narod-no-zabavnim ansamblom. Vpisovanje in informacije v društvenih prostorih v Sempolaju jutri, 1. marca od 17. do 18. ure in v torek, 5. marca od 17.30 do
21.	ure.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije - tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
KD FRAN VENTURINI - DAN ZENA 8. marca v Domu A. Ukmar- Miro. Informacije pri odbornicah KD F. Venturini.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM kravo brejo štiri mesece. Cena po dogovoru. Tel. št. 281110 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik ’83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. St. 251351.
PRODAM camper Ive-co daily, letnik ’84, v dobrem stanju, edini lastnik, opremljen za velike ture. Tel. št. 220284.
PRODAM avto Alfa 33, 1500, berlina, 4x4, letnik ’86 za 2.500.000 lir. Tel. St. 040/220147.
ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na št. 0481/32033.
V CENTRU NABREŽINE prodajamo dve eno-stanovanjski hiši v gradnji z vrtom. Tel. št. 212267.
IŠČEMO nujno par srednje starosti za Čuvaja vile. Nudimo stanovanje v posebni hiši z vrtom in garažo. Tel. št. 040/212239 med 14. in 15. uro.
21- LETNI FANT z
vozniškim dovoljenjem išCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234.
NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. št. 312935.
ANSAMBEL Keydea nujno išCe sposobnega bobnarja. Predpogoj: resnost in volja do dela. Tel. St. 214527 ali 417937 v večernih urah.
22.	t. m. sta se v okolici Samatorce izgubila psa pasme Samojedo. Slišita na ime Jago in Ki m. Najditelj na tel. na št. 229213.
STANOVANJE na Opčinah dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št. 420604 v večernih urah.
V	PIVNICI HI. Genera-zione v Boljuncu bo v petek, 1. marca, ob 21. uri koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni!
OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. ToCi belo in Crno vino.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
OSMICO sta odprla v Boštu Diko in Jordan Žerjal.
KMEČKI TURIZEM
Gruden-Zbogar v Sama-torci je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo. Tel. št. 229191.
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Voldiiivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
PRISPEVKI
Stana (Trebče 149) daruje 10.000 lir za GOS P. Tomažic-Trebce.
V	spomin na Regino Fabjan-Kobau daruje sin Aleksander 300.000 lir za MoPZ vesna.
Stana (Trebče 149) daruje 10.000 lir za GOS P. TomažiC-TrebCe.
V	spomin na Regino Fabjan-Kobau daruje sin Aleksander 300.000 lir za MoPZ vesna.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Giustina Cral
Pogreb bo jutri, 1. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v tre-bensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hci Dorina, vnukinja Daniela, sestra Viktorija, družina Veljak in ostali sorodniki
Trebče, Krmenka,
29.februarja 1996
t
Dne 27. t. m. nas je zapustila naSa draga
Giovanna Vicic vd. Marchesan
Pogreb bo jutri, 1. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v nabrežin-sko cerkev.
Žalostno vest sporočajo otroci Giuseppe, Lina, Bruno in Franco, snahe, zet, vnuki ter ostalo sorodstvo
Nabrežina,
29. februarja 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
DOBERDOB / SEJA OBČINSKEGA SVETA
RAZSTAVA / V KATOLIŠKI KNJIGARNI
□ OBVESTILA
V proračunu 1996 precej investicij
Prednost centru v Jamljah in šolskim stavbam - Konstruktivno zadržanje in predlogi opozicije
Prikaz prizadevanj in delovanja Slovencev, ki živijo v Londonu
Razstava bo na ogled do 9. marca
V torek zvečer je dober-dobski občinski svet odobril občinski proračun in sicer s konstruktivnim vz-držanjem opozicije. Zupan Mario Lavrenčič je najprej zaprosil svet za sklep, ki omogoča občini, da po novem zakonu reprogramira vrnitev posojil najetih do leta 1994. S tem bo občina prihranila precej denarja, ki ga bo reinvestirala. Glede proračuna je župan predstavil realno sliko stanja in strogo loCil investicije, ki bodo stekle, od tistih, ki so pogojene od razpoložljivosti sredstev. Med prve sodi dograditev središča v Jamljah. Dela bodo kmalu stekla, saj je finansiranje zagotovljeno z denarjem jusarskih zemljišč. Občina bo tudi poskrbela za popravilo osnovne Sole (arhitektonske pregrade) in
se bo trudila, da bo dobila posojila za opremo bodisi za šolo kot za vrtec. Nekaj denarja bo tudi za nakup opreme za občinsko knjižnico. Uprava misli tudi razlastiti in urediti kraj, kjer se je nahajal kamnolom Solvay. Prispevek v višini 500 milijonov je skoraj v celoti zagotovljen s strani dežele, manjka le še formalni akt. V okvir varstva narave spadajo še dokončna ureditev zidu okoli Rondoline in posegi za uresničitev kraškega parka. Občinska uprava misli tudi zapreti staro odlagališče in namestiti na veC točkah zbiralnike za različne vrste smeti. Med prioritete je župan vključil tudi javno razsvetljavo in greznično omrežje. Predvidena je Se posodobitev smerokazov in uličnih
imen. Med potrebnimi investicijami, za katere pa Se ni denarja, je izgradnja telovadnice, vendar pod pogojem, da bi dežela vsaj krila stroške za obresti.
Manjšina je posegla izčrpno, vendar ne konfliktual-no in ni zavrnila glavnih smernic. Postavila je vrsto predlogov pretežno krajevnega značaja. Pri glasovanju se je vzdržala. Manjšina je tudi predlagala tri resolucije, ki so bile sprejete. Prva je o finansiranju krajevnih uprav, druga je protest proti pokrajini, ki ni predstavila prošnje deželi za prispevke za popravila cest, tretja o smerokazih, ki sta jih ANAS in pokrajina zamenjala z enojezičnimi -italijanskimi.
Občinski svet je tudi sklenil, da se odpravi davek na vhode TOSAP.
V galeriji Katohške knjigarne so vCeraj na Valenčič iz Londona, ki je tudi zbrala odprli razstavo Slovenci v Londonu gradivo. Razstava, ki so jo že prikazali 1991-94, ki prikazuje gradiva o delu Slo- Ljubljani, Celju, Mariboru in Trstu, bo v vencev v Veliki Britaniji za mednarodno Gorici na ogled do 9. marca, priznanje in vsestransko predstavitev Na sliki (foto Bumbaca) odprtja so se Slovenije. Razstavo je predstavila arh. Ja- udeležili tudi nekateri dijaki
NOVICE
Dan kulture v Števerjanu
KD Briški grič bo nocoj ob 20.30 obeležilo dan slovenske kulture. V dvorani na Bukovju bo nastopil moški pevski zbor Pod lipo iz Bamasa, ki ga vodi Nino Specogna, glasbene točke bodo izvajali gojenci šole Glasbene matice, recitacije pa elani domačega društva. Uvodno misel bo prispeval Rudi Pavšič. Geslo prireditve je Pesem nas bogati, pesem uči, pesem govori, želi in ohranja...
Gorica: razprava o proračunu
Goriški občinski svet je vCeraj nadaljeval z razpravo o proračunu, ki naj bi ga odobrih danes. Včerajšnja saeja je bila namenjena posegom splošnega značaja, nato naj bi se občinski svet izrekel o amandmajih, ki so jih predložili svetovalci opozicije in končno o proračunu kot takem.
V	ludoteki delavnica o okolju
V	občinski ludoteki v Gorici začenjajo danes z dejavnostjo spoznavanja domačih živali. Delavnica bo dvakrat tedensko, ob Četrtkih in petkih popoldne, ponujala srečanja s predstavniki raznih združenj in nekaj ekskurzij. Udeleženci se bodo ob spoznavanju živah učili tudi pravilnega odnosa do njih.
PROSTA CONA / STALIŠČE ASCOM
Trgovci nočejo metana
Trdijo, da bi s tem bili oškodovani grosisti in jestvinarji
Goriški trgovci nasprotujejo predlogu Trgovinske zbornice, da bi v zameno za izdatne količine neizkoriščenih kontingentov blaga proste cone - zlasti gre za jestvine in blago za industrijsko predelavo - goriškemu prebivalstvu priznali pravico do metana po znižani ceni. O tem so razpravljali na skupščini, ki so se je poleg trgovcev na drobno udeležili tudi predstavniki grosistov z jestvinskimi in naftnimi proizvodi. Prav ti se Čutijo najbolj prizadeti. Prosta cona - trdijo - ni namenjena izključno v korist prebivalstva, pač pa tudi krepitvi gospodarske strukture. Dejstvo, da so bili nekateri kontingenti v prejšnjih letih delno neizkoriščeni, gre pripisati raznim
dejavnikom (težave nabave na tržiščih izven ES, vstop na tržišče novih grosistov, zamude v določitvi najvišjih dovoljenih cen proste cone itd.). Občutno zmanjšanje teh kontingentov naj bi zato povzročilo trgovcem in nasploh gospodarstvu težko krizo, trdi združenje Ascom.
Pridobitev metana po znižani ceni še posebej razburja grosiste z naftnimi derivati, češ da bi to bil neupravičeno različen tratma v odnosu do uporabnikov nafte, tudi zato, ker je metan zaradi manjše stopnje onesnaževanja že davčno privilegiran na državni ravni. Trgovci zato zahtevajo, naj se kvečjemu dodeli po znižani ceni tudi kontingent kurilnega olja.
Kusluričev
“Underground”
Končno bomo lahko tudi v Gorici videli Kusturicev film “Underground” (Podzemlje), ki je prejel Zlato palmo na festivalu v Cannesu. Predvajah ga bodo nocoj v Kulturnem domu v sklopu sezone, ki jo prireja Kinoatelje. Gre za film, ki ga je avtor, musliman iz Sarajeva, posvetil “državi, ki se je nekoč imenovala Jugoslavija”, film, zaradi katerega so ga nekdanji prijatelji označili za izdajalca, Ceš da se je predal Srbom. Kusturica v bistvu zavrača tezo, da so vsi grehi te vojne na eni sami strani, zavrača nacionalizme vseh vrst in vseh strani. Iz svojega osebnega, umetniško drznega, zornega kota, prikazuje zgodovino države, “v kateri je vojna - simbo-lično - trajala celih štirideset let”.
Cena vstopnice je 8 tisoC lir, obvezna Članska izkaznica stane 5 tisoC lir, abonma za 14 predstav pa 60 tisoC lir.
RONKE / NA POBUDO KULTURNEGA DRUŠTVA JADRO
Prešernova Zdravljica ogrela tudi slovenske ljudi v Laškem
Srečanje priložnost za predstavitev društvenega programa
Upokojenci vSovodnjah in Doberdobu
Na pobudo zveze sindikata upokojencev SPI-CGIL bo v Kulturnem domu v So-vodnjah jutri srečanje elanov in vseh upokojencev. ZaCelo se bo ob 17. uri z nagovorom Renata Pa-paisa, ki bo govoril o prizadevanjih sindikata glede pokojnin, skrbstva in zdravstva. Srečanje se bo sklenilo z nastopom pevskega zbora upokojenk, ki ga vodi Elda Gravner in z družabnostjo! Obenem bodo predstavili posebno številko časopisa Liberetš, ki izhaja tudi v slovenščini.
Prav tako jutri, vendar s pričetkom ob 15.30 bodo skupščino imeli tudi upokojenci v Doberdobu. Zborovanje, ki ga prireja tamkajšnja občinska sindikalna zveza upokojencev SPI-CGIL bo v Glasbeni sobi v Doberdobu.
Lepo število rojakov v Laškem se je v petek odzvalo vabilu društva Jadro, ki je v občinski sejni dvorani v Ronkah pripravilo prijetno kulturno sreCanje ob praznovanju dneva slovenske kulture. K sodelovanju je društvo povabilo publicista Joška Šavlija in Janka Ježa ter tržaško vokalno skupino “Musiča noster amor”. Skupina, ki jo vodi Janko Ban, je svoj nastop pričela z Zdravljico. Priložnostni nagovor o pomenu praznovanja dneva slovenske kulture je imel predsednik društva Jadro Karlo MučiC. Udeleženci so nato prisluhnili branju odlomka o globoki vsebini Prešernove Zdravljice, zatem pa pogovoru - predstavitvi obeh avtorjev. Prof. Janko Jež je govoril o
knjigi o Brižinskih spomenikih, Savli pa o svoji knjigi Slovenija podoba evropskega naroda.
Kulturno sreCanje je sklenil nastop odlične
tržaške vokalne skupine.
Sledila je prijetna družabnost, med katero so se naši rojaki seznanili z novimi pobudami društva Jadro. Prva bo že
v začetku marca, z njo pa bodo obeležili mednarodni dan žena.
Na sliki (foto Bumbaca) nastop vokalne skupine “Musiča noster amor”
KINO
GORICA
VmORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 17.45-20.00-22.00 »Highlander 3«. I. C. Lambert.
'tM PRIREDITVE
KD OTON ŽUPANČIČ in PD STANDRE2 vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 2. marca, v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Standrežu s pričetkom ob 20.30. Sodelujejo učenci osnovne šole Fran Erjavec, mešana pevska zbora Standrež in Oton Župančič.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA ANTON GREGORČIČ prireja jutri, 1. marca, srečanje na temo “Mamila med mladimi Slovenci”. SreCanje bo v komorni dvorani ob Katoliškem domu s pričetkom ob 20.30. Govorih bodo dr. Peter Koitiac, dr. Bernard Špacapan in dr. Vili Ščuka.
KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja 9. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave pri Marti (tel. 21407) ob uri kosila.
SPD GORICA obvešča, da bo 10. marca društveno tekmovanje v veleslalomu na Trbižu. Prijave sprejemajo na sedežu društva danes ter še v ponedeljek, torek in sredo prihodnjega tedna od 19. do 2Q. ure. Ob vpisu je treba poravnati startnino in članarino.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SO-VODNJAH prireja tečaj prve pomoči v Rupi, v prostorih društva Rupa -Pec. Prijave sprejemata Loredana (tel. 882525) in Stefan (tel. 882043).
KSD VIPAVA prireja teCaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje. Kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Trening bo ob petkih od 17. do 18.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043.
SPDG - REKREACIJA prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Pojasnila in prijave med vadbo 1. in 5. marca ter pri udeležencih, ki redno hodijo na vadbo.
KD OTON ŽUPANČIČ organizira teCaj prve pomoči. Podrobnejša pojasnila bodo posredovali na pr\7em srečanju, ki bo v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 v prostorih doma A. Budal v Standrežu.
BELEŽNICO “ZAZNAVE in ODTENKI” Alda Rupla dobite v uradu ZSKD (UL Malta 2) in v knjižnici Damir Feigel (Ul. Croce 3).
KRUT- GORICA obvešča elane, da se v sredo, 6. marca, pričnejo tedenske plavalne ure v termalnem bazenu v Gra-dežu po ustaljenem urniku. Informacije in vpisovanje pri Anamariji, tel. 531644.
s	IZLETI
SPD GORICA prhedi v nedeljo, 3. marca, izlet v Glinščico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 8. uri s Travnika. Kosilo iz nahrbtnika. Izlet v znano dolino pri Trstu je primeren tudi za otroke in manj vešCe planince.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešCa, da bo avtobus za izlet v Susegano, odpeljal po sledečem umiku: prvi avtobus ob 6.45 v Podgori pri spomeniku, nato pri gostilni Primožič, Travniku in Standrežu. Dmgi avtobus ob 7. uri v Sovodnjah pri cerkvi nato v Standrežu.
12 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg della Repubblica 26, tel. 410341.
POGREBI
Danes v Gorici: 11.00, Rosa Peressin, vd. Callki-garis iz splošne bolnišnice v LoCnik; 13.15, Luigi Bait iz splošne bolnišnice v Moraro; 13.15, Elisa Pauletig iz splošne bolnišnice v Dolenje.
FIAT / ROMIH PREVZEL PREDSEDSTVO
TRENDI / ANALIZA EURISKA
Agnelli odložil žezlo svojega kraljestva
Novi pooblaščeni upravitelj je Paolo Cantarella
Tudi pri nakupih razum vse bolj obvladuje želje
TURIN - »Fiat sem predal v zanesljive Romitiju (oba na posnetku AP). Novi roke.« S temi besedami je Gianni Agnelli	predsednik, ki ga je na mestu pooblaSCe-
včeraj pred zbranimi člani upravnega nega upravitelja grupe zamenjal Paolo sveta turinske industrijske grupe predal Cantarella, se je obvezal, da bo njegova svojo predsedniško funkcijo, ki jo je glavna skrb čim večje ovrednotenje oseb opravljal trideset let, nasledniku Cesareu in njihovih profesionalnih sposobnosti.
RIM - Vse bolj oddaljen in racionalen, pozornejši na prihranek časa in denarja, manj kon-sumističen kot v preteklosti in vse bolj usmerjen na tisto ponudbo proizvodov in storitev, ki jamčijo kakovost, servis, udobnost in osebno evolucijo. Takšen je nakupovalni stil 30 odstotkov Italijanov, do katerega so prišli raziskovalci zavoda Eurisko, ki so zarisali tudi neke vrste zemljevid široke porabe, v katerem prihaja do izraza tudi vse večji razkorak med »informacijsko« bogatimi in revnimi odjemalci. To je primer dveh hitrosti, ki ju določa informacija.
Informacijsko revni sloj potrošnikov sestavljajo tisti, ki imajo nezadostne informacije in ki se počasi širijo v neke vrste geto. To pa je proizvod družbene neenako-
CIVILNO LETALSTVO / KRIZA DRŽAVNEGA PREVOZNIKA
Poleg zasebnikov konkurira AIHalii zdaj tudi pendolino
Ambiciozni načrti letalske družbe industrijcev iz Veneta
VERONA - Italijanski mediji v zadnjem času veliko pišejo o križih in težavah nacionalnega letalskega prevoznika Alitalia. Ta letalska družba je prišla v ospredje tudi zaradi vse ostrejše konkurence s strani dveh domačih zasebnih letalskih družb, ki so načele njeno najuspešnejšo progo Milan - Rim. Na tej je Alitalia doslej vsako leto prevozila približno dva milijona potnikov. Zasebni letalski prevozniki, v prvi vrsti družba Air One, so šli v konkurenco z Alitalio prav na tej relaciji in tako so morale vse tri letalske družbe občutno znižati tarife. Cene so zdaj zelo konkurenčne.
V tekmo so se medtem vključile tudi Državne železnice, ki potnika za sprejemljivo ceno prepeljejo s pendolinom iz Milana v Rim v samih štirih urah. Ce računamo, da za pot iz središča Rima ali Milana
na letališče porabimo svoj čas in da je treba biti na letališču že precej časa pred vzletom, potem se vlak najbrž tudi časovno kar izplača.
Alitalio čakajo nove težave. Alpi Eagles je zasebna letalska družba, katere glavni delničarji so nekateri industrijci Veneta, ned njimi Stefa-nel, Marzotto in Zanussi. S štirimi fookerji, ki so jih kupili od švicarske družbe Svvissair, bodo se pred poletjem uvedli redne polete z letališč Benetke in Verona v Rim (letališče Fiumicino). Na teh relacijah letijo zdaj letala z oznakami Alitalia' in Meridiana. V načrtu ustanoviteljev nove družbe je tudi uvedba poletov na relaciji Verona - Temiš-var, na kateri so doslej letela letala romunske družbe Banat Air, ki italijanskim potnikom očitno ne ustrezajo, še posebno po nedavni nesreči njenega antonova v Veroni.
V Veroni in Benetkah pravijo, da bodo njihove cene zelo konkurenčne. Industrijci so menda od Alitalie dalj časa zahtevali ugodnejše cene, a so naleteli na gluha ušeša, zato so se odločili za lastnega prevoznika. Na relaciji Benetke - Rim je lani z letali Alitalie potovalo 537 tisoč potnikov, prevoznik pa je vnovčil 120 milijard lir. Na progi Verona -Rim, kjer leti Meridiana (last Age Khanaj, je lani bilo 239.000 potnikov, iztržili pa so 50 milijard lir.
Alpi Eagles ni nova družba, saj obstaja že skoraj dvajset let. Z njeno oznako letijo akrobatna letala, v zadnjem času pa nekaj executive jetov, ki jih uporabljajo vodilni možje v industriji severovzhodne Italije. Ne skrivajo namena, da bi si v prihodnje pridobili še druge proge, ne samo v italijanskem, temveč tudi v evropskem prostoru. (M.W.)
sti, ki jo poraja gospodarska konjunktura. Ta je začela težiti družinske bilance v letih 1992 in 1993, ko so družine začele postopno izgubljati kupno moč. Splošna družbeno ekonomska klima se je spremenila in proizvodnja se ji je začela prilagajati: najbolj zgovoren primer je odločitev podjetja Barilla, da zniža cene svojih proizvodov, kar je posledica tako potrebe po znižanju stroškov za promocijo oziroma reklamo, kot želje, da bi cena nosila prvenstveno vlogo-
Analiza zavoda Eurisko pa poleg nakupovalnega in porabniškega stila obravnava tudi živilske navade in način uporabe komunikacijskih sredstev. Raziskovalci so tako ugotovili, da želijo Italijani svoj čas vse bolj posvečati samim sebi, svojim družabnimi in družinskim odnosom ter da iščejo novo umsko in telesno »blagostanje«. Ta nagnjenja se izražajo v novem pojmovanju intenzivnega nakupovanja, ki ni več goli nakup nekega blaga ali servisa, ampak iskanje takih proizvodov, ki dajejo občutek kontinuiranosti in smisla za prihodnost. Poraja se torej nov nakupovalni stil, ki ga vodi želja po odkrivanju in soočanju.
