,fiorlca* izhaja vsaki torek in M>boto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", olica Vetturini St. 9, kamor )e naslavljati pisma. ¦•frankirana pisma te ne sprejemajo, enako se ne avažujejo pisma brez podpisa. gokopisi dopisov se ne nacajo. GORICA TELEFON št. 201. „Gort ca" stane na ieto 1Ü K, za pol let» f K, za eetrt leta 250. Upravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za oglaae se plačuje od čveterostolpne petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. Poaamezne itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 34. V Gorici, v soboto dne 27. aprila 1912. Leto XIII. Učna doba in uedenje učiteljev. »Kmečka Zveza« za ajdovski okraj ima v svoii 9. resoluciji tri zahteve, ki zahteva.io vsaka za se pojasnila. Ona zaliteva, da se preurcdi in po- veča učna doba na učiteljiščih za do- sego temeljite naobrazbe. Mi smo odločno proti temu, da bi se za učitelje povečala učna doba. Pac pa smo za to, da se strogo izvedejo to- zadevni predpisi zakona. Ti zahtevajo z zadostnim vspehom dovršeno nižjo gimnazijo ali realko ali kak drug istove- ten zavod za vstop v učiteljišče. Koli- kor nam znano, se v drugih kronovinah tudi tej postavni zahtevi zadošča. Le pri nas so se iz posebnih razlogov uvedle takozvanc pripravljavnice za učitelji- šča, kjer se je moral deček, dovršivši ijudsko šolo, pripravljati eno leto za vstop na učiteljišee. Učiteljišče pa zaliteva, neoziraje se na stanovsko izobrazbo, približno ono osnovno znanje, kakor višja gimnazija ali realka. Prehod iz pripravljavnice na učiteljišče je torej skok, kakor da bi kdo stopil iz ravnokar navedcnega zavoda v višjo gimnazijo ali realko. Po domačo povedanc, se da to prirnerjati s stavbo. katero je nekdo dozidal stalno in trdno do pritličja, a hoče potem, opustivši zgradbo prvega nadstropja ter poloziv- ši par stebrov, nadaljevati zgradbo kar z drugim nadstropjem. Ta sistem se je pri nas uvedel v skrajni sili, ko ni bilo dobiti za učitelji- šča dijakov, ki so dovršili nižje srednjc sole, a danes naj bi se opustil. Dandanes imamo mladine dovolj, ki bo po dokon- čanih nižjih razredih srednje sole rada stopila na učiteljišče. Če se pa uči mladenič sistematično najmanj dvanajst let, potem si pač lah- ko prisvoji toliko znanja in vede, koli- kor je potrebno za učiteljski poklic. Večje zahteve glede učne dobe bi mo- rale imeti kot naravno po.sledico tudi zboljšanje učiteljskih plač v toliki meri, da bi spravile deželne in državne finan- ce iz ravnotežja. Take zahteve niso sploh z nobenega stališča opravičene. Tudi preosnova učnega načrta men- da ni potrebna; marveč zadostovalo bo, ako se sedanji načrti strogo in na- taneno izvedejo. Po tell načrtih si pri- dobi kandidat lahko toliko znanstvene in stanovske izobrazbe, da je v vsakern oziru kos svoji nalogi. S tako cmiko oborožen vspeva i/- vrstno v soli, je spoštovan in priljub- ljen pri ljudstvu sevcda, ako tudi s taktom nastopa — ter je v ponos kraju, kjer službuje. »Zveza« pravi tudi, da ni načeloma proti povišanju učiteljskih p!ač\ tod a zaliteva, da opustijo ueitelji svoj boj proti temu, kar je najdražje slov. ljud- stvu. Razumno je, da ni mislila pri tej resoluciji »Zveza« na vse ueitelje, mar- več le na nekatere iibcralne petelinčke. Toda tudi s tern pridržkom se ne uje- mamo s to resolucijo v zvezi z označa- no tezo. Zboljšanje plač je stvar za se, korektno