[geografija v šoli] 2-3·2013 17 Voda * mag. Florjana Ulaga je univerzitetna diplomirana geografinja, zaposlena na Agenciji Republike Slovenije za okolje jana.ulaga@gmail.com COBISS: 1.04 SPreMeMbe količin voDe v SlovenSkih rekah Florjana Ulaga* Povzetek Hidrološko stanje voda je v največji meri posledica vremenskega doga- janja. Trend letnih pretokov slovenskih rek kaže, da se letna količina razpoložljive vode v strugah vodotokov zmanjšuje. Upadanje pretokov je posledica manjše letne količine padavin in porasta povprečne letne tem- perature zraka. Na spremenljivost vodnih razmer lahko vpliva tudi človek s poseganjem v vodni režim, s spremembami v rabi tal in posredno z emisijami. Ob premalo premišljenem poseganju v pokrajino bistveno prispevamo k slabšanju hidrološkega stanja, kar se odraža zlasti pri poplavah in suši. Glede na dramatične poplave in dolgotrajne suše, ki smo jim priča v zadnjih letih, je odkrivanje trendov dolgih časovnih nizov pomembnega znanstvenega in praktičnega pomena. Ključne besede: slovenske reke, trendi pretokov, statistična značilnost, niz opazovanj HYDROLOGICAL CHANGES IN SLOVENIAN RIVERS Abstract The hydrological condition of rivers is to the greatest extent dependent of the weather. The trend of the flow of water shows that the annual quan- tity of river water decreases. The decrease of the flow results from the reduction of annual precipitations and from the increase of the annual air temperature. The hydrological change can also depend on the human activity, that is on the interventions in the domain of water, on the interven- tions in the use of soil, and it indirectly results from the emissions. The interventions that are not adequately considered have a major impact on the decline of the hydrological condition, which primarily results in flooding and droughts. Taking into consideration the dramatic floods and long-last- ing droughts of the recent years, it is of important scientific and practical significance to study what was going on over long periods of time. Key words: Slovenian rivers, quantity of water flow, statistical signifi- cance, series of observation Uvod Spremljanje in proučevanje hidroloških stanj voda je postalo v zadnjih letih, ko je pogostost poplavnih in sušnih dogodkov zaradi podnebnih sprememb vedno bolj opazna, vse bolj aktualna. Časovno spreminjanje vodnih količin slovenskih rek smo analizirali s trendi, ki so pomemben [geografija v šoli] 2-3·2013 18 Voda pokazatelj dinamike v hidrološkem režimu. Analiza trendov vodnih količin je bila izvedena za male, srednje in velike pretoke rek, kjer je bil na voljo niz podatkov nad 30 let. Rezultati analize kažejo na splošno zmanjše- vanje količine vode, vendar pa trendi povsod po Sloveniji niso statistično značilni, niti niso povsod upadajoči. Srednji letni pretok reke ponazarja povprečno letno količino vode, ki teče skozi določen profil vodotoka. Z analizo trendov tega podatka lahko hitro ocenimo razpoložljivo količino vode in predvidimo trend v prihodnosti. Da je ta ocena zanesljiva, je potreben čim daljši čas opazovanj. Prve statistič- ne analize trendov srednjih letnih pretokov rek so nakazovale statistično značilno zmanjševanje pretokov rek v severozahodnem alpskem delu Slovenije (Ulaga, 2002). Rezultati zadnje analize, v katero so vključeni po- datki o pretokih rek z vključno letom 2010, kažejo zmanjševanje srednjih letnih pretokov povsod po Sloveniji (slika 1). Statistično značilno upadan- je pretoka izkazujejo vse reke alpskih in predalpskih pokrajin, reke dinar- ske Slovenije in reke v Pomurju. Statistično neznačilno upadanje pretoka imajo v spodnjem toku reke Soča, Vipava, Krka in Savinja, pa tudi Dravin- ja in Drava (slika 2). Naraščanje pretoka izkazujejo le Radoljna, Polskava in Bohinjska Bistrica, vendar z nizko stopnjo statistične značilnosti. Srednji letni pretok rek Slika 1: Trend srednjega letnega pretoka slovenskih rek je upadajoč. [geografija v šoli] 2-3·2013 19 Voda Slika 2: Srednji letni pretoki rek izkazujejo upadajoč trend vodne količine, ki pa ni povsod statistično značilen (Krka, Savinja, Vipava). Slika 3: Odstopanje srednjih letnih pretokov od dolgoletnega povprečja ter 10-letno drseče povprečje pretokov Save v Litiji, Krke v Podbočju in Vipave v Mirnu. [geografija v šoli] 2-3·2013 20 Voda Trend srednjih letnih pretokov kaže na to, da se letna količina razpoložlji- ve vode v strugah vodotokov zmanjšuje. Upadanje pretokov je v prvi vrsti posledica manjše letne količine padavin, saj je na velikem številu pada- vinskih merilnih mest opaziti statistično značilen upad v letni količini pa- davin. V nasprotju s padavinami je za temperaturo zraka značilen porast povprečne letne temperature zraka, ki ima vpliv na evapotranspiracijo in s tem prav tako na manjše srednje letne pretoke rek. Analiza najmanjših letnih pretokov rek kaže statistično značilen trend upadanja zlasti na rekah z gorskim zaledjem (sliki 4 in 6). Eden od razlogov je dejstvo, da so zime v zadnjih tridesetih letih manj bogate s snegom, kar prispeva k manjšim spomladanskim pretokom in posledično daljšim sušnim obdobjem. Ob napovedanih podnebnih spremembah se bodo trendi manjšanja pretokov in z njimi povezana daljša sušna obdobja