KADRI V GRADBENIŠTVU
T.J družbenim planom gospodarskega razvoja od 1961 do 1965. leta so postavljene pred gradbeništvo obsežne naloge. Do 1965. leta mora gradbena dejavnost izvršiti povprečno 39,4% viseh gospodarskih in negospodarskih investicij. Obseg poslovanja se bo povečal v 1965. letu v odnosu na 1960. leto za 78,1%. Na področju stanovanjske izgradnje stojijo pred nami prav tako obsežne naloge. Tako je n. pr. do 1965. leta proizvesti pol milijona stanovanj. Število zaposlenih na osnovi predvidenega gibanja investicij, se bo povečalo za okrog 82.000. V istem času bo v gradbene kapacitete vloženih 174 milijard dinarjev. To investiranje bo v prvi vrsti usmerjeno na povečanje mehanizacije gradbenih podjetij, tako da bo stopnja njihove opremljenosti po enoti proizvoda porasla v letu 1965 za 30% v odnosu na osnovo leta 1960.
Produktivnost dela v navedenem času se mora letno povprečno dvigniti za 9%.
Poleg navedenega so predvidene spremembe v načinu in strukturi gradnje. Tako je v letu 1960 v strukturi gradbenih ded visoko gradnjo udeležena z 49%, niz-kogradnja z 41% in ostali objekti z 10%, dočim se v letu 1965 predvideva v skupni strukturi gradbenih del:	visokogradenj
64%, nizkih gradenj 33%, a ostalih del 3%. Poimontažni način gradnje v stanovanjski izgradnji se bo povečal od 25% na 50% a sistem polne montaže od 2% na 15% v 1965. letu.
Zadnje leta so nastale v gradbeništvu vse večje bistvene spremembe v tehnologiji gradenj, strukturi sredstev za delo, proizvodnji sodobnih gradbenih materialov, specializaciji kapacitet, ekonomiki, organizaciji dela, izmenjavi odnosov na tržišču itd. Tako obsežne naloge v naslednjem obdobju, nastale spremembe, kakor nadaljni napredek in modernizacija gradbene proizvodnje zahtevajo nove vrste in profile strokovnih kadrov z novimi znanji in sposobnostmi.
Dosedanja kvalifikacijska struktura kadrov v gradbeništvu, tehničnih in delovnih mest delavcev je zelo nezadovoljiva in je v velikem nesoglasju s potrebami in perspektivnim razvojem gradbeništva. Število nekvalificiranih delavcev v skupnem številu zaposlenih v gradbeništvu je še vedno zelo občutljivo, saj jih je bilo v letu 1960 okrog 37,9%. Poleg tega niti one kategorije delavcem katerim so priznane določene kvalifikacije, nimajo dovolj strokovnih sposobnosti in znanja kakršno zahteva sodobna gradbena proizvodnja.
Gradbeništvo se vedno bolj osvobaja tradicionalnega načina gradenj in prehaja na industrijski način proizvodnje zaradi česar problem strokovnih kadrov išče vse ostrejšo formo svoje rešitve. V sedanjih pogojih moramo preiti k temu problemu, ne sa-
mo skozi zagotovitev odgovarjajočega števila kadrov v odnosu na postavljene naloge, marveč tudi skozi izmenjavo načinov izobraževanja s formiranjem novih profilov kadrov in jih na ta način izobraževati in prilagajati spremenjenemu načinu proizvodnje.
Gradbeništvo je za klasičen način gradnje vključevalo veliko število nekvalificiranih delavcev iz vasi. Ti delavci so pridobivali določene kvalifikacije s priučeva-njem na delu z raznimi tečaji in seminarji, katere so organizirale posamezne gospodarske organizacije ali delavske univerze. Na ta način se ni uspelo dobiti zadostno število kadrov niti pravilen profil kadra, ki bi odgovarjal sodobnim potrebam gradbeništva, ker so delavcem posredovana v glavnem znanja za obrtni način proizvodnje in s tem formiran profil kadra obrtneg/a tipa. Po večini so kadri sposobni za gradbeno operativo, zidarji, tesarji in splošni tip obrti, dočim poklici iz gradbene stroke, ki so potrebni za industrijo gradbenega materiala nimajo šol oziroma jih je zelo malo z omejenimi kapacitetami. Šole učencev v gospodarstvu iz katerih se v glavnem rekrutira kvalificirane delavce, ne dajejo kadra, ki ga zahteva sodobna proizvodnja. Osnovne slobosti pri izobraževanju kadrov v šolah za učence v gospodarstvu ležijo v neenostnosti, neorganiziranosti teoretičnega in praktičnega dela pouka, kakor tudi v zastarelosti učnih načrtov in programov.
Gradbene srednje tehnične šole in fakultete še niso prišle v situacijo, da bi sproti spremljale razvoj gradbeništva in njegove potrebe po strokovnem kadru. To je posledica, da tehnični kadri po končanem šolanju niso sposobni prevzeti samostojnih delovnih mest v proizvodnji. Problem kadrov in strokovno izobraževanje v gradbeništvu je že več časa predmet diskusije predstavnikov gradbeništva na raznih sestankih in forumih. Poleg ostalih, je bilo temu problemu posvečeno skupno posvetovanje Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, Zvezne gradbene komore in Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki se je vršilo dne 15. 1. 1962 v Beogradu. Poleg članov Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, Upravnega odbora in odbora za kadre in šolstvo Zvezne gradbene komore in Glavnega odbora Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije je posvetovanju prisostvovalo večje število predstavnikov gradbenih podjetij, šol, fakultet, družbeno političnih organizacij in državnih organov. Iz referata iin koreferatov, podanih na posvetovanju, kaikor diskusije udeležencev zborovanja, je jasno videti pomanjkanje strokovnih kadrov kot eden osnovnih elementov za hitrejši napredek in modernizacijo gradbeništva.
Tehnični napredek in vse večja delitev dela v gradbeništvu danes zahteva številne in raznovrstne strokovne kadre. To pa seveda zahteva izmenjavo dosedanjega načina izobraževanja, formiranje novih profilov kadrov in njihovo prilagajanje pogojem v proizvodnji. Ustanove za izobraževanje se morajo vse več orientirati na dajanje specializiranih kadrov za določena delovna mesta in delovne operacije, za pravilno u-pravljanje, vzdrževanje gradbenih strojev, za proizvodnjo sodobnih gradbenih materialov in vgrajevanje montažnih elementov.
Izobraževanju kadrov v gradbeništvu se posveča vse večja pozornost. Dvignil se je interes za izobraževanje in priučevanje pri samih delavcih, kakor tudi pri samih gospodarskih organizacijah. V nekaterih gospodarskih organizacijah se je do 80% skupno zaposlenih delavcev prijavilo za raizne tečaje in seminarje za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. Število delavcev v večernih šolah stalno raste, kakor tudi število izrednih študentov. Po podatkih, zbranih iz desetih podjetij, delavci želijo prvenstveno, da se strokovno izpopolnijo za -tem pa, da pridobijo tudi še določeno splošno in družbeno ekonomsko znanje. Delovni kolektivi in njihovi organi upravljanja kažejo vse več razumevanja, da je za uspešno delo, povečano proizvodnjo, produktivnost, dela za vdrževanje in racionalno koriščenje mehanizacije potreben strokovno šolan kader.
Resolucija Zvezne ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju kadrov in novi sistem delitve dohodka poleg navedenih dokumentov, so prav tako pozitivno vplivali na kvaliteto in kvantiteto izobraževanja. Tako je n. pr. šlo skozi razne načine izobraževanja v 1. 1958, pred uveljavljanjem novega sistema delitve dohodka, skupno 4.595 delavcev, a v 1960. letu 14.423 ali več kot dvakrat v odnosu na 1958. Za razne načine izvenšolskega izobraževanja v 1969. letu je bilo porabljenih okrog 102,625.000 din ali povprečno po eni osebi 7.168 din. To pomeni, da so skupno porabljena sredstva za izobraževanje in izpopolnjevanje neposrednih proizvajalcev 1960. letu zvišana za 6,5-krat v odnosu na 1958. leto ali 2,8-krat za enega delavca. Ti podatki, čeravno niso popolni, nam dajejo zaokrošene ocene in kažejo tendenco porasta interesa za strokovno izobraževanje.
Resolucija je pospešila reševanje kadrovskih problemov in strokovnega izobraževanja. Višina materialnih sredstev za strokovno izobraževanje se stalno veča, kar nam nazorno prikaže sledeči podatek: deset gospodarskih organizacij je v 1960. letu porabilo za vse načine izobraževanja skupno 63,564.754 din, dočim so v iste svrhe za 1961. leto planirali 132,272.935 din, kar je (Nadaljevanje na 2. strani)
Naša betonarna v Medlogu	(Foto: Javoršek)
NOVE OBLIKE EKONOMSKIH ENOT
Z organizacijo EE v podjetju smo pričeli pred dvema letoma. Med tem časom smo izvršili marsikatere spremembe in dopolnitve. Delo v ekonomskih enotah je dinamično in ga moramo spremljati vedno z vso budnostjo.
V	našem podjetju imamo -poseben sektor specializiranih obratov. Ta sektor je od ustanovitve pa do danes izvršil zelo veliko nalogo in opravičil svoj obstoj. Vendar ne moremo biti povsem zadovoljni s koordinacijo, katera ni bila vedno najboljša in tudi ne po krivdi vodstva sektorja.
Specializirani sektor je imel svoje področje dela na teritoriju gradbenega sektorja Celje. Ker sta bila tu dva vodstva sektorjev, so bili tudi interesi razumljivo različni. Tudi zasedba z deli je bila včasih problematična in ne enakomerna.
V	zvezi s tem imamo razne pomisleke, ali naj ta organizacija še ostane v takem sklopu ali ne.
Naše mišljenje je, da bi pri isti organizaciji tudi v bodoče prišlo do raznih nevšečnosti.
V	zvezi s pridobljenimi izkušnjami v sorodnih podjetjih v naši državi, nameravamo spremeniti organizacijo specializiranih ekonomskih enot in sicer:
1.	Ustanovile naj bi se specializirane ekonomske enote na vseh sektorjih, kjer so za to podani pogoji in kjer je več objektov naenkrat v gradnji. Tam, kjer je samo za objekt, je organizacija težja in tudi neefektivna.
Organizirale bi se lahko naslednje ekonomske enote: železokriv-sike, tesarske, zidarske za zidanje, zidarske za notranje enote, zidarske za fasade, za odranje, beto-nerske in druge.
2.	Ekonomske enote bi bile pod vodstvom posameznih sektorjev, tam, -kjer bi delovale.
3.	V specializirane ekonomske enote bi bili vključeni vsi, ki delajo na sektorju na primer tesarji bi sestavljali enotno ekonomsko
enoto. Do sedaj je bilo na -primer v Celju drugače, nekaj so delale enote sektorja Celje, nekaj pa specializirani obrati in je zato nujno sledilo nerazumevanje.
V novem primeru pa bi vsaka stroka prevzela celotno delo -na sektorju.
4.	Ekonomske enote bi bile disciplinsko podrejene delovanju na posameznih objektih in ne kot do sedaj, ko so imele svoje delovodje. V bodoče bi imele samo šefa ekonomske enote za obračun med enoto in gradiliščem. Za kvaliteto, varnost in vse ostalo pa bi EE nosila odgovornost na primer šefu gradišča oziroma delovodji.
Kakšne izboljšave pričakujemo v zvezi s temi novimi specializiranimi ekonomskimi enotami? Ako ekonomska enota ve, koliko i-ma v perspektivi dela na sektorju, se sama EE briga za pravočasno Izvedbo in bolj racionalno lahko koristi čas. Včasih bo potrebno, da bo na zgradbi večja skupina naenkrat, drugič pa bo zadostoval mogoče samo eden. Do sedaj je bila praksa, da je vsak objekt imel gotovo število tesarjev, zidarjev in tudi fasaderjev in niti eni kot drugi niso bili vedno 100 odstotno zaposleni, ker narava dela ne dopušča. Včasih je bilo premalo tesarjev, ko pa so dovršili na primer opaž za ploščo, pa niso imeli kaj delati, dokler ni bila zopet pozidana etaža. V novem primeru pa ne bodo čakali na stavbi, pač pa bodo medtem šli tja, kjer bodo imeli odprto delo, to je drugo stavbo. S tem bo čas veliko bolj izkoriščen, ker je pa čas zlato, moramo z njim računati povsod.