postopanje učitelja tudi za se. Kdor pa žali ono, kar je najdražie našeniu ljudstvu, ta greši proti zakonu, proti predpisom. Zahtcvati, da se kaj ta- kega ne godi, imamo pravico po obsto- ječih zakonih; za izpolnovanje teh dolž- nosti ni treba obetati učiteljem še po- sebne nagradt. »Zveza« naj to katego- rično in neustrašeno zaliteva, saj drža- va daje zakone, da se isti izpolnujejo, ne pa da se nanje žvižga. Seveda kričijo in bodo kričali prizadeti gospodje, da se krši in omejuie njihova svoboda. Toda kaj je svoboda? Vendar — ne prostost, da sine delati vsak, kar se mu poljubi! Potem bi smH »svoboden« človek svobodno zažgati hišo sosedovo ali pa ustreliti bližnjega, in če bi kdo hotel to zaprečiti, bi do- tičnik kričal, da se mu omejuie »svo- boda«. Svoboda je le ena, to je moralna, in ta dopušča prosto gibanje in postopa- nje le v mejah božjih in posvetnih zaka- nov, vsaka druga svoboda je — ne- smisel. Angleži so pač najsvobodnejši narod v Evropi, če ne celo na vsem svetu. Toda naj bi poskušal tarn učitelj — bo- disi v soli ali izven sole — žaliti verski cut ljudstva katerega koli veroizpove- danja, kaj bi nastalo ž njim? Prvič —¦ ukor, drugič — kazen, tretjič — sfrli. Sploh pa to zahteva od vsakega člo- veka omika. In ljudski učitelj, ki ima vzvišeno in plemenito nalogo, izobra- ževati mladino, naj bi nižje padel nego neizobražeii človek? Učitelj naj bi jav- no kazal mržnjo in zaničevanje proti. temu, kar je narodu drago in sveto? -- »Zveza« naj kar naravnost pove: takih »izobrazcvalcev« mladine ne potre- bujemo. Uciteij je svobocien a ima tudi stanovske dolžnosti, katere mora izpoi- novati. Dopisi. Iz goriške okoüce. (Za .slovensko realko.) \aš list je pred kratkim pou- ciarjal potrebo slcvenske realke v Oo- lici. Oovoril mi je prav iz srca, kajti ravno mi trgovci in obrtniki smo v za- dregi, kam naj bi poslali svoje otroke, da bi si pridobili nialo vee izobrazbe kakor je daja ljudska sola. Oimnazija ni praktična za one, ki ne mislijo do konci studirati. Izgubi se preveč časa z latin- šeino in grščino. In ravno ta dva jezika delata veasih otrokom velike težave. Kako dobro bi bilo, če bi imeli v Oorici slovensko realko, vsaj nižjo. ustreglo bi se mnogim in mnogim družinskim oče- tom, ki morajo zdaj v teh slabih casih pošiljati otroke izven dežele, če hočejo. da se ti nekoliko bolj izobrazijo. Za slov. realko govorijo tudi drugi razlogi, a jaz imam v prvi vrsti pred očmi po- trebe onih starisev kakor jaz. ki bi radi dali sina le za nekaj let v mesto. ker ga bum potreboval doma. in ker za nadalj- Tio studiranje bi ne bilo tudi denarja. Slov. ljudska stranka nam je priborila v Gorici gimnazijo in učiteljišče. zato imamo zaupanje, da nam pribori tudi slovensko realko v Oorici. — Obrtnik. Vrsno. — Kon can je naš vodovod. Pretekli teden bil je kolavdiran in dnc 23. t. ni. nam ga je biagoslovil naš preč. g. kurat v navzočnosti zastopnika tvr- dke C. Rumpl, ki je vodovod gradila. podžupana in polno ljudstva. Plapolale so pri tej priiiki po vsej vasi zastave, javni iztoki vodovoda so bili krasno o- krašeni z mlaji in zastavami, in streli topičev povelieeval1' so slovesnost. Vo •¦ dovod je izpeljan v tri javne iztoke z napajališči, ki so razdeljeni po vasi, vr- hutega ima vsaka hiša po eno ali celo dve pipi za privatno rabo in preskrblje • no je tudi za slučaj požara, kajti po vsej vasi so napravljeni