Eurisko je ocenil tudi posledice tega stila na distribucijo in ugotovil povečanje zanimanja odjemalcev za nakupe v »bard« in »soft« discountih, seveda na škodo bližnjega supermarketa in male trgovine. Večjo pozornost posveča kupec tudi ceni, ki jo primerja, čeprav to še ne pomeni, da je ugledna blagovna znamka izgubila svoj pomen. Spričo vse bolj zahtevnega in racionalnega potrošnika pa mora skrbeti za ohranitev svoje učinkovitosti, inovativnosti in posebnosti, sicer ji je v vojni cen usojen poraz.
LIRA
ČET	PET	PON	TOR SRE
1569,7 1569,6 1559,5 1554,1 15465
Marka po enem letu spet padla pod 1.060 lir
MILAN - Po torkovem občutnem napredovanju je bil včeraj za liro še en odličen dan, ki ji je prinesel tudi rekordni rezultat v tečaju z marko. Nemški bankovec je namreč prvič po lanskem februarju padel pod vrednost 1.060 lir in ob 18. uri veljal 1.056,50 lire (v torek 1.070, 88 lire). Nazadoval je tudi ameriški dolar (1.546, 53, v torek pa 1.554,06 lire), in to kljub dobremu gibanju njegove vrednosti v Frankfurtu in New Yorku (v Tokiu je bil nekoliko šibkješi). Dobro zdravje zelenega bankovca je za liro nedvomno pospeševalni element, vendar ji po mnenju analitikov pomagajo tudi dobre perspektive za ohlajevanje inflacije.
Ppzitiven je bil tudi včerajšnji borzni sestanek v Milanu, kjer se je indeks Mibtel že dopoldne povzpel za 1,1 odstotka in se nato obdržal na tej ravni vse do finala, ko je poskočil za kar 1,99 odstotka (Mib-30 za 2,39%). Po mnenju analitikov je borza tudi včeraj uživala pozitivne posledice ugodnega gibanja tečaja lire in pogodb futures na BTP, ki so pridobile eno liro. V Milanu je bilo včeraj spet videti tuje investitorje, ki menda že stavljaj o na izid aprilskih volitev. Med delnicami so bile posebno uspešne bančne in zavarovalniške, medtem ko so Fiatove na dan predaje krmila grupa pridobile 1,14 odstotka.
POMLADNA BIVANJA ^ NA KANARSKIH OTOKIH
polni penzion - pijače vključene
12. marca TENERIFE
HOTEL CONQUISTADOR 8- in 15-dnevno bivanje
cena od 1.230.000 lir
Largo Barriera Vecchia 15
tel. (040) 636757 - 636800 urnik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00
26. MARCA TENERIFE
HOTEL CONQUISTADOR 8- in 15-dnevno bivanje
cena od 1.230.000 lir
2. aprila TENERIFE
HOTEL CONQUlSTADOR 8- in 15-dnevno bivanje
cena od 1.230.000 lir
23. APRILA GRAN (ANA RIA
HOTEL REVERLY PARK 8-dnevno bivanje
cena 1.100.000 lir
MENJALNICA
število mest omejeno
y
		28. FEBRUAR 1996	v LIRAH	1	
	5 §	valuta	nakupni	prodajni
	?	ameriški dolar	1521,00	1568,00
		nemška marka	1049,00	1081,00
	1	francoski frank	305,00	314,00
	8#	holandski gulden	934,00	952,00
	S a E 2.	belgijski frank	50,60	52,60
	it	funt šterling irski šterling	2340.00 2412.00	2412.00 2485.00
		danska krona	271,00	279,00
	35 A/	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1106,00	1139,00
	1?	japonski jen	14,50	15,10
	§2	švicarski frank	1283,00	1323,00
	ti	avstrijski šiling	148,60	153,10
		norveška krona	240,00	247,00
	it	švedska krona	228,00	235,00
	si	portugalski escudo	10,00	10,40
		španska pezeta	12,50	13,10
	§	avstralski dolar	1155,00	1190,00
	§	madžarski florint	11,00	14,00
	$	slovenski tolar	11,40	11,90
	$	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
28. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1529,00	1559,00
nemška marka	1055,00	1073,00
francoski frank	304,00	314,00
holandski gulden	933,00	958,00
belgijski frank	50,80	52,60
funt šterling	2338,00	2418,00
irski šterling	2409,00	2504,00
danska krona	270,00	280,00
grška drahma	6,27	6,87
kanadski dolar	1104,00	1139,00
švicarski frank	1290,00	1315,00
avstrijski šiling	148,54	153,04
slovenski tolar	11,60	12,00
								
28. FEBRUAR 1996	v LIRAH				23. FEBRUAR 1995	v DEM	1		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1546,530	—		ameriški dolar	1.4533	1.4573	1.4613
ECU	—	1963,780	—		funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
nemška marka	—	1061,450	—		irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
francoski frank		309,430						
funt šterling		2379,80			kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
holandski gulden	—	947,980	—		nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
belgijski frank	—	51,637	—		švicarski frank	122.96	123.06	123.16
španska pezeta	—	12,606	—		belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
danska krona	—	274,670	—		francoski frank	28.063	29.123	29.183
irski funt	—	2449,700	—		danska krona	25.802	25.862	25.922
grška drahma	—	6,469	—		norveška krona	22.843	22.903	22.963
portugalski escudo		10,221						
kanadski dolar		1131,460	—		švedska krona	21.498	21.558	21.618
japonski jen	—	14,819	—		italijanska lira	0.924	0.928	0.932
švicarski frank	—	1303,990	—		avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
avstrijski šiling	—	150,930	—		španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
norveška krona	—	243,380	—		portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
švedska krona	—	231,270	—		japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
finska marka		343,670						
avstralski dolar	—	1174,590	—		finska marka	31,115	32.195	32.275
KULTURA
Četrtek, 29. februarja 1996
ZA NAJMLAJŠE / JUBICA AN ARPIT
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
Nova knjiga za otroke
V rokah imamo knjigo, slikanico »Juhica an Arpit« (»Ljubica in Ar-pit«), ki se je rodila in zrasla v Na-diskih dolinah. Zgodbo pripoveduje Mjuta Povasnica, »stara in pametna žena, ki ji je bilo že kakih sto let in je bila vselej v Cmo opravljena,« in je priredba ljudske pripovedke o Arpitu, strmem studencu, ki se s pobočja Matajurja spuSCa v Nadižo. Studenec je v zgodbi poosebljen kot orjak, ki prebiva v gorskih votlinah nad Stupico. Med variantami zgodbe poznamo pesniško preoblikovanje Dina Menichinija v knjigi »Paese di frontiera« ter podobno pripovedko iz Prosnida v zgornji Nadiški dolini, kjer pa velikan ne nastopa; nastopa pa pastirica Jubica in nastopa studenec, ki ponikne globoko v gorska tla in ponese s seboj kri in lase uboge pastirice.
Pripovedka ne skriva prvotnega namena, da hribovske otroke svari, naj ubogajo odrasle, naj se ne podajajo na nevarna mesta, v bližino prepadov in jam, in naj ne pijejo iz sumljivih studencev. Ta namen dosega skozi personifikacijo, skozi metaforiko in tabuje. Danes je ob izlivu Arpita v Nadižo nekdanje divje rastlinstvo nadomestila obzidana struga inTstudenec nameravajo izkoristiti v vodorabne namene ne oziraje se na tabu, ki je v rdečkastem mahu prepoznaval kri in lase uboge Jubice.
Besedilo in avtorica
Mjuta Povasnica, stara »jajcari-ca«, ki pozna sto vasi in sto govorov, pripoveduje svojo zgodbo v sočnem jeziku, ki ustvarja neko srednjo pot med različnimi na-diškimi govori, ter nam tako ponuja v razmišljanje neke vrste na-disko koine, ki je po grafiji in strukturi dokaj Cista. Posamezni bralec lahko tako doživi širšo kulturno in jezikovno povezanost s celotnim nadiškim območjem.
Ilustratorka Luisa Tomasetig
Ker je knjiga »Jubica an Arpit« slikanica, je prav, da posebej spregovorimo o ilustracijah, ki so nosilna in najopaznejša sestavina knjige. Ilustratorka zgodbe je Luisa Tomasetig, mlada umetnica, učenka Alessandre d’Este in Stepena Zavrela, animatorka likovnih prireditev v različnih italijanskih mestih in pri nas. Zrasla je v
rodni Dreki, kjer je kot otrok doživljala lepote in skrivnosti gora in travnatih pobočij, senčnih gozdov, zvezdnatih noči, pomladnega cvetja in nenadnega sneženja. Obenem pa je živela tudi v družbi fantastičnih bitij, ki so zapolnjevala pripovedovanje starejših ob ognjišču.
Zato se Luisino delo povsem naravno vrašča v duha pripovedke: v bogate ilustracije se zliva resnično življenje in njeno umetniško iskanje lahko upravičeno označimo kot »veliko«, če upoštevamo številne izdelane skice, pripravljalne risbe, na več načinov predelane pole, študije grafičnih tekstur in senčenj. Zato bo tudi v didaktične namene dobro služila razstava s prikazom različnih faz nastajanja slikanice, ki bo na ogled šolam in drugim.
Ze od prvih prizorov dalje nam ilustracije naznanjajo tragedijo, saj jih prežema otožna milina in odprto občutje pričakovanja (tako prizor, ko se Jubica s svojo čredo podaja na pašo, ali prizor med domačimi zidovi, na sliki). Sekvenca se nato razvije v dramatično dinamiko (beg preplašene drobnice, sanje o izgubljenem kozliču, pojav velikana Arpita). V zadnji sliki se zgodba razreši v prizoru vznemirljive narave, ker je le ena sama ujeda priča tragediji.
Umetniške značilnosti
Realizem in eskpresionizem sta stalnici pri mnogih otroških ilustratorjih. Kič se večkrat ugnezdi tako v statično naivnih podobah kot v stripovskih stereotipih modernosti za vsako ceno. Luisa se ne spreneveda v naivnih prizorih. Sprejema ekspresionistični izziv (vrane, zajci, sove so nemi spremljevalci prizorov), ne odklanja ekspresivnega realizma, temveč ga preoblikuje v surrealistično vzdušje, v fantastične izseke, kjer barva podčrtuje emocijo, ki preveva posamezne prizore.
Luisa Tomasetig ima za seboj že dobršno umetniško bibliografijo. »Jubica an Arpit« pa je njena prva povsem barvno natisnjena knjiga, tiskana v specilizirani tiskarni Gra-fiche AZ v Veroni. Ilustracije so na vseh straneh knjige, devet je celostranskih, štiri zajemajo kar dve strani, kjnigo pa dopolnjuje še devet malih ilustracij.
Grafična oblika
Tisk povsem vemo povzema vrline originalov: kompozicijsko strukturo, s patosom prežeto vzdušje, ozadje neba, materializiranega s širokimi barvnimi zastiranji, ki se v posameznih prizorih spreminjajo. Na tleh, kjer se gibljejo čreda, pastirica, živali - junaki zgodbe, rastejo zapleteni grafizmi v mešani tehniki, žilavi kaligrafski znaki razcvetenih trav, zapletenih vejevij in kamnitih mas okrog votlin, travnikov, upognjenih od vetra, katerega šum skorajda slišimo v golih drevesih. Roka se mudi na mreži tekstur, ko ustvarja oblino na mehkih kožuhih živali in jih tako podaja tipno zaznavno ali ko riše notranje življenje in bolest male Jubice. Narava, ki ni vedno prijazna, je glavna nosilka dogajanja in tako je tudi prav. S tem zahtevnim delom se nam Luisa Tomasetig kaže kot tehnično in izrazno zrela umetnica in odlična in-terpretatorka pripovednega izročila Beneške Slovenije.
Knjiga v veC jezikih
Knjiga je izšla v različnih jezikih in variantah (po formuli, da vsaka izdaja prinaša besedilo v eni samo varianti) v medetnic-ni zbirki Flores in sicer v na-diškem narečju, v knjižni slovenščini, v italijanščini, osrednji furlanščini in furlanski varianti Valcelline. Pri projektu so s študijskim centrom Nadižo in založniško zadrugo Lipa iz Spetra sodelovali še založba Devin, Furlansko filološko društvo in kulturni krožek Menocchio iz Monterealeja. Vse to je tudi znak odpiranja širokemu svetu. Dodamo naj še, da sta izdajo moralno in finančno podprla Evropska unija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tudi to je vabilo, da ostanemo zvesti svojemu kulturnemu in jezikovnemu izročilu in se kot taki soočamo z drugimi evropskimi skupnostmi.
Pavel Petričič
Ameriški trio zablestel z virtuoznim izvajanjem
V ponedeljek je v gledališču Rossetti za Tržaško koncertno društvo nastopil ameriški klavirski trio Kalichstein -Laredo - Robinson. Američani obetajo navadno bleščeče naperjen nastop, pričakovali smo izvedbo s spektakularno žilico. Vendar so bili bleščeči čeveljčki čelistke vse, kar si je na eksibicijski ravni dovolil ta ameriški ansambel. Sicer je violinist nastopil v »good old boy« dresu, vendar se je zanj opravičil sam organizator, češ, da je njegov kovček s koncertno obleko na letališču po pomoti zašel v Bari. Zadnje Čase se na koncertih tržaškega društva nasploh dogaja marsikaj zanimivega.
Skupina je svoj program pričela s Haydno-vim triom v A-duru hob. XV: 18. Umetnina je nastala v Haydnovem zrelem obdobju in skladatelj tu prvič opusti običajno oznako »za čembalo ali fortepiano z violino in violončelom«. Kljub temu je čelo še vedno v hitrejših stavkih podrejen klavirju, vendar je osrednji andante že korak k prirednemu soglasju med vsemi tremi glasbili.
Glasbena dovršenost tega ameriškega ansambla, ki ga štejejo med najboljše tovrstne komorne skupine, je bila takoj na dlani. Izstopala je zlasti značajna dovršenost posameznih stavkov, tudi pred tehnično briljanco, saj smo »leteče« pasaže zaključnega allegra doživeli s srcem v grlu; trio Kalichstein - Laredo - Robinson si je pač izbral res hiter tempo, da je pri taki hitrosti trpela »dragocenost« izvedbe.
Osrednja značilnost (e skupine je uglajenost podajanja. Sledil je pač Dvorakov Dumky trio in nastopajoči si kljub ra-psodičnosti in spevnosti pisave niso privoščili tipičnega patosa, ki navadno preobremenjuje pov-
prečno izvedbo. Fraze so oblikovali z gosposkim okusom, kjer so tudi lahni tipično »slovanski« glissandi v melodiki bili zaokvirjeni v dragocen eleganten izraz. Tudi tokrat smo pri hitrejših odlomkih, ki karakterizirajo lomljeno obliko te umetnine, občutili, da igra trio Kalichstein - Laredo - Robinson nekoliko pod svojim tehničnim potencialom. Pri tem mislimo predvsem na godali; res sta se pa violinist in čelistka odlikovala po kultiviranosti zvoka in nenehni toplini podajanja. Tvegajmo primerjavo: če je Trio di Milano zanimiv po konceptualnosti branja, je pa včasih v podajanju skop, suh, ameriška skupina si takega prijema ne upa. V svojih glasbenih občutkih je vselej prisotna z okusno »radodarnostjo«.
Vrh večera je bil gotovo zaključni Mendelsso-nov trio v c- molu op. 66, kjer je izraznost tria Kalichstein - Laredo -Robinson dobila svojo najprimernejšo dimenzijo. Elegantnost pisave tega nemškega romantika, ki je sicer ljubil klasiko, se kakor nalašč spaja z elegantnim izrazom tega komornega ansambla. Prazničnost, skorajda gostobesednost te umetnine, je izzvala dolg aplavz, da je Trio Kalichstein - Laredo -Robinson kakor nalašč dodal intimni Beethovnov allegretto iz tria v S duru pa še drugi stavek iz drugega klavirskega tria španskega skladatelja Joaquina Turine. Tokrat je Trio Kalichstein - Laredo - Robinson res razkazal svojo popolno tehnično virtuoznost.
Napovedani koncert pianista Zimmermana naslednji ponedeljek odpade. Z glasbo Tržaškega koncertnega društva se bomo srečali spet 11. marca, ko bo nastopil godalni kvartet Fone.
(GR)
Jutri zvečer se bo v Tržiču začela dolga italijanska turneja portugalske glasbene skupine Madredeus (na sliki), ki je še posebej zaslovela z nastopom v VVender-sovem filmu Lisbon Story. V že zdavnaj razprodanem občinskem gledališču bo z začetkom ob 20.30 luzitan-ska skupina predstavila koncert prave etnične glasbe.
Skupina je nastala pred desetimi leti v Lizboni, ko sta kitarist Pedro Ayres Ma-galhaes in klaviaturist Rodrigo Leao, oba pop glasbenika in skladatelja, začela pretvarjati v glasbo vsakodnevne prizore in ritme njihove domovine, Portugalske. Želela sta posodobiti bogato portugalsko tradicijo, domači fado (ki je po zaslugi pevke Ama-
lie Rodriguez zaslovel po celem svetu), pretopiti v sodobno glasbo pristni domači soul. Potrebovala sta ženski glas, ki bi znal ovrednotiti njihove glasbene zamisli. S Tereso Salgueiro nista dobila le odlične pevke, pač pa sta si zagotovila tudi neprecenljiv vir novih idej. Kaj kmalu sta se jim pridružila harmonika Gabriela Gomesa in čelo Francisca Ribeira. Tako so nastali Madredeus, ki so naslednje leto posneli prvo ploščo, Os dias da Ma-dradeus. Na domačih tleh so dosegli velik uspeh, tako med publiko kot med kritiki. Tri leta kasneje je plošča Existir bila na prvem mestu domačih lestvic.
Od takrat je skupina začela s profesionalnim delom
tudi v tujini. Carlos Maria Trinidade je zamenjal Leaja, pridružil se jim je še drugi kitarist, Jose Pebroto.
Dobršen del njihovega svetovnega uspeha pa gre pripisati nemškemu režiserju Wimu VVendersu, ki je člane skupine uporabil dvakrat, in sicer kot izvajalce glasbene podlage kot za igralce v filmu Lisbon Story. Od takrat je pristno portugalsko ljudsko izročilo znano in cenjeno povsod po Evropi, Madredeus pa so njegovi najpomembnejši izvajalci.
Luzitanska skupina bo v Tržiču predstavila zadnji album Ainda, ki vsebuje večino v filmu igranih skladb in vrsto starejših uspešnic.
AleS Waltritsch
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 29. februarja 1996
OZN / LETNO POROČILO DUNAJSKEGA INCB
VESOLJE / SATELIT NA VRVICI
Plat zvona zaradi trgovine z mamili
Prednost je treba posvetiti naporom, ki preprečujejo pranje umazanega denarja
DUNAJ - Letno poročilo posebnega instituta Združenih narodov za nadzorstvo nad bojem proti mamilom (INCB) vsebuje pravi plat zvona zaradi stalnega porasta mednarodne trgovine z mamili in vsevecje porabe. Dokument dunajskega instituta poudarja »hude težave«, ki jih imajo številne države v boju proti razpečevalcem mamil in za to krivi predvsem pomanjkljive mednarodne norme o pranju umazanega denarja, ker so prav bajni dohodki glavni vzrok, da ne uspejo zajeziti te »industrije smrti«.
»Nobena vlada ali človeška družba ne sme tako z etičnega kot moralnega vidika pristati, da se ustvarjajo dobički od zločinskih dejavnosti, kot je prekupčevanje z mamili,« uvodoma piše v včeraj objavljenem letnem poročilu INCB. Prav zato je edino uspešno sredstvo boja proti narkokartelom in organiziranemu kriminalu prav boj proti pranju denarja zločinskega izvora. To je sedaj postala neodložljiva nuja, ker sta tako svetovna gospodar-
ska integracija kot odprava mejnih pregrad dala novega zagona trgovini z mamili. Sedaj surovi latinskoameriški kokain prečiščujejo v Libanonu, nato ga preko Turčije izvažajo v Evropo. Združeni arabski emirati so odskočna deska, s katere kurirji dostavljajo me-tanfetamine ZDA. Heroin z azijskega jugovzhoda pride na tržiSCe po neverjetnih poteh: po morju do Vladivostoka in po kopnem preko Mongolije. Vezni člen so kavkaske in druge države nekdanje Sovjetske zveze, ki nato heroin posredujejo na Zahod.
INCB ob uspehih boja proti mamilom v Italiji, Franciji in Nemčiji z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vse več sintetičnih mamil, raznih anfetamin-skih derivatov, ki so s svojim halucinogenim učinkom še nevarnejša za psiho uživalcev kot naravna mamila. Včeraj objavljeno letno poročilo obenem ugotavlja, da je zaCel imeti vse večjo težo in vlogo v proizvodnji in razpečevanju mamil organizrani kriminal iz nekdanjih držav socialističnega bloka.