Naveden je predlog, kako naj bi izgledale nove EE, dokončno besedo pa bo imel delavski 'svet na prihodnjem zasedanju in se bo odločil za novo varianto, ali pa bomo ostali po starem.
Vsekakor je nov način bolj življenjski in ga moramo vsi dobro pretehtati, predno se odločimo.
J. V.
ZASEDANJE CDS 28. 2. 1962 IN 16. 3. 1962
Problematika in važnejši sklepi CDS
1. Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
Posebna komisija, ki jo je na prejšnjem zasedanju imenoval delavski svet je izdelala po smernicah DS predlog za korekcijo pravilnika o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov. DS je obravnaval predlog komisije z manjšimi spremembami.
Značilnost sprememb pravilnika o delitvi čistega dohodka so predvsem:
—	razdelitev čistega dohodka se razdeli po proporcih proizvod-no-finančnega plana za dotično leto, vendar tako, da odpade na sklade najmanj 7% doseženega čistega dohodka;
—	ta odstotek mora biti dosežen v okviru celotnega poslovnega leta, dočim med letom zaradi dinamike proizvodnje in zaradi sezonskih vplivov ni obvezen.
Najvažnejše spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so naslednje:
—	osebni dohodek delavcev, obračun za redni delovni čas pri 100 odstotnem doseganju učinka ne more biti nižji kot 16.000 din mesečno;
—	nekvalificiranim delavcem je bila povišana vrednost delovnih mest za 33 %, polkvalificira-nim delavcem za 24 %, kvalificiranim za 17,6%, visokokvalificiranim delavcem za 13%;
—	za uslužbenska delovna mesta je vrednost delovnih mest povišana od 6 do 33% — analogno povišanje iz prejšnjega odstavka;
—	nagrade vajencem so povišane takole:
x
S
o
stroškov za internat nad zneskom, ki ga prejme iz naslova otroškega dodatka. Razen tega prejme še 1000 din na mesec za osebne potrebe. Povračilo internata mu pripada le, če je v dotič-nem šolskem letu dosegel pozitiv-
ni šolski uspeh. V nasprotnem primeru mu pripada minimalna nagrada (po tabeli);
—	za čas šole, kjer se pouk razteza preko celega leta in vajenec medtem opravlja svoje redno delo v proizvodnji, mu pripada redna nagrada za 8 ur rednega delovnega časa;
—	če pokaže vajenec izredni uspeh v šoli in pri delu, mu lahko obratni delavski svet podeli še posebno nagrado.
Letna
konferenca
ZK
Skupina A	B		Mesečna nagrada
70	65	6.000
60	50	5.000
50	40	4.000
Na letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov smo napravili obračun dosedanjega dela in se dobro pogovorili o vseh nalogah in problemih, pred katerimi stoji organizacija in podjetje.
(Foto Javoršek)
III II I
V	skupino A se uvrščajo vajenci naslednjih poklicev: zidarji, tesarji, betonerci, fasaderji, tesarji.
V	B skupino se uvrščajo vajenci vseh ostalih poklicev. Kriterij za 100 % doseganje nagrade pod A in B je marljivost, disciplina, uspeh pri delu, uspeh v šoli, odnos do dela, sotovarišev in nadrejenih, sicer se mu nagrada lahko zmanjša do 20%.
— Za čas, ko se vajenec nahaja v šoli, sprejema:
pri strnjenem pouku in prebivanju v internatu — povračilo
2. Dodatek za stalnost zmanjšano delovno zmogljivost
pada delavcem 5 let pred upokojitvijo nadomestilo za zmanjšano delovno zmogljivost v obliki zvišanja osebnih dohodkov po naslednji tabeli:
STALNOST za efektivno rednem delovnem
DODATEK NA — se plačuje opravljanje v času takole:
vsakemu članu kolektiva, ki ima več kot dve leti neprekinjene delovne dobe pri podjetju pripada dodatek na stalnost po naslednji tabeli:
3.	in	4.	leto	din	5	na	uro
5.	in	6.	leto	din	8	na	uro
7.	in	8.	leto	din	10.	na	uro
9.	in	10.	leto	din	12	na	uro
nad 10 let din 15 na uro
PROBLEM KADROV
— V neprekinjeno delovno dobo pri podjetju se za ta dodatek šteje tudi čas, ki ga je delavec prebil pri podjetju pred odhodom v JLA, če se po odslužitvi kadrovskega roka ponovno zaposli pri podjetju v času, krajšem kot 1 mesec;
— en neupravičeni izostanek izključuje pravico do izplačila tega dodatka za dotični mesec.
DODATEK ZA ZMANJŠANO DELOVNO STORILNOST
— Kot priznanje za dolgoletno delo in kot materialna vzpodbuda starejšim članom kolektiva, pri-
•o -2, 8 >
0.55
51
Zaposlitev v podjetju
5—10
let
11—15
let
nad 15 let
% dodatka na zaslužek
Nadomestilo se odobrava v % na zaslužek, dosežen po učinku ali času.
To določilo ne velja za visoko-strokovne delavce.
(Nadaljevanje s 1. strani)
za celih 108% več v odnosu na porabljena sredstva v 1960. letu.
Gospodarske organizacije se vse bolj orientirajo na zagotovitev strokovnih kadrov iz lastnih moči. V teku 1960. leta je šlo v desetih gospodarskih organizacijah skozi vse načine izobraževanja 4.025 delavcev, dočim je v letu 1961 planirano 5.616 delavcev. To je povečanje za 39,5%, kateri plan je tudi v celoti izpolnjen. V planih za leto 1962 pa je prav tako predvideno znatno povečanje.
V mnogih podjetjih so znatno povečali število štipendistov na fakultetah in srednjih strokovnih šolah. Tako je bilo število štipendistov v šestih anketiranih podjetjih v 1960/61. letu skupno 128, v letu 1961/62 pa se je to število povečalo na 192, kar je za 50 % več. Nasproti tem podjetjem pa se še vedno najdejo podjetja, ki se orlent^alo z^j na izšolane kadre. Splošno miš-
ljenje je, da je osnovna slabost po dosedanjem sistemu izobraževanja, v neplaniranju potrebnih kadrov od strani podjetij. Zaradi tega je treba planiranju potrebnih strok in profilov kadra posvetiti vso pozornost. Podjetja imajo vse možnosti, da realno ocenijo koliko jim je potrebno kadrov, da sprejmejo primeren plan in program strokovnega izobraževanja za svoje konkretne potrebe, specifičnosti poslovanja, tehnični opremljenosti, organizaciji in delitvi dela.
Boškovič-Lakič
Tu so navedeni v glavnem problemi pomanjkanja kadrov v gradbeništvu, kakor tudi Izobraževanja kadrov v šolah in izobraževalnih centrih v gospodarskih organizacijah, ki jih je ugotovilo navedeno posvetovanje. Sklepe iz navedenega posvetovanja bomo objavili zaradi pomanjkanja prostora v naslednji številka Glasila.
— Premija za koriščenje delovnega časa
Tistim članom kolektiva, ki v koledarskem letu niso imeli nobenega izostanka (razen letni, izredni in dopolnilni dopust, opravljanje javnih funkcij in zimske prekinitve, če je odrejena od strani podjetja), pripada posebna premija za popolno izkoriščanje delovnega časa. Ta premija se izplača enkrat letno (januarja za preteklo loto) v višini 12.000 din neto.
— Posebna premija za koriščenje mehanizacije veže strojnika na učinek delavcev objekta, kjer stroj streže delovnim skupinam.
Jubilejne nagrade in darila
— Delavci, ki imajo več kot 8 let stalne zaposlitve v podjetju, prejmejo ob rojstnem dnevu simbolično darilo.
— Dolgoletnim članom kolektiva (10, 15 ali več let stalne zaposlit-
3. Premije in nagrade
ve) lahko ob takih jubilejih dodeli upravni odbor nagrado (praktično darilo ali denarno nagrado).
4. Učinek
— Neposredni učinek
Za vodje gradbenih ekonomskih enot je potrjen posebni cenik na podlagi katerega se obračuna neposredni učinek po vrstah_objektov, predračunski vrednosti in težavnosti objektov.
— Posebni učinek
Za delovodje v gradbeni dejavnosti se ugotavlja učinek posredno na podlagi dosedanjega učinka produktivnih delavcev svoje grupe.
— Vodilni in ostali tehnični kader je vezan na finančno doseganje terminskega plana. Značilnosti tega določila so, da je pri preseganju tega plana možno povišanje OD, pri nedoseganju plana pa se za določeni % znižajo tudi kalkulacijske osnove delovnim mestom oziroma osebam na teh delovnih mestih.
Spremembe pravilnika veljajo od 1. III. 1962 dalje.
Popravki gradbenih norm
Delavski svet je potrdil nekatere popravke gradbenih norm.
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL VZOREN DELAVEC, VEČKRATNIK UDARNIK
Mariin Ribič
VK tesar
DOLGOLETNEGA ČLANA KOLEKTIVA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR SINDIKALNA PODRUŽNICA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK
IZREDNO ZASEDANJE CDS 16. III. 1962
5. Rešena problematika
— Potrjeni so bili popravki vrednosti nekaterih delovnih mest.
— Akord v projektivnem oddelku se obračuna v višini 24% neto od vrednosti projekta.
— Za študijsko delo v projektivnem oddelku se prizna 20% dodatek na vrednost delovnega mesta. Studijsko delo se prizna samo projektantom, zaposlenim na delovnih mestih:
—	šef projektivnega oddelka;
—	ing. — projektant s pooblastilom;
—	ing. projektant brez pooblastila;
—	tehnik — projektant s pooblastilom.
— Za šoferje je bil odobren učinek za finančno doseganje plana za posamezna vozila. Kot baza služi lanska realizacija teh vozil.
Pri prekoračitvi normirane realizacije za prvih 100.000 se prizna šoferju 8% od vrednosti njegovega delovnega mesta.
Pri prekoračitvi realizacije za drugih 100.000 = 4%; za vsakih naslednjih 100.000 = 2% od vrednosti delovnega mesta šoferja.
— Za šoferje velja še naslednje novo določilo.
Šoferju, ki vozi kamion s 5-ton prikolico se prizna dodatek 25 din na uro; šoferju, ki vozi kamion s 3-ton prikolico se prizna dodatek 20 din na uro; šoferju, ki vozi kamion z enoosno prikolico se prizna dodatek 10 din na uro.
— Zaradi težjih pogojev dela se voznikom Dumperja prizna dodatek 20 din na uro (za čas vožnje).
V	drugem delu zasedanja je profesor Rus Veljko, sodelavec znanstvenega zavoda za proučevanje organizacije dela iz Kranja podal delavskemu svetu povzetek iz analize o delavskem samoupravljanju v podjetju. Analiza bazira na anketi izvršeni v lanskem decembru med člani kolektiva.
Na plenarnem zasedanju je bil podan povzetek:
—	analiza fluktuacije;
—	vpliv DS na posamezna območja;
—	delo samoupravnih organov;
—	aktivizacija članov kolektiva.*
V	grupni diskusiji so člani DS zevzeli naslednja stališča in predloge:
Močno nesoglasje delavcev z
delom DS izvira iz nezadostnega predhodnega razpravljanja kolektivov o problemih, ki jih bo reševal DS. Drug razlog je v tem, ker je premalo jasen status ODS v gospodarskih organizacijah. Nesoglasja povzročajo tudi ozki osebni in lokalni interesi in pa posebej sezonci, ki niso prizadeti za perspektivni razvoj podjetja.
Predlogi:
1.	Temeljita in široka predelava materialov, ki jih rešuje CDS.
DODATNI SKLEPI CDS
Z DNE 28. 2 1962
— Odobri se izgradnja novega prostovodnega električnega priključka novih obratov podjetja v Medlogu na obstoječo transformatorsko postajo ob gramoznici. Ta trafopostaja se preuredi za veleodjem — znesek 2,450.000 dinarjev.
—■ V letu 1961 odobrena nabava računskega stroja v vrednosti
240.000	dinarjev se naj realizira letos.
— Za proslavo in zakusko ob prazniku Dneva žena je bil odobren znesek 100.000 dinarjev.
— ObLO Mozirje se proda pro-vizorij za znesek 1,000.000 dinarjev.
— Zaradi nastale potrebe se ukine sektor specializiranih obratov.
— Formira se sektor Štore. Za šefa sektorja je bil imenovan tov. Cmak Ivan.