ventili, da se v slu- čaju ognja, kar nataknejo cevi. — Naj- prej smo dolžni zahvaliti se za to veli- kansko delo našemu poslancu, načelni- ku S. L. S. blag. g. dr. Antonu Qregor- čiču in vis. dež. odboru; nadalje vis. dež. vladi in slednjič bivšemu županu .lane/.u Berginc, ki se je za ta vodovod irmogo trudil. Priporočiti moramo tudi vsakemu za taka dela tvrdko C. Rumpl na iHinaju, ki nam je vo.dovod izdelala v popolno zadovoljnost našo in c. kr. melijoraciiskega zavoda v Trstu. Ysem ki so nam pripomogli do vodovoda ka- korkoli si bodi kličemo: Bog plačaj! Bovec. (Z a h v a 1 a.) »Prostovolj- no gasilno drustvo v Bovcu« usoia si izrekati tvrdki Brata Ostan zahvalo za človekoljuben čin brezplačne prepusti- tve nie avtomobila v svrho prevoza društva in priprav k požaru na Trno- vem. vsled česar nam je bilo omogoče- no nahajati se na mestu nesreče tekom 28 niinut po prejemu brzojava. F r a n j o F o n. predsednik. PoliMčni pregled. Državni zbor. \' torek je poslanska zbornica na- daljevala razpravo o službeni pragma- tiki državnih uradnikov. \ sredo je bila razprava o službeni pragmatiki državnih uradnikov konča- na. Zadeva se je nato odstopila toza- devnemu odseku. Nato je poslanska zbornica pričela razpravo o prvem čitanju novega ad- vokatskega in notarskega reda. Minister za notranje zadeve je v sredo tudi odgovoril na razne interpela- cijc glede potrebnih odredb proti pijan- čevanju. Izjavil je, da je vlada že davno predložila načrt tozadevno prirnernega zakona. Toda pri odsekovih razpravah se je prišlo ua to, da bi z omejevanjem prodaje žganih pijač trpeli obrtniki, tr- govci in drugi interesentje. Zato je za- konski načrt zaspal; ali vlada namera- va izdati druge priinerne naredbe, ki naj bi omejevale pijančevanje. Ena teh od- redb bode prepovedala uvoz absinta. Sicer pa je vlada prepričana, da zakoni in odredbe ne bodo odpravile tega so- cialuega zla, ampak le resno in vstrajno Socialni demokraL Geškl: J. Ježeb. »A jaz spet poznam na stotine sta- rih roditeljev,« prekine ga sodni svetnik Trdy, »ki iščejo naše obrambe proti svojim brezčutnim, surovim otrokom, kateri jim odrekajo tisto trohico jedila, ki so si ga bili izgovorili, ko so dali o- trokom vse svoje inietje. Sem utrjen mož in vajen marsikakega močnega pri- zora v uradu, ali verujte mi: da se mi večkrat prikrade solza v oči, ko moram slišati te grozne tožbe in jadikovanja zasužnjenih užitkarjev nad lastno krvjo. »Da, gospodje,« končal je dekan »vsako drevo ima svojo senco, in tako tudi vsaka svetloba; ali včasih je sence že preveč in svetlobe premalo. Mislim, da smo danes dovolj pretresovali vpra- šanje: so tožbe delavcev in sploh manj- ših slojev v naših časih opravičene, ali ne, in v koliko so opravičene. Videli vselej delo in si pridobi vsaj toliko, da preživi sebe in svoje ter jih obleče. Vča- sih je delavec še na boljšem, kakor so drugi. Kaki reveži so n. pr. različni pi- sarji po uradih, ki morajo delati po S ur na dan in, če treba, še dalje, in mo- rajo pri tej svoji bedi Še nekako gospo- sko nastopati. Ali koliko trpi kmet, ki j trdo dela ves dan, pa je njegovo delo še | v nevarnosti in še ne more dobiti de- lavcev za svoja opravila ... Če delavci ne izhajajo se svojo mezdo, so večkrat sami tega krivi, ker si ne razdelijo prav svojih dohodkov, pijö čez mero, ali uživajo hrano, ki jili prav nič ne redi, ali pa le malo.