Odgovorni za TSS trdijo, da poskus ni bil polomija
Kljub neuspehu naj bi dokazali, da je bila njihova izbira pravilna
UKRAJINA / POSTKOMUNISTIČNE TE2AVE
Električni mrki in redukcije
KIJEV - Izredno huda zima, ki je s snežnimi neurji potrgala žica in daljnovode širom Ukrajine, je še dodatno obremenila električno distribucijo v Ukrajini, tako da so izpadi električnega toka na dnevnem redu. Oblast poskuša omiliti težave z redukcijami, ki pa še dodatno grenijo življenje Ukrajincev. V vzhodno ukrajinskem Harkivu dnevno redukcija traja »samo« dve uri, kar pa je najhujše, se to dogaja v večernih urah, tako da so morali ljudje na podstrešjih poiskati stare petrolejke. (APJ
RIM - Ob polemikah zaradi neuspeha z italijanskim satelitom na vrvici TSS (na sliki APJ poskuša italijanska vesoljska ustanova ASI zmanjševati polomijo s trditvami, da je Nasi uspelo vzpostaviti stik z izgubljenim satelitom, tako da bo Se pet dni sprejemala znanstvene podatke. ASI je obenem poudarila, da so pred poizkusom sprejeli vse ukrepe, tako da ne bi ogrozili varnosti vesoljskega trajekta in njegove posadke tudi v primeru, Ce bi se žica pretrgala. Pri tem naj bi vsestransko pomagal profesor Mario Grossi, idejni oCe satelitov na vrvici. ASI, ki jo politični in znanstveni krogi obtožujejo, da se je podala v skrajno dvomljiv in rizični poskus, pa navaja, da so kljub neuspehu potrdili pravilnost izbire in da so proizvedli kar trikrat veC elektrike od predvidevane.
NOVICE
Devetletno revolvera?' o
VVASHLNGTON - Starši in uCenci Četrtega razreda neke osnovne šole v michiganskem Pon-tiacu se še niso opomogli od šoka, ker je med odmorom neka devetletna uCenka streljala v zrak in pod noge souCencev z revolverjem kalibra 38. Rosnomlado revolverašico so že izključili, starši pa so besni, ker so o neljubem dogodku izvedeli iz ust svojih otrok in ne od šolske uprave. Kot je ugotovila policija, je deklica izmaknila revolver Smitb&VVesson svojemu oCetu, ko ga je konec tedna obiskala v Detroitu.
Ženo. ga 13 let držale
v kletki
BRASILIA - V brazilskem Encantu je neka kmetica kot steklega psa držala svojega moža trinajst let v kletki, pri tem pa ji je pomagal njen ljubimec. Vse se je zaCelo, ko je mož pred trinajstimi leti ženo zasačil z drugim v postelji. Ta ga je s pomočjo ljubimca zaprla in po mestecu razširila glas, da se je možu zmešalo. Ker je bil božjasten, so ženski verjeli. Kmeta so rešili njegovi bratranci iz Brasilie, ki se sedaj trudijo, da bi reveža prepričah, naj toži ženo. Kot kaže, pa je ta že zadovoljen, da je spet svoboden in da nima veC opravka s svojo boljšo polovico.
' ’■ IčC! i s ti OTENbOO
MOSKVA - Ruski obmejni stražarji na območju Murmanska so morah zaprositi za pomoč svoje norveške kolege, ker jim ni uspelo zaustaviti invazije veC sto norveških jelenov, ki so vpadli v neki botanični rezervat in se okrepCah z zaščitenimi in skrajno redkimi rastlinami. Ker so severni jeleni zaščiteni tako na Norveškem kot v Rusiji, stražarji niso segli po orožju, tako da se sedaj s svojimi norveškimi kolegi trudijo, da bi jih spet spravili preko meje.
Ščurek v ušesu
SYDNEY - Tiskovni predstavnik sv reševalne ekipe je povedal, da je nek turist potreboval zdravniško pomoC, ker se mu je med spanjem v nekem hotelu za mlade v ušesu zagozdil šCurek.
Štiri centimetre dolg šCurek je prebudil devetnajstletnika, medtem ko si je neuspešno prizadeval, da bi našel izhod iz ušesa, zato so ga morah odstraniti s pinceto, šCurek pa je bil še živ.
Chelsea dopolnila 16 let
VVASHINGTON - V torek je Chelsea Clinton praznovala šestnajsti rojstni dan, torej ji je odslej po ameriškem zakonu dovoljeno voziti avtomobh. Ob tej priložnosti jo je radijska postaja v Ohiu presenetila z modrim oldti-merjem iz leta 1978, ki so ga pripeljah pred Belo hišo, kjer pa so darilo vljudno zavrnili. To dejanje je eno redkih vmešavanj v zasebno življenje edinke predsednika Biha Clintona in prve dame Hihary Rodham Clinton.
r- KITAJSKA / PO DOBROTNIKU POIMENOVALI PLANET h
Astronomski poklon bogatemu Kitajcu
LiXiaohua je v dobrodelne namene prispeval že več milijonov dolarjev, zase pa je kupil ferrari

PEKING - Li Xiaohua, eden od najpre-možnejših Kitajcev se je na nebu pridružil VViLliamu Shakespearu in Isaacu Nevvtonu, saj so kitajski astronomi po njem poimenovah manjši planet.
Znanstveniki observatorija v mestu Nanjing so namreč predlagali, naj bi nebesno telo, ki je bilo znano kot Številka 3556, zaradi Lijevih zaslug na področju izobraževanja, znanosti in tehnologije preimenovali v Li Xiaohua. Ime je prejšnji mesec odobrila tudi mednarodna astronomska zveza, ki odloča o poimenovanju zvezd.
Predstavniki observatorija so zatrdih, da je Li zgradil več visokih in osnovnih šol na revnih gorskih območjih.
Li Xiaohua ni mogel skriti zadovoljstva: »To ni čast le zame, marveč za vse Kitajce, saj se le malo ljudi lahko pohvah s tako laskavim naslovom,« je povedal v intervjuju.
Li je od leta 1990 v dobrodelne sklade prispeval že 3,6 milijona dolarjev, od tega so 714 tisoC dolarjev namenili za gradnjo treh šol.
Planet so odkrili že 30. oktobra leta 1964, vendar ga niso mogli poimenovati, dokler niso ugotovili njegove krožne poti okoli sonca. Oktobra so ugotovili, da je planet od sonca oddaljen 293 milijonov milj, okoli sonca pa potuje 5,59 leta.
Astronomi so že več manjših planetov poimenovali po slovitih osebnostih, ime pa si pri politikih sposodijo šele sto let po njihovi smrti. Pred Lijem so na Kitajskem planete poimenovali po hongkonškem filmskem magnatu Run Run Shawu in antičnem astronomu Zhang Hengu.
Številni prebivalci Pekinga se 45-let-nega Lija spominja po nakupu prvega ferrarija, ki so ga uvozih na Kitajsko leta 1993, za katerega je odštel 134.888 dolarjev. Neki Časnik ga je leta 1994 razglasil za drugega najbogatejšega Kitajca, njegovo premoženje pa so ocenili na 120, 5 milijona dolarjev. Njegova glavna družba Hong Kong Huada Investment Group, v kateri je zaposlenih osem tisoC ljudi, mu na leto prinese 11, 9 milijona dolarjev.
lahko je zadovoljen
Veliki rjavi medved Sampson je lahko še kar zadovoljen za rešetkami svojega novega doma v kalifornijskem Oran-geu, saj so ga zaradi škode, ki jo je povzročil med svojim potepanjem v kalifornijski Moroviji, obsodili na smrt (AP)
Četrtek, 29. februarja 1996
SVET
PO MEDNARODNI OBSODBI INCIDENTA NAD KARIBSKIM MORJEM
Havana zahteva sklic Generalne skupščine ZN
Kuba namerava dokazati, da je žrtev »imperialistov«
HAVANA (Reuter) - Kubanska vlada, ki je pod ostrim pritiskom mednarodne javnosti zaradi sestrelitve dveh civilnih letal nad Karibskim morjem, je včeraj trdno ponovila pripravljenost, da bo branila svoje meje z vsemi sredstvi, potem ko so kubanske emigrantske organizacije napovedale nove polete proti Kubi. Havana se je odzvala tudi na resolucijo Varnostnega sveta ZN in zahtevala zasedanje Generalne skupščine, na katerem bi se kubanska diplomacija soočila z ameriškimi obtožbami.
Obrambni minister Rani Castro, ki je predsedoval sestanku višjih Častnikov kubanske vojske, je dejal, da bo vlada »namenjala najvecjo pozornost varnostnim vprašanjem, vse dokler bo obstajal imperializem«. »Tisti, ki ne upoštevajo tega naCela, ne preživijo,« je dejal Raul, brat predsednika Fidela Castra. Sestanek visokih Častnikov so sklicali, ko so kubanske emigrantske organizacije napovedale, da bodo na mesto sestrelitve dveh letal organizacije Bratje rešitve poslali dve novi letali in številne Čolne. Emigracija je zatrdila, da bo končna točka njihovega potovanja v mednarodnih vodah, saj naj bi bili letali sestreljeni v mednarodnem zračnem prostoru.
Kubanska vlada je ostro obsodila napovedi ameriške administracije o poostritvi sankcij in resolucijo Varnostnega sveta, ki naj bi jo sprejeli po pritisku ZDA. »Kuba se ne boji in ne spre-
jema groženj,« je pisalo v dnevniku Kubanske komunistične partije Granma. »Razlogov za kaznovanje Kube preprosto ni.« Obrambni minister je zatrdil, da ima Kuba dokaze, da sta bili letali sestreljeni v kubanskem zračnem prostoru, toda resolucija VS ZN omenja tudi mednarodni sporazum o civilnem zračnem prometu, ki prepoveduje uporabo orožja proti neoboroženim civilnim letalom. »Uporaba sile s strani kubanske vojske ni
v razmerju z grožnjo, ki sta jo predstavljali letali,« je zadevo ocenil argentinski veleposlanik pri ZN Emilio Cardenas.
Kubanska diplomacija je zahtevala sklic Generalne skupštine, saj se želijo zoperstaviti ameriškim obtožbam pred najširšim forumom. »Moramo se odzvati,« je dejal kubanski zunanji minister Roberto Robai-na Gonzalez. »Mi smo bili napadeni. Mi smo bili provocirani.« Diplomati pri ZN pa dvomijo, da bo lahko Generalna skupščina sklicana v kratkem. Ameriška veleposlanica pri ZN Madeleine Albright je javnosti predstavila prepis pogovora med pilotoma dveh migov, ki sta sestrelila letali emigrantov, in njuno centralo. Iz prepisa je razvidno, da sta vojaška pilota sicer opozorila posadko civilnih letal, da bodo sestreljeni, toda razvidno je tudi zadovoljstvo ob sestrelitvi letal in vzkliki navdušenja ob uboju štirih elanov posadk. Albrightova je ob tem dejala, da je šlo za »hladnokrvnem umoru«.
Gospodarski ukrepi proti Kubi ovirajo demokratizacijo
ŽENEVA (Reuter) - Posebno poročilo ZN je vCeraj označilo Kubo kot resno kršiteljico človekovih pravic, a je poročevalec ocenil, da bi finančna pomoC pomagala pri demokratizaciji političnega življenja. Poročilo švedskega pravnika Carla-Johana Grota, ki ga bo prihodnji mesec predstavil Komisiji ZN za človekove pravice, navaja izjave kubanskih civilistov, ki so že obupali nad Castrovo diktaturo. Hkrati pa je poročilo označilo ameriške gospodarske sankcije proti Kubi, M jih namerava VVashington po sestrelitvi letal Bratov rešitve še poostriti, kot »relikt hladne vojne« in izraža upanje, da bodo v kratkem ukinjene. Grot namreč ocenjuje, da lahko le gospodarski razvoj pripelje do blagostanja, ki mu bodo sledile tudi pohtiCne spremembe.
Kubanski zunanji minister Robaina želi v ZN ovreči vse ameriške obtožbe (Reuter)
NOVICE
Španske oblasti poostrile varnostne ukrepe
MADRID (Reuter) - Španske oblasti so vCeraj kot odgovor na poročila o morebitnem stopnjevanju napadov baskovskih separatistov pred začetkom splošnih vohtev (naslednjo nedeljo) sporočile, da jim je uspelo znova vzpostaviti red in varnost. Predvolilni Cas v Madridu bo tako zaznamovalo povečano število varuhov reda, ki so vCeraj že zaceh patruljirati po glavnem mestu. Kot rezultat teh prizadevanj pa se je Jonu Idigorasu, voditelju političnega krila Ete, za zapahi pridružilo še šest domnevnih baskovskih separatistov, pet od njih pa so že izročili vrhovnemu sodišču v Madridu z obtožbo sodelovanja z gverilci. Predvolilne težave pa ima tudi državna televizija. Odbor za nadzor nad volitvami je namreč prepovedal objaviti triurni intervju s premieram Felippejem Gonzalezom na zadnji dan kampanje. Člani odbora namreč trdijo, da bi objava intervjuja kršila naCelo o nevtralnosti in enakovredni zastopanosti strank v državnih medijih. Tako bo morala TVE, ki ji očitajo, da podpira Gonza-lezovo stranko PSOE, sporni intervju objaviti že v Četrtek, ko si bodo gledalci lahko ogledati tudi pogovor z voditeljem ljudske stranke Jose Mario Aznarjem, ki bo najverjetneje tudi zmagovalec volitev.
Turčiji se le obeta konservativna koalicija
ANKARA (Reuter, dpa) - Predsednik turške Domovinske stranke (ANAP) Mesut Vilmaz in predsednica stranke Prave poti (DYP) Tansu Ciller sta se vCeraj se-šla na posvetu o morebitni sestavi konservativne koalicijske vlade. Strankarski viri poročajo, da bo zagotovo prišlo do dokončnega sporazuma, saj sta se voditelja načelno že dogovorila o rotacijskem načinu vodenja koalicije in razdelitvi 33 ministrskih položajev. O tem, kdo bo prvi zasedel premierski stolček, naj bi se sporazumela jutri. V sporu med Turčijo in Grčijo zaradi dveh otočkov v Egejskem morju pa je bilo vCeraj zaznati popuščanje napetosti. Predstavnik turške vlade je sporočil, da naj bi svojega veleposlanika še ta teden poslali nazaj v grško prestolnico.
Netanjahu se noče več srečati z Arafatom
JERUZALEM (Reuter) - Voditelj izraelske desnice Benjamin Netanjahu je vCeraj izjavil, da si bo prizadeval za nadaljevanje mirovnih procesov, vendar pa je poudaril, da se osebno ne želi veC srečati z Jaserjem Arafatom. Meni tudi, da bi moral Izrael obdržati nadzor nad palestinskimi avtonomnimi območji, kar pa še ne pomeni, da bodo Izraelci vnovič z vojsko zasedli ta območja. Ha-mas pa je včeraj sporočil, da je American arabskega porekla, ki je v ponedeljek zapeljal v množico na avtobusni postaji v Jeruzalemu, njen elan.
H	ANALIZA	>i
Pozor, vohuni so med nami!
Agenti kubanske vlade igrajo veliko vlogo v boju proti opoziciji
HAVANA - Vrnitev v Havano nekdanjega elana organizacije kubanskih emigrantov, katerih letali je v soboto sestrelilo kubansko letalstvo, je jasen prikaz metod, ki jih uporablja kubanska vlada v boju z emigrantskimi organizacijami. Juan Pablo Roque, ki je v ponedeljek na kubanski televiziji javno obtožil svoje donedavne »kolege« iz floridskih Bratov rešitve, se je presenetljivo vrnil na Kubo, potem ko je pred štirimi leti izvedel lažni prebeg v ZDA.
»Domnevamo, da je bil kubanski agent. Infiltriral se je v kubanske imigrantske organizacije,« je dejal ameriški državni podsekretar Peter Tar-noff. Kuba ni niti potrdila niti zanikala, da bi bil Roque tajni agent. Nekdanji pilot miga je zadnji v nizu kubanskih agentov, ki so se v minulih letih vrinili v emigratske organizacije, da bi razkrili njihovo delovanje in jih pri tem motili. Tajni agenti naj bi delovali tudi znotraj ameriških državnih organov in v disidentskih organizacijah na otoku. Njihova naloga je bila predvsem dvojna: obveščevalna dejavnost in vnašanje nemira ter nezaupanja v vrste kubanske opozicije.
Roque, ki se je kmalu po »prebegu« včlanil v Brate rešitve, je celo napisal knjigo z naslovom Prebe-žnik. V svojem nastopu na kubanski televiziji je obtožil kubanske emigrante, da so načrtovali vrsto napadov na otok in celo atentat na kubanskega predsednika Fidela Castra. Njegovo pričevanje, ki ga je Tarnoff označil kot »navadno propagando«, je imelo za cilj diskreditacijo Bratov rešitve, ki uživajo v mednarodni javnosti zadnje dni precej simpatije. Organizacija se javnosti predstavlja kot humanitarna organizacija, ki v Floridskem prelivu išče čolne in splave s kubanskimi ubežniki.
V preteklosti je bila precej odmevna tudi naloga kubanskega tajnega agenta Jose Rafaela Femandeza Bre-nesa, ki se je po treh letih podtalnega delovanja v ZDA vrnil na Kubo julija 1991. V tem Času je Brenes, njegovo
delovno ime je bilo Orion, delal za Ameriško informativno agencijo (USIA) in sodeloval v ustanavljanju televizijske postaje Marti, ki jo finančno podpira tudi ameriška vlada in ki je precej ostro naperjena proti Castrovemu režimu. TV Marti je začela oddajati marca 1990, vendar so jo takoj začele ovirati tehnične službe kubanske vlade, ki so jim Brenesovi podatki pri tem odločilno pomagali. USIA je ob njegovi vrnitvi v domovino potrdila, da je bil zaposlen pri njej. Centralna obveščevalna agencija (CIA) pa je odloCno zanikala, da bi se Brenes vrinil tudi v njene vrste.
Tako kot Roque, ki je prebegel s plavanjem do ameriškega vojaškega oporišča v zalivu Guatanamo februarja 1992, je tudi Brenes insceniral svoj prebeg, ko je skočil z neke kubanske tovorne ladje v Kanadi leta 1988. Druga podobnost med obema agentoma kubanske vlade je ta, da je tudi Brenes ob vrnitvi nastopil na kubanski televiziji, kjer je skušal diskreditirati TV Marti.
Kubanske varnostne službe, ki so podrejene obrambnemu ministru Ra-ulu Castru, bratu Fidela Castra, so se vrinile tudi med opozicijske skupine, ki delujejo doma. Naloga teh agentov je predvsem zbiranje dokazov za aretacijo opozicijskih aktivistov. Hector Castaneda se je tako vrinil v Kubansko demokratično koalicijo, ki jo neposredno podpira najmočnejša emigrantska opozicijska skupina Kubanska ameriška nacionalna fondacija (CANF). Novembra 1990 je kubanska tiskovna agencija Prensa Latina poročala o sojenju elanom ilegalne opozicijske organizacije, največ dokaznega gradiva pa je zbral ravno podpredsednik organizacije Jose Jorge Valdes Castellanos oziroma tajni agent David. Po Roquejevi vrnitvi se elani emigrantskih organizacij verjetno pogosteje zamislijo nad novinci, ki želijo sodelovati v boju proti komunističnemu režimu na otoku, precej bolj sumljivi pa so tudi stari sodelavci.
Pascal Fletcher / Reuter
Pogovor med kubanskima pilotoma in poveljstvom
NEVV YORK (Reuter) - Ameriška misija pri OZN je javnosti predstavila domnevni pogovor med pilotoma kubanskih vojaških letal Mig-23 in Mig-29, ki sta v soboto sestrelili dve civilni letali kubanskih emigrantov, in kontrolnim stolpom (GRC).
Mig-23 - Mig-29: Cilj je pred nami.
Mig-29 - GRC: Pred nami so. Pred nami so.
GRC - Mig-29: Sprejeto.
Mig-29 - GRC: Ponovite.
GRC - Mig-29: (Sum)
Mig-23 - GRC: Majhno letalo je.
Mig-29 - GRC: Letalo je bele barve.
Mig-23 - Mig-29: Dvignil se bom na 2.000.
GRC - Mig-23: Sporočite barvo in registmcijo letala. Mig-23 - GRC: Tudi registracijo?
GRC - Mig-23: Kakšen tip letala je in kakšne barve? Mig-23 - Mig-29: Belo in modro je.
Mig-29 - GRC: Belo in modro.
Mig-23 - GRC: Belo in modro majhno letalo na nizki višini. Sporočite mi navodila.
Mig-29 - Mig-23: Spustili ga bomo.
Mig-23 - Mig-29: Ce ga spustimo, bomo le zapletli stvari. Mig-29 - Mig-23: Spustili ga bomo. Ker se približujejo neke ladje, ga bomo spustili.
Mig-23 - GRC: Govori! Govori!
GRC - Mig-23: Ali nas sprejemate?
Mig-29 - GRC: Imam ga na muhi! Imam ga na muhi! Mig-23 - GRC: Imava ga na muhi! Dajte nama dovoljenje! Imava ga na muhi! Dajte nama dovoljenje! Mig-29 - GRC: To je Cessna 337.
Mig-23 - Mig-29: Taje, ta je. Dajte nama ... (šum).
GRC - Mig-23: Streljajta!