2.	Kolektiv in ODS naj predhodno dobe material, o katerem bo razpravljal CDS ter na osnovi tega izrazijo svoja stališča.
Premočan vpliv vodilnih na politiko napredovanja izvira iz prevelike avtoritativnosti, boljšega nastopa vodilnih in iz bojazni članov DS pred sankcijami.
Predlogi:
1.	Več pozornosti je treba posvetiti politični vzgoji vodilnega kadra.
2.	Vsak razpis novega vodilnega mesta naj bo obravnavan na širših sestankih kolektiva. Sestanki kolektiva naj dajo kandidacijske predloge, o katerih odločajo potem samoupravni organi.
Nezadostna povezava med delom CDS in ODS izvira iz premajhnega medsebojnega obveščanja obeh o delu in sklepih. ODS imajo premalo materialnih pooblastil, zato so ukrepi pogostokrat prepočasni.
Predlogi:
1.	Člani CDS morajo pravočasno dobiti material, ki se bo ob-
ravnaval na sejah CDS; tako bodo lahko pravočasno obvestili ODS in se posvetovali o stališčih.
2.	Na zasedanja CDS naj se vabijo vsi predstavniki ODS.
3.	Del materialnih pooblastil je treba prenesti na ODS oziroma na EE.
Premajhna samostojnost članov
DS pri odločanju izvira in že navedenih razlogov. Analiza članov CDS sovpada z analizo, ki so jo podali člani ODS. Dodatno: premajhna obrazložitev in nezadostna razčlenitev težjih problemov s s strani strokovnih oseb.
Predlogi:
1.	intenzivnejša izobrazba članov DS;
2.	Tajno glasovanje o spornih vprašanjih;
3.	material mora biti dostavljen članom CDS vsaj en teden pred zasedanjem;
4.	komisije DS naj predlagani material predhodno proučijo in na zasedanjih DS argumentirano podajo svoja stališča.
6. Važnejši sklepi
Pregled in potrditev inventure.
Upravni odbor podjetja je prodal poročilo o pripravah, poteku in ugotovitvah inventure osnovnih sredstev, materiala, drobnega inventarja in stanja gotovine ter dolžnikov s stanjem per 31. 12. 1961.
Ugotovitve in sklepi:
—	poleg glavne inventurne komisije je bilo s sklepom upravnega odbora imenovanih še 66 popisnih komisij za vse sektorje, obrate, direkcijo in komunalo. Vsaka komisija je prejela pismena navodila za izvedbo inventure s postavljenimi roki za začetek in dovršitev naloge, da bi ista čimbolj uspela, so bili poklicani vsi predsedniki popisnih komisij in skladiščniki na skupni seminar po vprašanju priprav in izvedbe popisa zalog;
—	popis na terenu je bil izvršen v predvidenem roku;
—	primerjavo dejanskega stanja s podatki materialnega knjigovodstva so v roku izvršili gradbeni sektorji. Zaradi neažurnosti materialnega knjigovodstva so v ostalih sektorjih bile inventure oddane z zakasnitvijo;
—	sektor specializiranih obratov je prvi dostavil inventuro;
—	pri letošnjem inventurnem popisu, kontroli in pri izdelavi elaborata je ugotovljeno, da se je skladiščna služba v podjetju izboljšala v primerjavi s prejšnjim letom, potrebno bo pa še dosti dela, da se bodo odnosi do materiala, orodja in inventarja spremenili, kakor to zahteva dobro gospodarjenje v podjetju;
—	strokovno nesposobne skladiščnike je treba zamenjati. Osnovno je, da se zvišajo dobrim skladiščnikom njihovi prejemki s tem, da bo njegov osebni dohodek vezan in odvisen od njegovega (skladiščnikovega) poslovanja, z upoštevanjem kvalitete in ažurnosti.
—	materialno knjigovodstvo mora biti vedno ažurno, kar še posebej poudarja poslovnik službe;
—	na novo je uvesti stalno kontrolo poslovanja materialne in skladiščne službe. To delovno mesto je trenutno nezasedeno;
—	stanje viškov je v primerjavi z letom 1960 znatno boljše; obstoječi viški in manjki gredo v glavnem na račun zamenjave sorodnih materialov oziroma dimenzij;
—	za vse neupravičene primanjkljaje pa je DS zavzel odločno stališče, da se za iste obremeni odgovorne osebe. Te osebne obremenitve posameznikov so naslednje:
za din
lesno skladišče Celje 1.066 maltama Celje	1.485
transportna grupa	1.085
zadružna gradnja	284
stolpiči Dečkova	220
gramoznica Levec	1.800
sektor Žalec	460
sektor Slov. Konjice 3.000 sektor Ljubljana	7.378
sektor zaključnih del 5.038 obrat betonske cevi	626
obrat pečarstvo	2.650
sektor za mehanizacijo 2.716 elektro delavnica	5.487
stavbno ključavničarstvo 970 sklad, sektorja
kovinskih obratov 231.104
Na zgoraj navedenih obratih in sektorjih so odgovorni skladiščniki oziroma druge odgovorne osebe obremenjene za osebno odgovornost s tem, da povrnejo podjetju škodo, prizadejano s slabim poslovanjem.
Primer primanjkljaja v centralnem skladišču kovinskih obratov je predan organom tajništva za notranje zadeve v nadaljnji postopek. Povračilo škode bo sodno uveljavljeno;
—	popisna komisija v vodovodnem obratu je malomarno izvršila nalogo. Zaradi takega odnosa do nalog se naj proti članom komisije uvede disciplinski postopek;
—	izražen je bil dvom, da inventura cevnih odrov ni v redu opravljena. DS je sprejel sklep, naj posebna tričlanska komisija preveri stanje odrov in poda svoje poročilo na naslednjem zasedanju;
—	predloženo inventuro s stanjem 31. 12. 1961 je DS potrdil z upoštevanjem prej navedenih u-krepov.
Varnostni tehnik je poročal o problematiki HTV pri delu. Značilno je predvsem:
—	večje pomanjkljivosti v obratih na Lavi; potrebno je urediti sanitarije, požarna varnost ne ustreza, itd.;
—	ventilacije in dektroinstala-cije niso v redu;
—	garaže za avtomobile ne odgovarjajo povečanim potrebam;
—	na gradbiščih se ne uporabljajo predpisana zaščitna sredstva. DS je sklenil, da je potrebno upoštevati vse HTV predpise in iste tudi spoštovati. Proti kršiteljem HTV predpisov je disciplinsko ukrepati;
— ODS sektorja Ljubljana je predlagal, da se tudi na tem sektorju prične z zadružno gradnjo
Dela na novi »Sodni palači« so že tako daleč, da lahko pričakujemo vselitev investitorja v nekaj mes ecih	(Foto Javoršek)
Delavsko
samoupravljanje
v novih pogojih
V našem podjetju delujejo, vse od fuzije, centralni delavski svet, upravni odbor, na vseh sektorjih pa imamo obratne delavske svete. Ti organi so prav gotovo skozi vse mandatne dobe izvršili zelo pomembno vlogo 'samoupravljanja. Decentralizacija na obratne delavske svete je pokazala, da moramo iti tem potom.
Z organiziranjem in upeljavo ekonomskih enot v podjetju, pa smo dali neposrednim proizvajalcem še več, dali smo jim tudi ekonomski učinek — nagrajevanje ne samo za opravljeno delo po normativu, temveč tudi uspeh na prihrankih materiala, režije, boljše uporabe strojev itd. S temi novimi prijemi dobiva EE svoj status, svoje področje dela, ki je zaokroženo v EE in je sektor, za člane kolektiva, že višja oblika. Ne moremo meriti uspehe enotno za cel sektor, ker se delo ene EE razlikuje od druge. Področje dela in
upravljanje se je preneslo v EE, prav zaradi tega mora EE dobiti tudi svoj organ upravljanja.
Z novimi volitvami v organe upravljanja nameravamo spremeniti sistem v toliko, da damo EE svoj svet, ki naj bi štel od 5—9 članov v večjih EE, tam pa, kjer je EE manjša od 15 članov, pa naj bi vsi člani tvorili svet EE. Vsaka EE oziroma svet EE bi volil predsednika. Tako bi dobili poleg centralnega delavskega sveta in upravnega odbora še svete ekonomskih enot.
Kaj pa obratni delavski sveti, ali bi bili v tem primeru še potrebni ali ne? Verjetno bi postali le nepotreben vmesen člen med DS in EE. Zato moramo temeljito premisliti pred dokončno odločitvijo, pri čemer naj bi dal svoje mišljenje celoten kolektiv, ker ta najbolj pozna potrebe po svojih organih upravljanja.
J. V.
stanovanj. DS je sklenil, da se je potrebno zanimati za lokacijo, po potrditvi zaključnega računa pa se bo razpravljalo o razpoložljivih sredstvih;
—	strelski družini je bila dode-
ljena dotacija v znesku 20.000 dinarjev;	,
—	na sektorju za mehanizacijo je bila ustanovljena nova EE — obdelovalnim;
— DS je odredil nadurno delo skladno s 177 členom Zakona o delovnih razmerjih;
—	višina honorarja za predava-
teljske ure na seminarjih (s pripravo) je določena: za uro predavanja v dopoldanskem času 350 din za uro predavanja v popoldanskem času 600 din — Naglič Dobrivoju in Pelko Jerneju je bila zvišana štipendija za študij na gradbeni fakulteti na
12.000	din mesečno;
— Stojan Elzi se podeli štipendija za zadnji letnik arhitekture;
— sejnina za člane DS se določi na 700 din za zasedanja izven rednega delovnega časa.
Vtisi s potovanja
Društvo Inženirjev in tehnikov iz Celja je priredilo strokovno ekskurzijo v Kijev, Moskvo in Leningrad in sicer v dneh od 10. do 16. decembra 1961.
Organizacijo ekskurzije je vodilo podjetje Kompas iz Celja.
Pot nas je vodila od Ljubljane od koder smo se pripeljali s Put-nikovim avtobusom do Zagreba. V Zagrebu smo prenočili v hotelu Dubrovnik. Drugi dan, t. j. 11. decembra, smo ob 5.20. uri poleteli iz Zagrebškega letališča z avio-nom »Convair«.
V tistih potnikih, ki so prvič potovali na takšno razdaljo z avi-onom, je bdela neka nesigumost, še posebno, ker se je polet vršil v temi. V Zagrebu je bilo nekoliko snega, ko smo se postavili na betonsko pisto in oglasil se je domačin aviona z naslednjim nagovorom:
»Govori vam domačin aviona. Za nekoliko minuta poletet čemo za Kijev. Vreme oblačno, letet čemo u višini 4500 m, posada aviona 7 članova, molim vas, da gasite cigare i vežete kaiševe — hvala«. S takšnimi nagovori nas je vedno opozarjal domačin aviona pred poletanjem in pred isle-tanjem na posamezne aerodrome.
Noč v avionu, razna tolmačenja in kmalu smo postali znanci vseh 42 potnikov, kolikor nas je potovalo v polno zasenedem avionu. Kmalu smo preleteli Budimpešto in Karpate, ko se je na obzorju pojavil prvi svit in posebno lep prizor vzhajajočega sonca. Leteli smo namreč na višini 5000 m, kot da letimo nad morjem, ker je pod nami bilo oblačno in ima človek občutek, kot da leti preko morja. Počasi so izginjale zvezde iz neba in pokazal se je čudovito lep jasen dan, vendar pod nami nepregledna megla — morje. Ob 9.15. uri smo prileteli v bližino Kijeva in se spustili na kombiniran vojni aerodrom Boris Poljski.
Na aerodromu v Kijevu smo z velikimi očmi gledali nebrojne vrste raznih avionov, lovcev »MIG« in tudi večja potniška letala na reakcijski pogon. Po carinski formalnosti smo se odpravili z dvema »Interturistovima« avtobusoma v Kijev. Na aerodromu v Kijevu sta nas dočakali dve simpatični Rusinji, uslužbenki Interturista iz Moskve, katere so nam bile dodeljene kot prevajalke. Namreč ti dve tovarišici sta nas spremljali skozi celo potovanje po SSSR. Kijer je oddaljen ca. 40 km od letališča. Kijev je tretje največje mesto v Sovjetski zvezi s sedežem Ukrajinske oblasti. Mesto šteje 1,200.000 prebivalcev. Med zadnjo vojno je bilo močno porušeno, saj je bilo 40% hiš porušenih. Ocenjena škoda je bila na 2 milijarde rubljev, kar pomeni 1.300 milijard dinarjev. Kijev je močno industrijsko mesto. Ima 45 kinematografov, 12 velikih športnih igrišč. Kijevski nogometni klub Dinamo je prvak v SSSR. Največje igrišče je stadion Nikita Hruščeva za 80.000 gledalcev.