« »Res je tako,« pristavi čevljarski mojster Fiala. Letos na velikonočni po- nedeljek sem bil sei na shod tukajšiijih socialnih demokratov. Tarn so vsi go- vorniki slikali delavske razrnere tako kričeče, da se mi je zdelo, kot bi bila gola beda žc vsakdanji gost v cclili trumah. No. Dri tern mi ni ušlo. da so. delavci pri polnih litrih, da so jih pridno nagibali, in če so imeli kaj dobrega v kuhinji »pri zelenem drevesu«, jim je šlo dobro v slast. V torek nato — sem slišal — je mnogim krulilo v trebuhu, bučalo v glavi in znova so odganjali s pijačo to svojo bedo. »In kjer preidejo še od piva k žga- nju,« dodal je predsednik Trdy, »tern je rodbinska sreča za vselej podkopana.<* Pozno je že, gospodje; zato se vam za- hvaljujem za udeležbo, za mnoge svete in migljaje, za uspešni pogovor o teh nazorih in proglasam, da je današnji iz- redni shod zaključen.« V. Bolni Kremlička je ležal v postelji in se srdil, ali pa tožil. Po mrzlih ovit- kih je bolezen sicer malo utihnila; all nikakor ne za dobro. Razbijalo niu je po telesu, kot bi bolezen iskala poti ven, pa bi je ne mogla dobiti. Služabnica mu prinese zaiutrek. kavo in žemljo. ali ni bi iinel nekaj v želodcu, ko je že neiz- prosno zahteval svoje pravice. Včeraj zvečer je bil poslal Barbo po svoje znance k »zelenemu drevesu«, po krojača Hanela, pleskarja Šimka in ključavničarja Iivkeša ter jih prosil, naj bi ga obiskali v bolezni; ali nihče nl prišel. Zato je bil mojster ves čemern in srdit, in zabavljal je iznova čez ves svet in čez nezveste brate socialiste, ki ga zdaj nočejo poznati. No, če ne pride- jo ti. ki jim je nekoč plačeval zapitek, od koga drugega pa se more nadejat! pornoči v svojem obupnem stanu? »Zares najboljše bi bilo za me, da bi mahoma poginil,« vzdihnil je za ča- sek globoko: »bil bi vsaj rešen vseh bo- lezni in britkosti, ki me še čakajo...« V tem nekdo močno potrka na duri in vstopi mestni zdravnik dr. Hleborad. »Slišal sem, g. mojster, začne prišlec, da ste zboleli; dovolite, da vas malo pregledam in preiščem vašo bolezen.« Amerikanska reklatna »Ilustrovane- ga tednika«. Prcd ncdavnim je ta list iz 1 jubljuiic hotel iiucti inserat in sc je tako-lc priporočal: Vljudno Vas opo- zarjarno na »Slovcnski Ilustrov. Ted- iiik«, ki je najbolj razširjen in največ či- taii slovenski časopis. Ker ga imajo na- ročcnega vsi sloji in ker leži po ves te- deii po gostilnah, kavarnali in brivni- caii in ga cita gotovo nad 500.000 bral- cev, bi imel vaš inserat... gotovo lep uspeli... Tedcn navrh pride ravno z istini bcscdilom drugo vabilo, samo s teni r; zločkom, da je zdaj imd list sa- mo st 100 tisoč braleev.O) Seveda pri takih velikih podjetjili se število odje- malcev liitro spreminja. Liberalci so ustanovili novo revijo, ki so jo krstili za »Napredno misel«. () tem piše »Slovenee«: Zo v prvi številki so priobčcni sami otrobi. Iz časopisa zija vsa dolgočasna frazeologija češke- ga svobodomiselstva. Ni čuda, ker vr- hovni urodnik in sotrudnik je dr. Mi- hajlo Rostohar, o katerem se vsi, ki ga poznajo, čudijo, kako jc mogel habilirati za docenta. Bilo je to niogoče le vsled tega, ker so češki profesorji iz nacio- nalnopolitičnih ozirov eno oko zatisni- li. kajti dejansko Rostoharjeva habilita- cija, kakor smo iz mcrodajnega vira iz- vedeli, ni bila ravno sijajna. »Napredna misel« se je pa porodila vsled tega, ker se je dr. Rostohar sprl z »Vedo«; ne