Foštnina plačana v gotovini. Ishaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20—. RaČun pri poštno -čekovnem ^avodu št. 10.666. Jlora&oba Cena 1 Dia. RedfiKcija in urrava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Stev. 19. Celje, petek 7. marca 1930. Leto XII Prezident Masaryk - osemdesetletnik Današnji dan je velik praznik za vse slovanstvo. Eden največjih mož zadnjih desetletij, prvi predsednik bratske Češkoslovaške republike T. G. Masaryk slavi danes v polni du- ševni in telesni svežosti svojo osem- uesetletnico. Ta lepi jubilej slavi ves slovanski svet z navdušenjem, ostali narodi pa z velikim spoštovanjem. Prezident Masaryk se je rodil 7. marca 1850. v Hodoninu na južni Moravi kot sin dvornega kočijaža. V Hustopeču je obiskoval prva dva raz- reda nižje realke, potem pa je postal kovaški vajenec. Starši so ga poslali na Dunaj, kjer se je učil ključavni- čarstva. Na Dunaju pa ni dolgo vz- držal, vrnil se je domov in začel de- lati v kovačnici. Njegov bivši učitelj z realke je pregovoril mater, da je zopet vpisala talentiranega fanta na realko. Tarn se je začel učiti latin- ščine in napravil izpit na gimnaziji. Tako je prišel 1. 1865. v drugi gim- nazijski razred v Brno, kjer je kon- čal VI. razred. Kot zaveden Ceh je priše! v nasprotje z nemškimi profe- sorji. Končno so mu namignili, dasi je bil najboljši uČenec, naj odide dru- gam — bil je presvobodomiseln — in odšel je na Dunaj, kjer je dovršil gimnazijo 1. 1872. Na Dunaju se je vpisal na filozof- sko fakulteto in študiral klasično fi- tologijo in filozofijo. Leta 1876. je po- stal dr. filozofije. V tem času je za- Cel s prosvetnimi predavanji med dunajskim češkim delavstvom. Izšli so tudi njegovi prvi znanstveni spisi. Lahko bi bil postal profesor, a se je raje napotil v svet. Kot domači uči- telj je potoval po Italiji in Nemčiji? kjer se je seznanil s hčerko ameriške družine Garrigue in odpotoval v Ameriko, kjer se je poročil. L. 1877. se je vrnil v Evropo in se habilitiral : na dunajski univerzi kot privatni docent, leta 1882. pa je prišel kot iz- j reden profesor na češko univerzo v Prago. Šele po 13. letih je bil imeno- van za rednega profesorja. V Pragi je Masaryk s svojimi predavanji kmalu vzbudil splošno pozornost. Dotikal se je predvsem narodnih, so- cijalnih in verskih vprašanj. Bil je oster nasprotnik praznega rodolju- barstva in goreč bojevnik za resnico. Zlasti mladina se je z navdušenjem oklepala njegovih življenskih nazo- rov. Njegovo ime je privabilo v Pra- go ninogo slovanskega dijaštva. Po letu 1895., ko je hrvatska mla- dina v Zagrebu ob cesarjevem priho- du sežgala madžarsko zastavo, je od- šlo mnogo hrvatskih akademikov na praško univerzo. Tako je postajala zveza med prof. Masarykom in na- šim omladinskim gibanjem vedno ožja in ob zacetku novega stoletja so se že pokazali jasni obrisi nove ge- neracije, ki se je razvila pod Masa- rykovim vplivom. Leto 1903. je pri- neslo burne dogodke, ki so bili odlo- čilni za zmago jugoslovenske ideje in za osvobojenje našega naroda. Ma- saryk, ki je med tern stopil v politiC- no življenje, je z zanimanjem opazo- val pričetek velikega pokreta v na- Sem narodu. Ko je Avstrija leta 1908. anektirala Bosno in Hercegovino in opravičevala svoj korak z vclesrbsko propa^ando in veleizdajalskim pro- cesom v Zagrebu, je prišel Masaryk na jug in pred vsem svetom razkrin- kal v Friedjungovem procesu avstnj- ske nakane proti Srbiji. Mladina se je še bolj oklenila svojega voditelja in učitelja in njegovi učcnci so sto- pali na čelo našega kulturnega in političnega življenja. Ob izbrulm svetovne vojnc je Ma- saryk zapustil Prago. Prepotoval je Italijo, Švico, Francijo, Anglijo, Ru- sijo in Ameriko in s svojim delom pripravljal pot svobodi češkoslovaš- kega naroda. Bil je ves čas v zvezi z Jugosloveni in se iskreno in odločno zavzemal tudi za naše upravičene za- hteve. Pod njegovim vodstvom so se formirale na vseh frontah češkosio- vaške legije, ki so se v Dobrudži in drugod borile skupaj z jugosloven- skimi divizijami in končno priborile svojemu narodu svobodo v lastm dr- žavi. Kot triumfator se je vrnil Ma- saryk pred Božičem leta 1918. v do- niovino in hvaležni narod mu je po- veril vodstvo republike. Ob 80-letnici prezidenta Masaryka, velikega Slovana in prijatelja Jugo- slovenov, sijajnega državnika, misle- ca in borca, preveva tudi naš narod iskrena radost in vroča želja, da bi ohranila usoda ljubljenega preziden- ta bratske republike še mnogo let v sreCo in dobrobit češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda. Jubilej celjske Glasbene Matice Na poziv g. ravnatelja Grudna je bil 3. septembra 1919 v reljski Cital- nici sestanek gojiteljev in prijateljev glasbe ter se je razpravljalo o potre- bi slovonskega glasbenega zavoda v Celju, ki bi se dal osnovati na podla- gi obstoječega nemškega glasbenega društva, ki bi vse svoje premoženje predalo novemu društvu in se raz- šlo. Sklenilo se je pri tem sestanku sledeče: 1. da se ustanovi v Celju sa- mostojna Glasbena Matica, 2. da je stopiti v dogovor z nemškim glasbe- nim društvom o razpustu in predaji njegovega imetja in 3. da vodi vse te priprave odbor 4 članov in sicer gg. ravnatclj Gruden, dr. Gvidon Ser- nec, ravn. Marinček in učitelj C. Pre- gelj. V enem tednu je bilo priprav- ljalno delo v toliko dokončano, da je bil dne 10. septembra 1919 sklican ustanovni občni zbor, ki mu je pred- sedoval ravnatelj Gruden in nazna- nil, da bi nemški Musik-Verein odr stopil svoje imetje za skupno ceno 20.000 K. Pri volitvah je bil soglasno izvo- ljen predsednikom Glasbene Matice ravn. gosp. Mirko Gruden, ki je kot predsednik deloval za procvit tega zavoda do svojega odhoda iz Celja 1. 