Kijev ima v programu, da bodo leta 1965 izgradili toliko sta-
SZ
novanj, da bo Kijev štel enkrat toliko kot dosedaj in bo 9 m1 po osebi koristna površina stanovanja. Skozi Kijev teče reka Dnje-per, ki je široka ca. 400 m. Dnje-per je v celoti dolg 2.300 km. V Kijevu vodijo preko Dnjepra trije veliki mostovi.
Glavni cestni most je širok 25 m iz varjenih profilov je edinstveni most na svetu, dolg 1500 m. Samo mesto Kijev stoji na posebnih gričkih, tako, da se po mestu voziš enkrat navzdol, enkrat navzgor.
Kijer je močno kulturno središče Ukrajine. Mesto ima vse vrste univerzitetnih, tehničnih in ostalih šol, kulturne domove in muzeje. Videli smo muzejsko zgradbo iz 13 stoletja, katedralo, zgrajeno na Bizantinski način, z več zvoniki in pokrita s pozlačeno pločevino.
V	Kijevu ni občutiti močnega avtomobilskega prometa kot smo navajeni iz evropskih mest. Kijev ima tudi Metro, dolg 6 km, ki ga pa postopoma dograjujejo. Prav tako gradijo preko Dnjepra nov most za Metro. Na vseh koncih Kijeva je opaziti zelo močno gradbeno dejavnost, tako stanovanjskih, industrijskih in komunalnih gradenj. Gradijo največ stanovanjskih objektov s 5 etažami.
V	Kijevu smo si ogledali muzej Sofijin dvor, ki je zelo interesantna zgradba iz 13 stoletja. V ostalem pa smo se v glavnem vozili počasi z avtobusom po mestu, kjer so nam prevajalke pripovedovale o raznih zgradbah, trgih in znamenitostih.
Kijev je poznano kot zelo zeleno mesto, saj ima 140 raznih parkov in odpade na vsakega prebivalca Kijeva 12 m2 zelenih površin. Ustavili smo se tudi na visoki etaži ob Dnjepra, kjer je zelo lep razgled na del mesta in Dnjeper, v neposredni bližini pa je zgrajen spomenik revolucionarjem iz zadnje svetovne vojne.
Čas ogleda tako velikega mesta nam je bil ozko odmerjen in je prav zato zelo hitro potekel, če računamo, da smo porabili skoraj uro za pot od letališča do mesta in zopet nazaj. Na poti od letališča do Kijeva smo opazili na levi in desni strani zelo skrbno zgrajene velike plantaže sadnih dreves. V lepih zelenih borovih gozdičkih v bližini mesta smo opazili posebne parke za rekreacijo posameznih panog športa, predvsem za poletne vveekende, Vrnili srno se nazaj na aerodrom, kjer smo doživeli majhno presenečenje v sami organizaciji potovanja. Za naš avion namreč ni bilo odgovarjajočega bencina. Med čakanjem, raznimi komentarji in kritikami je mineval čas in naposled je le prišla cisterna z bencinom in naš Convair je bil pripravljen za polet. Ura je bila natanko 17.28 min. po Moskovskem času, t. j. ravno dve uri razlike od našega, srednjeevropskega časa. Poleteli smo proti Moskvi in v dobrih dveh urah prispeli na letališče Sernečevo.
Se nadaljuje
OBVESTILO!
V prihodnji številki »Glasila« želimo seznaniti člane kolektiva s še nekaterimi službami na upravi podjetja. Zato prosimo vise, ki želijo z kakršnim koli predlogom izboljšati organizacijo dela ali odnos v posameznih oddelkih ali službah, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do 15. aprila tega leta.
Uredništvo
UPRAVA PODJETJA
Pod tem naslovom so se že vzrstili gradbeni sektorji in sektorji zaključnih del. Zato je prav, da pišemo tudi o naši administrativni službi. Fotoreporter je dobil nalogo, da naj »osvetli posamezne primere«, v vsako pisarno pa je prišla prošnja za*sodelovanje tudi v pisani besedi. Čeprav se službe na upravi podjetja delijo po tehnični, gospodarsko-račumski in splošni dejavnosti je tukaj dana enakopravnost vsem službam in vsem uslužbencem. Povedali so nam pa tole:
FIŠER OTO:
Pri podjetju sem vstopil v službo dne 15. 4. 1947 in bom prihodnji mesec dopolnil 15 let nepretrganega službovanja pri našem podjetju.
Prvotno sem bil približno
1 leto v komerciali, zadnjih 13 let to kot tajnik naše gradbene šole, pa v nabavnem oddelku.
Prva leta je bila nabava materiala zelo otežkočena, ker je po osvoboditvi zelo primanjkoval razni gradbeni in instalacijski material in se je ta nekaj let plansko nabavljal, potom gradbenega ministrstva Ljubljana. Po-
ROZIKA:
Ze več kot dve leti obstoja na direkciji fakturni oddelek. Ob nabavi električnih fakturnih strojev odnosno ob ustanovitvi oddelka so zaradi prevelikega obsega dela (centralno za podjetje) morali uvesti dve izmeni. Mnogo je bilo v začetku težav predvsem z upoznavanjem delovanja strojev, pa tudi v predlaganju dokumen-
Rozika je že tudi dolgoletna članica našega kolektiva. Poleg eks-peditivnega »nabijanja« na tipke fakturnega stroja prav vneto »nabija« tudi na kegljaški stezi. Kot stalna klubska reprezentantka je s svojo ekino osvojila že r*v»r«ika-tero lovoriko za naše podjetje.
ložaj se je vsako leto izboljševal, ker so po osvoboditvi rasle tovarne kak.ro gobe po dežju. Ker se sedaj povsod veliko gradi in izvaža, nastajajo kljub mnogim novim tovarnam še vedno razni problemi in težave pri nabavi
raznega kritičnega materiala, ker se mora nabaviti pravočasno, da ne pride do zastoja na gradbi-
tacije so nastale velikokrat ovire. Do teh je prišlo večkrat zaradi neenotnih navodil, ki jih dobivamo od nadrejenih ali od sektorjev in obratov; pa tudi pri onih, ki so nam pošiljali dokumentacijo za izstavitev faktur ali situacij, so se pojavljale gotove nejasnosti in problemi. V bodoče je stremeti za tem, da bo dostavljena popolna dokumentacija, ker edino to je porok za uspešno delo.
Izkušnje preteklih let so pokazale, da je bila pozitivna zamisel sestava situacij na obrazcu, kjer se mesečno spreminjajo oziroma povečujejo samo količine, .vse ostalo — opis dela po predračunskih postavkah, cene — pa ostane skozi celo leto nespremenjeno. S tem se je olajšalo delo tehnikom — sestavljalcem situacij
Kako nejevoljni smo, če nam zazvoni telefon le parkrat na dan, njemu pa zvoni neprekinjeno od
6.	do 14. ure, dneve in mesece — že leta. Občudovati ga moramo, da poleg vsega tega »ropotanja« najde še čas za smeh in dobro voljo.
ščih, ker je vse delo normirano. Ker pa imamo dobre zveze in poznanstvo, se je še vedno vse ure-uredilo.
Najtežji problem nastane, ako pristojni šefi gradbišč in obrtnih obratov ne naročijo materiala pravočasno, posebno kadar se potrebuje kakšen kritični material.
Fišer
(vsakomesečno pisanje teksta, množenje) oddelku pa naj bi bila podana možnost preglednejšega dela. Toda kljub temu nastopajo problemi, čemur so zopet vzrok neenotna navodila.
Kot že omenjeno, je bil oddelek osnovan kot centralno za celo podjetje. Vendar se to ni povsem obneslo. Kljub uvedbi dveh izmen delo ni steklo kot bi moralo predvsem zaradi slabe dokumentacije in zastojev kot na primer: okvare na strojih, zmanjšanje delovne sile, dopustiti, bolezen, kar se je posebno občutilo ob koncu leta. 2e v začetku letošnjega leta pa se je struktura spremenila v toliko, da bodo nekateri obrati samo fakturirali storitve, kar imamo, da bo pripomoglo k hitrejšemu poslovanju. -a
Med najbolj vestne in kvalitetne delavce na upravi spada prav gotovo tovariš Fišer. Pred vse pa ga postavlja njegov neutrudljiv humor s katerim je že mnogokrat »razbil temne oblake« slabe volje.
Ker nam kolegice iz finančnega knjigovodstva niso hotele zaupati nikakih želja ali pritožb, smo jih pač morali pustiti njihovim »karticam« in se odpraviti naprej.
V SLIKI IN BESEDI
Poročilo varnostnega tehnika
ZINKA
Mak) je članov kolektiva, ki ne poznajo stroj episnice na upravi našega podjetja. Komu je neznan
Še zadnji posvet in že bodo zdrveli urni prsti po tipkah pisalnega stroja.
prostor, v katerem neprenehoma odmevajo udarci na pisalne stroje, melanholična melodija nas strojepisk.
Za pisalnim strojem
Lahko trdim, da je tudi stro-japisnica ena izmed zelo važnih delovnih enot v našem podjetju. Tu se opravljajo številna strojepisna dela, od neštetih potrebnih predračunov in najrazličnejše druge tako važne dokumentacije priprave dela v podjetju, pa do
splošne administracije in še in še bi lahko naštevali. Če bi vam hotela natančneje' opisati, kakšna dela se vse zbirajo v naši pisarni, bi bilo predolgo in morda preveč suhoparno.
Kljub najrazličnejšemu delu vlada v našem oddelku monotono življenje. Mnogi ne pomislijo, kako nas, ki sedimo za pisalnimi stroji, mnogokrat obide nekakšna zavist zaradi tistih, ki opravljajo svoje delo izven hladnih pisarniških zidov, izunaj, kjer se giblje življenje. V strojepisnici pa dan na dan drsijo urni prsti po tipkovnici pisalnih strojev, ne lc v dopoldanskem času, temveč je tudi dostikrat treba ostati v pozne popoldanske ure pri pisalnem stroju in neprenehoma udarjati po tipkah. Treba je pač dokončati to ali ono stvar, kajti čas povsod neusmiljeno priganja. Toda vsemu temu sem se privadila in je to le nekaj vsakdanjega. Privadila sem se na svoj prostor, kjer opravljam svoje delo, na ropotanje pisalnih strojev, na stalne prihode tovarišev, ki prihajajo v naš oddelek tako, da bi vse to sedaj ne mogla več pogrešati.
Nedavno smo tudi v stroj episnici uvedli akord. S takim načinom obračunavanja osebnih dohodkov smo zadovoljne, saj je po našem mnenju tudi pravičnejši od prejšnjega obračunavanja po tarifnih postavkah.
Upravičeno lahko rečem, da delo strojepisk tudi fizično ni najlažje. Toda človek je pač rojen za svoj poklic. Vsa sreča v življenju ni samo v materialnih dobrinah, ki jih prejmeš za svoje delo, temveč tudi v zadovoljstvu v svojem poklicu ter ljubezni do dela. Le v takem primeru pa lahko kot zaveden član socialistične družbe svoj posel dobro in kvalitetno opravljaš, kar pa ni naj-zadnje, saj se ravno to terja od nas.
Težave pa — kaj bi, brez teh pa ni nikjer.
HZ
Kje bomo letovali
Počitniški dom delovnega kolektiva »Ingrad« bo poslpval tudi v letošnjem letu; v Piranu bo odprt od 1. maja do 15. septembra, na Malem Lošinju pa je zaradi izredno ugodne klime sezona bolj zgodnja — kar pa je seveda odvisno od prijav.
Članom kolektiva, ki še niso imeli prilike letovati v počitniških domovih podjetja, posredujemo naslednje podatke:
Piran
V tem lepem primorskem mestu ima podjetje 3 stavbe s skupno kapaciteto 41 ležišč za oddih delavcev. Glavna stavba, v kateri je kuhinja in jedilnica je tik ob glavni plaži. Izredno velika terasa nudi prijeten počitek in lep razgled na bližnje obmorske kraje in sosedno Italijo.
Dobro opremljene sobe (tudi tekoča voda), točilnica, obilna kuhinja, pestrost Pirana ter izleti v bližnje kraje, nudijo slehernemu koristniku zadovoljstvo in lep, nepozaben užitek.