vemo, ali je bil Rostohar za »Vedo« preučen, ali pa »Veda« preučena za Rostoharja. Posledica zaprtja Dardanel. Kakor se nam poroča, moramo tudi mi obču- titi slabe posledice zaprtja Dardanel. Turšica, katero jc naročil deželni od- bor, da jo po znižani ceni prodaja naše- mu kmetskemu ljudstvu in lajša s tem bedo, prihaja k nam na parobrodih sko- zi Dardanele. Vsled zaprtja Dardanel pa se bode morala zadnja pošiljatev za več dni zakasniti. Tako so Italijani s svojim bombardiranjem tudi nas in svo- je furlanske brate oškodovali. Samomor učiteljiščnika. Cetrtolet- nik tukajšnjega učiteljišča Jožef Lo- v e r š i č se je danes ob pol eni uri ustreli! v veži hiše, v katcri je stanoval, v uliui Ascoli St. 25. Zgrudil se je neza- vesten na tla. Koj se je nabrala okoli njega velika množica Ijudstva, ki se ni razšla, dokler niso samoniorilea odpe- ljali v težkem starrn v bolnišnico. Lo- veršič se je ustrelil v sence in'tezko da okreva. Vzrok samomora jc ncznan. Izvozni trg v Gorici se odpre s 1. majem t. 1. Odprti lekarni. Od 28. t. ni. do 5. majnika bodeta iineli ponočno službo lekarni: Cristofoletti-üliu- b i c h. Podružnica S. P. D. v Gorici je na- pravila v nedeljo izlet na Poldanovec z odstopom v tribuško dolino, ki je z ozi- roni na svojo bogato floro in druge na- ravne krasote vse premalo obiskana, četnur je pač glavni vzrok pomanjkanje prometnih sredstev v tej lepi dolini. — Ker je v trnovskem gozdu sneg že pre- cej skopnel, ne del a jo ture nikakih tež- koč. Nedeljski izletniki pa so, žal, pri tej priliki opazili. da naprave planinske- ga društva niso deležne občega prizna- nja in varstva. Tako je na primer neka zlobna roka drugič pokvarila kažipotno tablico pri Trnovem. Dejanje se vzpri- čo eminentno kulturnega in narodnega delovanja podružnice samo obsoja. — • Upamo, da se v prihodnje kaj takega več ne zgodi; priporočamo pa vsako- mur, ki storilca zasači, da ga naznani pnstojni oblasti. Nabor 27. aprila 1912. (ioriška oko- lica 50, potrjenih 23; gradiščanski okrai 2, potrjena 2; iz goriškega mesta 4, po- trjcua 2; iz Bcljaka 1, potrjen 1. Merosodna komisija v (jorici je te dni končala svoje pregledovanje mer in tehtnic po trgovinah in gostilnah v me- stu. V 200 slučajih je morala postopati proti raznim trgovcem zaradi tozadev- nih prestopkov. Na našem trgu za zelenjavo se jc dosedaj prodalo 80 kvintalov špargelj- nov po povprečni ceni 1.70 K za kg. — Doinaci grali je bil zadnje dni po 90 virw kg. -- Živinski semenj smo imeli v četr- tek. Na semenj je bilo prignanih 650 volov, 5 konjev, 500 prašičev in 60 te- let. ~ Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo 21-let- nega Antona Soban in Antona Sturl iz Tržiča na 13 mesečno težko ječo, ker sta v noči od 23. na 24. februavarja t. 1. udrla v cerkev Sv. Lovrenca pri Fiumi- čelu ter odnesla kelib v vrednosti 36 K: nadaje sta omenjena dva izpraznila dva nabiralnika, v katcrih je bilo približno 6 K. Tudi sta poskusala s silo odpreti vrata zakristije, kjer se je nahajalo 650 K. Goriški trainvaj dne 1. niaja ne bo vozil. Tako naznanjajo lepaki na tram- vajskih vozovih. Ta dan hočejo seveda tramvajski uslužbenci imeti za-se. (xospodinjski tečaj. Dcželni odbor se je potrudil po možnosti, da bi se o- tvorila tečeja na slov. in italijanskeni oddelku kmetijskc sole vže 1. majnika. Toda različne ovire so podjetiu na po- tn, in tcčaja se otvorita še lc