1929. Predsedoval je torej vseh 10 let društvu, ki danes uživa ne malo po njegovi zaslugi sloves po vsej Sloveniji in tudi izven njenih mej. Ravnatelj tedanjega nemškega glasbenega društva g. Stolz je bil na- stavljen kot ravnatelj Glasbene Ma- tice. On in gospa Falknerjeva sta poučevala klavir, g. Kubišta pa je bil nastavljen kot učitelj vijoline (glavni predmet), event, klarinet in pihala (stranska predmeta). Poznej- ši učitelji na Glasbeni Matici so bili: gdč. Erna Rebec, gospa Blažonova, koroški Slovenec Edmund baron Hahn, učitelj meščanske Sole gosp. Slavko Osterc, gdč. Hellerjeva, ga. Božič-Novakova ter gg. Petrak, Fran- zot in Kindlhofer. S 1. septembrom 1923 je nastopil mesto ravnatelja in učitelja g. K. Sancin, njegova soproga pa kot uči- teljica klavirja. S prihodom g. rav- natelja Sancina je nastopil za Glas- beno Matico temeljit in razveseljiv preokret. število učencev je začelo naraščati, javne produkcije, ki se vrše ob koncu vsakega leta, pa jasno pričajo, da vodstvo resno stremi za tem, da bi glasbeni zavod stalno na- predoval in da je učiteljstvo Glasbe- ne Matice na svojem mestu. Na zavodu se poučujejo naslednji predmeti: klavir, vijolina, koinorna in orkestralna godba, solo-petje, mla- dinsko petje, teorija, harmonija, glasbena zgodovina, glasbeno obliko- slovje, nauk o instrumentih. Na za- vodu delujejo poleg gosp. ravnatelja Sancina naslednje ufne moči: gospa M. Sancinova, ga. Božič - Novakova ter gg. Dušan Sancin, Pregelj, Šegu- la in Kuntara. V teku 10 let svojega obstoja se je pod okriljem Glasbene Matice vräilo mnogo vsakovrstnih glasbenih pri- reditev: koncerti Ijubljanske Glasbe- oLenši xobjes SARGOV Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 49 »No, jaz z njo gotovo ne«, je še za- mrmrala Pepica, toda hitro je umolk- nila, zakaj mati ji je za mojstrovim hrbtom kimala, naj očetu nikar ne odgovarja. »Draga Pepica,« se je vpletla sedaj teta Katinka, »držita se vsaka svoje- ga, to je najbolje. — Veruj mi, pun- ca, meni bi bilo sedaj čisto vseeno, »kakega moža bi imela. Navada je tu- kaj nekaj, drago dete, o jej, navada je zelo veliko! Cez nekaj Casa, ko se izkadijo poljubi, ostane samo nava- da — in vse, kar k nji spada, seveda.« S to filozofijo tete Katinke ni Pe- pica nikakor soglašala, toda molčala je. Mojster Kondelik je šel v spalnico. Ne, da bi legel — njegov popoldan- ski spanec je bil z obiskom gospoda Pajtlšmida in z vsem tem nenavad- nim razburjenjem popolnoma od- gnan — marveč da si prižge smodko. Gospa Kondelikova je dokončala Vsoje priprave za malico in je hitela Sedaj v kuhinjo h kavi. Teta Katiiika je äia za njo, da bi ji pomagala, kjer bi bilo treba. Katinka je hitela po svežo vodo. »Veruj mi, Katinka«, je šepetala gospa Kondelikova, »tole znanje z Muknšnablovimi me prav nič ne ve- seli. Vedno se bojim, da nastane iz tega kaka neprijetnost. Ravno tega je äe manjkalo. To so tako čudni ljudje, veš, da me kar mraz trese, ako jih vidim. Mi vsi, kar nas je, se razumemo samo s pogledom, täko enake misli imamo. Toda če ta Muknänablica spregovori, se mi zdi vselej, da misli povsem nekaj druge- ga. Ko je tu sedela, se mi je vedno zdelo, da nekaj po meni leze in več- krat sem se čehljala. Pravi ti nekaj, a njene oči streljajo po vseh kotih t sobe in od povsod nekaj izvlečejo. Ta ženska vidi za slike na zidu, za zrca- lo in za uro, veruj mi, Katinka. Ona vidi pri zaprtih vratih v drugo sobo, prav gotovo.« Teta Katinka se je nasmehnila, kakor bi hotela s tem gospo Konde- likovo potolažiti in je rekla dobro- voljno: »Mislim, Beti, da je v tebi ostalo malo pikanterije od njenega prvega öbiska, veš, takrat, zaradi Vejvare. Nič drugega ne bo.« »Recimo, da je to, Katinka, ampak vsa stvar ni bila prav nič lepa in prijetna. Ko bi bila ti v moji koži te- daj! Ampak to ni nič«, je ugovarjala gospa Kondelikova, »to je že davno in srečno končano. Kdaj smo že na to pozabili! In lahko ti rečein: ako me gleda, kadar govori, se mi vedno zdi, kakor bi raz mene krilo padalo, da, Katinka, tako se mi zdi.« »Pojdi, pojdi, neumnica«, je rekla teta Katinka, ko je videla, kako se gospa Kondelikova bolj in bolj raz- burja in kako pri tem tudi v obraz bolj in bolj gori. »Da, Katinka«, je pritrdila gospa, »tako je. Bog varuj, da bi jo žalila, toda v njenih očeh je nekaj čudnega, veš, ravno tako, kakor se govori o bazilisku. Samo dvakrat sem jo vi- " dela, samo dvakrat sem z njo govo- rila, toda vselej sem bila potem ka- kor zlomljena.