Mali
Lošinj
V zalivu Valdarke, nedaleč od Malega Lošinja so v lepem borovem gozdičku posejane prav prikupne weekend hišice — počitniški dom »Ingrada«. Pet hišic je namenjenih za bivanje, šesta pa služi za kuhinjo in jedilnico.
Kdor si želi zares miren dopust, izredno čisto in toplo morje, potem mu priporočamo Mali Lošinj.
S tem pa ni rečeno, da v tem kraju ni najti zabave; Cikat, ki je predel Malega Lošinja ima vedno vsakovrstne zabave.
Bljižni otoki nudijo prekrasne izlete. Zelo znan je otok Susak s svojimi običaji, nošami itd., pa tudi drugi otoki so zanimivi, za bližnje izlete je na razpolago lastni motorni čoln za 10 oseb.
In komunikacije? Dosedaj je bila najlepša veza z vlakom do Reke, iz Reke do Malega Lošinja pa z ladjo ali z brzim Vihorjem, na katerem je vožnja po morju pravi užitek. Za letos pa obljubljajo direktno avtobusno zvezo iz Celja do Malega Lošinja.
Ostali pogoji so naslednji:
— Člani kolektiva in njihovi ožji svojci (mož, žena, neporočeni in nezaposleni otroci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) plačajo dnevni penzion po 400 din.
Organizacija HTV v gospodarski organizaciji GIP »Ingrad« Celje:
1.	Seznam članov HTV komisij pri našem podjetju se prilaga. Pri tem pripominjam, da bodo v letošnjem letu volitve delavskih svetov in bodo tudii člani te komisije verjetno drugi kot so bili dosedaj. Do sedaj je bilo izvoljenih 5 članov te komisije. V kolikor pa nekdo odide iz podjetja se na njegovo mesto te komisije ko-optira drugega člana.
Vse naše komisije HTV so podrejene delavskim svetom, kjer so bile za to funkcijo izvoljene. Komisija HTV pri centralnem delavskem svetu je od vsega začetka dobro delovala in so na njeno pobudo izvršene tekom leta naloge izboljšave kot na primer sestanki med kolektivom o preprečevanju nesreč pri delu, zaščita strojev, ki niso bili v popolni meri zavarovani, izpopolnitev lovilnih odrov, da bi bila izvedba nekako montažna ter izboljšava sanitarij na gradbiščih in v delavnicah.
Nekatere komisije HTV obratnih delavskih svetov so prav dobro delovale v tem, da so raziskovale vzroke nesreč in s pomočjo vodstva obrata ukrepale, da so se ti vzroki odklanjali. Nekoliko komisij pa ni v tem letu zadovoljilo in je pričakovati, da se bo ta dejavnost v tem letu Izboljšala.
Odnos uprave podjetja do dela HTV komisije (centralne) je popolnoma pravilen in je vse njene predlog vzela vedno resno v študij in v večini slučajev ukrepala kot je bilo predlagano.
2.	Uspehi tedna varnosti
Kakor vam je znano, je podjetje napravilo v tednu varnosti svojo lastno razstavo HTV in to:
a)	grafični prikazi izostankov nesreč pri delu po vrstah teže in vzrokih primerjalno z letom 1960;
— Otroci članov kolektiva od 3 do 10 let starosti dnevni penzion po 250 din.
— Otroci do 3 let — brezplačno.
Za tuje goste (nečlane kolektiva) pa je cena naslednja:
—	odrasli 850 dnevno
—	otroci do 10 let starosti 500 din dnevno;
V teh dneh so razposlane vsem sektorjem prijave, katerih se v čim večjem številu poslužite. Koristite ugodnosti, ki jih nudi podjetje. Želimo, da vsaj del svojega dopusta preživite ob morju in si naberete novih moči za delo.
Naše uredništvo vam že vnaprej želi prijeten oddih in osebnega zadovoljstva.
Dobri tipkarici ni treba gledati na prste.
GIBANJE NESREČ IN BOLEZNI PO MESECIH V LETU 1961
Število nesreč	Število	Skupaj	Število	Skupaj	Skupaj
> d	bol. dni	število	bol. dni	bol. dni	bol. dni
^ rt		OJ	•24	.c		5			zaradi		bol.	dni	zaradi		zaradi		nesreče +	
	&	M	«E-g	'jj	5	S	£	17	nesreč		zaradi		bolezni		bolezni		bolezni	
||	8	S	h S u	1	3	■g	3	§•	do	nad	nesreč		do	nad				
HS	S	N		1	'8	a	3	3	7 dni	7 dni	dni	%	7 dni	7 dni	dni	%	dni	%
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
1	Januar	2132	38.598		1	8	17	26	52	193	245	0.63	42	3765	3807	9.86	4052	10.49
2	Februar	2089	38.458	—	—	10	12	22	35	111	146	0.38	56	3062	3118	8.10	3264	8.48
3	Marec	2100	38.212	—	4	15	15	34	75	365	440	1.15	68	3733	3801	9.94	4241	11.09
4	April	2145	38.540	—	4	15	11	30	65	213	278	0.72	38	3814	3852	9.99	4130	10.71
5	Maj	2050	38.798	—	2	21	12	35	85	357	442	1.14	24	3214	3238	8.34	3680	9.48
6	Junij	1747	37.661	—	—	10	11	21	39	214	253	0.67	28	2060	2088	5.54	2341	6.21
7	Julij	1679 ■	36.650	—	—	8	4	12	14	109	123	0.34	14	3802	3816	10.41	3939	10.75
8	Avgust	1594	35.458	—	—	11	13	24	87	140	227	0.64	27	3020	3047	8.59	3247	9.23
9	September	1689	37.226	—	2	13	12	27	37	365	402	1.08	46	2101	2147	5.77	2549	6.85
10	Oktober	1719	37.660	—	1	12	9	22	53	232	285	0.76	56	2306	2362	6.27	2647	7.03
11	November	1744	37.322	—	3	7	3	13	18	206	224	0.60	68	2221	2289	6.13	2513	6.73
12	December	1640	36.596	—	4	2	4	10	22	221	243	0.66	72	3042	3114	8.50	3357	9.16
b)	slikovni prikaz iz HTV;
c)	razstava osnovnih zaščitnih sredstev;
d)	prikaz zaščitnih sredstev pravilnih in nepravilnih v gradbeništvu;
e)	vršila so se predavanja po gradbiščih.
Uspehi tedna varnosti so bili vidni saj so se nesreče pri delu še zmanjševale. Zaželjeno je, da se takšne akcije vršijo vsako leto.
število nezgod v letu 1961
a)	na delu 257
b)	izven dela 19
c)	skupaj 276
Število izgubljenih dni zaradi
nezgod
a)	na delu	2660
b)	izven dela	338
c)	skupaj	2998
Število obolenj	2.159
Število izgubljenih dni 36.679
Izguba v dinarjih zaradi izplačila oskrbnine do 7 dni
Skupaj izplačano	din 5,876.647
Nezgode pri delu	619.986
Izven dela	45.838
Ostalih obolenj	5,210.823
Skupaj	5,876.647
Izdana vsota za HTV v letu 1961	
	din
a) za tehnično zaščito	
strojev in naprav	718.214
b) za osebna zaščitna sredstva (obleka,	
očala)	5,831,502
c) za higiensko zaščito (ureditev sa-	
nitenih naprav)	482.017
Skupaj a + b + c	7,031.733
Propaganda o HTV v podjetju v letu 1961
a)	predvajanje filmov o HTV
b)	z lepaki po delavnicah in gradbiščih.
Kakor je razvidno iz poročil je izplačana ogromna vsota oskrbnine za prvih 7 dni bolovanja in osebna zaščitna sredstva. Zato se bo treba še bolj poglobiti v delo te službe in preprečevati nesreče, ki se vsakodnevno dogajajo po raznih gradbiščih in delavnicah.
Čestokrat se dogaja, da se gre mimo tega. Osebe, ki so za to odgovorne nočejo razumeti odgovornosti, češ, to je delo varnostnega tehnika. Ravno na tistih objektih pride do najpogostejših nesreč, ki je samemu sebi slabo tolmačenje. Vsi šefi, delovodje In mojstri delavnic naj bi bili varnostni tehniki, ker le na ta način bi se zmanjšale nesreče in razna obolenja.
Ne mislim pa s tem reči, da bi upravljali funkcijo varnostnega tehnika, temveč naj bi pravilno tolmačili delavcem in jim prikazali pravilnosti in jih zavarovali pred nesrečo, ker le na ta način se bo dalo izboljšati delo te službe. S tem bi preprečili denarno izgubo podjetja po eni strani, po drugi strani pa izgubo narodnega dohodka. Kje pa je Izguba delovnih ur.in dni? Na deloviščih je pomanjkanje delovne sile in zaradi tega mnogokrat ne pravočasna izvršitev plana. Vse to so posledice, ki se jih bo treba v bodoče izogibati.
Delaj varno!
SKUPAJ
451.179
21	132	112	276	582	2726	3308	0.73	539	36140	36679	8.13	39987
8.86
Rudi Koželj
Vloga sindikatov pri našem gospodarskem in družbenem razvoju
Vsako podjetje, ki hoče dobro in ekonomično gospodariti, mora posvetiti sestavi plana na j večjo skrb in pozornost. Tokrat ne bi obravnavali perspektivnega in letnega plana podjetja, ki nakazujeta razvoj podjetja za daljšo periodo, temveč bi obravnavali planiranje konkretno za posamezni objekt, to je kako je treba pristopiti k izdelavi plana in kakšen cilj naj planiranje doseže.
S pogodbo prevzame podjetje od investitorja objekt v izdelavo.
V pogodbi je določen tudi konč-
Ing. Cijan Ivan
ni rok izgradnje objekta. Ta rok je dosežen ali sporazumno z investitorjem, ali pa je že vnaprej določen z licitacijskim oziroma ponudbenim razpisom. S podpisom pogodbe je prevzelo podjetje odgovorno nalogo, da bo razen kvalitetne izvedbe, izvršilo objekt tudi do določenega roka. Samo ti dve vrlini naj bosta naše načelo, kvaliteta in rok, da se jih bomo v bodoče striktno držali, potem nam ne bo izostalo zaupanje naših investitorjev. Če smo si pa pridobili zaupanje investitorjev, le-ti potem ne bodo pomišljali pri oddaji del, pa čeprav smo od ostalih ponudnikov nekoliko dražji.
S prevzetimi deli po predračunskem popisu in s pogodbenim končnim rokom se izdela v pripravi dela terminski plan objekta, ki določa terminsko izvršitev naslednjih glavnih faz gradbenih del:
I.	faza
Izvršitev objekta do vključno
kletne plošče.
II.	faza
Izvršitev objekta do venca.
Vprašanje:
Zgradil sem si enostanovanjško hišo na ožjem mestnem področju in sicer s kreditom iz stanovanjskega sklada. Zanima me, če bodo to hišo dedovali moji otroci, zlasti v primeru, če dolg še ne bo v celoti povrnjen.
Odgovor:
Hiša, ki si jo gradite je še vedno privatna lastnina, ker pa služi edinole vam in vaši družini za stanovanje, se šteje celo med osebno lastnino, ki je po ustavi zagarantirana. Tudi vprašanje dedovanja je v naši državi z zakonom urejeno in imajo otroci in preostali zakonski drug zakonito pravico dedovanja.
V vašem primeru stoji stanovanjska hiša sicer na zemljišču, ki je last SLP, vendar vam je dano to zemljišče v trajno uporabo in se tudi ta trajna uporaba prenaša na bodoče lastnike, to je eventuelne dediče. Sicer pa je vaša lastnina na hiši zemljiškoknjižno zavarovana.
Dedovanje po dedičih nastopi tudi v primeru, če bi dolg, ki ste ga najeli za izgradnjo hiše še ne bil v celoti poravnan. V tem primeru pa nastopi pač dolžnost dedičev, da preostanek še povrnejo. Seveda pa garantirajo dediči za plačilo dolga le v tisti višini, ki jo predstavlja vrednost zapuščenega premoženja.
Vprašanje:
Pri stanovanjski zadrugi in pri podjetju, v katerem sem zaposlen, sem dobil kredit za izgradnjo stanovanjske hiše, ki bo tudi kmalu zgrajena. Ker še ne vem, ali bom vedno ostal v Celju, me zanima, če bom to hišo lahko prodal v primeru odselitve iz Celja.