Mig-23 - GRC: Dajte nam jasen ukaz.
GRC - Mig-29: Imata dovoljenje za uničenje letala. Mig:29 - GRC: Streljal bom nanj.
GRC - Mig-29: Imaš dovoljenje. ImaS dovoljenje, da ga uničiš.
Mig-29 - GRC: Sprejeto. Sprejeto.
GRC - Mig-29: Imata dovoljenje za uničenje.
Mig-29 - GRC: Kje je? Je pred nama?
GRC: Imata dovoljenje... (sum).
Mig-29 - GRC: Sprejeto. To sva že sprejela.... Zdaj!
GRC - Mig-29: Sta že streljala?
Mig-29 - GRC: Prvi izstrel. Baznesla sva mu jajca! Raznesla sva mu jajca.
(Kriki)
Mig-23 - Mig-29: Jajca. (Kriki)
Mig-29 - Mig-23: Raznesla sva mu jajca!
Mig-23 - Mig-29: Počakaj. Poglej, kam je padel.
Mig-29 - Mig-23: Označi mesto, kjer sva ga sestrelila... Mig-23 - Mig-29: Ta se ne bo več zajebaval z nami.
URESNIČEVANJE DOLOČIL MIROVNEGA SPORAZUMA O BOSNI IN HERCEGOVINI
llijaš od danes v rokah policistov Federacije
Vodja krajinskih Srbov ne priznava haaškega sodišča
SARAJEVO, HAAG (Reuter, dpa) - Včeraj je iz sarajevskega predmestja IlijaS odpeljalo še sedem avtobusov s srbskimi civilisti, dosedanjimi prebivalci tega kraja. Danes zjutraj bo namreč nadzor nad Ilijašem prevzela policija Federacije BiH. V avtobusih, ki so odpeljali proti Banjaluki, so bili večinoma ženske in starejši ljudje. Bosansko-hercegovski premier Hasan MuratoviC je izjavil, da bo Sarajevo z današnjim dnem tako prvič po aprilu leta 1992 povezano z drugimi deli države.
IlijaS, ki leži severno od prestolnice, je namreč strateško pomemben, saj skozi kraj poteka glavna cesta, ki Sarajevo povezuje z Visokim in Zenico. Iz kraja, ki bo danes prešel pod nadzor sarajevskih oblasti, je po neuradnih ocenah doslej odšlo štirinajst tisoč Srbov, približno tri tisoč pa se jih je odločilo, da bodo ostali na svojih domovih. Kljub zadnjim napetostim in strahu srbskih civilistov pred morebitnim maščevanjem vladnih policistov so v poveljstvu Iforjevih sil zadovoljni z dosedanjim potekom mirovnega procesa. Poveljnik Iforja, ameriški admiral Leighton Smith, je povedal, da je izpolnjevanje vojaških določil mirovnega sporazuma uspešno, zato se bodo predstavniki mednarodnih enot in človekoljubnih organizacij lahko kmalu posvetili civilnemu delu sporazuma. »Naši naslednji cilji so uspešna predaja srbskih predelov Sarajeva pod nadzor bosansko-herce-
govskih oblasti in ohranitev ter začetek uspešnega delovanja Federacije BiH,« je povedal Smith.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj zavrnilo zahtevo po takojšnji izpustitvi generala vojske bosanskih Srbov Đorda Dukiča, ki so ga skupaj s polkovnikom Alekse Krsmanovičem pripadniki Iforja 12. februarja izročili haaškemu sodišču. Sodniki bodo jutri odločali o morebitnem podaljšanju pripora generalu Dukiču. Njegovi odvetniki trdijo, da je pripor nezakonit, saj je od aretacije (Dukiča in Krsmanoviča so vladni vojaki BiH zajeli 30. januarja) minil že en mesec, bosansko-hercegovski zakoni pa predvidevajo izpustitev iz pripora, če v tridesetih dneh ni vložena obtožnica proti osumljencu. Glavni tožilec mednarodnega sodišča Richard Goldstone pa je včeraj povedal, da ga je sarajevsko vrhovno sodišče obvestilo o podaljšanju pripora generalu Dukiču,
zato predlaga podaljšanje za en mesec. Medtem se je v Beogradu oglasil nekdanji predsednik tako imenovane Republike srbske krajine Milan Martič in za tednik Telegraf izjavil, da ne priznava haaškega sodišča, ki je proti njemu vložilo obtožnico zaradi raketnih napadov na Zagreb. Martič trdi, da
je pravi namen »tako imenovanega« mednarodnega sodišča preganjanje Srbov po vsem svetu, ker naj bi bili odgovorni za vse grozote balkanske vojne. »Ce me bo kdorkoli skušal aretirati, bom to sprejel kot teroristično dejanje in bom temu primemo tudi odgovoril,« je zaključil Martič.
Ostareli srbski civilisti so tudi včeraj množično zapuščali sarajevsko predmestje llijaš (Reuter)
ANALIZA
Dayton$ki mir je bil zastavljen preambiciozno
Zanimanje mednarodne skupnosti za Bosno kljub številnim kršitvam določil sporazuma vidno upada
LONDON - Bosanski mirovni sporazum in Natovo naprezanje bosta morda res zaustavila streljanje. Toda pojavljati se je začela vse večja zaskrbljenost, da se bodo prizadevanja mednarodne skupnosti za graditev stabilne multietni-čne in demokratične države izjalovila.
Srbski eksodus iz Sarajeva in hrvaško-musli-manske peripetije v razdeljenem Mostarju so pokazali, da bosta strah in sovraštvo navzoči še dolgo potem, ko se bodo Natove sile konec leta umaknile. Pred več kot dvema mesecema podpisani daytonski sporazum je dovolil prihod 60 tisoč vojakom, ki naj bi odpravili vsakršno grožnjo novih spopadov. Sporazum pa je poskusil oblikovati tudi multikulturno in tolerantno Bosno -kakršna je obstajala pred vojno - ki naj bi imela osrednjo vlado, v kateri naj bi sodelovali Srbi, Hrvatje in Muslimani. Sprejeti sta bili tudi načeli svobode gibanja in vračanja beguncev na njihove predvojne domove. Diplomati in analitiki menijo, da je uresničitev teh ciljev ključnega pomena, saj je dolgoročno le na ta način mogoče zagotoviti mir. Vendar so se kljub rimskim zagotovilom
balkanskih voditeljev, da bodo spoštovali določila mirovnega sporazuma, zaceli dvomi o uresničitvi omenjenih ciljev naraščati.
»Najbolj nas skrbi, da mogoče kopičimo težave za prihodnost, čeprav nam je uspelo zaustaviti boje,« je dejal neki evropski diplomat. Michael VVilliams, strokovnjak za nekdanjo Jugoslavijo na londonskem Mednarodnem inštitutu za strateške študije (HSS), meni, da pohtična, socialna in gospodarska obnova Bosne močno zaostaja. Nekdanji švedski premier Carl Bildt, ki vodi civilne napore mednarodne skupnosti za obnovo Bosne, je opozoril, da ima lahko srbski eksodus iz Sarajeva zelo pomemben vpliv na ostali del države. V Mostarju Hrvatje, ki si mesto delijo z Muslimani, nasprotujejo naporom EU za združitev mesta. Evropski upravitelj Hans Kosc-hnick je že ponudil svoj odstop in kaj malo verjetno je, da bo EU podaljšala svoj dveletni mandat, ki se bo iztekel julija. Krivdo za neuspešen proces bosanske obnove si delijo vsa tri nasprotujoča si politična vodstva, ki jim svojih podanikov ni uspelo prepričati, naj se ne umikajo v ge-
ta, ampak naj raje zgradijo novo družbo. Bildt je kritiziral muslimansko vlado, ki dani storila dovolj, da bi Srbe zadržala v Sarajevu. Nato pa je obsodil srbsko vodstvo, češ da zaradi političnih ciljev manipulira z lastnim prebivalstvom.
Bosni je bila za obnovo obljubljena tudi pomoč, vredna nekaj milijard dolarjev. Toda do zdaj je mednarodni skupnosti uspelo zbrati le minimalen del obljubljene vsote. »Ljudje v tem trenutku ne vidijo nobene koristi, ki naj bi jim jo prinesel mir, in to je zelo zaskrbljujoče,« je dejal neki evropski diplomat. Tudi napori za izvedbo volitev, ki naj bi bile septembra, so jalovi. VeC stotisoc beguncev se še ni vrnilo v svoja predvojna prebivališča. Mnogi tega niti ne nameravajo storiti. Poleg tega vidno upada tudi zanimanje mednarodne skupnosti za Bosno. Ker ni več grozot vojne, so televizijska poročila o Bosni vse redkejša in vladam zaradi tega temu problemu ni več treba posvečati takšne pozornosti. Diplomati so končno le priznali, da je bil daytonski sporazum sestavljen preveč na hitro in si je zadal preambiciozne cilje.
Nicholas Doughty / Reuter
ZDA / REPUBLIKANSKE VOLITVE ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA STRANKE V ARIZONI
Forbes obuja ameriške sanje
PHOENK (Reuter) - Po zmagi milijonarja Steva Forbesa na republikanskih volitvah za predsedniškega kandidata stranke v Arizoni, kjer je dobil vseh 39 delegatov za strankino konvencijo, je boj v republikanskih vrstah popolnoma odprt. Vodja senatne vedne Bob Dole, Id je bil pred začetkom predvolilnega boja najveCji favorit za končno zmago, je po pričakovanju zmagal v obeh Dakotah.
V Arizoni so se kandidati potegovali za delegate za strankino konvencijo po sistemu »zmagovalec dobi vse«, tako da je Forbes s približno 35 odstotki glasov dobil vseh 39 delegatov. Bob Dole je bil na začetku štetja glasov po ocenah televizijskih mrež šele na tretjem mestu, a je na koncu s 30 odstotki le prehitel skrajnega desničarja Pata Bucha-nana, kar pa mu ni pomagalo v boju za delegate. »S skupnim prizadevanjem lahko znova utrdimo moralne temelje ZDA, s skupnim prizadevanjem lahko obnovimo ameriško gospodarstvo in oživimo ameriške sanje,« je dejal zmagovalec Forbes. Po torkovih volitvah imajo možnosti za končno zmago le se omenjeni trije kandidati in nekdanji guverner Tennesseeja La-mar Alexander, ki ni izvajal dovolj intenzivne predvolilne kampanje v Arizoni in v Dakotah, ker se je osredotočil na južne države.
Po torkovem zmagoslavju milijonarja Forbesa, ki svojo predvolilno kampanjo financira povsem sam, je volilni štab senatorja Dola
opustil upanje, da bosta Forbes in Alexander odstopila od kandidature po nekaterih državah in da se bo-
do tako volitve prelevile v kampanjo proti Buchananu in skrajni desnici. Republikanski guverner Arizone Fife Symington ocenjuje, da se bo lahko predvolilna bitka zavlekla prav do konvencije, kjer bo padla končna odločitev. »Letošnja republikanska bitka se bo odločala v zadnjih trenutkih,« je dejal Symington.
Forbes je po zmagi namenil nekaj pikrih besed tudi svojim nasprotnikom, ki so napovedovali, da bo odstopil od kandidature po nekaj tednih, ko naj bi se izkazalo, da nima možnosti za zmago. Napovedi o njegovem odstopu od predvolilnega boja so se še okrepile po težkem porazu v New Hampshiru pretekli
teden, a se je Forbes z zmagama v Delawareu in Arizoni zavihtel v vodstvo. Do sedaj je dobil že 60 delegatov in vodi pred Buchana-nom z 39 ter Dolom s 35. Na republikanski konvenciji, kjer bodo izbrali tekmeca demokratskega predsednika Billa Clintona, bo za zmago potrebno 996 delegatov.
VELIKI OBRAČUNI V AMERIŠKI PREDVOLILNI KAMPANJI
Znani založnik in milijonar Steve Forbes je v torek zmagal na pomembnih republikanskih volitvah v Arizoni, kar pomeni, da bo boj še trd in neodločen do konca.
Republikanci so v letošnji predvolilni tekmi do zdaj sedemkrat odločali o svojem predsedniškem kandidatu - na petih volitvah in dveh javnih glasovanjih. Kandidata, ki se bo z Billom Clintonom pomeril na volitvah 5. novembra, bodo določili na konvenciji stranke.
IZIDI DOSEDANJIH REPUBLIKANSKIH JAVNIH GLASOVANJ IN VOLITEV
Louisiana*
(C) 6. 2.
lowa
(C) 12.2.
New Hampshire
(P) 20. 2.
Delavvare
(P) 24. 2.
Severna Dakota Južna Dakota
(P) 27.2.	(P) 27. 2.
Arizona
(P) 27. 2.
LEGENDA
(C) javno glasovanje (P) volitve
Pat
Buchanan
Steve
Forbes
Lamar
Alexander
* Dole, Forbes in Alexander niso sodelovali na glasovanju v Louisiani.
NOVICE
Rusija tudi uradno v Svetu Evrope
STRASBOURG (STA, dpa) - Rusija je včeraj uradno postala 39. članica Sveta Evrope in pred zgradbo SE so slovesno izobesili njeno zastavo. Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov je v Strasbourgu podpisal evropsko konvencijo o človekovih pravicah in tako izpolnil najpomembnejši pogoj za sprejem, s katerim se je Rusija obvezala, da bo zaščitila in spoštovala temeljne človekove pravice. »Rusija je po sprejemu v Svet Evrope pripravljena, da bo prispevala k modelu enakopravne in zanesljive varnostne pohtike za vse države v Evropi,« je izjavil Primakov. Rusko vodstvo je ob tem sporočilo, da ta poteza »priča o tem, da je mednarodna skupnost prepoznala pomemben napredek v razvoju demokracije v Rusiji«.
Ankete dajejo prednost Zjuganovu
MOSKVA (Reuter) - Raziskave javnega mnenja v Rusiji so pokazale, da ruski volilci cenijo svoje predsedniške kandidate tako nizko, da se na volitvah ne bodo spraševah za koga, ampak proti komu naj glasujejo. Po rezultatih februarske raziskave med 1600 potencialnimi volilci 45 odstotkov vprašanih ne želi vrnitve komunistov, 42 pa jih noče vnovične Jelcinove izvohtve. Ce bi volitve potekale ta konec tedna, bi po rezultatih omenjene ankete 24 odstotkov volilcev glasovalo za Zjuganova in le 11 odstotkov za Jelcina. Enako podporo volilcev kot Jelcin bi v tem primeru dobil tudi voditelj skrajnih nacionah-stov Zirinovski, ekonomist Grigorij Javlinski pa bi jima sledil tesno za petami z osmimi odstotki glasov.
Poljaki za omilitev zakona o abortusu
VARŠAVA (Reuter) - Poljski parlament z levo usmerjeno večino se je včeraj odločil, da bo razpravljal o spremembi strogega zakona o abortusu, ki so ga pred tremi leti sprejeli pod močnim vplivom katoliške cerkve. Sedanji zakon, ki ga je sprejel prejšnji desničarski parlament, dovoljuje abortus samo v primem, ko je ogroženo materino življenje, ko je fetus hudo prizadet ah je nosečnost rezultat posilstva, kar je povzročilo porast splavov opravljenih »na Cmo«. Raziskave javnega mnenja kažejo, da se večina Poljakov strinja z omilitvijo zakona, ki jo je lani z vetom preprečil nekdanji predsednik Ledi VValensa, odločitev o ponovni razpravi pa je podprlo 185 od 352 navzočih poslancev.
Kako na prihodnjih volitvah pripeljati več žensk v politiko?
Matično delovno telo in vlado nasprotujeta predlaganim spremembam
LJUBLJANA - Na dnevnem redu 38. seje državnega zbora je tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah. Predlagatelji zakona želijo obema spoloma postopoma zagotoviti enake možnosti kandidiranja za lokalne in državnozborske volitve ter enake možnosti za izvohtev. Predlagani zakon - kljub načelni podpori vseh poslanskih skupin staliSCu o nujnosti večjega deleža žensk v slovenski politiki - v prvi obravnavi verjetno ne bo dobil podpore državnega zbora.
Zakon o političnih strankah, kijev veljavi od oktobra leta 1994, vsem političnim strankam nalaga, da morajo v statutih opredeliti način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatov za volitve na vseh ravneh. Predlagatelji zakona - prihajajo iz poslanskih skupin Združene liste socialnih demokratov (-ZLSD) in Slovenske ljudske stranke (SLS) - menijo, da so določila zakona premalo natančna, obvezujoča in spodbudna, zato naj bi spremenjeni in dopolnjeni zakon določil, da mora stranka na kandidatnih listah zagotoviti
najmanj enotretj insko zastopanost enega spola. Ta delež bi se moral vsako naslednje mandatno obdobje povečati za pet odstotkov, dokler ne bi bila dosežena enaka zastopanost obeh spolov. Stranka, ki bi povečala delež žensk v poslanski skupini, bi imela pravico do dodatnih sredstev iz proračuna.
Odbor za notranjo politiko in pravosodje - seja odbora je bila 7. februarja letos - je kot matično delovno telo predlagal državnemu zboru, naj predloga zakona ne sprejme. Svojo odločitev je odbor utemeljil z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne za-
deve, ki je predlagane zakonske rešitve ocenil kot pravno sporne. Predlagani zakon naj bi urejal razmerja, ki po svoji naravi niso primerna za normalivno-pravno urejanje in sodijo v politične programe. Sekretariat oCita predlagateljem, da niso’ zagotovili
enakosti pred zakonom, zlasti v zvezi z volilno pravico. Predlagana rešitev naj bi postavljala poslanke in poslance v neenakopraven položaj glede na spol.
Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potre je označil stališči matičnega delovnega
telesa in vlade o predlogu zakona za smešni, saj predlogu, ki se zavzema za enakopravnost žensk v politiki, očitata zanemarjanje enakosti pred zakonom in s tem posledično protiustavnost. Po njegovem mnenju je vladno stališče izraz moškega
pojmovanja politike v Drnovškovi vladi.
Potre je ocenil priporočilo odbora državnemu zboru, naj zavrne predlog zakona, kot dokaz odklonilnega stališča večine poslanskih skupin do pobude predlagateljev iz ZLSD in SLS - elani odbora so namreč poročilo sprejeli brez izrazitih nasprotovanj. Poslanci naj bi se po Potrčevem prepričanju dobro zavedali posledic predlagane zakonske obveznosti. Ta naj bi političnim strankam izrazito zagrenila pripravljanje in predlaganje kandidatnih list. To naj bi bil poleg neiskrenega zavzemanja poslancev za večjo navzočnost Žensk v slovenski politiki glavni vzrok za verjetno zavrnitev predlaganega zakona, je zatrdil vodja poslanske skupine ZLSD.
Vodja poslanske skupine SLS Franc Zagožen vidi vzrok za odpor večine poslanskih skupin do predlaga-
nega zakona v agresivnosti rešitve, ki jo ta ponuja. Siljenje žensk v politiko naj ne bi imelo željenega učinka. Po Zagožnovem zatrjevanju so zato tudi mnenja znotraj poslanske skupine SLS deljena, Čeprav so v njej nekateri od predlagateljev zakona.
Poslanska skupina Slovenske nacionalne desnice (SND), ki se sicer strinja s cilji in načeli predlagane rešitve, v amandmaju k predlogu zakona svetuje zamenjavo zakonske zahteve z zakonskim priporočilom o zastopanosti spolov na kandidatnih listah. Neupoštevanje priporočila naj ne bi bilo sankcionirano, upoštevanje pa bi bilo nagrajeno s sredstvi iz proračuna. Po Potrčevem mnenju naj bi bila predlagana priporočilna norma premalo obvezujoča, Franc Zagožen pa jo ocenjuje kot možen kompromis med poslanci.
Bojan Šuštar
LDS / KONSTITUTIVNA SEJA SVETA MESTNEGA ODBORA
RTV SLOVENIJA / SEJA SVETA
Stranki manjkajo aktivisti, ki bi množično članstvo pritegnili k sodelovanju
LJUBLJANA - Na včerajšnji konstitutivni seji sveta ljubljanskega mestnega odbora LDS, ki jo je vodil novi predsednik mestnega odbora Janez Sodržnik, izvoljen na zboru elanov mestnega odbora pred kratkim, so za predsednika sveta izvolili Ivana Roparja, za podpredsednika pa Simona Vidmarja.
Poleg tega so elani sveta volili še devet elanov izvršnega odbora, v katerem bodo odslej sedeli: Marko Gvardjančič, Bogdan Urbar. Branko Lovrečič, Dimitrij Rupel, Jani Mo-dmdorfer, Jožef Školč, Meta Vesel - Valentinčič,
Vera Kozmik in Tone Rop. Po mnenju Janeza Sodrznika naj bi bil izvršni odbor pomemben organ za stabilizacijo razmer v stranki. Glede položaja stranke v mestni občini je dejal, da se LDS premalo pojavlja v množičnih medijih in da se bo morala v prihodnje »bolje prodajati«. Stranko le-
tos Caka tudi nova oblika organiziranosti v skladu z lokalno samoupravo, s Cimer naj bi se približali svojemu članstvu v prihodnjih Četrtnih in krajevnih skupnostih. Čeprav je stranka veliko pripomogla k legitimnosti mestnih oblasti in vedno skuša predlagati dobre rešitve na vseh področjih v mestni občini, je Sodržnik opozoril, da so bile mnoge zamisli zavrnjene zato, ker desne stranke v mestnem svetu oporekajo vsemu, kar predlaga LDS. Po njegovem mnenju bi se morala stranka distancirati tudi od tem, kakršna je bito ti-
sta o spomenikih, saj bi se morah v mestu ukvarjati z veliko pomembnejšimi zadevami. Tudi točka dnevnega reda o prekoračitvi pooblastil župana in direktorja mestne uprave, ki jo bodo obravnavah na današnji seji sveta, naj bi bila bolj »dviganje prahu«.