« »Torej počakaj še v tretjič, potem te gotovo to mine«, je rekla teta Ka- tinka v mirnem tonu. »Res, sama bi jo rada poznala.« »To veselje ti gotovo ne odide«, je odgovorila s prepričanjem gospa Kondelikova. »S to äe nismo gotovi, veruj mi . . .« Po teh besedah je gospa prijela lonček s kavo in je hitela v obednico, da nalije. Katinka je nesla za njo pleten krožnik z žemljicami. »Pojdi, stari, pojdi«, je klicala go- spa Kondelikova v spalnico, »da bo- mo malicali. Počakala bi s tem.Vej- varo, toda kdo ve, kje je s^daj in kdaj pride. No pa mu napravim po- tem svežo ;< Medtem pa ni bil Vejvara daleč. Gospe še niso bile gotove s prvo ča- šico, ko je v kuhinji zadrdral zvon- ček — ki je v zimi vedno kašljal, ka- kor bi bil prehlajen — in vstopil je Vejvara. Najbolj vesela ga je bila Pepica, kateri se je zdelo, da je brez Vejvare kakor zapuščena, čeprav je bila med svojimi in kateri je bilo danes do njegovega prihoda nekako tesno. »Da ste vendar prišli«, je zaklical mojster Kondelik, ko je zagledal ze- ta med vrati. »Kake komisije pa imate v nedeljo, kaj? Zakaj pa ho- dite na magistrat, ko nimate tarn nič opraviti, ko ste se oprostili? Tu vas je bilo treba kakor soli.. Jaz sem z vami hotel govoriti, gospa Mukn- Snablova se je po vas ozirala, gospod Pajtlšmid je povpraševal — in Vej- Stram 2. »Nova Doba« 7. III. 1930. Stev. 19. ne Matice, mariborske Glasbone Ma- tice, pevske družine Stankovič iz Beograda, pevskega društva »Mla- dosti« iz Zagreba, pevskega druslva »Smetane« iz Plznja, operne pevkfi ge. Lovšetove, pijanista A. Trosta, g. ravnatelja Sancina, zagrebškega tria, cerkveni koncerti, koncerti Ljubljanskega Zvona, »Drave« iz Ma- ribora, pevskega zbora UJU itd. Go- spod ravnatelj Sancin je priredil tu- di več mladinskih koncertov ter mladinskih predavanj. V odboru Glasbene Matice so so- delovali: že pok. gospoda ravnatelj Jeršinovič in ravnatelj Serajnik, ter dr. Sajovic, dr. Gv. Sernec, g. Medve- šček in Sol. upravitelj Bizjak. Po od- hodu g. ravnatelja Grudna v Ljub- ljano je prevzel predsedniško mesto z začetkom šolskega leta 1929./30. g. dr. M. Orožen. Dalje so v odboru: podpredsednik: g. notar A. Drukar; tajnica: šol. upr. gdč. I. Zupančiče- va; blagajnik: g. A. Pfeifer; Solski ogleda: g. prof. Konracl Fink; arhi- var: g. okol. župan Mihelčič; odbor- nika: gg. Turnšek, bančni uradnik, Marolt, odv. kandidat; preglednika računov: gg. ravn. Marinček in Smo- diš. Ko gleda Glasbena Matica nazaj na dobo 10 let, ko se je v naši mladi državi še vse presnavljalo, ko je mo- rala tudi celjska Glasbena Matica premostiti marsikako oviro in pre- magati marsikako težkočo, lahko s ponosom stopa pred javnost z zavest- jo, da si je stekla velike zasluge za razvoj in poglobitev glasbene kultu- re v Celju. Odličnemu celjskemu kul- turnemu zavodu želimo ob jubileju tudi v bodočnosti mnogo lepih uspe- hov in širokega razvoja v prospeh naše kulture. D6MACE VESTI d Prezident Masaryk — častni dok- tor ljnbljanske univerze. Univerzi- tetni svet univerze kralja Aleksan- dra I. v Ljubljani je včeraj sprejel predlog filozofske fakultete, da se predsedniku češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryku ob njegovi 80- letnici podeli častni doktorat zaradi njegovih izrednih zaslug za slovan- stvo. Jubilej predsednika bratske če- škoslovaške republike proslavlja po- leg Češkoslovaške tudi naš narod z velikimi svečanostmi. d Banovinske proračune je mini- strski svet v pondeljek odobril po predlogu ministra financ dr. Šver- Ijuge. Proračun dravske banovine je bil znižan od 150 na okrogio 140 mi- lijonov dinarjev. d Novi kolki po 0.10, 0.20, 2, 5, 10, 20, 100 in 250 Din so prišli te dni v promet. Sedanji kolki ostanejo v pro- metu do popolne porabe. d Nova sola in vodovod v Rušah. Letos bodo gradili V Rušah pri Ma- riboru novo, moderno šolsko poslop- je. Sedanja sola ne odgovarja več vzgojnim in higijenskim potrebam. V Rušah ustanavljajo tudi vodovod- no zadrugo, ki namerava v dogled- nem času zgraditi vodovod do Ruš. Vodo bodo najbrž napeljali iz Lob- nice. d Iz poštne službe. Poštna uradni- ca gdč. Leonija Lampičeva je preme- ščena iz Celja k pošti Ljubljana 1, gdč. Zora Benkovičeva pa s Trojan v Slivnico pri Celju. Poštna uradni- ca gdč. Ana Stautova je imenovana za pogodbeno poštarico pri Sv. Pe- tru v Savinjski dolini, gdč. Mara Tfovšnikova na Trojanah, gdč. Mari- ja Miklavčeva pa v Petrovčah. c Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, iz- puščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franc Jožefova« qrencica izborno toli . važno delovanje čreve- sa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otro- ci dobro preneso »Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseh lekarnahT drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Izropan poštni sei. V soboto do- poldne sta dva maskirana roparja napadla v gozdičku med Martjanci in Prosenjakovci pri Murski Soboti poštnega sla Janeza Horvata, ga po- bila na tla, mu strgala z ramen na- hrbtnik, v katerem je nosil poštno vrečo, in izginila. V poštni vreči je bilo poleg pisemske pošte še 20.300 dinarjev gotovine. d Dunajska vremenska napoved