Odgovor:
Kot že deloma objasnjeno pri zgornjem vprašanju povem, tudi vam, da ste z nakupom stanovanjske hiše ali pa z izgradnjo stanovanjske hiše postali lastnik
III.	faza
Izvršitev objekta — streha z dimniki.
IV.	faza
Izvršitev objekta — vzidave predelne stene, ometi.
V.	faza
Izvršitev objekta — fasada ter ostala zaključna dela.
Izvršitev posameznih etaž do III. faze je prikazana tudi terminsko s shematičnim prerezom objekta. Razen gradbenih del, zajema terminski plan tudi terminsko izvršitev vseh obrtniških in
instalacijskih del.
V terminskem planu je prikazana tudi potrebna delovna sila za izvršitev gradbenih del, normativne ure, finančna planirana realizacija po posameznih mesecih in kumulativno.
Osnovna obračunska ekonomska enota prevzame z interno pogodbo objekt v izvajanje. Prav tako prevzamejo s pogodbo v izvajanje vsi izvajalci obrtniških in instalacijskih del. V teh pogodbah so določeni točni terminski roki izvršitve posameznih del. Izvajalci teh del prevzamejo s podpisom pogodbe veliko odgovornost, da bodo vsa dela izvršili kvalitetno in v postavljenem roku. S tem so izvajalci prevzeli iste obveze, kot jih ima uprava napram investitorju. To načelo je treba dosledno upoštevati in se po njem ravnati. Za vsako odstopanje od terminskega plana so predvideni penali, za predčasno dovršitev pa premije.
Izvajalci obrtnih in instalacijskih del premijo za predčasno dovršitev ne morejo sprejeti, ker za končni rok izgradnje objekta ni važno, če je samo en izvajalec
te hiše. Stanovanjska hiša je tako v vaši privatni lastnini in ste z njo .upravičeni razpolagati, to se pravi jo tudi prodati ali na kakršenkoli drugi način odsvojiti. Vaša hiša sicer stoji na zemljišču, ki je last SLP, vendar vam je to dano v trajno uporabo. Ta uporaba pa traja tako dolgo, dokler dolgo stoji stanovanjska hiša. Vaše lastništvo na stanovanjski hiši se bo vpisalo tudi v zemljiško knjigo pod poseben vložek, kjer bo zaznamovana tudi trajna pravica uporabe zemljišča. Pri tem vložku v zemljiški knjigi bo vknjiženo po vsej verjetnosti (kar je odvisno od tistega, ki vam daje kredit) zastavna pravica za znesek, ki vam je kriditiran. V primeru, da boste kredit v celoti odplačali, boste s stanovanjsko hišo prosto razpolagali in jo boste lahko odprodali kadar boste hoteli. Prodaja te stanovanjske hiše pa tudi ni izključena pred vrnitvijo celotnega kredita. V takem primeru bo pač kupec moral prevzeti odplačilo tistega dela dolga, ki še ni vrnjen. V takem primeru bo pač dajalec kredita o pogodbi moral biti obveščen, da bodo pač njegovi interesi zaščiteni.

PRAVNI REFERENT
Obveščamo cenjene bralce, da bomo v tej rubriki odgovarjali vsem interesentom na postavljena vprašanja, ki jih pošiljate odgovornemu uredniku pod šifro »Pravna posvetovalnica«.
Uredništvo
►—♦-
obrtniških del izvršil dela po roku, d očim so se vsi ostali pa roka držali. Pač pa prejmejo izvajalci obrtnih in instalacijskih del nadomestilo v obliki premije, ako objekt do termina ni pripravljen za izvedbo njihovih del.
Z novim predlogom sprememba pravilnika OD se postavlja pred vse odgovorne neproduktivne delavce, predvsem pa na tehnični kader, velika naloga za izpolnitev terminskega plana. Za izpolnjevanje oziroma preseganje plana so določene premije, za neiz-
polnjevanje plana pa tudi penali.
V	podjetju morajo biti vsi živo zainteresirani, da se plan načrtno izvaja.
V določenih okoliščinah se lahko terminski plan tudi korigira. Ako nastopijo več oziroma dodatna dela in z dodatno pogodbo dosežemo pri investitorju podaljšanje roka, je s tem dan pogoj, da se terminski plan korigira. Dolžnost šefov sektorjev in vodij EE je, da o tem redno obveščajo upravo, da sklene v teh primerih z investitorjem dodatno pogodbo in s tem upravičeno podaljšanje roka.
x Za potrebe gradbišča se izdela operativni mesečni plan objekta.
V	tem planu so prikazana terminsko za določen mesec vsa dela, po predračunskih postavkah, ki se bodo v tem mesecu izvajala. Operativni mesečni plan mora biti izraz terminskega plana za mesec, za katerega se predvidi.
Iz gornjega izvajanja je razvidno, da za naše uspešno delo ni dovolj le podrobno izdelan plan, temveč tudi zavest vseh izvajalcev plana, da ga je treba v vseh okoliščinah tudi v celoti izvrštiti.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij GIF »INGRAD« Celje
RAZPISUJE
naslednja prosta delovna mesta:
1.	Tehnolog v analitičnem oddelku direkcije za analizo tehničnih problemov, polkalkulacije stroškov in podobno. Pogoj: gradbeni inženir ali tehnik s prakso.
2.	Tehnični sekretar za organe delavskega samoupravljanja in stanovanjske zadeve v splošnem sektorju. Pogoji: srednja šolska izobrazba s poznavanjem delavskega samoupravljanja in znanjem vodenja administracije.
3.	Skladiščnik za sektor Ljubljana v Ljubljani. Pogoji: praksa v vodenju skladiščne službe ali materialnega knjigovodstva.
4.	Upravnik počitniškega doma v Piranu. Pogoji: znanje v materialni in finančni stroki.
5.	Samostojna kuharica za počitniški dom v Malem Lošinju. Pogoji: kvalificirana ali polkva-lificirana kuharica s prakso.
Višina osebnega dohodka po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Ker želimo razpisana delovna mesta v prvi vrsti izpopolniti iz vrst članov kolektiva prosimo, da interesenti vložijo pismene prošnje do 15. aprila 1962 kadrovskemu oddelku podjetja
Ako hočemo uveljavljati vlogo sindikata v delovnem Kolektivu, moramo nadaljevati delo te masovne pomične organizacije iz predapril&ke Jugoslavije, t. j. pot proti izkoriščanju čioveka po človeku.
Zveza sindikatov Jugoslavije se je skozi ves cas od lyi9. leta in vključno do petdesetega borila za to svojo ustvarjalnost oz. cilj, ki ga je imela ter ga je tudi dosegla.
Leta 1950, ko smo formirali prve organe delavskega samoupravljanja, so imele sindikalne podružnice polne roke dela za izvršitev te ogromne naloge, formirati prve delavske svete, ter jim dati njihove pravice in dolžnosti kot organu samoupravljanja. Geslo: fabrike radnicima, zemlja seljacima, so postali delavci kolektivni gospodarji nad sredstvi za proizvodnjo, a naš delavec je prenehal biti mezdni delavec, ampak to še ni v celoti korigirano.
Še vedno obstajajo merila za obračun to so tarifne postavke, katere bodo sčasoma odpravljene. Z dcentralizacijo samoupravnih organov na obratne delavske svete in ekonomske enote, smo tudi izvršili decentralizacijo političnih organizacij to so sindikalne organizacije in osnovne organizacije Zveze komunistov.
S to decentralizacijo so dobile sindikalne organizacije in sindikalni odbori še težje in ogromne naloge, to so bile: usposobiti našega proizvajalca hkrati za uprav-ljalca, Ugotovljeno je, da še danes nismo dosegli tistega cilja, ki smo si ga takrat postavili, torej s tem da bi naš sleherni proizvajalec še čutil, da je tudi uprav-Ijalec.
Prav zato mislim, da je treba več razpravljati o metodi dela sindikalnih podružnic, o prilagajanju našega dela novo nastalim pogojem.
Mislim, da še je vedno ena izmed značilnih slabosti dela v sindikalnih organizacijah ta, da
smo se preveč zaprli vase in nismo bili širokogrudni pri reševanju raznih problemov, kateri so nastopali pred nami v rešitev. Mi smo sedaj v takšni fazi našega razvoja, da mora biti vsak naš delavec dober ekonomist, proizvajalec In upravljalen Mora dobro poznati produktivnost in celotno poslovanje, vsaj svojega obrata ali sektorja. Da bi se to zgodilo v tem smislu, kakor si mi želimo, mislim, da bi naj sindikalne podružnice več polagale pozornosti na kadrovanje članov kolektiva, ki naj bi bili bodoči perspektivni kadar, kalkor v političnih organizacijah, tako tudi v organih samoupravljanja.
Naš delavski razred je še mlad in potrebuje lastno izobrazbo. Razvijati mora svoje specalistič-ne sile v duhu večanja življen-
skega standarda. Standard pa lahko izboljšamo samo z večjo produktivnostjo dela, z boljšo organizacijo in v čim večji meni koristiti mehanizacijo. Skratka cilj vsega našega družbenega razvoja in sistema v naši socialistični družbi je, da vsak član socialistične družbe od sebe da kolikor more, dobi pa kolikor potrebuje. Sindikalna organizacija mora biti tista prava vsebina, ki vodi skrbi za vsakega člana našega kolektiva: kako živi, kako se razvija in kakšne dohodke ima; ker ona živi v središču našega družbenega in ekonomskega dogajanja.
Naj večji problem pri nas je, kako uveljavljati delavsko samoupravljanje preko naj nižjega proizvajalca, preko slehernega člana sindikata v kolektivu.
To pa bomo dosegli le takrat, kadar bomo imeli zadostno število izobraženega kadra, ki bo sposoben gospodarsko in politično razvijati svoje socialistične sile v duhu samoupravljanja preko slehernega proizvajalca.
Pregovor pravi: Ce hočeš koga vzgojiti, moraš hiti sam vzgojen, če hočeš koga učiti, moraš sam znati.
Še nekaj o strukturi sindikalnih podružnic v podjetju.
Ko smo izvršili decentralizacijo sindikalnih podružnic leta 1959, smo imeli po vseh sektorjih sindikalne odbore, v Celju pa centralno sindikalno podružnico. Po treh letih se spot ta struktura zdaj menja in bodo po vseh sektorjih, kjer so sedaj bili sindikalni odbori, sindikalne podružnice, a kjer je bila podružnica, pa bo odbor sindikalnih podružnic.
Poleg tega: Vse sindikalne podružnice, katere živijo na območju drugih obč. sind. svetov, bodo vezane direktno na one občinske pod katere spada in se politično tam Izživlja, in sicer: Slov. Konjice v Konjicah, Žalec in Go-milsko v Žalec, Trbovlie v Trbovlje, Ljubljana v Ljubljano.
Finančno bodo samostojne in odvajale bodo članarino na merodajne občinske svete.
Meštrič Rudi
Preklic
Preklicujem besede, katere sem razširjal na Ljudski milici Gaber-je v Delavskem naselju ter na direkciji Ingrada o snažilki Ko-renak Ivanki. Izjavljam, da je bilo vse le plod mode domišljije. Zahvaljujem se Korenak Ivanki, da je odstopila od tožbe. Obenem se zavezujem plačati Celjskemu mestnemu odboru RK din 5.000.
Bogatin Jakob kurjač v Del. naselju.
Planiranje v gradbeništvu
Pravna posvetovalnica
Člani našega kolektiva, ki so že odšli v zasluženi pokoj, so se prav radi odzvali vabilu uprave podjetja, da so si na skupnem sestanku povedali mnogo zanimivih in veselih iz sedanjih in preteklih dni.
Priprave za prvi maj
Materi
Danilo Gorinšek-Vidmar
Ce vsi grmi bi zacveti in vsi cveti zadehteli vse vodice zašumljale zvezdice vse zasijale, da njo z njimi obdarujem, njo, ki vse ji, vse dolgujem — bi premalo mogel dati tebi, moja zlata mati!
Naj življenje moje celo, tebi naj bo posvečeno; vse kar ustvarjal bom v
življenju
bodi si v veselju ali pa v
trpljenju
vse za tebe draga mati moral bom dolžnik ostati.
Eno pa prisegam zvesto, da spominjal se bom cesto! koliko si žrtvovala, ko življenje si mi dala,
in vseh ur ko prebedela si ob postelji z menoj živela, tega ne pozabim nikdar draga
mati!
Za vse to ti moral bom dolžnik
ostati.