Dimitrij Rupel je govoril o položaju stranke v Ljubljani in pri tem menil, da ji manjkajo predvsem aktivisti, ki bi sicer množično članstvo pritegnili k tesnejšemu sodelovanju v stranki. »Zamisli imamo, manjkajo nam parole,« je menil Rupel. Vodja svetniške skupine LDS je povedal, kako težko je delo v mestnem svetu, kjer se vsaka točka spolitizira in kjer ni poslovnika, ni pravdi igre.
Tanja Urdih
r SDSS / O PREVZEMU JUGOSLOVANSKEGA DOLGA
Ne bodo podprli zakona
Janša je opozoril, da je zakon o prevzemu dolga nevaren za Slovenijo
ranega in nealociranega dolga, kar je po njegovi oceni »najveCja manipulacija«. Slovenija bi po tem zakonu odplačala ves aloci-ran dolg, to je dolg, za katerega so znani porabniki iz nekdanje skupne države in po izračunih gospodarskega foruma SDSS, ki mu predseduje Jože Zagožen, najmanj 35 odstokov nealociranega dolga, to pa je delež za katerega niso znani porabniki iz nekdanje skupne države. Po mnenju SDSS je ravno to najbolj sporno, ker naj bi bilo v nasprotju z ustavnim zakonom, Ce pa bo zakon sprejet, bodo v stranki zahtevali preverjanje ustavnosti. Zakon naj bi po trditvah Janše prav tako predvideval, da bo Slovenija 16 mesecev lahko odkupovala obveznice po nominalni vrednosti od finančnih institucij, ki so dolgove kupovale po znatno nižji ceni. To pa po njegovem mnenju pomeni, da bodo nekatere finančne institucije, ki so, kot se je izrazil, v sorodstvenih in drugih povezavah s finančnim ministrom Gasparijem, zaslužile več kot 30 milijonov dolarjev. Ob tem je še pojasnil, da te finančne institucije niso na seznamu »povezanih oseb«, seznam pa naj bi imela Banka Slovenije. Vesna Vukovič
LJUBLJANA - Te dni poteka v državnem zbora obravnava predloga zakona o prevzemu dolga in izdaji obveznic zaradi zamenjave dolga po novem finaCnem sporazumu (NFS) iz leta 1988. Po tem predlogu naj bi Slovenija plačala osemnajst odstotkov alociranega in nealociranega jugoslovanskega dolga, kar znaša 822 milijonov dolarjev.
Opozicijska Socialdemokratska stranka Slovenije je vCeraj pojasnila svoja stališča do omenjenega predloga zakona in napovedala, da predlaganega zakona v državnem zboru ne bo podprla. Predsednik stranke Janez Janša meni, da je predlog zakona namerno zapleten in nepregleden, namerna pa je tudi časčvna stiska, v kateri naj bi poslanci zakon sprejeli. Vse naštete očitke pripisuje predlagatelju zakona, to je vladi in pogajalski skupini.
Predsednik SDSS je med drugim poudaril, da je zakon izrazito neugoden za Slovenijo, saj po njegovem mnenju Slovenijo zavezuje k odplačevanju prevelikega deleža skupnega dolga nekdanje Jugoslavije. Pri tem pa je opozorU, da zakon ne loCuje aloci-
Žarko Petan naj pripravi načrt sanacije izgube nacionalke
Med razlogi za izgubo so bile omenjene tudi nove komercialne televizije
LJUBLJANA - Svet RTV Slovenije je na svoji včerajšnji seji obravnaval poročilo o poslovanju zavoda in zaključni račun za leto 1995. Lani se je izguba zmanjšala z več kot osemsto milijonov tolarjev na nekaj več kot 382 milijonov tolarjev, kar je v poročilu pripisano predvsem zaostajanju rasti naročnine za rastjo inflacije, konkurenci novih radijskih postaj, ki so uspešnejše pri trženju oglasnega prostora, rasti obsega materialnih stroškov in tako naprej.
Člani sveta so generalnemu direktorju Žarku Petanu kljub intervenciji, da je trajanje sanacije nesmiselno vezati na trajanje mandata sveta RTV, naložili, naj svetu predloži naCrt sanacije izgube, ki naj bi ga izpeljali do konca mandata.
Svet RTV je podprl prizadevanja vodstva RTV za ureditev stanja na področju po-
deljevanja frekvenc, kjer naj bi republiška uprava za telekomunikacije v letih 1993 in 1994 razdelila približno devetdeset odstotkov radijskih in televizijskih frekvenc, ki naj bi predstavljale del narodnega bogastva. Precej ra-
zprave je izzval tudi predlog mandatne komisije, po katerem bi se elanom sveta tistega dne, ko so imenovani na funkcijo vršilca dolžnosti, končal mandat v svetu RTV. Med razlogi za taksen predlog je bilo slišati predvsem dejstvo, da
Pri pripravah na prenos obiska papeža v Sloveniji se utegne zaplesti
bi v tem primeru šlo za nadzor, ki bi ga skozi članstvo v svetu nad svojim delom vršil neki vršilec dolžnosti. Gre za primer vršilke dolžnosti odgovorne urednice razvedrilnih in športnih programov na TVS Miše Molk, ki je tudi Članica sveta. Molkova je na vprašanje, zakaj ni odstopila sama, odvrnila, da bi se ji odstop zdel smiseln, Ce bi bila imenovana za urednico, ne pa le za vršilko dolžnosti. Predloga mandatne komisije elani sveta niso sprejeli.
Ob koncu seje je generalni direktor RTV Slovenije Žarko Petan elane sveta seznanil še s pripravami na televizijsko pokrivanje papeževega obiska v Sloveniji. Za organizacijo prenosa bi bilo namreč treha uvoziti nekaj opreme, za kar pa se doslej še niso odločili. To bi lahko ogrozilo prenos dogodka, je dejal Petan.
Antiša Korljan Foto: Uroš Potočnik
Po razpravi v mestnem svetu so svetniki štajerske prestolnice podprli Križmana
MARIBOR - Včerajšnja šestnajsta redna seja mariborskega mestnega sveta je bila sklicana na pobudo LDS in enega od svetnikov. Na seji naj bi razpravljali o varnostnih razmerah v Maribora in o zadnjih izjavah mariborskega župana dr. Alojza Križmana, da je mesto središče slovenske mafije in kriminala, v katerega sta vpletena tudi policija in sodstvo, ter o tem sprejeti ustrezna stališča in sklepe.
Po mnenju sekretarja LDS Gorazda Zupana je županov način opozarjanja z očitki na račun sodstva in policije strah zbujajoč m skrajno neprimeren, saj mesto še dodatno smeši in mu povzroča še več gospodarske in politične škode.
Župan je dve uri pojasnjeval razloge za svoje izjave in se pri tem skliceval predvsem na informacije iz Časopisov, pisem in opozoril občanov, nezadovoljnih zaradi dolgih sodnih postopkov in dela policije. Kot znana javna osebnost je dobil tudi veliko ustnih informacij; lahko bi rekli, da je govoril o dejstvih, katerih povzročitelji niso uradno znani, vendar se ni bilo mogoče otresti občutka, da župan ve veliko več, kot je včeraj povedal. Posebno presenetijiva pa je bila njegova izjava, da je v Tam, za
katerega obstoj se Zupan ves Cas zavzema, neumno vlagati, saj je njegov glavni kapital - kadri, znanje in razvojni oddelki - razhit. Za načrt Puščava je slišal že 2. maja leta 1993, ko je bil še rektor mariborske univerze. NaCrt naj bi vodila neki ljubljanski urad in konzorcij avstrijskih bank, z njim pa naj bi uničili mariborsko gospodarstvo in prišli do cenene delovne sile.
Načelnik UNZ Maribor Milan Cuš je z natančnimi statističnimi podatki o varnostnih razmerah ovrgel že znane očitke o nesposobnosti in neučinkovitosti, saj kriminaliteta v Maribora prav nic ne izstopa v primerjavi drugimi slovenskimi mesti. Svetnik DeSUS Emil Tomažič je sicer podprl Zupana v prizadevanjih proti centralizaciji, pri reševanju problematike mestnega sveta pa bi moral imeti manjšo vlogo.
Mestni svet je na koncu sprejel sklep, da podpira župana Alojza Križmana in županstvo v prizadevanjih za rešitev gospodarskih in varnostnih razmer, od države in državnih organov pregona pa zahteva vestno in dosledno opravljanje njihovih nalog in pravočasno preprečevanje vseh vrst kriminala v Mariboru.	Martina Pavšič
NAPOVEDI PRIREDITEV
Četrtek, 29. februarja 1996
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 29. t.m., ob 20. uri (red H) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lau-sanne« - »Ce que 1’araour me dit«, koreografija Maurice Bejart.
Ponovitvi: jutri, 1.3., 20.00 (red L) in sobota, 2.3., 17.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave.
Gledališče Rossetti
Danes, 29. t.m., ob 20.30 (red Četrtek) M. Tremblay »Le cognate«, ki jo predstavlja gledališka skupina Comp. Laboratorio Nove. Režija Barbara Nativi. V abonmaju odrezek 14 - moder.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja
vstopnic za predstavo »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 2. marca, ob 20.30 premiera: Teatro di Sardegna - Niccolo Macchiavelli »La Man-dragola«. Režija Mario Missiroli. Predstave bodo trajale do 10. marca.
Nedeljska otroška matineja: Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 5. marca, ob 20.30: »L’asino d’oro« I. Ombonija in P. Folija. Nastopa Paolo Poli.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 4. in v torek, 5. marca, ob 20.30: Progetto Genesio S.r.l. - Carlo Goldoni »Gli amori inquieti«. Režija Augusto Zucchi.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Danes, 29. t.m., ob 19.30 R. Strauss »Salome« - glasbena drama.Pono-vitev v soboto, 2.3. ob 19.30.
Pri Joklnu: danes, 29. t. m., ob 19.30 predavanje dr. Fischerja o Anni Freud; jutri, 1.3., ob 19.30 - Janko Messner bere iz svojih del (dvojezično).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: jutri, 1.3., ob 19.30 parodija starih popevk »Manner, Liebe, Leiden-schaft«; v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana: Danes, 29. t. m., ob 19.30 predavanje »Otroške bolezni«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna dvorana: jutri, 1. marca, ob 20. uri »Duma levantina« - pesmi španskih Zidov (Jasna Knez).
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaskega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA	'	SKGZ Gorica okroglo mizo o sredstvih javne-
Kulturni dom	ga obveščanja.
V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 prireja
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina;
18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 - Koncert pianista C. Zimermana.
V	ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 pa bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in Debussyjem.
Gledališče Miela
V	soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija.
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
7. marca, ob 20.30 nastop kitaristov Giam-paola Bandinija in Mattea Mela. Na programu Scarlatti, Jolivet, Haydn, Debussy, Giu-liani in Piazzolla;
21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.
Kavarna Tommaseo (Riva 3 Novembre 5)
Jutri, 1. marca, ob 21.30 koncert s skupino Backfire Blue’s Band.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 1. marca., ob 20.30 nastop skupine Ma-dredeus.
V	petek, 8. marca, ob 20.30 recital mezoso-pranistke Terese Berganza. Na klavir jo bo spremljal Juan Alvarez Parejo.
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 3. marca, ob 17.30 - Koncert simfoničnega orkestra G. Verdi - solist- violinist Stefano Furini. Prireditelj je Istituto di mušica iz Gorice.
V	sredo, 6. marca, ob 20.30 - Koncert ciganskega orkestra iz Budimpešte, ki ga prireja Združenje R. Lipizer.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Danes, 29. t. m., ob 17.30 voden obisk razstave z dr. Massimom De Grassi.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna
Do 24. marca je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana
Na ogled je razstava »17. november 1869,
dan ko so otvorili sueški prekop«.
Galerija Rettori-Tribbio 2
V	soboto, 2. marca, ob 18. uri bodo odprli razstavo beneškega slikarja Marcella Colussa, ki bo na ogled po običajnem uriku do 15. marca. Galerija »ISIS« (Ul. Corti 3/a)
Se danes, 28. t. m. razstavljata Ferruccio Ber-nini in Nevio Perez.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22. marca je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponza».
Galerija Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi
Do 8. marca bo na ogled razstava slikarke Adriane Scarizza.
RICMANJE
V	prostorih Društvene gostilne bo v petek, 1.3. odprtje razstave T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatica in M. Ota. Razstava bo trajala do nedelje, 17.3., in sicer od 10. do 22. ure vsak dan razen ob torkih.
GORICA
Kulturni dom
Do 6. marca je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela.
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Se danes, 27. februarja, je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno».
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
Al CHAI

SNG DRAMA
Erjavčeva 1. Liubliana
iEMiT-ir
o
o
uo
<DI A O K TET
I
O
’l
Danes, 29. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 6 VEČERNI in IZVEN. Dvojni projekt. RAZPRODANO!
Jutri, 1. marca, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN.
Drugi del dvojnega projekta. Sobota, 2. marca, ob 19. uri:
W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN.
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA Danes, 29. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Danes, 29. februarja, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Jutri, 1. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
J.	Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI
7. marca, ob 20. uri. PREMIERA.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Danes, 29. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 1. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Petek, 8. marca, ob 19.30:
J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO.
Mala scena
J. Genet: SLUŽKINJI (foto) Danes, 29. februarja, ob 22. uri. PREMIERA.
Jutri, 1. marca, ob 22. uri:
L.	VVilson: ZAŽGI!, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Sreda, 6. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 7. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trn 2 tel: 061/314-962 Veliki oder
S. Makarovič: SAPRAMISKA,
Danes, 29. februarja ob 17. uri, za IZVEN.
Sobota, 2. marca, ob 11. in 17. uri:
M.	Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU,
za IZVEN.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390
Danes, 29. februarja, ob 22. uri: ARABELA. Neizmerno zabaven kavarniški musical ob devetdeseti obletnici Grand hotela Union.
Jutri, 1. marca, ob 22. uri:
Zijah A. Sokolović:
CABAres, CABArei.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza:
PUSTI OTOK
Jutri, 1. marca, ob 19.30, za abonma red A in IZVEN.
Sobota, 2. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN. Nedelja, 3. marca, ob 16. uri:
A. E. Greidanus: HODL DE BODL, vesela igra za otroke.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
Vito Taufer: SILENCE Ponedeljek, 4. marca, ob 19.30, za IZVEN.
Torek, 5. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sreda, 6. marca, ob 19.30, za IZVEN. Jutri, 1. marca, ob 19. uri:
Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Pavel Polak: SNEGULJČICA Nedelja, 3. marca, ob 11. uri, za otroke od tretjega leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681
26.TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7. do 16. marca)
Četrtek, 7. marca:
A. Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG Kranj). Začetek festivala in podelitev nagrade Slavka Gruma.
Petek, 8. marca:
I.	Cankar: HLAPCI (SNG Drama Ljubljana)
Sobota, 9. marca:
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE (MGL)
Nedelja, 10. marca:
Z. Hočevar: SMEJCI (SLG Celje) Ponedeljek, 11. marca:
U. Cetinski - P. Vetrih: ALMA (CD Ljubljana)
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev trg 4. Jesenice tel: 064/81-260
Nedelja, 3. marca, ob 19.30:
J.	B. P. Moliere: ŽLAHTNI MEŠČAN, za abonente in IZVEN.
CANKARJEV DOM
Razstave
Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca).
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
Franci Virant: ONE, fotografska razstava (do 10. marca).
Predavanja
Danes, 29. februarja, ob 19. uri:
Delavnica Marka Pogačnika: MIT O GRAALU IN SLOVENSKI PROSTOR. Glasba
Danes, 29. februarja, in v petek, 1. marca, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I in II:
Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov. Solista: Igor Ozim, violina; Rainer Mo-og, viola. Program: W. A. Mozart, D. Šostakovič.

KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Ljubljana
Danes, 29. februarja, ob 20. uri: koncert puljskih rokerjev KUD IDIJOTI. Predskupina: FtEBECCA.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Nedelja, 3. marca:
THE COWS. Novi hrupni blues rock iz Minneapoli-sa, ZDA. Predskupina REBECCA iz Istre. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE
Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT.
Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v
izvedbi Čembalista Ramovš Consorta Shaleva Ad-Ela iz Tel Aviva.
METELKOVA
Sobota, 2. marca, ob 22. uri v Gala dvorani: PROHIBITION, Francija. Post-hardcore koncert.
CLUB MAONA Arze 5. Piran
Sobota, 2. marca, ob 21. uri: družabni večer:
GALERIJA EOURNA, Gregorčičeva 3, Ljubljana
Marko Tušek Slike
Razstavo bodo odprli danes, 29. februarja, ob 19. uri.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V	galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca).
GALERIJA ARS Čevljarska 2.
Ljubljana
V	galeriji je do 30. marca na ogled razstava GOVORICA AFRIŠKIH MASK
iz zbirke dr. Borisa Kuharja. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Liubliana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ. Muzejska 1. Liubliana
V	muzeju je do 3. marca na ogled razstava Paška Čipka. Razstavo je
pripravil Etnografski muzej iz Zagreba.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana
Ivan KoZariC INSTALACIJA Razstava bo na ogled do 24. marca.
POKRAJINSKI MUZEJ. Glavni tra 24.
Slovenj Gradec
V	muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, razstava stripa
in risanega filma.
POP TEATER Ljubljanska 3. Celie
STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
MUZEJ
NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana
V	muzeju je do
14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti.
r NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL n
Interju ni uspete, Florentinci v finalu z Atalanto
Finalni tekmi 10. in 24. aprila
Mer - Fiarentina 0:1 (0:0)
Strelec: Batistuta v 78. minuti Inter: Pagliuca, Festa, Fresi, Paganin, Centofanti, Bianchi (od 75. min. Orlandini), Dell' Anno (od 46. min. Fontolan), Inče, Carbone, Branca, Ganz
Fiorentina: Toldo, Camasciali, Amoraso, Malusci, Se-rena, Cois (od 87. min. Sottil), Bigica, Rui Costa, Schvvarz, Batistuta, Baiano.
Sodnik: Cesari (Genova); gledalcev 55.000 MILAN - Kot je bilo pričakovati, je prednost 3:1 s prve tekme v Firencah Fiorentini zadostovala za uvrstitev v finale italijanskega nogometnega pokala, kjer se bo pomerila z Atalanto. Mer si je sinoči sicer močno prizadeval, si ustvaril nekaj priložnosti (v 18. minuti je Dell’ Anno z glavo od blizu zadel celo vratnico), toda Gabriel Batistuta - Batigol je Se enkrat dokazal, da mu v tem trenutku med strelci na Apeninskem polotoku ni para. V 78. minuti se je namreč po podaji Baiana znašel sam pred Pagliuco in ga z izrednim lobom premagal. S tem je tudi dokončno pokopal vse upe Merja, da bi morda v zadnjih minutah Se dosegel dva gola in se - Ce bi njegova mreža ostala nedotaknjena - uvrstil v finale.
Finalni tekmi med Atalanto (to bo njen tretji nastop v finalu) in Fiorentino bosta 10. in 24. aprila. Atalanta je pokal osvojila leta 1963, moštvo iz Firenc se lahko pohvali s štirimi zmagami v finalnih obračunih, zadnjic pa je bila Fiorentina prva leta 1975. Sicer pa je bil v italijanskem pokalu doslej najuspešnejši Juventus, ki je bil devetkrat najboljši.
NOVICE
Ajax dobil superpokal
AMSTERDAM - Nogometaši Ajaxa so tretjič v svoji zgodovini osvojih nogometni superpokal, ki pripade ekipi, ki je uspešnejša v dvojnem spopadu med evropakim klubskim prvakom in zmagovalcem pokala pokalnih prvakov. Ze po remiju v Zaragozi z 1:1 je bilo jasno, da so Nizozemci favoriti. To so včeraj tudi upravičili in s 4:0 premagali Spance. Za evropske prvake je prvi gol v 41. minuti dosegel Bogarde, na 2:0 je v 52. minuti povišal Finidi, nato pa je Blind v 65. in 68. minuti uspešno izvedel še dve enajstmetrovki.
Smučarji in smučarke spet za svetovni pokal
HAKUBA - Jutri bo v japonski Hakubi na sporedu smuk, v soboto znova smuk in v nedeljo superveleslalom. SmuCišCe Happo-One, na katerem bodo tekme, je tudi predvideno za olimpijske igre leta 1998. Včeraj bi moral biti na sporedu trening, ki pa so ga odpovedali, ker prtljaga norveške reprezentance ni prišla pravočasno iz Sierre Nevade.
Danes pa bo v Narviku na Norveškem ženski smuk za svetovni pokal. Zaradi slabega vremena bodo tekmo izvedli v dveh spustih. Prvi se bo predvidoma zaCel od 11., drugi pa ob 13. uri. Na treningu je bila najhitrejša Nemka Maren Guenter, ki je za 2 stotinki prehitela Švicarko Corinne Rey Bellet, tretja pa je bila Italijanka Patrizia Bassis.