za soboto 8. marca: Severne Alpe: Spr- va južno, potem hudi zapadni vetro- vi in dež v dolini, v gorah pa snežni viharji. Južne Alpe: Oblačno, pada- vine, toplo. Iz Celja in okolice c Masarykova proslava, ki jo pri- redita v Celju Jugoslovenska-češko- slovaška liga in celjsko Sokolstvo s sodelovanjem celjskih kulturnih društev, se vrši v vsej slovesnosti v nedeljo 9. t. m. točno ob 10.30 dopol- dne v veliki dvorani celjskega Na- rodnega doma. Program svečane akademije je naslednji: 1. godba (celjska železničarska godba); 2. otvoritev proslave po gosp. dr. Juru Hrašovcu; 3. pevski zbor (CPD in »Oljka«); 4. slavnostno predavanje (g. prof. Orožen); 5. godba (češki pot- puri); 6. pevski zbor; 7. alegorija in 8. godba. Na proslavo vabimo naša oblastva, javne korporacije, vsa dru- štva in vse prijatelje bratskega če- škoslovaškega naroda. Nikdo naj ne izostane! Opozarjamo, da se akade- mija pričnc točno ob določeni uri, vsled česar prosimo občinstvo, da pride v dvorano malo pred začet- kom, da ne bo pozneje motilo pri- reditve. Vstopnine ni. — Slavnostni odbor. c Proslava 80-letnice predsednika čcŠkoslovaške repnblike dr. Masa- ryka. Mestno načelništvo v Celju raz- glaša: Jugoslovenska - češkoslovaška vare nikjer! Kar pustite me med te- mi ženskami, ali je to prav, kaj?« Vejvara ni vedel takoj, ali govori tast norčevaje ali resno, in je gledal ves zmeden zdaj enega, zdaj druge- ga. Posebno vest o gospej Muknšnab- lovi ga je vznemirila. Dobro se je spominjal, kako kašo mu je skuhala, ko je prišla prvič sem in ni mu pri- šlo na misel, kaj je danes zopet ho- tel a. »No, oče zopet govori, samo da go- vori«, je hitela gospa Kondelikova, ko je opazila, da Vejvara ne ve kod ne kam. »Frana ni nihče iskal in nihče mu ni hotel ničesar. Danes so vsi iskali samo očeta. Sedi, Fran, do- bis kavo in izveš vse. Potem pa poj- demo na sprehod.« Gospa je šla v kuhinjo, da postre- že zetu, med tern pa sta oče Kondelik in teta Katinka pripovedovala Vej- vari dogodke današnjega dne in sta se pletla drug drugemu v govor in začenjala vselej od kraja. Cez dvaj- set minut je vedel Vejvara vse, več- krat povedano, da bi lahko delal iz tega skušnjo. »Kaj pravite k vsemu temu?« je vprašal na koncu mojster Kondelik. »Pravzaprav sem vesel, da nisem bil zraven«, je rekel Vejvara prav nič junaško. »In mislim, da me gospa Muknšnablova ne bi pogrešala. Za take stvari jaz nisem — vi ste to najbolje napravili sami — oče.« »Hvala lepa!« je zamrmral moj- ster. »Svojih skrbi imam dovolj. Si- cer pa, ko pride gospa Muknšnablo- va drugič, jo pošljem k vam, da tudi vi kaj doživite.« »Bog obvari«, je vzdihnila gospa Kondelikova popolnoma odkritosrč- no. »Zgodilo se je po njeni želji in volji, tako da bomo imeli pred njo mir. Dvoje takih vizit na dan popol- noma zadostuje. Čudila sem se, da jc gospoda Pajtlšmida tako hitro po- slala sem.« »Ona kuje železo, dokler je razbe- ljeno, draga moja«, je menil moj- ster. »In pripravi se, punca, da jo kar najpreje zopet zagledaš — goto- vo nas pride povabit na svatbo . . .« liga in celjsko Sokolstvo priredita s sodelovanjem celjskih kulturnih društev v nedeljo dne 9. marca ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani Narod- nega doma v Celju svečano proslavo 80-letnice predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka. Hišue po- sestnike vabim, da na dan 9. marca okrase svoje hiše z državnimi zasta- vami, vse celjsko obcinstvo pa, da se v čim večjem številu udeleži navede- ne proslave. — Mestni načelnik: dr. Goričan. i: -; c Alegorija, ki jo bode mo videli v nedeljo na Masarykovi proslavi v Celju, je ideja in delo br. Matije Ben- čana, ki aranžira slične stvari v Ce- lju že veC desetletij. Vsekakor bp njegova nedeljska alegorija z lastno- ročno napravljeno veliko Masaryko- vo sliko, z jugoslovenskim in češko- slovaškim grbom, z jugoslovenskim in češkoslovaškiin levom, z jugoslo- vensko in Ceško ženo v narodni no- si ter jugoslovenskim in češkim So- kolom prekašala vse dosedanje nje- gove alegorije. c Ljudsko vscučilišče v Celju pri- redi ob priliki 80-letnice prezidenta CSR v pondeljek 10. t. m. ob 20. vri- salnici meščanske sole predavanje o Masaryka. Predava znani kultörni delavec in veliki prijatelj češkoslo- vaškega naroda g. dr. Avgust Rei.s- maii, odvetnik v Mariboru. Dolžnost vseh narodnih Celjanov je, da napol- nijo v pondeljek predavalnico do zadnjega kotička. c Na slavnostnem koncertu Glas- bene Malice v Celjn, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 4. popoldne v veliki dvo- rani Celjskega doma, nastopi tudi naš edini slovenski godalni kvartet, obstoječ iz gg. Karla Sancina (I. gos- li), Valterja Schramma (II. gosli), DuSana Sancina (vijola) in Otona Bajdeta (čelo). Tu se bo, menda v Ju- goslaviji sploh prvič, izvajal zname- niti kvartet v G-duru op. 26 Al. Gla- zunova, znamenitega ruskega skla- datelja, ki je to svoje prvenstveno delo nazval »slovanski« kvartet, ker slika v svojih posameznih delih du- ševnost in razpoloženje ruske nepo- kvarjene duše ob nacijonalnih slav- nostih, prosti zabavi, plesu in šegah. Spored tega koncerta je zares umet- nina svoje vrste. Za koncert vlada veliko zanimanje, zlasti še posebej med okoličani. Vstopnice se lahko rezervirajo v knjigarni Goričar & Leskovšek. c Koncert v proslavo desetletnice celjske Glasbene Matice, ki bo v ne- deljo 9. t. m. ob 4. popoldne v veliki dvorani Celjskega doma«, ima na- slednji spored: 1. Kratek uvodni go- vor; 2. a) E. Adamič: Slaviček, J. Ravnik: Polje spi, b) R. Taclik: Oj bosilje (mešani zbor Matičnega di- jaškega zbora pod vodstvom g. C. Preglja). 