Zapi
Ze doslej smo vsako leto stremeli za tem, da so bili za 1. majske praznike urejeni in okrašeni delovni prostori, okolica, itd., kar je bilo doseženo s skupnim prizadevanjem članov kolektiva.
Prvomajsko praznovanje, ureditev in okrasitev za naš praznik mora prav letos dobiti posebno svečano obeležje, zato je naša skupna skrb, da za to akcijo zainteresiramo celotni kolketiv.
Ena izmed vpodbujajočih oblik vsake akcije je tekmovanje. Analogno tej ugotovitvi razpisuje uredniški odbor Glasila 1. majsko tekmovanje, ki naj zajema predvesm:
1.	Aktivizirati kolektiv za ureditev delovišč in okolice. Predvsem je smotrno vskladiščiti material, pravilno in ekonomsko koristiti odpadni material, urediti stroje in strojno opremo (da so stroji pravilno montirani, po predpisih priključeni, redno vzdrževani, pravilno mazani itd.). Objekti in vsa okolica naj ima svečan izgled (okrašeno, očiščeno, zastave itd.).
2.	Delavska naselja je notranje in zunanje urediti. Notranja ureditev velja poleg splošne čistoče in reda še beljenje, kjer je po-
snik
trebno, ureditev peči itd.). Isto velja za dnevne sobe po deloviščih in delavnicah.
3.	Obrati družbene prehrane se bodo ocenjevali po notranji in zunanji urejenosti (isto kot za naselja).
4.	Aktivizirati kolektiv v pripravah za volitve organov delavskega samoupravljanja. Akti-vizacija naj se odraža:
—	pri izbiri kandidatov
—	kvaliteti in številu sestankov s kolektivom
—	pojasnjevanje o dosedanjem delu DS in ODS.
Urejevanje, čiščenje in okrasitev naj bo izvršeno s prostovoljnim delom.
Tekmovalne enote so naslednje:
1.	Gradbišča sektorja Celje
2.	Sektor Žalec
3.	Sektor Slovenske Konjice
—	gradbišča v Sl. Konjicah
—	gradbišče v Celju
4.	Sektor Ljubljana
—	gradbišče v Ljubljani
—	gradbišče v Trbovljah
5.	Sektor Store
6.	Sektor proizvodnje gradbenega materiala
7.	Sektor kovinskih obratov
8.	Sektor za mehanizacijo
9.	Sektor zaključnih del
—	delavnice v Celiu
—	delavnice na Gomilskem
10.	SIP
11.	Delavsko naselje in delavska kuhinja v Celju
12.	Uprava.
sestanka komisije za racionalizacijo, novatorstvo in Izboljšave, ki je bila dne 12. 3. 1962 v prostorih direkcije.
Navzoči: ing. Maligoj Darko, Ajster Roman, Spat Vili in Pintar Jože.
Odsotni: Kulovec Stane, Kukovec Slavko, Šinkovec Janez.
Dnevni red:
1.	Obravnava predloga ing. Sterbenc Ivana »pomični opažni oder klinker hale v Trbovljah«.
2.	Predlog ing. Bošnak Zorana in ing. Čretnik Avgusta »Centralne maltarne in centralne be-tonarskc sekcije Celje.«
pram klasičnemu opažu. S tako izvedbo opaža je za podjetje dosežen znaten prihranek. Komisija predlaga Upravnemu odboru podjetja, da dodeli ing. Sterbenc Ivanu za idejo, obdelavo celotnega projekta in za prevzem odgovornosti za izvedbo, enkratno nagrado v višini 50.000 din (petde-
tetitisočdin).
Ad. 2.
Da bi se izognili mešanju malte in betona na vsakem gradbišču, sta ing. Bošnak Zoran in ing. Čretnik Avgust pristopila k izvedbi zamisli o centralnem mešanju malte in betona. Tako sta bili zgrajeni centralna maltama
Tekmovalne enote morajo dostaviti pismena poročila do 28. 4. 1962, iz katerih naj bo razvidno, kaj je bilo izvršeno po posameznih točkah tekmovanja.
Ocenjevanje posameznih tekmovalnih enot bo izvršila posebna komisija.
Upravnemu odboru predlaga uredništvo, da razpiše primerne denarne nagrade za zmagovalno tekmovalno enoto.
Pozivamo vse člane kolektiva, da takoJ prijavijo komisiji za racionalizacijo pri podjetju vse idej-
ne ali že obdelane predloge za kakršnokoli izboljšavo pri organizaciji ali izvedbi vseh gradbenih, obrtniških in administrativnih del.
Uredništvo
smislu Pravilnika o priznavanju nagrad za predložene predloge izboljšav, prihrankov v racionalizaciji, dodeli ing. Bošnak Zoranu in ing. Čretnik Avgustu za idejno zamisel, izdelavo projekta in izvedbo centralne maltarne in betonarne, enkratno nagrado v višini 75.000 din (petinsedemdeset-tisoč).
Ad. 3.
Komisija ponovno predlaga upravnemu odboru podjetja, da izplača Šuster Danilu, el. mojstru elekfcro servisa nagrado za predlog uvedbe kovinskih razdelilcev in podrazdelilcev, kakor je to predlagala v svojem zapisniku z dne 11. 1. 1961. Nagrada je namreč omenjenemu bila zaradi pomanjkanje finančnih sredstev le delno izplačana.
Sklep:
Komisija je mišljenja, da se v bodoče vsebina zapisnikov objavi v »Glasilu« Ingrada. S tem bo omogočeno vsem članov kolektiva, da bodoseznanjeni s predloženimi racionalizacijami ter predlogi komisije, prav tako pa tx>do imeli priložnost pravočasno prijaviti vse pripombe glede avtorskih pravic predloženih racionalizacij in višine predlagane nagrade. V kolikor po preteku 30 dni od objave zapisnika v »Glasilu«. takih prijav ne bi bilo, bo zapisnik s predlogi predložen upravnemu odboru podjetja v obravnavo.
3.	Izplačilo predlagane nagrade Šuster Danilu.
Ad. 1.
Strešna konstrukcija klinker hale v Trbovljah je ločena, masivno betonirana z opečnimi vložki »Monta«. Dolžina hale znaša 96.00, širine 25.00, višina 24.00 ml.
2erjavna proga je na višini
18.00	ml. Za betoniranje stropne oziroma strešne konstrukcije je bil predviden običajni opaž. Takšna izvedba opaža bi zahtevala mnogo lesa, problematično bi bilo pa tudi podpiranje s stojkami, dolžine 24.00 ml.
Ing. Sterbenc Ivo je mesto takega opaža predvidel izvedbo pomičnega odra v višini žerjavne proge, to je na 18.00 ml s predalčnimi nosilci razpona 19.00 ml brez vmesnih podpor. Predalčje je vezano s »Tuscherer« obroči. Dimenzije lesa predalčja so običajne, poraba pa minimalna na-
na Sp. Hudinji in betonarna v Levcu, ki poslujeta kot samostojni ekonomski enoti. Mokri materiali se po naročilu dostavljajo na gradbišče s transportnimi sredstvi. S tem so po posameznih gradbiščih odpadla številna pripravljalna dela kot izkop in opaž apnenih jam, lope za apno, deponije za pesek in razni priključki mešalcev. Zmanjšala se je tudi delovna sila, ki je bila zaposlena pri napravi malte oziroma betona. Tako so odpadli številni mešalci, ki jih bo mogoče odprodati. Zmanjšal se je tudi kalo osnovnih materialov.
Poleg navedenega pa ima taka izdelava teh mokrih materialov to prednost, da se doseže potrebna kvaliteta. Komisija ugotavlja, da je s takim načinom priprave malte odnosno betonov dosežen za podjetje prihranek in predlaga upravnemu odboru podjetja da v
V lanskem letu je dobil sektor Celje nalogo, da pri 107 stanovanjskem bloku zgradi 4 stolpiče. V ta namen je bilo sredi leta formirano gradbišče »Tkalska«. Investitorjeva zahteva je bila, da morata biti dva stolpiča do konca leta vseljiva, druga dva pa gotova do III. faze. Naloga je bila težka, če pomislimo, da bi morala gradbena in obrtna dela na 40 stanovanjih biti gotova v 6 mesecih. Iz gradbišč, kjer so se dela zaključevala, se je formiral nov kolektiv ekonomske enote »Tkal-
Na juriš,
ska«. V začetku je bilo nekaj težav, predvsem pri 2 m globljem fundiranju kot je običajno. Največ pažnje se je polagalo na dokončanje prvih dveh stolpičev, katera sta imela že v začetku novembra vse izglede, da bosta koncem leta gotova. Prišla pa je vmes za ekonomsko enoto višja sila, še ne podpisana pogodba z investitorjem za omenjene objekte. Gradbinci so do novembra dokončali vse omete in vzidave, dočim obrtniki niso hoteli nadaljevati začetnih del, ker investitor ni pristal na ponujene cene in ni podpisal pogodbe. Tako so obrtna dela na prvih dveh stolpičih zastala. Gradbinci so v novembru in začetku decembra dokončali III. fazo na tretjem stolpiču ter pripravili za dve izmeni za četrti stolpič. Dela na četrtem stolpiču so se zaradi nastopa zgodnjega mraza ustavila v pritljičju.
Koncem decembra 1961 je bila končno podpisana pogodba z roki. Rok dokončanja za IV. stolpič 30. 6. 1962 je zelo kratek, če upoštevamo, da sta januar in februar zimska meseca. Ko se je za ta objekt napravil detajlni plan, so se fiksirali sledeči vmesni roki: dokončanje II. faze 5. IV. 1962, predelane stene, ometi do 10. V. 1962. Po izvlečku norma ur za poedine faze dela se je izračunalo podrobno število delavcev, katero znaša za delo do III. faze 20 zidarjev, 4 tesarje in 10 delavcev.
S tem planom se je seznanilo delavce. V debati o tem planu se je osvojil predlog skupine zidarjev, tesarjev in delavcev, da bi določena manjša skupina delavcev prevzela izgradnjo objekta do
III.	faze s pogodbo glede na rok. Na ta način ie nastala pogodba, katero objavljamo:
POGODBA
sklenjena med gradbiščem 3,1127 ob Tkalski, kot delodajalcem in zidarsko skupino, katero zastopajo pooblaščeni zastopniki tov. Hribernik Frido, Pungeršek Franc in Zorinič Rudi (zastopani zidarji, tesarji in delavci).
1.	Gradbišče se obveže, da bo skupini pravočasno preskrbelo dovoljno količno gradbenega materiala t. j. opeko, malto, beton in da bo organiziralo železokriv-ce za pravočasno polaganje armatur.
2.	Delovna skupina bo prevzeti objekt izvedla točno po načrtu in do pogojenega roka 31. III. 1962. Na dovršitev objekta ne vpliva
ne slabo vreme, edino le mraz ali dež, kateri bi oviral delo 10 dni neprekinjeno.
3.	Penali in premije: V primeru, da skupina konča delo vključno z gradbenimi deli na strehi pred rokom, se ji prizna premija za vsak dan dokončanja pred rokom po 10.000 din. V primeru neopravičenega podaljšanja se skupini za vsak prekoračen dan zaračuna penale po 10.000 din.
4.	Obračun se izvrši po komisijsko prevzetih količinah po enotnih cenah internega predračuna.
Ing. Bošnak
do roka
5.	Vodstvo gradbišča v primeru slabe kvalitete del odtegne skupini do 15% akordnega zaslužka. Skupina mora v primeru nastopa mraza zavarovati betonsko ploščo. Kurjenje pod ploščo se obračuna posebej.
Vodja skupine je dolžan, da s skupino upošteva vse varnostne predpise na katere skupino opozarja delovodja Filiipič Franc.
6.	V primeru daljše bolezni člana skupine se vodstvo gradbišča obveže preskrbeti zameno. Skupina se sestoji iz 10 zidarjev, 4 tesarjev in 5 delavcev; skupno 19 ljudi.
7.	Pri obračunu akorda, se posebej obračuna zidarsko in težaško delo in posebej tesarsko.
8.	Z vsebino pogodbe so seznanjeni vsi člani skupine. Določila te pogodbe so obvezna za vodstvo gradbišča in skupino.
V	primeru sporov rešuje iste arbitražna komisija podjetja.
Pogodba začne veljati po obojestranskem podpisu pogodbe.
Za gradbišče:
Sef Bandič Jerko
Za skupino:
1.	Hribernik Franc, zidar
2.	Pungeršek Franc, tesar
3.	Zorinič Rudi, delavec
Po podpisu te pogodbe stolpič vidno raste. Kvaliteta del je dobra. Postavljen plan skupine, t. j. v dveh dneh eno poletažo, se uresničuje, če pa drugače ne gre pa v nadurah in nedeljah.