Katarina Brezovnik druga v SG
OBERCBERG - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah je mlada slovenska reprezentantka Katarina Breznik v superveleslalomu osvojila srebrno medaljo za Švicarko Sylviane Berthold. Danes bo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Švici prost dan.
Rezultati - mladinke: 1. Berthold (Svi) 1:32, 50, 2. Breznik (Slo) 1:32, 71, 3. Brandner (Nem) 1:32, 84, 4. Thanner (Avt) 1:32, 89, 5. Mickelson (Kan) in Heregger (Avt) 1:33, 00,; mladinci: 1. Defago (Svi) 1:26, 76, 2. Beltrametti (Svi) 1:27,13, 3. Dalcin (Fra) 1:27, 20, 4. Marullaz (Fra) 1:27, 28, 5. Dorigo (Ita) 1:27, 39, 6. Schicht (Nor) 1:27, 41, 7. Giannelli (Kan) 1:27, 60 itd.
Obvestila
SO SPDT
organizira v nedeljo, 3. marca smučarski izlet na Helm (Monte Elmo). Prijave pri Marku Preslu na tel. št. 425105.
PLANINSKA ODSEKA SLOGA IN SK DEVIN vabita svoje elane v nedeljo, 3. marca na 13. zimski vzpon po Vojkovih poteh Nanosa na Nanos. Odhod z lastnimi avtomobili ob 8. uri iz Praprota in Bazovice. Za informacije Viktor, tel. št. 226283, Bruno 200236.
SK BRD IN A
organizira v nedeljo, 10. marca avtobusni izlet v Sappado 2000. Vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah v ponedeljek, 4. marca in v Četrtek, 7. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573.
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Z dobrim dmgim polčasom »azzuni« nadigrali Makedonce
Enkratno vzdušje v goriški športni dvorani - Carlton Myers najboljši na igrišču - Gregor Fučka soliden - Pri Makedoncih odsoten Naumoski
Italija - Makedonija 95:62 (40:28)
ITALIJA: Ancilotto 10 (2:3), Bonora 5, Galanda 4, Pittis 2, Myers 28 (8:8), Moretti 23 (4:4), Pieri 5 (1:3), Frosini 4 (2:4), Ca-rera 4, Fučka 10 (2:2), trener Messina.
SON: 19, PM: 19:24, 3T: 4:9 (Myers 2:2, Bonora 1:2, Moretti 1:5).
MAKEDONIJA: Vojnovič 4 (2:2), Srbinovski 2, Bocevski 3 (1:2), Gecev-ski, SimiC, Stefanov 8, Jo-vanovski 29	(7:8),
Stankovič 7 (1:1), Blazev-ski 8, Knjažev 1 (1:2), trener Gerogijevski.
SON: 20, PON: Gecev-ski (34), PM: 12:15, 3T: 6:18 (Jovanovski 4:8, Bla-zevski 2:6, Vojnovič 0:4).
SODNIKA: Ceizel (Slovaška) in Dayal (Turčija); 5.000 gledalcev.
GORICA - »Ko so Italijani konCno zaceli igrati hitreje, s protinapadi in s tem povsem vključili v igro svojega najboljšega košarkarja Myersa, za Makedonce ni bilo veC rešitve. Kajti tako mora igrati Italija, hitro, s protinapadi. Povsem drugače kot v prvem polčasu, ko so Italijani preveč zadrževali žogo in so jim bili nasprotniki skoraj enakovredni.«
Tako je po včerajšnji kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo dejal Dražen DalipagiC, nekdaj slavni košarkark prav tako slavne jugoslovanske reprezentance in sedaj član strokovnega sveta goriškega kluba.
Z Dalipagičevo ugoto-vitivijo se povsem strinjamo, saj so »azzur-
ri« tudi proti tem zelo mladim nasprotnikom imeli v prvem polčasu dokajšnje težave (največ j o prednost 15 točk so dosegli v 13. minuti, ko je bilo 26:11). Gostitelji so imeli polne roke dela predvsem z Jovanovskim, ki je samo v prvem delu tekme dosegel kar 20 točk. Myers in Fucka sta po drugi strani poskrbela, da je domača reprezentanca stalno imela 10 in več točk prednosti, s katero je tudi končala prvi polčas.
Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili novo športno dvorano v Gorici in ki so poskrbeli za zares enkratno vzdušje, so bili po tem delu igre kar malce razočarani. VeC so pričakovali od selekcije trenerja Messine.
Na svoj račun pa so prišli v drugem polčasu, ko so »azzurri« le spoznali, da se jim hitra igra obrestuje. Carlton Myers je nekajkrat dvignil na noge polno dvorano z atraktivnim zabijanjem in vsa italijanska reprezentanca je igrala bolj sproščeno in učinkovito. 2e v 26. min. so »azzurri« vodili s 17 točkami prednosti, tri minute kasneje z 21 (65:44), da bi 5 minut pred koncem dosegli najvišjo razliko (90:55). V makedonskih vrstah je Jovanovskemu zmanjkalo moči (v drugem delu je dal le 9 točk) in tudi ostalim se je poznalo, da jim manjka mednarodnih izkušenj. Visok poraz je bil zato neizbežen.
»Naša reprezentanca je zelo mlada, neizkušena. Srednja starost je 22 let
in doslej smo skupaj igrali le devet tekem., saj sta naša država in seveda tudi naša košarka zelo mladi. Poleg tega sta nam manjkala najboljša igralca Naumoski in Pe-truCevski, ki sta poškodovana. To je prvič, da igramo brez Naumoskega, ki navadno vodi igro in je tudi doslej vedno dosegal veC kot 30 točk na tekmo. Ti mladi fantje so to odsotnost še kako občutili. Z Naumoskim in Pe-truCevskim gotovo ne bi izgubili s tako visoko razliko. Sicer pa sem prepričan, da bomo na povratni tekmi s popolno postavo premagali italijansko rprezentanco«, je po srečanju dejal Blagoj e Georgijevski, trener makedonske reprezentance, nekdaj odlični
TURIN - V soboto in nedeljo je bilo v Turinu absolutno državno dvoransko prvenstvo, ki je veljalo tudi za društveno prvenstvo. V hudem mrazu, ki je vladal v dvorani, kar je povzročilo tudi precej poškodb, se je ponovno izkazala slovenska atletinja Margaret Mac-chiut, ki je morala v svoji disciplini, teku na 60 m z ovirami, priznati premoč samo Carli Tuzzi. Tekma na 60 m z ovirami je bila potisnjena nekoliko v ozadje, tekačice pa so
strelec skopskega Rabot-ničkega in tudi elan bivše jugoslovanske selekcije.
Trener italijanske reprezentance Ettore Messina je bil zadovoljen z zmago nad Makedonijo in s skoraj gotovo uvrstitvijo na evropsko prvenstvo: »Želim homogeno in Čvrsto ekipo, v kateri mora dati vsak svoj maksimalni doprinos. To je: želim tako postavo, kot jo je imela Slovenija v Zaragozi leta 1992, ko nas je izločila iz olimpijskega kv-laifikacijskega turnirja. Glede tekme, naj dodam le to, da smo zmagali in občasno tudi zabavali občinstvo, tako da sem seveda zadovoljena.«
Branko Lakovič
OSTALI IZID: Slovenija - Madžarska 67:49 (38:25)
morale kvalifikacije in polfinale odteci v enem samem dnevu. Mac-chiutova, ki tekmuje za Sisport Fiat, je brez večjih težav zmagala v svoji kvalifikacijski skupini (čas 8.70) in nato tudi v polfinalu (8.54), v finalu pa je bila s Časom 8.49 še nekoliko hitrejša, vendar Carle Tuzzi vseeno ni mogla ogroziti. S tem dosežkom je Ma-ehhiutova še enkrat potrdila, da je na ovirah na krajših razdaljah trenutno druga v Italiji.
Adrian Lasič
Carlton Myers je bil najboljši igralec srečanja
ATLETIKA / NA DP V TURINU
Margaret Macchiut odlična dinga za Tuzzijevo
H SMUČANJE h
šest naših smučarjev v finalnih bojih
Od jutri pa do nedelje ho na Pianca-vallu deželni finale za dečke in naraščajnike. Pravico nastopa ima pri fontih po 35 najboljših glede na uvrstitve na letošnjih tekmovanjih, pri dekletih pa po najboljših dvajset. Pri dekletih zamejskih smučark ne bo, zato pa bomo imeli pri fantih šest predstavnikov. Pri dečkih so si finale prislužili Matej Crismancich (Devin, ZSSDI, 66 točk), Erik Piccini (Brdina, ZSSDI, 26) in Patrick Kocjančič (Devin, ZSSDI, 24), pri naraščajnikih pa Stefano Maizen (Devin, 21), Borut Bogateč (Devin, ZSSDI, 20) in Tomaž Sirca (Devin, 12).
KOŠARKA / V PROMOCIJSKI LIGI IN PRVI DIVIZIJI NA TRŽAŠKEM
Poraz Poleta, uspeh mladih jadranovcev
V 1. diviziji upešen tudi Dinamo, Sokol pa je moral priznati premoč nasprotnikov
PROMOCIJSKA LIGA
Polet Metra - Chiarbola 62:78 (32:38)
POLET METRA: Berdon 7, Doles 4, Lesizza 5, Skerlavaj 8, Pertot 17, Malalan 3, TauCer 4, Klanjšček 14, Legiša, Korošec.
Proti prvouvršCeni Chiarboli so po-letovci zasluženo izgubili. V prvem polčasu so se enakovredno borili in zaostanek je bil minimalen. S katastrofalno igro v uvodnih minutah drugega polčasa, ko sedem minut niso dosegli niti točke, pa so omogočili nasprotniku, da je povedel za 15 točk. Naši so reagirali, se približali na 8 točk razlike, več pa niso zmogli. Poletovci zaslužijo pohvalo za borbenost v obrambi, ne pa za igro v napadu, kjer so kot običajno imeli velike težave proti conski obrambi. (Janez Berdon)
1. DIVIZIJA
Jadran - Pallacanestro Monfalcone 88:78 (51:31)
JADRAN: Brazzani 18 (9:12), Požar 16, Jogan 4 (2:4), Velinski 19 (5:10), Ka-zer 6, Starc 5 (3:4), Gej 20 (2:4). TRENER: Vremec. PM: 21:34. SON: 19. 3T: Brazzani 3, Požar 2.
Jadranovci so dosegli svojo četrto prvenstveno zmago na račun izkušenega Pallacanestra Monfalcone. Naši so vodih od prve do zadnje minute, s koši Požarja in trojkami Brazzanija pa so visoko povedli že v prvem polčasu. V
drugem delu so naši obdržali vodstvo od 16 do 20 točk do zadnjih petih minut, ko so gostje odločno reagirali. Za preobrat pa je bilo na srečo že prepozno. Poleg tega pa je zanesljivi Brazzani zadel vse razpoložljive proste mete. Tokrat zaslužijo vsi igralci pohvalo. Med posamezniki pa sta se najbolj izkazala že prej omenjeni Brazzani in David Gej. (Niko)
Golden Basket - Sokol 66:61 (37:32)
SOKOL: Spacal, Križman 26 (1:2), Rizzante 3 (1:2), Čeme 14 (4:6), Cinger-la 5 (1:2), D. Daneu 13 (3:4), trener D. Čeme.
TRI TOČKE: Križman 3.
Ceoprav je Sokol nastopil z zelo okrnjeno postavo in celo brez trenepa Evgena Bana, je povsem zadovoljil. Naši košarkarji so sicer izgubili bili pa so enakovredni gostiteljem. Za požrtvovalno igro je treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa Pavla Križmana, ki je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
Dinamo - Cosina 69:65 (26:36)
DINAMO: Dilissano 18, Miani, Cra-stich 9, Manin 18, Di Marco 8, Sbroia-vacca, Volk 8, Almonti 6, Canciani 2.
3T: Manin 3, Volk 2, Crastich 1.
Kot že običajno letos, si je Dinamo zagotovil zmago prav v zadnjih minutah srečanja, potem ko je večji del tekme tudi krepko zaostajal. Se par minut
pred koncem so gostje, kjer nastopata tudi bivša igralca C lige Pistrin in Cep-pi, vodili za 8 točk, dve trojki Manina, trojka Volka in še delni izid 6:0 v zadnjih 40 sekundah pa je zadoščalo za presenetljiv preobrat. (VJ)
PROPAGANDA
Santos - Polet 95:14 (50:4)
POLET: Pavat, Paulin 7, Vodpivec, Sancin, Starec, Guštin, Daneu 4, Mihe, Berdon 2, Vastho 1.
TRENER: K. Arena.
O sami tekmi ni mogoCe veliko povedati, saj končni izid jasno priča o premoči domačinov. Naši so se vsekakor srčno borih, izkazal pa se je predvsem Paulin. (A. Pauhca)
MEMIB ASKET
Turnir Obersnel
Bor - Poggi 60:24
BOR: M. Ferluga, Indelicato 5, Kneipp 18, Udovič 14, Krevatin 2, S. Ferluga 4, Celano, Obersnel 6, Nadlišek 6, KovaC 2, Oblak 3, Černigoj 0. Vaditelj: Jogan.
Borovci so predvsem z dobro igro v drugi Četrtini (26:2) povsem nadigrali vrstnike Poggija. »Plavi« so sicer tekmo zaCeh nekoliko boječe, nato pa so najprej s Kneippom in z Udovičem izvajali hitre protinapade, ki so se večkrat zaključili z lepim košem. Poleg njiju pohvalo zaslužita se Matej Nadlišek in Aleks Indelicato. (M. Jogan)
SMUČANJE / 15. ZAMEJSKO PRVENSTVO VFORNIDI SOPRA ZELO DOBRO ORGANIZIRAL SMUČARSKI KLUB BRDINA
Prireditev v celoti uspela Naslova šla v prave roke
Zamejska prvaka Valentina Šuber in Aleksander Žezlina - Približno 200 smučarjev in smučark - Med društvi najboljši SK Brdina
Letošnja zamejska prvaka Valentina Šiuber in Aleksander žezlina (Foto EM)
Petnajsto zamejsko smučarsko prvenstvo, ki ga je v nedeljo v Fomi di Sopra organiziral SK Brdina, je popolnoma uspelo po vseh plateh. Organizacija je bila zelo dobra, na progi »Stadio slalom« pa je bilo za veleslalom postavljenih 23 vrat, za slalom pa 34. V vseh kategorijah se je pomerilo skoraj 200 smučark in smučarjev, katerim je Čase kot običajno meril SPDT Timing. Nivo tekmovanja je bil visok, v konCno bitko za naslov zamejskega prvaka je bilo prepuščenih najboljših 15 moških in 8 žensk, za mladinski naslov pa se je v drugem teku po merilo še po 7 fantov in deklet.
V ženski konkurenci je premočno zmagala Valentina Suber (Brdina), ki je tudi v drugem spustu v slalomu dokazala, da v zamejstvu trenutno nima konkurence, in je tako potrdila prvo mesto, M ga je imela v veleslalomu. Med moškimi pa je slavil Aleksander Žezlina (SPDT), ki je v drugem spustu odlično smuCal in nadoknadil zaostanek, ki ga je imel v veleslalomu, v katerem je osvojil tretje mesto za Davidom TauCerjem (Brdina) in Christianom Volpijem (Brdina). V mladinski konkurenci pa je gotovo prišlo do presenečenja. Sicer zasluženo sta zmagala Martina Bogateč (Mladina) in Denis Petrovčič (Brdina), ki sta dokazala da so bili trenigi s selekcijo res pozitivni. Pri tem pa ne smemo pozabiti na mlada smučarja Devina Matejo Paulina in Mateja KrižmanCiCa, ka bi gotovo na tem prvenstvu zaslužila nekaj veC.
Med društvi je z minimalno razliko tako v mladinski kot v absolutni konkurenci slavil SK Brdina, ki je res izvrstno organiziral tekmovanje. Tudi vodja tekmovanja Rado Suber je bil zelo zadovoljen s potekom prvenstva in s kakovostjo nekaterih naših smučarjev, žal pa mu je bilo
za polurno zamudo, s katerim se je začel drugi spust v slalomu. Tudi predsednik ZSSDI Jure Kufersin je pozitivno ocenil tekmo. Nadvse pozitivno je ocenil dejstvo, da je smučarska komisija mesec prej kot običajno organizirala prvenstvo, tako da je bila prisotnost zamejskih smučarjev mnogo večja kot prejšnja leta. Zadovoljen pa je bil tudi zato, ker je po tolikih letih končno uspelo izpeljati drugi spust v slalomu, kjer je bila izvedena prava selekcija.
V veselem vzdušju, ob prigrizku in dobri kapljici se je nato ob zvokih harmonike Lojzeta Furlana zaključil športni praznik z bogatim nagrajevajem za prve tri uvršCne v ysaki kategoriji in za 8 društev, ki so bili prisotna s svojimi tekmovalci v Fomiju. (EM.)
REZULTATI
Baby ženske: 1. Martina Gantar (SK Devin) 47, 13, 2. Maja Sancin (Brdina) 51, 85,
3.	Caterina Marušič (SPDG) 57, 85, 4. Veronika Pavšič (SPDG) 1.04, 60, 5. Tjaša Cor-va (SPDG) 1.05, 45, 6. Roberta Ressi (SPDG) 1.18, 01, 7. Lara Ressi (SPDG) 1.25, 72
Baby moški: 1. Andrej Marušič (Brdina) 44, 80, 1. Alessio Sibilla (SK Devin)
45,	39, 3. Gregor Nanut (SPDG) 50, 54, 4. Simon Plesničar (SPDG) 51, 01, 5. Olaf Simonetig (Brdina) 59, 52, 6. Matej Glavina (SK Devin)
1.00,	82, 7. Andrea Skerlavaj (Brdina) 1.05, 20, 8. Jan Tratnik (SPDG) 1.05, 78.
Miške: 1. Mateja Paulina (SK Devin) 39,13, 2. Roberta Purich (Brdina) 44, 71, 3. Eli-sabeth Miklus (SPDG) 51, 63,
4.	Urška Daneu (Brdina) 52, 35, 5, Nicole Starc (SK Devin) 55, 65, 6. Tajrim Sedma-ch (SK Devin) 59, 57, 7. Neža Kapun (SK Devin) 1.13, 67,
8.	Lavinja Skerjavaj (Brdina) 1.28, 20.
Miški: 1. Denis Petrovčič (Brdina) 37, 78, 2. Jaro Furlani (SK Devin) 4i; it, 3. Danjel Ghezzi (Mladina) 46, 47,4. Matej Stolih (SK Devin)
46,	68, 5. Marko Volčič (SK Devin) 48, 51, 6. Matija Do-
lenc (Brdina) 54, 13, 7. Danjel Franko (Brdina) 55, 86.
Dame: 1. Manja Pavšič (Brdina) 40, 28, 2. Erika Ukmar (SK Devin) 46, 98, 3. Nataša Volpi (Brdina) 47, 48, 4. Patrizia Purich (Brdina) 51, 59, 5. Al da Suber (Brdina) 53, 35, 6. Nadja Rupel (SK Devin) 1.01, 38, 7. Nada Peta-ros (Brdina) 1.24,93.
Super veterani: 1. Jordan Purič (SK Devin) 44, 67, 2. Milan Škabar (Brdina) 47,45, 3. Josip Pangos (SK Devin) 48, 03, 4. Ninko Škabar (Brdina) 51, 12, 6. Emil Rupel (SK Devin) 56, 56, 6. Bruno Skerk (SK Devin) 59,41.
Veterani: 1. Stojan Sosič (SK Devin) 37, 16, 2. Natali-no Culot (SPDG) 37, 49, 3. Roberto Greco (SK Devin) 42, 39, 4. Rado Suber (Brdina) 42, 77, 5. Edi Bratos (Brdina) 45, 46, 6. Danilo Žužič (SK Devin) 46, 29, 7. Lojzko Popovič (Brdina) 48, 27, 8. Pino Perini (Brdina) 49, 93, 9. Jože Sigoni (Mladina) 50, 05, 10. Lucijan Sosič (SK Devin) 51, 19, 11. Valter Švara (Brdina) 55, 59.
Deklice: 1. Nika Furlani (SK Devin) 41,40, 2. Martina Bogateč (Mladina) 42, 91, 3. Eva del Fabro (SPDG) 45, 51,
4. Sara Plesničar (SPDG) 45, 60, 5. Francesca Jakin (SPDG) 45, 61, 6. Žaneta Švara (Brdina) 48, 05, 7. Sara Co-ceani (SPDG) 49, 59, 8. Naike Sosol (SPDG) 50, 85, 9. Ivana Gantar (Devin) 51, 50,10. Veronika Žužič (Devin) 54, 90.
Dečki: 1. Matej Crismanci-ch (SK Devin) 37, 76, 2. Peter jr. Ferluga (Brdina) 39, 67, 3. Erik Piccini (Brdina) 40, 01, 4. Claudio Mirceta (Mladina) 43, 51, 5. Marko Sadlowski (Mladina) 45, 92, 6. Nikola Colcic (SK Devin) 49, 95, 7. Jurij Daneu (Brdina) 50, 79, 8. Peter Povšič (SPDG) 54, 71, 9. VValter Caharija (SK Devin) 55, 55,10. David Gregor! (Brdina) 1.12, 74.