3. W. A. Mozart: Fantazija v C-molu (izvaja na klavirju Tj. Pregljeva). 4. a) Wilhelmy: Roman- ca, b) Fr. Schubert: Čebela (izvaja na vijolini M. Viher). 5. P. Vladige- i'ov: Koncert op. 6. 1. stavek za dva klavirja (izvajata gdČ. M. Plzakova in ga. M. Sancinova). G. A. Glazu- nov: Slovanski kvartet v G-duru op. 26 (izvaja godalni kvartet: K. San- cin, V. Schramm, D. Sancin in O. Bajde). 7. a) Ed. Elgar: Serenada op. 20. za godalni orkester, b) O. Nedbal: Valse triste, c) E. Grieg: Azina smrt (dirigira g. ravn. K. Sancin). c Koncert celjske Glasbene Matice v ljubljanskem radio. Koncert, ki ga priredi Glasbena Matica v Celju v nedeljo 9. t. m. ob 16. v Celjskem domu, bo prenašal iz Celja radio Ljubljana. Iz Ljubljane so prispeli strokovnjaki, da uredijo vse potreb- no za prenos. To je prvi prenos iz Celja v radiu. c Iz finančne službe. Finančni svetnik gosp. dr. Ernest Močnik, šef davčne uprave v Celju, je v nedeljo zapustil Celje in odpotoval v Vranjo v Srbiji, da prevzame vodstvo tamoš- nje davčne uprave. G. dr. Močnik je bil v Celju zaradi svoje ljubeznivosti in korektnosti splošno priljubljen. 1 Vodstvo davCne uprave v Celju je prevzel višji davčni upravitelj gosp. Jernej Videnšek, ki deluje v Celju že iz mirovnega časa in uživa med prebivalstvom velike simpatije. c Osebna vest. Premeščen je iz tu- kajšnje drž. realne gimnazije v Ljub- Ijano g. prof. Roman Savnik. Celjska gimnazija izgubi ž njim priljubljene- ga pedagoga in profesorja, Celje pa odličnega znanstvenega in kulturne- ga delavca. Zelimo mu innogo uspe- hov na bodočem mestu! c Iz železniške službe. Upokojena sta g. Franc Novljan, komcrcijalni uradnik na postaji v Celju in g. Fr. Pavlinič, administrativni uradnik pri progovni sekciji v Celju. c Dva lovska občna zbora. V sobo- to 8. t. m. ob pol 8. zvečer ima po- družnica Slovenskega lovskega dru- štva v Celju v gostilniških prostorih hotela »Balkana« svoj redni letni občni zbor, v nedeljo 16. t. m. ob pof 4. popoldne pa ima Slovensko lovsko društvo v Narodnem domu v Celju izreden občni zbor, na katerem se bo sklepalo o izpreniembi pravil. c Kolo jugoslovenskih sester v Ce- lju priredi v prid svojega doma ob morju v nedeljo 9. t. m. zvončkov dan in prosi cenjeno občinstvo, naj ne odklanja deklic, ki bodo ponujale prve cvetke pomladi v namen, ki bo desetletja v blagor celjskim prebi- valcem, osobito deci. Za isti cilj pri- redi 18. maja veliko tombolo. Kakor vsako leto, bo • tudi letos drugo nede- ljo v maju Materinski dan, cigar pro- slavo izvede Kolo jugoslovenskih se- ster skupno s Podmladkom Rdečega Križa. c Triglavanski sestanek bo drcvii ob osmih v klubovi sobi v Celjskem domu. Starešine, pridite polnoštevilc no! Britev uporabljate '**• venno, zato | ic potrebnd, 'da je istanaj- boljše kako- * vosti. PredsfO si nabavtte isto, si og?cj- \m te zalogo Veletrgovine R. Stermecki, Celje kjer bodetc dobili: lasostrižnik po Din 35, 42, 84, brivni aparat po Din 12, 21, 31,68, britve 11, 21, 32, 45, 62, Skar- je za last* 12, 14, 20, in vse ostale po- trebščine za britje, puder, pomade za negovanje las in kože, parfurne in ne- broj drugih predmetov po zelo nizki ceni. Nakup neprisilten c Maskerada Olenševalnega dru> štva, ki se je vršila na pustni torek zvečer v dvoranah Celjskega doma, je izvrstno uspela. Obisk je bil zelo dober, maske številne in deloma prav originalne, dekoracija in celotni aranžma učinkovit in posrečen, raz- položenje pa izredno živahno. O pri- reditvi bomo še poročali. c »Odmevi« v Celja. Te dni se mu- di v Celju popularni pesnik — Ahas- ver g. Radivoj Peterlin-Petruška, urednik in izdajatelj tromeseCne re- vije »Odmevi«. Ze prva knjiga »Od- mevov« — jesen —, se je vsakomur takoj prikupila. Druga številka »Od- mevov« — zima —, katero bohem Pe- ruška prodaja svojim celjskim na- roCnikom in prijateljem, je še pe- strejša in popolnejša po vsebini, ka- kor tudi po obsegu napram prvi šte- vilki. V drugi knjigi je zastopanih 53 umetnikov, slikarjev in pesnikov, priložena pa ji je v bakrotisku slika pesnika Fr. Ks. Meška. Naslovno stran je naslikal äkad. slikar prof. SaSa Santel. Celjani, segajte pridno po »Odmevih«! c Novost na invalidski tomboli. Krajevni odbor U. V. I. v Celju na- merava pri svoji tombolit ki se bo vräila v slučaju ugodnega vremena dne 6. julija t. 1., v slufiaju neugod- ncga vremena pa 13. julija, uvesti novost reklame in sicer na ta naCin, da bo dobila po tomboli vsaka tabli- ca, ki ne bo zadola, enega ali več raznovrstnih reklamskih predmetov. Tovarne, ki proizvajajo množinske izdelke, imajo najboljšo priliko, da pridejo njih proizvodi kot reklamni