V	mislih pa že računajo koliko dni krat 10.000 din bo dodatek k akordu. Skupina želi, da bi Delavski svet potrdil predlog, da "»o strojniki SIP-a udeleženi na presežku akorda skupine, kateri siroinik z žerjavom streže.
Vodstvo gradbišča je s to pogodbo doseglo, da za pogojeno delo potrebuje 10 zidarjev in 5 delavcev manj in da bo pogojeno delo za 5 dni prej gotovo, kot predvideva plan. Eventuelno premijo za predčasno dokončanje b-gradbišče nadoknadilo s prihrankom na terenskem dodatku 'n ostali režiji, katere dajatve bi gradbišče imelo, če bi moralo na opisanem delu zaposliti še 10 zidarjev in 5 delavcev.
Po dosedanjem napredovanju dela kaže. da bo skupina s pogodbenim delom gotova pred rokom.
Ta primer je poizkus nri štu -diiu organizirani a Specializiranih brigad v podletju. Onisan primor bo podal slabe in dobre strani, na podlagi katerih se bo pcrem izvršila reorganizacija operative podjetja.
2 modernejšim načinom pripravljanje, betona, pravilnim razmerjem in tehtanjem agregata in točno določeno količino cementa in vode sr da pripraviti kvaliteten beton, beton visokih trdnosti. Sliki prikazujeta detajla z baše betonarne v Medlogu.
(FotO Javoršek)
V Medlogu ob gramoznici smo postavili centralno betonarno, ki zadostuje celotnim potrebam sektorja Celje. Čeprav je objekt le provizoren in lesen, nam daje kvaliteten, visoko odporen beton.
(Foto Javoršek)
ŠPORTNO SREČANJE
Na povabilo športnega društva »Pionir« Novo mesto dne 11. 2. 1962, se je odigrala prijateljska tekma med žensko in moško kegljaško ekipo.
Pozivu smo se radi odzvali, saj smo ponovno dokazali, da želimo imeti čim ožje stike tudi po športni liniji z nam sorodnimi podjetji.
Na majhnem enosteznem kegljišču je zaživelo. Odločitev je padla, da pričnemo tekmo ženske. Sledil je pozdrav, izmenjava skromnih daril v spomin na srečanje in tekma se je pričela.
Ko smo odhajale od doma in tudi med vožnjo, ki je bila precej dolga, smo imele vse tiho željo, če bomo zgubile, da ne bi s preveliko razliko. Ker je krogla okrogla in ker je vsaka res igrala z vso pozornostjo im preciznostjo, kljub temu, da steze ne poznamo, se je zgodilo drugače.
Rezultat je bil 175:153 t. j. 22 lesov v našo korist. Bile smo vesele in zadovoljne' in s tem nekako opravičile stroške kluba. Med nastopajočimi so bile najbolj uspešne:
1.	Turnšek Rozika
2.	Jeras Minka
3.	Benedičič Vera
Z moškimi je bilo malo drugače. Močna konkurenca domačinov je kljub prizadevanju na-
šega moštva pokazala rezultat 11 lesov v korist kegljačev »Pionirja«.
Gostoljubnost in prisrčnost s strani šport, društva »Pionir« Novo mesto nam bo še dolgo ostala v spominu.
Dne 2. 3. 1962 smo imele prijateljsko tekmo s klubom KK Slovenj Gradec in to 6 krat 100 lučajev na našem kegljišču v Celju. Ekipa KK Slovenj Gradec je bila zelo vesela našega povabila, saj je ta še mlada ekipa letos prvič nastopala na republiškem prvenstvu. Ta tekma je temu klubu bila samo dober trening pred ostro borbo za prvenstvo kluba. V dosedanjih tekmovanjih je to moštvo zasedlo
3.	mesto od 6 nastopajočih dn zato smo imele precejšnjo kupico treme
Končni rezultat je bil 2123:2165, t. j. 42 lesov v našo korist ali po-vpreček posameznice 361 lesov, kar je zadovoljivo.
Med nastopajočimi so bile najbolj uspešne:
1.	Benedičič Vera	405 lesov
2.	Turnšek Rozika	374 lesov
3.	Vitanc Anica	368 lesov
Obljptaa dela dolg in sedaj čakamo na povratno srečanje, ki bo v Slovenj Gradcu. Nasvidenje do takrat!	Vera
Občni zbor strelske družine
Novo nabavljeni stroj »Rosacometa« smo morali kompletirati tudi z modeli za termo, nosilne in predelne zidake. Ker pa so ti modeli v tujini izredno dragi, so nam priskočili na pomoč lastni strokovnjaki. Izdelki so cenejši in tudi kvaliteta povsem odgovarja.
Čestitamo!
Proizvodnja zidnih elementov
Dne 19. 12. 1961 je bil občni zbor Strelske družine »Ingrad«. Analizirano je dosedanje delo družine, ki je bilo v minulem letu dokaj plodno in uspešno. Družina se je v okviru Občinskega SO v zadnjem letu uveljavila tako v tehničnem kot v administrativnem pogledu in zavzema že vidno mesto na lestvici Strelskih družin celjske občine.
VODORAVNO:	1 Pogorje v
Bosni, znano iz NOB; 6 sestavljanje delov; 12 drobci; 13 primorska rečenica; 14 celjska tovarna; 15 sorodnica; 16 posoda s posmrtnimi ostanki; 18 moč; 19 ura (it.); 20 mesto v Makedoniji; 22 časovna mera; 23 ital. spolnik; 24 sti-kališče dveh sten; 25 sosednji črki v abecedi; 27 urad; 28 teleko-mun. naprava; 32 država v ZDA (gl. mesto Montpellier); 35 majhna odprtina; 36 samogl. in soglasnik; 37 operna melodija; 39 zač. imena in priimka vodje invalidskega pevskega zbora; 40 umetniško delo; 42 sluga; 44 neumen; 45 plevel; 47 ne široka; 48 uporaba; 49 dan v tednu; 51 enaka samoglasnika; 52 moško ime; 53 kraj ob slov. obali; 54 priimek Jug. smučarskega reprezentanta.
Družina bo dosegala prave rezultate šele takrat, ko bo imela lastno zaprto strelišče za zračno puško, ker bo imela tako tudi večje možnosti za redne treninge. Pričaikpjemo, da bo tudi ta problem rešen v tekočem letu in sicer z izgradnjo strelišča na prostoru delavskega naselja na Dečkovi cesti. Člani družine so obljubili svojo pomoč v obliki pro-
križanka
NAVPIČNO: 1 lov na velike morske živali; 2 uradna potrditev; 3 vrsta cigaret; 4 neplačilo; 5 del ribe; 6 slov. folklorist (1891—1951) 7 zač. imena in priimka jugosl. izumitelja (1856—1943); 8 ljubljanska tovarna; 9 sveti bik pri Egipčanih; 10 gradbeni material; 11 riževo žganje; 13 del psevdonima znane vohunke med I. svet. vojno (film); 16 slov. prešemoslo-vec (1877—1941); 17 pesniška oblika veznika; 20 industrijski kraj v Sremu; 21 Prešernova velika ljubezen; 24 mlečni organ; 26 žila; 27 kem. znak za brom; 29 vrsta kreme; 30 solmizacijska nota; 31 materialno priznanje; 33 izumitelj žarnice; 34 opičji sin; 38 del telesa; 39 elektronski človek; 40 višinska točka; 41 zeleni mestni predel; 43 reka v sev. Italiji; 44 severnoatlantski pakt; 46 tuje žen. ime; 48 pregovor; 50 oznaka na avtomobil, tablicah; 52 isto kot 13 vodoravno.
stovoljnega dela.
Proračun za tekoče leto, ki izkazuje primanjkljaj v znesku din
63.000	je bil predložen upravi podjetja s prošnjo, da nam ta znesek krije. Ker smo brez finančnih sredstev, pričakujemo, da nam bo podjetje ta denar nakazalo z ozirom na to, da so potrebe na dnevnem redu, posebno v sedanjem in pomladanskem času.
Tov. glavni direktor je v imenu podjetja na občnem zboru obljubil vso moralno in materialno pomoč strelski družini, ker daje tudi skupnost preko drž. sekretariata za narodno obrambo velika finančna sredstva v obliki regresov za orožje in municijo.
Upravni odbor SD:
Borinc Lojze, predsednik Mikša Mirko, sekretar in ref. za finančno mater, vprašanja Šafarič Stane, tehnični referent Novak Karel, organizacijski referent
Tauzes Jože, orožar Nadzorni odbor:
Gajšek Maks, Gobec Rudi in Šesta Mirko.
_______ M. M.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
SMEDEREVO, ALFA, GROB, RAKUN, ADA, AKA, ET, AD, JA, OPEL, V, E, OKARINA, VOZEL, MI, OBIR, MOKA, AR, MA-NON, ODISEJA, T, V, SOJA, DR, OB, LA, ORA, ROB, KEKEC, OREH, GOSI, BLISKOVIT.
REŠITEV MAGIČNEGA LIKA
KOREN, OBALA, RAPID, ELICA, NADAV.
Za nagradno križanko je prispelo 18 rešitev. Žreb pa je izbral naslednje reševalce:
1.	nagrada: 1500 din je dobila Nevenka Leskovšek iz materialnega knjigovodstva, Dečkova cesta.
2.	nagrada: 1000 din je dobil Vili Šuster iz kalkulacijskega oddelka — uprava.
3.	nagrada: 800 din je dobil kolektiv materialnega knjigovodstva — Dečkova cesta.
Iskreno čestitamo!
Rešitev nagradne križanke pošljite najkasneje do 15. 4. 1962 odgovornemu uredniku »Glasila«.
Želimo vam mnogo razvedrila pri reševanju in srečo pri žrebu.
Uredništvo
Z nabavo novega stroja za Izdelavo raznih votlakov je takoj v začetku nastalo vprašanje modelov za naše tipizirane votlake iz enozrnatega betona. Projektivni biro je izdelal oblike votlakov, nakar je šef lastnih investicij iskal ponudbe za izdelavo modelov.
Ker je bil strojno ključavničarski obrat na sektorju za mehanizacijo trenutno v pomanjkanju dela, smo delo takoj prevzeli, čeravno je bila zelo nizka cena, modeli pa, kakor je razvidno iz gornje slike, zelo komplicirani. Posebno težavna je bila izdelava modela porolit 7, katerih je v enem modelu 7 kosov. Kljub temu, da padajo na posamezne delavnice večkrat neumestne pripombe, pa lahko rečemo in trdimo, da je kolektiv dovolj sposoben in tehnično na takem nivoju, da lahko prevzema in vrši tudi najbolj komplicirana dela, ki zahtevajo največjo natančnost tudi v tolerancah, kar je ravno s tem delom dokazal.
Izdelani so bili štirje modeli in sicer:
1.	opažni blok
2.	V 12
3.	V 8
4.	Porolit 7
Po izjavi italijanskega monterja stane en podoben model v Ita-
liji te velikosti 450.000 lir, ko to pomnožimo s štiri, dobimo 1 milijon 800.000 lir in poleg tega so to zapadne devize, katerih nakup je danes zelo problematičen.
Modeli izdelani doma pa stanejo v skupnem znesku 657 din, na en model 164.250 din.
Upamo, da si je s tem delom kolektiv res zaslužil pohvalo ter vse priznanje, kar naj upošteva tudi komisija, katera bo to njihovo delo prevzela in da jim ne bo odrekla tudi manjše nagrade, katera bo moralno vzpodbujala tudi ostale člane kolektiva k vestnemu in kvalitetnemu delu.
Glamlo >lngrud« izhaja enkrat mesečno
Naklada 1500 izvodov
Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju
Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik F rane Vitanc Tehaični urednik Darko Mal igo j
Tiska CP »Celjski tisk« v Celju
LETNIK XI. — ST. 2-3 FEBRUAR — MAREC 1962
Nagradna
l	2	3	4	5			6		7	8	9	10	lt
12					BB	13		©	14				
15					16			17	m	18			
19			m	20					21	m	22		
23		(D	24					60	25	26	(D		
	(U	27				(D	28	29			-0		
32	33					34		35				60	
		ID	36			37	38				(D	39	
40		41	(D	42	43						44		
45			46	(D	47				m	48			
49				50	(D	51		(D	52				
53								54