Naraščajnice: 1. Anja Strekelj (Brdina) 42, 23, 2. Ingrid Bianchi (Brdina) 43, 89, 3. Janja Del Linz (SPDT) 45, 88, 4. Erika Gregori (Brdina) 46, 23.
Naraščajniki: 1. Borut Bo-gatez (Mladina) 40, 54, 2. Stefane Maizan (Devin) 42, 32, 3. Miha Gravnar (SPDG) 44, 79, 4. Aljoša Orel (SZ 01ym-pia) 46, 84.
Mladinke: 1. Fjona Mezgec (Brdina) 38, 75, 2. Karin Mezgec (Brdina) 39, 16, 3. Katja Culot (SPDG) 41, 26, 4. Jasmina Strekelj (Brdina) 42,
72, 5. Martina Kufersin (Brdina) 43, 65, 6. Nastja Milič (Mladina) 45, 42, 7. Irena Jelenič (SK Devin) 50, 47, 8. Breda Sosič (SK Devin) 50, 91, 9. Barbara Cossutta (SK Devin) 51, 32, 10. Janja Le-giša (SK Devin) 53,69,11. Jasna Simčič (SK Devin) 58, 36.
Mladinci: 1. Alex Prašelj (Mladina) 35, 79, 2. Aljoša Paulina (SK Devin) 36, 81, 3. Alan Cosma (SK Devin) 49, 08,4. Andrej Šuligoj (Brdina) 50,63.
Članice: 1. Valentina Suber (Brdina) 36, 73, 2. Sarah Sosič (SK Devin) 38, 64, 3. Vanessa Mezgec (Brdina) 39, 91, 4. Helena Volpi (Brdina) 43,16, 5. Monica Carrara (SZ 01ympia) 45, 53, 6. Nadja Fajt (SPDG) 46,17, 7. Liliana Bezin (Mladina) 49, 37, 8. Bety Rebula (Brdina) 53, 53,
9.	Katja Fabrizi (SZ Sloga) 54, 34,10. Eva Sosič (Brdina).
Člani: 1. David Taucer (Brdina) 34, 84, 2. Volpi Christian (Brdina) 35, 37, 3. Aleksander Žezlina (SPDT) 35.52, 4. Marco Suber (Brdina) 36, 18, 5. Giulio Taučer (Brdina) 36, 53, 6. Aljoša Škabar (SK Devin) 36, 66, 7. Peter Ferluga (Brdina) 38, 34, 8. David Sosič (SK Devin) 38, 66, 9. Presi Marko (SPDT) 39, 34, 10. Robert Devetak (SPDT) 39, 45, 11. Marko Kralj (SZ Sloga) 39, 54, 12. Maurizio Peric (SK Devin) 40,10,13. Claudio Peric (SK Devin) 40,48,14. Aleš Nanut (SPDG), 15. Andrej Brico (SPDG) 41, 63,16. Maks Gregori (Brdina) 41, 64, 17. Branko Sain (SZ Sloga) 42, 05,18. Martin Andolšek (Brdina) 42, 52, 19. Simon Ter-pin (SZ 01ympia) 42, 62, 20. Marjan Vogrič (SZ 01ympia) 43, 16, 21. Stefano Leghissa (Cer-Mav) 44, 94, 22. David
Grinovero (SZ 01ympia) 44, 96, 23. Corsi Mihael (SZ 01ympia) 45, 11, 24. Marko Lutman (SZ 01ympia) 45.52, 25. Saša Hlede (SZ 01ympia) 45, 63, 26. Darko Pacor (Mladina) 45, 66, 27. Giorgio Ten-ce (Madina) 48, 62, 28. Gregor Sfiligoj (SZ 01ympia) 48, 69, 29. Janez Terpin (SZ 01ympia) 49, 45, 30. Alex Piccini (Brdina) 53, 71, 31. Janez Milic (Brdina) 114, 27.
Amaterji: 1. Livio Rožic (SPDG) 38, 93, 2. Bruno Go-mišček (SPDG). 3. Neno Petrovčič (Brdina) 40, 71, 4. Ivan Plesničar (SPDG) 42, 41,
5.	Ennio Bogatez (Mladina) 42, 64, 6. Andrej Starc (SK Devin) 43, 51, 7. Marko Lutman (SPDG) 43, 65, 8. David Paulina (SK Devin) 44, 35, 9. Carlo Del Fabbro (SPDG) 44, 42, 10. Loris Nanut (SPDG) 44, 58, 11. Marko Kandut (SPDT) 44, 80, 12. Paolo Ghezzi (Mladina) 46, 02, 13. Marco Sibilla (SK Devin) 46, 42, 14. Marco Piccini (Brdina) 46, 62, 15. Stanko Ra-dikon (SPDG) 47, 10, 16. Sandro Corva (SPDG) 47, 13, 17. Dario Štolfa (SK Devin) 48, 61,18. Paolo Glavina (SK Devin) 51, 08; 19. Edi Marušič (SPDG) 51, 49, 20. Roberto Franko (Brdina) 52, 61, 21. Andrej Daneu (Brdina) 54, 25, 22. Dolfi Fhirich (Brdina) 1 01,03.
ABSOLUTNI VRSTNI RED PO DVEH TEKIH
Ženske: 1. Valentina Suber (Brdina) 1.17, 68 (36, 73 + 50, 95), 2. Sarah Sosič (SK Devin) 1.37, 96 (28, 64 + 59, 32), 3. Manja Pavšič (Brdina) 1.41.94 (40, 28 + 1.01, 66), 4. Vanessa Mezgec (Brdina) 1.42, 95 (39, 91 + 1.03, 04), 5. Martina Bogatez (Mladina) 1.50,13 (42, 91 + 1.07, 22), 6. Mateja Paulina (SK Devin) 1.50,40 (39,13 + 1.11, 27), 7.
Anja Shekelj (Brdina) 1.53, 44 (42, 23 + 1.11, 21), 8. Karin Mezgec (Brdina) 1.53, 89 (39, 16 + 1.14, 73), 9. Fjona Mezgec (Brdina) 1.58, 41 (38, 75 + 1.19, 66), 10. Nika Furlani (SK Devin) 2.00, 76 (41, 40 +1.19, 36).
Moški: 1. Aleksander Zez-lina (SPDT) 1.24.97 (35, 52 + 49, 45) 2. Christian Volpi (Brdina) 1.25, 33 (35, 37 + 49, 96), 3. Giulio Taucer (Brdina) 1.28, 18 (36, 53 + 51, 65), 4. Alex Prašelj (Mladina) 1.28, 20 (35, 79 + 52, 41), 5. Peter Ferluga (Brdina) 1.30, 56 (38, 34 + 52, 22), 6. Marco Suber (Brdina) 1.33,17 (36,18 + 56, 99), 7. Denis Petrovčič (Brdina) 1.34, 31 (37, 78 + 56, 53), 8. David Sosič (SK Devin) 1.34, 94 (38, 66 + 56, 28), 9. Natalino Culot (SPDG) 1.37, 34 (37, 49 + 59, 85), 10. Matej Crismancich (SK Devin)
I.	39, 25 (37, 76 + 1.01, 49),
II.	Erik Piccini (Brdina) 1.40, 11 (40, 01 + 1.00,10), 12. Livio Rožic (SPDG) 1.41, 61 (38, 93 + 1.02, 68), 13. Aljoša Paulina (SK Devin) 1.46, 82 (36, 81 + 1.10, 01), 14. Stefano Maizan (SK Devin) 1.49, 37 (42, 32 + 1.07, 05), 15. Stojan Šosič (SK Devin) 1.54, 15 (37,16 + 1.16, 99), 16. Borut Bogatez (Mladina) 1.54, 88 (40, 54 + 1.14, 34), 17. Peter jr. Ferluga (Brdina) 1.57, 55 (39,67 + 1.17, 88).
DRUŠTVENA LESTVICA
1. Brdina 2235, 2. SK Devin 1781, 3. SPDG 1290, 4. Mladina 558, 5. SPDT 295, 6. 01ympia 263, 7. SZ Sloga 120, 8. SKD Cerovlje -Mavhinje 32.
DRUŠTVENA MLADINSKA LESTVICA
1. Brdina 483, 2. SK Devin 444, 3. SPDG 245,4. Mladina 176, 5. SPDT 32, 6. 01ympia, SZ Sloga, SKD Cerovlje -Mavhinje.
Veselje mladih zmagovalcev (Foto EM)
Po tržaški okolici
Pobuda SPDT, da popelje svoje člane in prijatelje na izlet po bližnji tržaški okolici, je naletela na ugoden odmev tudi zato, ker je marsikoga gnala radovednost, kam in kod bodo odborniki SPDT vodili udeležence, ki so si po dolgem zimskem čepenju za pečjo, zahoteli razgibati noge in naužiti nekaj svežega zraka. Odziv je bil presenetljivo velik. Na Kolonji se je prejšnjo nedeljo zbralo okrog 70 planincev, ki so pogumno vzeli pot pod noge in se napotili do Ulice delle Rose, odkoder so se spustili po strmini do Ulice dei Molim, od tam pa navzgor, kjer je bil že prvi postanek s pokušnjo vina v kleti elana Ivana Tavčarja. Polurni počitek in dolga kolona planincev se je nato spuščala po Ulici Moreri proti Rojanu. Sredi poti so kamnite stopnice vodile v štulno ob strugi potoka, kjer so svoje dni domače perice opravljale skoraj težaško delo, ko so v obokani vlažni pralnici krivile svoje hrbte ob pranju perila. Zanimivost, o kateri je le malokdo od udeležencev izleta vedel, in vsi so si bili edini, da bi bilo treba to znamenitost, iz niti še tako davnih časov, ohraniti kot posebnost kraja. Izletniki
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
nega domačega vina bil drugi postanek za počitek in malico.
Tržaške planince je potem pot vodila v Piščance do Grada in od tam dalje po gozdnatem pobočju na Scalo Santo. Spet navzdol v strugo potoka po blatni in precej zaraščeni stezi in znašli so se na Trsteniku, na kraju kjer se dvigajo radijske antene. Po Ulici Bo-nomea navzgor do Obeliska in izletniki so zakorakali na Napoleonsko cesto, se nato povzpeli na Selivec, 396 metrov Visoko in po grebenu nadaljevali pot na Gorko (368 metrov), kjer stoji kamen, ki označuje ju-sarsko mejo med Barkovljami in Opčinami. Od tam
dalje je pot vodila po borovem gozdu do razgledišča na Vejni, s katerega so se potem izletniki spustili na Napoleonsko cesto in mimo Batude zavih na Gra-deševo nad Barkovljami ter se po pobočju spustili do Cijakov, kjer je bil še en postanek pri elanu planincu Francu Starcu, ki je žejnim pohodnikom postregel z žlahtno kapljico. A ni še konec. Izletniki, ki so v takem vehkem številu zbujali nemalo radovednosti tamkajšnjih stanovalcev, so se podali še mimo Vetota
odkrivanju zanimivosti in lepot krajev, ki so nam zelo bhzu, bodo nedvomno tržaški planinci polnoštevilno prihiteli na nocojšnje prerivanje Damjane Ota, da spoznajo še vrsto znamenitosti, ki jih skriva nas Kras, svet v naši neposredni bližini, ki ga žal vsi premalo poznamo. Zato ne bo odveč, če se bodo stalni obiskovalci društvenih predavanj zvečer potrudili v Gregorčičevo dvorano v ul. Sv. Frančišča 20 in priva-
Panzera mimo okroglega stolpa, ki je menda v starih časih, ko je morje segalo do pobočja in še ni bilo sedanjega Miramarskega drevoreda, služil za stražbo, ki je varovala Barkovlje pred vpadi gusarjev.
Končno so se tržaški planinci znašli na nabrežju in precej utrujeni po osemurnem potepanju po marsikomu neznanih stezah, poteh in kotičkih, pri čemer sta se najbolj izkazala najmlajša člana, 7-letna Anja Grgič in-letni Martin KovaC, prišli v prostore Pomorskega kluba Sirena, kjer jih je Čakalo okrepčilo: odlična ribja večerja.
Največje zadoščenje za prireditelja je bilo splošno veselje in zadovoljstvo vseh izletnikov, ki so izrazih željo, da bi SPDT večkrat prirejalo take spoznavne izlete po najbližji mestni okohci in popeljalo svoje člane v zakotne kraje, ki so sicer za pretežno večino neznani in neodkriti. Pri tem gre zahvala vodičem, zlasti podpredsednici Marinki Pertot in odborniku Alek-siju Civardiju za številne razlage pomembnih in zgo-dovinsih točk na prehojeni poti ter organizacijo odlične postrežbe v klubu Sirena.
Bogastvo tržaškega Krasa
Po celodnevnem potepanju po tržaški okolici in
mo zapuščali dvorano obogateni, bodisi duhovno kot kulturno. Damjana Ota nam bo namreč prikazala najbolj značilne znamenitosti kraške vegetacije, zlasti redke rastline, ki jih srečujemo na Krasu ter tajne iz živalskega življenja. SPDT vabi zato vse ljubitelje narave, da se nocojšnjega predavanja udeleže. Začetek ob 20.30.
Občni zbor P.D. Sežana
V ponedeljek, 4. marca bodo na občnem zboru tudi planinci iz Sežane podali obračun enoletnega dela in prizadevanj. Pri njih je glavni problem usposobitev planinske postojanke na Jermancu, kjer so preuredili prostore nekdanje obmejne karavle. Dela so zadnje čase nekoliko zastala, vendar je pričakovati, da se bodo sežanski planinci potrudih in v kratkem poskrbeh za odprtje koče. Občni zbor bo v prostorih Ljudske univerze v Sežani z začetkom ob 18. uri.
Po Vojkovih poteh na Nanos
Planinsko društvo Podnanos prireja v nedeljo, 3. marca tradicionalni, letos že 13. zimski pohod po Vojkovih poteh na Nanos. Planinci bodo na nanoško planoto krenih iz Podnanosa, kjer se bodo zaCeh zbirati od 8.30 dalje.
Mnogi elani SPDT se tradicionalno udeležujejo tudi zimskega pohoda na Nanos zato velja vabilo, naj se podajo na ta planinski podvig. Za prevoz do Podnanosa mora vsak poskrbeti sam.
Zimski pohod »Arihova peč«
Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovenska športna zveza in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo planince na 18. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo na Koroškem. Pohod bo v nedeljo, 3. marca s pričetkom ob 9. uri. Pohodniki se bodo začeli zbirati pri Polancu na Cememici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu, odkoder bodo krenih mimo nekdanjega partizanskega bunkerja na Bleščečo planino do planinske postojanke »KoCa nad Arihovo pečjo« v višini 1084 m in se vračah mimo Resmano-ve lovske koče do Polanca.
Udeležba ni omejena, pohodniki pa morajo biti planinsko zimsko opremljeni in se morajo držati označene poti s kontrolnimi žigi v koči nad Arihovo pečjo in v Resmanovi koči. Prireditelji sprejemajo prijave na dan pohoda od 9. do 12. ure, startnina pa znaša 50 šilingov oziroma 600 tolarjev. Pohod bo v vsakem vremenu.
Čestitke Aleksandru Žezlini
Na nedeljskem 15. zamejskem smuCaskem prvenstvu v Fomi di Sopra je v ostri moški konkurenci član SPDT Aleksander Zežlina osvojil zavidljiv naslov zamejskega prvaka 1996. Zvestemu elanu in izrednemu smučarju Aleksandru iskreno čestita SPDT, vsi odborniki in predstavniki smučarskega odseka, ki se izredno veselijo Zezlino-vega naslova in mu kličejo še na mnogo smučarskih zmag. (L.A.)
f
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Vloga odgovorne osebe vam bo uspela bolj, kot si drznete misliti. Uspeh vam bo vlil novega poguma in volje po življenju, zato bodo vase temne misli že kmalu postale le še zgodovina.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Odmislili boste idejo o postranskem zaslužku in se raje odločili za pritisk na nadrejene, ki vam že predolgo obljubljajo napredovanje in se izmikajo s praznimi izgovori.
DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Prepričani boste, da so stare poti povsem dobro utečene, da se lahko posvetite novim, vendar se boste tokrat usteh. Še zmeraj namreč dolgujete nekaj, brez česar ni koraka naprej.
RAK 22.6. - 22. 7.: Prefinjeno se boste pretvarja-H, samo da bi iz simpatije izvlekli znak, da vas občuduje. A bolj boste igrali, pozneje boste doživeti stre-znjujoCo šolo m še pozneje želeno gesto.
LEV 23.7. - 23.8.: Razmišljali boste, kako bi ohranili notranje skladje, a boste spoznali, da je to umetnost, ki ji še niste kos. Pozabite na svetle cilje in se raje posvetite trenutnemu koraku.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Medtem ko boste garati in se razdajali, boste potihem pripravljali maščevalni načrt, s katerim naj bi jo zagodli tistim, ki vas zamenjujejo za brezčuten stroj.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ker bodo vaši nasveti modri in predvsem uporabni, vas bodo kontno začeti ceniti hidi tisti, ki so vas doslej gledali z višine oblakov. Vrnili se bodo in zakorakali po vaših stopinjah.
ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Zaceli boste uresničevati eno najboljših idej, kar vam jih je kdaj padlo na um. Ker bo vaše zdravstveno stanje nekoliko boljše, ni hudič, da vam ne uspe - vsaj v lastnih očeh.
STRELEC 23. 11.-21.12.: Veliko novih preizkušenj se bo nagrmadilo na vaša pleča, vendar ne boste preveč jadikovali, kajti predobro se boste zavedati, da najbolj rastete prav tedaj, kadar se vam zdi, da padate.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čeprav ste običajno hladno razumski, boste tokrat vendarle prisluhnili svoji intuiciji in ji dali prednost. Nikdar več ne prezirajte modrosti, s katero se ponaša vaše telo.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Ker veste, da boste že kmalu presegli marsikako svoje notranje neskladje, se bo v vašo dušo povrnil optimizem. Potrpite še malo, pa bo optimizem postal stalnica vašega življenja.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: V domačem gnezdeni boste prejeli zelo koristen nauk. Partner se bo namreč naveličal vajinih iger in se pokazal tak, kakršen pravzaprav je. Odličen začetek za gradnjo nove stavbe.
PRED LETI JE PONEVERIL VEČ MILIJONOV DOLARJEV
Slavni slepar je danes poštenjak
Po Abagnaleovi avtobiografiji so posneli film
WELUNGTON (Reuter) - Čeprav Frank Abagnale zagotavlja, da se nepoštenost ne izplača, hkrati priznava, da danes brez poneverjanja čekov v vrednosti več milijonov dolarjev ne bi postal največji strokovnjak za poneverbe v Združenih državah Amerike. Abagnale je bil nekoč najbolj iskani slepar na svetu.
Iskala sta ga policija in FBI
Med svojim šestnajstim in enaindvajsetim letom je več bank in družb prikrajšal za 2,5 milijona dolarjev, čeprav so za njim razpisali tiralico vse policije po svetu in ameriški FBI. Uspešno se je predstavljal kot pilot, pediater, borzni posrednik, profesor in odvetnik. Na Novi Zelandiji je pred nedavnim sodeloval pri izdelavi čekovnih in bančnih varnostnih kartic, saj je bil svoje čase strokovnjak za poneverjanje poslov z najmočnejšo valuto na svetu.
»Ko sem bil star šestnajst let, sem meril skoraj 1, 80 metra, imel sem celo nekaj sivih las, zato so ljudje mislih, da imam kakšnih dvajset let. Kmalu sem spoznal, da se lahko predstavljam v vlogi kakšne druge osebe. Nisem mislil na posledice, zaradi katerih sem kasneje postal še drznejši,« je povedal Abagnale. Pri osemnajstih letih je že znal uporabljati magnetno kodno pisalo, zato je v neki chicaški banki, pri kateri je odprl bančni račun z lažnim imenom, prišel do tujega denarja. S ponarejenimi vplačilnimi lističi so ljudje nevede vlagati denar na njegov račun, ker je računalnik najprej odčital magnetno številko vplačilnih formularjev. Cez tri dni je klical banko in vprašal za stanje na svojem bančnem računu
- imel je že več kot štirideset tisoč dolarjev. To pa je bil šele začek njegove svetovne »kariere«.