pred'meti med ljudstvo, kajti na raz- l)olago bo 10.000 tombolskih kart. Po- jasnila daje Krajevni odbor U. V. I. v Celju, Gregorčičeva ul. 4. c Sreski gremij trgovcev v Celja opozarja na razpis banske uprave Štev. 19. »Nova Doba« 7. HI. 1930. Straa 3. dravske banovine, ki se nanaša na dobavo raznih živilskih potrebščin vsera bolnicam v banovini. Licitaei- ja se bo vršila za vse zavode v bivši ljubljanski obiasti v pondeljck 17. marca in za vse zavode v bivši mari- borski oblasti v torek 18. marca ob 11. dopoldne v upravni pisarni vsa- kega zavoda. Podrobnosti razpisa so interesentom na razpolago pri raz- nih zavodih (bolnicah in hiralnicah) in pri sreskem gremiju. — Načel- stvo. <¦ Hmeljarska podružnica za celj- sko okolico iraa v nedeljo 9. t. m. ob pol 8. zjutraj, v slučaju nesklepč- nosti pol ure kasneje, v občinski po- svctovalnici na Bregu ;svoj redni obč- iii zbor. Na dnevnem redu so poro- čila funkcijonarjev, volitev delega- tov za občni zbor Hmeljarskega dru- štva v Žalcu in predavanjo g. inž. Dolinarja o hmeljarstvu. c Preselitev. V četrtek so je prese- lil g. Matija Wachter, dolgoletni urar pri tvrdki Lecnik v Celju, v Novo mesto, kjer prevzame trgovino z ura- mi, zlatnino, optiko in radijskimi aparati. Želimo mu mnogo uspehov v novem kraju! c Umrle so v celjski bolnici: v pon- deljek 3. t. m. (J-letna Kai'olina Kort- nikova, hči kočarja iz Brezovja pri St. Jurju ob juž. žel. (za davico), v če- trtek (t. t. m. pa 50-letna Genovefa Vebrova, mala posestnica iz Liboj in 21-letna Ivana Tajnikova, hči kočar- ja z Ravni pri Šoštanju. N. p. v m.! c Samomor. 15-1 etna Frida Fiedler- jeva '/. Ostrožnega, ki je stanovala. pri svoji sestri v Benjamina Ipavca ulici, se je v pondeljek zvečer spo- rekla s sestro. Frida je v razburje- nosti vzela steklenico lizola in odšla proti Ostrožnem, kjer žive njeni stai- Si. Spotoma je izpila lizol in se vle- gla na tla. Kmalu pa se je pričela ke- sati in okrog 3. zjutraj se je pojavila pred stanovanjem staršev. Bila je v obraz že vsa višnjeva. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer so ji takoj nudili zdravniško pomoč. Notranje poškodbe pa so bile tako težke, da je Fiedlerjeva že v torek 4. t. in. zvečer podlegla. c Dva poskušena samomoia. V sredo 5. t. m. ob (5. popoldne je sko- čila 2ß-Ietna služkinja Roza Z. iz Ce- lja z brvi čez Voglajno blizu izliva v Savinjo v potok. K sreči je to opa- zil g. Edo Ivanji, ki je bil v. bližini. Skočil je za dekletom in ga izvlekel iz Voglajne. Pri reševanju mu je po- magal Franc Anderluh iz Zavodne. Obupanko so privedli na stražnico, kjer je izjavila, da si je hotela kon- čati življenje, ker noče oče njenega nezakonskega otroka plačevati ali- mentov in ker ima sploh smolo v ljubezni. — 25-letna dninarica Ma- rija S. iz Št. Vida pri Planini je pred dnevi spila večjo količino ocetne kis- line vsled osamljenosti in nesrečne ljubezni. Prepeljali so jo v celjsko ' bolnico, kjer so ji izprali želodec. c Nesreče. V pondeljek 'S. t. m. se je ncki hlapec pri kvartanju v neki gostilni v Malih Braslovčah sprl s 30-letnim delavcem Francetom Gori- čarjem, ki je »kibiciral«. Napadel je Goričarja z nožem in mu prerezal levo lice od očesa preko ustnie do brade. — Istega dne je v neki gostil- ni v Gaberju neki delavec 23-letne- rnu delavcu Franeu Gaberšku iz Ga- berja v prepiru z nožem prerezal des- no roko med zapestjem in prsti. — Pred dnevi je med delom v karnno- lomu v St. IIju pri Velenju priletel 34-letnemu delavcu Antonu Kmetiču i velik kamen v levo oko in ga obCut- no poškodoval. Ponesrečenci se zdra- vijo v celjski bolnici. c Tragiöna smrt Celjana. Pred dne- vi je bil v Koprivnici na Hrvatskem rudar Friderik Selič iz Celja v ne- kem prepiru zaboden od tovariša. Seliča so prepeljali v bolnico, kjer je podlegel poškodbi. c Lepo darilo. Gospod Dolžan Fra- njo, kleparski mojster v Celju je iz neke poravnave naklonil ObrtniSke- liiu dornn v Celju 200 Din, Sokolske- mu društvu v Celju 100 Din in Dijaš- ki kuhinji v Celju 100 Din. Posne- majte! (- Dijaški knhinji v Celja je daro- val g. Vinko Levičnik, profesor v Ce- lju, namesto cvetja na krsto dvor- nega svetnika dr. Iva Šublja v Kain- niku 100 Din. Iskrena hvala! c Izjava. V poročilu o proračunski seji celjskega občinskega sveta v st. 94. z dne 25. 11. 1929 se nahaja za predlogom občinskega svetnika Gol- čerja, da se naj uvede za mučcnje živali globa, sledečli opazka: »Zgo- dili so se slučaji, da so mesarski po- mofniki kar živim svinjam noge od- rezali«. Te trditve ne morem vzdrža- ti, ker sem se prepričal, da izvira iz pomote in jo izrecno prekličem. — Lešničar Janko, bivši urednik »Nove Dobe«. c Iz policijske kronike. P r i j e t »k o I e s a r«. Tatu, ki je v soboto zvečer ukradel mesarju Alojziju Za- vodniku z dvorišča gostilne »Pri an- gelu« v Prešernovi ulici kolo, so iz- sledili in v sredo aretirali. Storilec je 24-1 etni brezposelni kovaški po- močnik Josip Brisnik. Pravi, da je zaradi tatvine kolesa sedel že 4 me- sece. Ukradeno kolo je skušal takoj prodati g. Henriku Oblaku v Gospo- ski ulici, a se mu ni posrečilo. Gosp. Oblak je prijavil zadevo policiji, ki je kmalu izsledila storilca. — Iz- gon. Policija je izgnala. 