nadaljevali tudi v prihodnje. Upadanje količine padavin v poletnih mese- cih bo imelo za posledico več suš z negativnimi učinki zlasti v kmetijstvu, z nižanjem ravni podtalnice bo otežena dostopnost do vodnih virov, teža- ve lahko nastopijo pri proizvodnji električne energije. Mali in veliki pretoki rek [geografija v šoli] 2-3·2013 21 Voda Analize podnebnih sprememb kažejo, da tudi v prihodnje lahko pričaku- jemo krajša in krajevno razporejena obdobja intenzivnih padavin ter rast temperature zraka. Spremembe se bodo odražale v večji poplavni ogrože- nosti pokrajine in večjem delovanju erozijskih sil. Pogostejša bo kritična gladina morja in poplavljanje obale. Analiza trendov velikih letnih pretokov rek izkazuje na splošno upadajoč trend. Z dosedanjimi analizami tako ne moremo potrditi domneve o izred- nem povečanju visokovodnih dogodkov v daljšem časovnem obdobju. Kljub temu pa je soočanje s poplavami v zadnjih letih vse bolj pereč prob- lem. Slika 4: Trend najmanjšega letnega pretoka rek je upadajoč. Slika 5: Trend velikih letnih pretokov rek je upadajoč. [geografija v šoli] 2-3·2013 22 Voda Hidrološko stanje voda je v največji meri posledica vremenskega doga- janja, vendar lahko človek s svojim poseganjem prispeva k slabšanju hidrološkega stanja, kar se odraža zlasti pri poplavah in suši. Dokler je pretok reke blizu srednji ali pričakovani vrednosti, ne predstavlja poten- cialne nevarnosti, ampak gre za vodni vir za različne namene. Nevarnost predstavlja, ko pretok doseže vrednost, ki je zunaj območja dopustnih vrednosti za okolico in človekovo dejavnost. Daljše nizkovodno stanje z malimi pretoki odraža sušo, zelo veliki pretoki pa poplavno nevarnost. Intenziteta in trajanje dogodka povečujeta ogroženost ljudi in okolice. Upadanje pretokov je predvsem posledica upadanja letne količine pada- vin in porasta povprečne letne temperature zraka ter z njo povezanega večjega izhlapevanja vode. Analiza trendov spreminjanja pretokov rek potrjuje domnevo o splošnem zmanjševanju količin vode v rekah in kaže na pokrajinsko raznolikost Slika 6: Odstopanje malih pretokov od dolgoletnega povprečja ter 10-letno drseče povprečje pretokov Save v Radovljici, ki ima statistično značilen upadajoč trend malih pretokov, ter Krke v Podbočju s statistično neznačilnim trendom upadanja malih pretokov. Slika 7: Odstopanje velikih pretokov od dolgoletnega povprečja ter 10-letno drse- če povprečje pretokov Savinje v Nazarjah. zaključek [geografija v šoli] 2-3·2013 23 Voda Slovenije. Analiza preteklega stanja je le pregled zabeleženih dogodkov, ki sami po sebi niso vedno dovolj zgovorni, njihova interpretacija pa lahko razkrije marsikateri pokrajinski pojav. Spremembe v pokrajini potekajo različno hitro, na kar vplivajo različni dejavniki. Pri presoji spreminjanja količin vode v izbranem porečju moramo upoštevati podnebne spremem- be, poraščenost z gozdom, količine zalog podtalne vode, spreminjanje naravnih površin v kmetijska in urbana območja in druge. Dejstvo, da se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji povišala in da je proces zaraščanja močno opazen nas opozori na upoštevanje evapotranspiracije pri interpretaciji spreminjanja količine razpoložljive vode v naravi. Skrb za prihodnost se tako, kljub upadanju srednjih letnih pretokov rek, ne nana- ša le na pomanjkanje vode, pač pa tudi na njeno kakovost in povečevanje termičnih obremenitev zlasti v sušnih mesecih leta, kar je poleg vodne bilance porečij in ogroženosti pred poplavami bistvo hidrogeografskega raziskovanja in vrednotenja pokrajine. Vendar kljub pomislekom ob sploš- nem zmanjševanju vodnih zalog stanje ni zaskrbljujoče, saj je Slovenija bogata z vodnimi viri, ukrepi za prilagoditev na spremembe pa morajo biti ustrezno prilagojeni hidrološkim lastnostim porečja. Ne smemo prezreti dejstva, da na ekstremne hidrološke pojave ne vplivajo le spremenjene podnebne razmere, temveč tudi človek s svojim poseganjem v vodni režim oz. okolje. S tem pospešuje dinamiko naravnih procesov in bistveno prispeva k slabšanju hidrološkega stanja, ki se odra- ža tako pri poplavah kot suši. Poplave kot tudi suše lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne mo- remo pa jih preprečiti. Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšim posledicam zaradi človekovih posegov in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih nevar- nosti ter sprejemati preventivne ukrepe. 1. Arhiv hidroloških podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje, avgust 2013. http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ 2. Frantar Peter, Kobold Mira, Ulaga Florjana, 2008. Trendi pretokov (v: Vodna bilanca Slovenije 1971–2000), MOP ARSO, Ljubljana, 50–61. 3. Kobold Mira, Ulaga Florjana, 2012. Hidrološko stanje voda in podnebna spre- menljivost (v: Okolje v katerem živimo), MKO ARSO, Ljubljana, 61–70. 4. Ulaga Florjana, 2002. Trendi spreminjanja pretokov slovenskih rek (v: Geografija in njene aplikativne možnosti, ur. M. Špes) Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2002, Ljubljana, 93–114. 5. Ulaga Florjana, Kobold Mira, 2012. Time changes of river discharges in Slovenia. Proceedings of BALWOIS conference, Ohrid, FY Republic of Mace- donia. viri in literatura