Pilot in zdravnik
»Priskrbel sem si uniformo pilota letalske družbe Pan Am in tudi osebno izkaznico. Brezplačno sem v pilotskih kabinah letel na vse konce sveta, saj oblečen v uniformo nisem zbujal pozornosti varnostnikov,« je povedal. Gotovo je Abagnale zelo bister, vendar se ne uvršča med kriminalce. Pravi le, da je znal izkoristiti priložnost. Ko je nekoč izpolnjeval vprašalnik za najem stanovanja, se je predstavil kot zdravnik, ker naj bi tako lažje zabrisal sled za seboj. »Nekoč sem v hiši srečel pravega zdravnika, ki me ■je predstavil svojemu sodelavcu. Začel sem brati zdravniške revije, da se med pogovorom ne bi izdal. Tako sem se nenadoma znašel v bolnišnici. Spoznal sem vse zaposlene... Nekoč je bilo treba začasno zapolniti prazno mesto in bil sem izbran z zagotovilom, da ne bom posredno odgovoren za zdravljenje. To je bil izziv, ki ga nisem načrtoval.« Abagnale se je vedno skušal izogibati položajem, ki jih zaradi pomanjkanja znanja ne bi obvladal. Spominja se, da je nekoč kot pilot letel v letalu iz New Yorka do Londona, ko ga je pravi pi-
lot prosil, naj med njegovim počitkom nadzoruje let. »To sem tudi storil, vendar sem imel pripravljeno zgodbo, s katero bi ga zadržal na njegovem prostoru, če bi pilot hotel zapustiti kabino...«
Končno v zapora
Abagnalea so končno ujeli v majhnem francoskem mestu, kjer je preživljala počitnice neka stevardesa, ki je spoznala moškega, za katerim so razpisala tiralico vsa letališča po svetu; njegova slika je visela na vidnih mestih. Eno leto je preživel v francoskem in švedskem zaporu, potem pa so ga izročili ameriškim oblastem. V Združenih državah Amerike je bil obsojen na dvanajst let zapora. Po štirih letih je dobil ponudbo: delaj za nas ali pa gnij v zaporu! To se je zgodilo pred dvajsetimi leti.
Frank Abagnale: »Tudi če ne bi skrenil na stranpot, bi bil uspešen.«
Delo za ameriško vlado
Od takrat za ameriško vlado in zasebne družbe razvija programe, ki onemogočajo delovanje tehnološko razvitega larimi-nala. Sodeloval je pri izdelavi potovalnih čekov American Express, novega stodolarskega bankovca, ki bo v obtoku že aprila letos, in vrste drugih dokumentov, ki jih ni mogoče ponarediti. Po njegovi avtobiografski uspešnici Catch Me If You Can je bil po-
ŠAH
snet tudi film. Abagnale priznava, da ne bi nikdar postal strokovnjak za poneverbe, če ne bi bil tudi sam slepar. Kljub temu ne bi nikdar več goljufal; »Vso svojo mladost sem se preživljal z goljufijami, v zaporu sem bil od svojega 21. do 26. leta.«
Prav s ponarejanjem zelo pomembnih dokumentov je Abagnale dobil zaupanje v svoje sposobnosti: »Tudi če ne bi skrenil na stranpot, bi bil uspešen.«
m
ši
ItElEASt
a b c d e f g h
E.Gnmfeld - Tarrasch /Baden - Baden 1925
Z napadom na belo damo je želel črni omejiti delovanje belega na poševnici a3 - f8 in napadu na črnega kralja. Ta se nahaja v neprijetnem položaju v kotu šahovnice. Beti, ki je na potezi, zato v igro in napad pripelje nove, sveže sile. Kako poteka odločilen napad betih figur na črnega kralja, si oglejmo v nadaljevanju!
Rešitev naloge
Napad na črnega kralja se začenja s prihodom črnopoljnega lovca na poševnico al - h8 l.Lh4!, saj je bela dama nedotakljiva. Na l...Ta3: 2. Lf6+ z matom. Cmemu je se uspelo narediti “ventil” l...h6, vendar je sledilo novo presenečenje. 2.Df8+! Bela dama dirigira črnemu skakaču iz obrambnih nalog 2...Sf8: 3.Lf6+ in črni se je vdal, ne da bi dovolil nasprotniku, da ga matira : 3...Kh7 4.Tg7+ Kh8 5.Tf7:+ Kg8 6.Sh6 mat!	Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	PROSTOR ZA KRSCENJE	POČITNIKAR V LETOVIŠČU	STROJ ZA KOPANJE JARKOV	SLOV. PUBLICIST (LOJZE)	MANJŠA ČASA (REDKO)	BELA SNOV IZŽGANEGA APNENCA	PODOBA PREDMETA NASTALA Z VTISNJENJEM	NAS PEVEC JUNKAR	EKVADORSKI PRIPOVEDNIK (J0RGE) CORONEL	SOGLASNIK IN VOKAL	OTOK čarovnice KIRKE v GR. MIT.	IZSTRELEK NA REAKTIVNI POGON	AVTOR: MARKO DRESCEK	PRIPADNIK STRANKE	NEMŠKI PISATELJ (THOMAS)	SLOV. PISATELJICA PEROCI	PRISTAN. V MAROKU (TANJA)	MUSLIMAN. M0SK0 IME	SILA, POTREBA	BAVARSKA UMETNOSTNA DRUŽINA
DELAVEC V KOVINSKI STROKI													MLEČNI IZDELEK							
PONOVNA PRILAGODITEV OKOLJU													SKUPEK ŽIVČNIH CELIC SL IGRALEC RANER							
NADSTREŠ- NICA										POKRAJINA VGRCUI PROJEKTOR SLIK										
ŠKATLICA ZA HRANJENJE PREDMETOV				KRAJ PRI VODICAH							VNEMA, POLET					UTEŽNA MERA DUHOVNIK (SLABŠI				
				KRAUEVICIZ IND.EPA							M0ST0VZ, POMOL									
FRANC. JUNAKINJA DEVICA ORLEANSKA						SLOV. PISATEUIN ZGODOVINAR (JOSIP)	DELAVEC V GRADBE-NISTVU	MESTO V BACKI KRAJ V SR. LIBIJI							ZELEZ0 BELGIJSKI SKLADATEU (ORLANDO)			GOSTA 'BOMBAŽNA TKANINA	ŠPORTNI PREDMET PROSTO	SVETLA ZVEZDA V ORLU
ITALIJANSKA VALUTA					100 PRIPRAVA ZA OBLIKOVANJE VLITE SNOVI				JEIK BANTU CRNCEV				REDOVNICA							
									SNEGU PODOBNA SNOV				PESNIŠKA VRSTICA							
NACE SUMI			LASTNIK LOTERIJE PREDUJEM, NADAV									DESNI PRITOK MOZELEV NEMČIJI					PERJE PRI REPI RUSUAN0V0 LETALO -			
HUMORISTKA PUTRIH				RJAVKASTA POLARNA RACA								OBLIKA RASTLIN. STEBLA				AM.PEVKA FITZGERALD URS RAEBER				
				RADON								KROM								
MESTO V TOSKANI, ITALIJA								PLEME STARE GRČIJE						HRIBOVJE MED SLEZIJO INCESK0						
KDOR KAJ UREJA V ESTETSKO CELOTO								PRAV0SLAVN NADŠKOF						GOVORNIK						
HOIVHO
‘mrvda
'aazNvav
‘LLNHOnS
‘DNO!
‘vtmttrvo
‘vrta
‘StLL
“raAvsvd
‘VOI
TVN
'HWS
‘isimicn
'SN
‘vsravrs
‘VTI
‘OIS
‘vtm
‘33
‘NLLV3V
‘VNVA1
‘NV33
‘NVia
'azasos
‘DtOI
'V[lNVN3V)tV
‘VDINSatLLS
‘SntNVTVl
'VlDVldVOVHH
‘VNVJ,atMS
‘avotNAvonlDt
:A3JJS3H
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Bojan TV DNEVNIK Pri nas doma: Prebujajo se Čedermaci (ponovitev)
RAI 2
RETE 4
RAI 1
Dnevnik. 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Cjamango vvestera, It. ’67, i. Sean Todd, Mickey Hargitay)
IjM Aktualno: Verdemattina y Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Bela vrtnica za mrtveca Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Film: La corsa deli ’inno-cente (dram., It. ’92, i. F. Neri, M. Colao, Sal Bor-gese, J. Perrin)
Dnevnik
Aktualna odd.: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma
mM Film: Crazy Joe (dram., It. ’73, r. C. Lizzani, i. P. Boyle, F. VVilliamson) Glasba: Mi ritorni inmen-te (vodi Red Ronnie)
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 II medico di campagna Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubriki o zdravju in branju knjig, vmes vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - O izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nan.: ER - Medici in prima linea - Srečno novo leto! (i. S. Anderson) Aktualna odd.: To Secret Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija
RAI 3
Jutranji dnevnik, Drobci Deželni TGR Koncert za harfo Odd. Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Filozofija, Me-dia/Mente, itd.
Dnevnik
Rubrika Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35Video-Zorro
Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Nan.: Vita da strega Športno popoldne: tenis ATP indoor
Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo Aktualno : La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Aktualno: Temporeale (vodi Michele Santoro) Dnevnik, deželne vesti Sport: Beli cirkus, 0.00 tenis ATP indoor Dnevnik, pregled tiska nočna kultura in vreme
Nad.: Valeria in Massi-miliano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Luda, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Operazione Ozerov (pust, 70, i. R. Moore) Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Gli uomini della mia vita (kom., ZDA ’90, i. J. Lange, A. Hovvard) Film: Tai-Pan (dram., ZDA ’86, i. B. Brovvn, J. Cusak), vmes (23.30) dnevnik, 1.30 Ciak Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo)
Nan.: Robinsonovi - Dol s šolo! (i. Bill Cosby, Lisa Bonet, K.K. Pulliam) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia)
<(|> ITALIA 1		IT Slovenija 1	
	Otroški variete, vmes ri-		Videostrani
	sanke		Otroški program
	Nan.: Super Vicky, 9.45		Škrat sanjavec
	Genitori in blue jeans,		Briši piši: za zdravje
IH Koper
10.20 MacGyver ! Aktualno: Village M Nan.: TJ. Hooker j Odprti studio, Fatti e mi-
	sfatti, 12.50 Sport studio	
	Variete za najmlajše,	
	vmes risanke, 13.20 Ciao	
	Ciao Parade	
	Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X	S
	Aktualno: Village	E™
	Nan.: Beverly Hills -	IMM
	Nauk za življenje, 17.45 Primi baci - Kdo ve...	I
	Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio	B
	Nan.: Baywatch - Zaliv	
	ljubezni (i. P. Anderson,	
	J. Jackson), 20.00 11 prin-	
	cipe di Bel Air	
	Film: Darkman (fant., ZDA ’90, i. Liam Neeson,	
	F. McDormand, C. Friels)	
	Film: A scuola con papa (kom., ZDA ’86, i. R.	
	Dangerfield, K. Gordon)	
	Aktualno: Fatti e misfatti	
	Italija 1 šport	gg
	Aktualno: Ciak	Ten
	Nan.: I segreti di Twin	
	Peaks, 3.10 MacGyver	
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Film: II ragazzo della tempesta (pust., 76) Aktualno: Filo diretto I Dokumentarec Film: Quinta stagione Gospodarstvo

MONTECARLO
	Dnevnik TG 5	
	Variete: Striscia la noti-	
	zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)	
	Film: Piedipiatti (kom.,	
	It. ’91, i. R. POzzetto, E. Montesano)	
	Dnevnik	
	Variete: Maurizio Costan-	
	zo Show, vmes (0.30)	
	nočni dnevnik TG 5	
	Sgarbi quotidiani	
	Striscia la notizia	
	Pregeld tiska	
	Nan.: Cin Cin	
20.00,	22.50, 0.15 Dnevnik, 13.30,19.50 Sport The Lion Trophy Show Film: Ho incontrato 1’ amore (glas., ZDA ’49) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap Zap Nan.: Parker Lewis Film: Ishtar (kom., ZDA '87, i. D. Hoffrnan)
Film: Funny Hill (glas., ZDA '68, i. B. Streisand) Nan.: Agencija Rockford
Batinan, 20. del serije I Super stara mama, 4. del iSl Praznične zgodbe iz školjke
Shingalana, 3. del Po domače Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Zasebno življenje rastlin, angl. plz serija, 5. del Parlamentarna križpotja TV dnevnik 1 Otroški program:
Živ žav Izzivalci,
12. del francoske serije Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Norec v množici, 10. del ameriške nanizanke Tednik
Glasba Nemčije in Francije v duhu Časa, 1. del Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme Poslovna borza Cosbyjevi primeri,
10.	del am. nanizanke Poročila
Slovenija 2
Euronevvs Tedenski izbor:
Impulzi
Križarske vojne, 2. del Kvalifikacije za EP v košarki
Samo ti in jaz, šved. film Norec v množici, 9. del Poletje 1945, nizozemska nadajevanka Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Tok tok V žarišču
Okus po zločinu, 8. del
Angeli po tuji volji - svet kastratov
In kakšen žar zamaknjenja
Ob 75-Ietnici Zvonimirja Ciglica, Obrežje plesalk Večer Jazza v studiu 1: Zlatko KavCič Euronevvs
Euronevvs
Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 6. oddaja, igrajo »Interpreti Veneziani« Vesolje je...
Slovenski program Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Slovenski magazin Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs
Karaoke, zabavno glasbena oddaja
DtO
Hrvaška 1
TV koledar Poročila
Santa Barbara, 1203. del Poročila
Kako gledati sliko? Sibirija
Gostje v studiu Otroška oddaja:
Skrita kamera Ljubezen, 191. del serije Skoraj popolno razmerje, am. film, 1979 Otroški program Poročila
Hrvaška cerkev v Rimu Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 68. del nadaljevanke Kolo sreče Moč denarja Klub D. D.
Poročila
Portreti: Oscar Wilde,
2. del dokumentarne oddaje
Željka Ogresta in gostje
Dnevnik
Slika na sliko
Trilček
Poročila
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih,
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer
21.45	Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon, 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30, 8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol;
19.30	Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Skušnjave miganja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program;
14.45	O jeziku; 15.00 Evropska radijska zve-
za; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Zdravnikovi nasveti v živo; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnostih 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.00 Radionet; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE.
Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd,; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Odlomov r. M. Prepeluh, 54. del); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 DZKan-tabile; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:MePZ Glasb, matice v Ljubljani, MePZ V. Mirk, MePZ Revoz; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10 -19.00 Rož -Podjuna-Zila.
Primorski dnevni
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo'36 /1. nad. pošmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Posrni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN

RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDIŠČE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666

VREMENSKA SLIKA
Nad srednjim Sredozemljem in Skandinavijo sta ciklona, nad zahodno, srednjo in vzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Ob severovzhodnih vetrovih se zadrZuje-nad našimi kraji topel in suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1030
^000
1030
Luna bo rola ob 13.19 in zašla ob 3.33. Stip bo 5. marca, ob 10. uri in 23 minut
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vr~J—
350 mikrogramov/ni 700 mikrogramov/m’
J
Ckjrjruc DA7MPDE	Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo.
Na Mariborskem Pohorju je nočna smuka mo-rm zna do 21. ure, v Libojah pri Žalcu do 18. ure in na smuciscih Straža na Bledu in Rimski vrelec Kopah. Kranj-
Mariborsko Pohorje 120 Rogla	180
Zatmik	120
Vogel	180
Krvavec	120
Kranjska gora 80 do 100
!Clu;ln	(*0 Zimska oprema je potrebn:
Cerkno_____________150	borsko	in	Ribniško	Pohorja,
V
ski gon, Logatcu. Mariborskem Pohorju. Rog-Cmiosnjicah in Sodražici. Sankališča so urejena na Mariborskem Pohoi' na Zatmiku, Krvavcu, na
itrebna za cesti Zelenico.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
razpoloženje ljudi ugodno, v krajih s sončnim vremenom pa tudi spodbudno. Ponoči bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno.

500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
4
-1
-4
-6
-8
-9
150 cm do 180 cm
Tveganje pred snežnimi plazovi je splošno in stalno. V visokogorju Julijskih Alpah je 4. stopnje, drugod 3. po petstopenjski lestvici. Sne« se se ni dobro sesedal. Veter je napihal nove zamete in opasti, ki so Se zelo nestabilne
280-380 cm se
in se ob najmanjši dodatni motnji lah ko splazijo. Snežna odeja je mehka in je tudi gi-
splazijo. Snežna odeja je globoko predira, tako da j banje v gorah močno oteženo.
DANES
TRBI2
CELOVEC O -10/5
ČEDAD-
O
KRANJSKA GORA -11/5	O
TRŽIČ -9/7
GRADEC
-7/6
dS
06i
S. GRADEC -9/6
M. SOBOTA O -8/6
OVIDEM 0/11

O
KRANJ

CELJE
O -6/8
MARIBOR
0.7/7
O PTUJ
6
<6^ i>sr\
—»N. GORICA GORICA o "3m O °
POSTOJNA
o •5/7
LJUBLJANA
-5/8
N. MESTO
O -s/™.
ZAGREB
-4/8
O
UMAG
TRSTA ^
0/13 PORTOROŽ O

KOČEVJE
O	CRNOMEy
O
H
OPATIJA PAZIN	q
6
REKA
1/12
Slovenija: Pretežno jasno bo, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala burja. Najvisji dnevne temperature bodo od 5 m 10, na Primorskem okoli 13° C.
Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka ^oblačnost.
JUTRI
m
CELOVEC O -6/1
O
KRANJSKA GORA ,
ČEDAD
OVIDEM
0/6
TRŽIČ -4/3
O
KRANJ
GRADEC
-4/1
9 GRADEC -6/2
MARIBOR O -4/1
M. SOBOTA O -5/1

PTUJ
CELJE o -5/2
GORICA^ 0 -1/6
£
LJUBLJANA
-3/4
POSTOJNA
o -5'3
UMAG
^ORTOROŽ
poreč PMIN
ZAGREB ~4/4 O

V Sloveniji: Od severa se bo prehodno zmerno pooblačilo. Hladneje bo, burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila.
Obeti: V soboto bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in mrzlo, možne so posamezne snežne plohe.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Na Japonskem robotizirani obrca
TOKIO - Po znanst-veno-fantastiCnih intuicijah je na Japonskem končno zagledal luč sveta robot s Človeškim obrazom. Njegov iznajditelj je Fumio Hara s tokijske znanstvene univerze. Uresničil je ženski obraz z lasmi in silikonsko kozo. Kar pa je najpomembnejše, pod kožo je 24 hidravličnih mišic, ki obrazu omo-
gočijo, da vidno pokaže sedem Čustev: lahko se smeje, pokaže jezo, strah, žalost, začudenje in odvratnost. To naj bi vzpostavilo neposrednejši stik med ljudmi in računalnikom, tako da bi lahko v bližnji bodočnosti sedanje računalnike zamenjali računalniški obrazi. Nedvomno pa bi bili taki obrazi na pisalniških mizah precej srhljivi.
Grace Jones ima težave s poroko
RIO DE JANEIRO - Pevka in manekenka Grace Jones morda sploh ni gospa Atila Altaunbay. Guilhermino Cunha, predstavnik brazilske prez-biterijanske cerkve, je namreč v telefonskem intervjuju zatrdil, da pevke in njenega telesnega stražarja turškega rodu ni poročil pravi duhovnik, saj naj bi mu že pred tremi ali štirimi leti prepovedali opravljati duhovniški poklic. Cunha je dejal: »OdloCno nasprotujem tej poroki, saj je neveljavna in predstavlja zločin proti družini.«
Iznajdba ima tudi dar vida po zaslugi televizijskih mikrokamer, ki se nahajajo za njenimi očmi, ki imajo prav tako pravi človeški videz. Fumio Hara se je ustavil pri obrazu, ker noCe uresničiti pravega »androida«. Boji se namreč, da bi ga kdo izkoristil v zle namena, predvsem v vojaške. Resnici na ljubo sedanja tehnologija uspe robotizirati izraze obraza, hoja in telesni gibi pa so prezahtevni. Premikajoči se roboti so na kolesih in gosenicah ali pa posnemajo skoraj izključno hojo žuželk, ker pri tem lažje rešijo vprašanje težiSCa, ki bi bila ena glavnih ovir pri uresničevanju človeku podobnega robota (androida). Seveda japonski znanstvenik raje omenja moralne vzgibe, ki mu prepovedujejo, da bi uresničil robota človeškega izgleda.
Po 600 letih bo ženska igrala
vlogo boga
LONDON - V Vorškem pasjonu bo prvič po 600 letih nastopila v vlogi boga ženska, in sicer 63-letna Ruth Ford, ki pred yorSko cerkvijo St. Mary ni skrivala svojega zadovoljstva. (AP)
Britaniji nameravajo sprostiti stroga pravila o igralnicah, ki so jih uvedli v Šestdesetih letih, da bi vanje privabili Cim več bogatašev. Vlada je predlagala spremembo zakona, po katerem so se morali tuji obiskovalci najprej včlaniti v igralnice, zato so morah Čakati dva dni, preden so lahko sedli k igralnim mizam. V britanske igralnice naj bi postavili vec igralnih naprav jumbo jackpot, bari pa naj bi bili odprti do zgodnjih jutranjih mr, s Čimer bi se približali lasvegaškemu duhu. V Veliki Britaniji trenutno deluje 119 igralnic, med evropskimi državami pa jih po Številu prekaša le Francija.
Odslej
žlahtnejši
oskarji
CHICAGO - V Chicagu so v tovarni, kjer izdelujejo Oskarje, fotografom predstaviti približno petdeset kipcev, ki jih bodo podeliti na slovesnosti 25. marca. Oskarji naj bi biti letos Se žlahtnejši, saj so se 33-centimetrski kipci v kadeh s tekočim zlatom namakali dlje kot prejšnja leta.
76-letni ustanovitelj tovarne R. S. Owens, kjer že od leta 1933 izdelujejo slavne kipce, je potrdil, da letošnji vsebujejo vec zlata kot kdajkoli prej.
Orjaška ura vabi
Pekinška trgovina švicarskih ur Swatch vabi novopečeno kitajsko gospodo z orjaško uro, naj prestopi prag in za konvertibilno valuto kupi živopisane švicarske ure (AP)