21-letno brezposelno natakarico Hedviko Vodnikovo, doma iz Celovca in pri- stojno v Polhov gradec, za dobo 10 let iz Celja in jo odpremila v domo- vinsko obCino. " Vodnikova se je že dalje časa potepala po Celju in se bavila s tajno prostitucijo. — I z t e - pavanjecunj naulicojev Ce- lju slejkoprej »v modi«. V sredo je bila prijavljena služkinja A. N., ker je zjutraj stresala prašne cunje z okna neke hiše na Kralja Petra ce- sti. Tudi ona trdi, da ni vedela, da je to prepovedano. — Zaradi prestop- kov cestno-policijskega reda je ova- denih 7 oseb. — Izgube: zlata igla z rdečim kamnom, vredna 150 Din; zlata broša, vredna 300 Din. c Ujel se je. V sredo so prijeli v Vojniku 17-letnega Roberta K., ki je že od maja lanskega leta kradel tr- govcu g. Ivanu Florjančiču v Vojni- ku specerijsko in galanterijsko bla- go. Fantu so prišli kljub vsej pazlji- vosti šele sedaj na sied. Skoda zna- ša okrog 15.000 Din. Roberta K. so v četrtek izročili v zapore celjskega okrožnega sodišCa. c Nočno lekarnlško službo ima od sobote 8. t. m. do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedeljo 9. t. m. do vštete sobote 15. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. Sokolstvo x Poziv članstvu. Na Masarykovi proslavi, ki se vrši v nedeljo ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu, so- deluje društvo oficijelno in je ude- ležba za članstvo dolžnost. — Sokol- sko društvo Celje. x Masarykovo proslavo v Braslov- čah priredi tamošnji Sokol KJ v ne- deljo 9. t. m. ob 15. Na proslavi pre- dava župni prosvetar dr. Mejak iz Celja. x Zahvala. Sokolsko društvo v Ce- lju izreka javno zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem ali pa s pri- spevki v blagu ali denarju pripo- mogli, da je letošnja Sokolska mas- kerada tako sijajno uspela. x Sokolska telovadba v kmetijskib. šolah. V svrho fizične in moraine vzgoje učencev nižjih in srednjih poljedelskih šol je izdal prosvetni minister vsem žolskim ^upravam teh zavodov navodila, naj učencem omo- gočijo v smislu zakona o Sokolu kra- ljevine Jugoslavije posečanje sokol- ske telovadbe. Tarn, kjer ni sokol- skih društev, naj jih uprave polje- delskih šol osnujejo sporazumno z ostalimi šolami dotičnega kraja. x Železniške olajšave za Sokole. Prometno ministrstvo je objavilo do- polnilo k § 12. potniške tarife. Po tem dopolnilu uživa clanstvo Sokola kra- Ijevine Jugoslavije sledeče olajšave: pri potniških vlakih velja v II. in III. razredu za sokolske skupine, ki šte- jejo najmanj 10 oseb in za razdalje od 51 km naprej polovična cena; pri brzovlakih mora šteti sokolska sku- pina najmanj 15 oseb in polovična cena velja le za potovanje od 101 km dalje. Vsak član (naraščajnik) se mo- ra izkazati s člansko legitimacijo, na kateri je fotografija, ki niora biti ži- j gosana tudi od pristojne železniške direkcije. Legitimacija velja za eno leto. Za vsako potovanje mora pri- stojno društvo izdati vodji skupine posebno uverenje v 2 izvodih po ta- rifskem vzoreu. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V GELJU. Repertoar: Sreda 12. marca ob 20.: »Naš gospod župnik«. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Abonma. * Proslava 25-letnice g. Daneša v Celju. V sredo 12. t. m. gostuje ma- riborsko Narodno gledališče v Mest- nem gledališču v Celju z izvrstno francosko veseloigro »Naš gospod župnik« v režiji g. J. Koviča. Ob tej priliki bo proslavil priljubljeni ko- mik g. Josip Danes tudi v Cclju 25- letnico svojega uspežnega udejstvo- vanja na odru in bo igral naslovno ulogo. Veseloigra »Naš gospod žup- nik« je doživela doslej na vseh odrih izreden uspch. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek v Celju. Kino Mestni kino Celje. Petek 7., sobota 8. in nedelja9. marca: »Volga . . . Vol- ga ...» Ruski velefilm v 10 dejanjih j po sloviti ruski narodni pesmi o j Stenjki Razinu in lepi princesi Zej- ni. V glavnih ulogah H. A. v. Schlet- tow, Lilian Hall-Davis in Rudolf Klein - Rogge. Režiser: V. Turžan- skij, slavni ustvaritelj velefilma »Carjev sel Mihajlo Strogov«. Film spremlja zvočna aparatura, znana iz velefilma »Sestra Marija«, s posebej izbranimi ruskimi kornadi s petjem in balalajkami. Predstave: v petek in soboto ob 8.15, v nedeljo ob dveh, 4., 6. in 8.15, po potrebi ob pol 11. zve- čer. »Volga . . . Volga . . .« spada med najveličastnejša dela filmske i umetnosti in je dosegla pri sinočnji | premijeri v Celju Se večji uspeh, ne- 1 go velefilm »Sestra Marija«. Zvočna 4cbichtou RADION Odstrani vso nesnego, ne da bi tkanina pri tern irpe- la niti najmanjše škode Radi tega je za pranje volee in svilc ideaino sredstvo p;j:fi|i|G^|g| aparatura vzbuja občo pozornost, ker vsled preciznega programa nadome- šča vsak zvočni film. VSE CENJ. INSERENTE opozarjamo, da sprejema uprava »Nove Dobe« inserate ob dneh, ko list izhaja (t. j. ob pondeljkih in pet- kih), za dotično številko izključno le do 1412. dopoldne. Inkasiranje za list izvršuje samo uprava »Nove Dobe«, ki je edina za to pooblaščena. Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepSe in najceneje B. Pusntk Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje ple- tenin po zmernih cenah. Odda se meblovan» soba s posebnim vhodom samo bolišemu gospodu oz. boliši go^podični, event, z zajtrkom. Vprašati : Gregorčičeva ul. 7, pritličje levo. Prodam 50 stotov lucerne in krme Blago prvovrstno. Babno 15 pri Celju. Sadike za šparglje dve leti stare, prodaia po 1 Din ko- 2 mad posestvo »Freienberg«, 3 Celje—Medlog. SqU DOicle s proso hrano, stanovanjem in pe- rilom ter vajenca sprejme FRAN REPIČ, sodar, Liubhana—Trnovo. 3-3 Al J| VAl L& AIRS i(^\ Cenjenemu obČinstvu vljudno sporočam, IVIIiillHIliliVl da sem otvoril KCLARSKO DEIAVNICO ^v^L^r^ Izdelujem lahke in težke vozove, kakor tudi vsa ostala v to stroko spadajoča dela. Cene nizke, delo izvrstno. Se priporoča Čulk Fllip kolarski mojstcr. Kmetsba posojilnico zo celjsho oholico u Celju registroaana zadruga z omejeno zavezo Pisarna v Prešernovi ulsei S Hranilne vloge obresiuje po_6-80/« cisilh, l>rez renmega davka. Stran 4. »Nova Doha« 7. III. 1930. Štev. 19. Namočeno polenovko in druge konzerviran** ribe vseh vrst, la parmezan, polemendolski in trapistovski sir, suhe gobe, aečo, :,. grah itd. vedno sveže v zalogi nudi veletrgovina I. Ravnikar, Ceije Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih Sip itd. 50—36 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. VinVto Bufcopec, obi Nonces, mestn tesars^i mojstep no Layi lull Trlill 'zvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll i UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cf™U%un Najfinejše volnene nogavice (svetovne mmw Pletene in triko rokavice Damski piašči, obleke, perilo, ,Peko' ceviji, copate itd. Moško perilo, "SW najceneje samo v modni In korsfeUcIJsRI trgovinl I>. CERLINI CELJE, GLÄVNI TRG ŠTEV. 14 Sohdne cene! Samo najboljše blago _ , ——-------——-----------—----------——.---------------------—-——---------------------------------------t Kupi se rabljena stružnica (miza za oblanje) in vse mizarsko o r o d j e. Ponudbe na, tovarno B u- milleL Celje—Zagrad 31. ŠOTA za vrtnarstvo in konzerviranje prodaja v vsaki količini Javno skladiSče nasl. v Celju. Qobra pa 2elo Dripravrta za nasad zelenjave, se odda deljeno ali skupno v najem pri Celjski tekstilni tovarni Bergmann & dr., Celje—Lanovž. SEMEN A! Lucerno In črno deteljo, travna semena za košnjo, za parke in trate, rdečo in rumeno pesno seme, čebulček, vse vrste vrtnih semen itd., svežih, kaljivih, priporoča KAROL LÖIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. Maks Zabukošek modna krojačrtica Celje. Cankarjeva ulica St. 2 Velika zatoga angleškega in češkega blaga.________________________50-35 Omare postelje stole, zofe, madrace, nove spalnice, lične vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki -iÄÄBJÄOR«, Celje kl se je preselila iz Cclja Gosposka ul. 25, v lastno hišo na Spodnji Hudlnjl St. 52, CELJE-GHBEHJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja aa Din 3--. 25-48 I/ l • • za vrtove Kaljiva semena m poija priporoča v veliki izbiri tvrdka Brata Gračner, Celje, Prešernova ulica 21. 2 krojaška pomočnika samo za veliko delo, prvorazredni moči, sprejme takoj M. Pilih, modni salon za gospode, Gaberje pri Celju. 1- ali 2-družinsko hišo v Čretu pri Celju, lepa lega, vrt 720 m2 sveta, prodam. Naslov v upravi pod St. 2524. 12 Velika zračna prazffia soba in meblovana soba se oddasta v na- jem. Hrib sv. Jožefa št. 123. Oprsniki in podveze za nogavice velika irbira kleklanih čipk in moti.vov. Pavla Slugova, Cel|e, Vodnikova ulica. [Bljsha posojilnica I u Celju : v lastni palači Narodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000 000 Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000 — Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju in točnemu izpiačilu. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor, Šoštanj TTfc^^v^il A»>i*^ C9Af Cenj. občinstvo vljudno npozarjam, da imam v FivpilCajIC 5C« svoji hiši v CELJU, KRÄLJÄ PETHÄ c 37, lastno mesartjo, prekatevalnico in gosillno pri „Jelenü*44 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga za)amčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Goresijak. Samo na veliko! Samo na veliko! ^omaranče, litnone kakor drugo tužno sadje nudl naiceneje JLlojz JML &*> 2S tj *cm. st> Iü: CLI^«JL2, UFtA.LJrA^ PETRA C 22 veletrgovina koionljalnega In špecerljskega blaga Lastna pražarna kave IVElin za dišave Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se ^ obi jo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goričar l Leshovseh v Celje knjigarna in veletpgovina s p^pinjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOVTRG (w lastni palaci pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posueüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestnl meri. Vse prosnje reSuie brezplačno. Za hranilne vlogc jamči poleg Xo mctctn snllD z vsem Premoženjem preraožcnja hranilnice )C 1110111 vCIJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado PečnUc — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. -- Oba v Celju.