X. ali 10. maja, najkasneje 15. Za slovcnski tečaj se je oglasilo do 24. t. m. trideset slovenskih dcklet. kar kaže jasno, da je nasc ljudstvo zelo vneto za napredek in zna ceniti važ- nost tcčajev, katerim je namen vzgo- ievati dobrc in vzorne krncčke gospo- dinje. Žal, da za letos ne bo mogoev vsch prosilk sprejeti. ker je preskrb- lieno le za 20 nnjveč 22 gojenk. Za pospesevanje obrti z bičevniki je došla včeraj, due 26. t. m., posebna komisija v Opatjeselo, kjer ie ta obrt vže zelo razvita, vendar pa je začela liirati \z različnih vzrokov. Po priporo- čilu prof. Berbnč-a je kuratorij za po- speševanje obrti sklical tja to komisijo, ki je sestojala iz gg.cesarskega svetnika F,dm. Stratzkaney-a in Konstantin;) Dabinovič-a od c. kr. zavoda za po- speševanje obrti na Dunaju. iz dveli slov. zastopnikov kuratorija za pospe- ševanje obrti, gg. prof. Berbuč-a in Premruta, in iz inženirja Draškovicha. Oospod kurat S. Kos je komisijo prijazno sprejel in povabil zadevnc o- brtnike, da so razložili komisiji svoj po- ložaj in svoje želje. Komisija si je ogie- dala tudi nekatere delavnice in je bil vtis ta, da so pogoji tukaj dani za iz- boljšanje in razevit te obrti. Nasveti obrtnikov, kako naj bi se tej obrtniji prišlo na pomoč, so bili pa- metni in komisija je zapustila Opatjese- lo s prepričanjem, da se da tukaj poma- gati, in da se tudi mora pomagati. To bodi naloga kuratoriju za pospesevanje obrti. Vladne podpore v ajdovskem okraju. -- Visoko c. kr. notr. min. jc clovolilo sporazumno s c. kr. finančnim ministerstvom znesek 35.000 K v svrho ublaženja bede v občinah sodnega okra ja ajdovskega in sicer dobi občina Or- nice 3100 K, Dol-Otlica 3500 K, Oabrije 2I5O K, (iojačc 450 K, Vel. Zablje 650 K, Ajdovščina 1450 K, Sv. Križ 4600 K, Kamnje 1450 K, Lokavec 2500 K, Ri- henberg-Brje 8300 K, Skrilje 2300 K, Smarje 2950 K, Vrtovin 1600 K. Vodponioc bedi na Kanalskem. — Visoka vlada je dovolila za olajša- nje bede na Kanalskem podporo 20.000 K, ki se porabi za popravljanjc občin- skih poti. Od teh 20.000 T< dobijo in si- cer: Ajba K 2440, Anhovo K 2770, Banj- šice K 1030, Bate K 1660, Deskle K 1470, Kanal K 1630, Kal 4600, Ročinj K 1754. Z delom se bo kmalu začclo, tako, da pride ljudstvo kmalu do tega de- narja. Občina Rihenberg-Brje dobi vladne podpore 8300 K in sicer za popravo ce- ste od Britofa do Furlanih, od Vasi do Pedrovega, od Kodrovih do mosta na Vipavi, od Preserij do Vrha in od po- kopališča do Britofa. Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila »Slov. kat. izo- braževalnega društva« v Lokavcu pri Ajdovščini. Novi vozni red, veljaven od 1. maja priložimo kot pr'logo prih. štev. »Oori- ce«. Železniški nrnik je znatno spreme- njen. Priloga »Vozni red's je popolnejša kot zadnjič in obsega najraznovrstnejša navodila. tabcle, itd. Vozni red je izdal naš znani trgovec g. Teod. Hribar. Požar. V torek ie pogorel posestnl- ku Jan. Forčesin v obč. §t. Peter hlev. Kravo so šc pravočasno rešili. Pogorelo je nekaj sena. Škode je nekaj sto kron. Forčesin je bil zavarovan. Cigani, tako se sumi. so nekemu po- sestniku v bližini Scžane ukradli dva konja. Protiiredentovski kurs v Pulju. Vlada ie prcpovedala laškemu inipre- sariju Frcgoliiu v Puliu prireiati pred- stavc. Baie vlada ne bo sploh nobeni družbi iz bla/.ene Italije dovolila pred- stav v Puliu. Živnostenska banka v Gradežu. Živnostenska banka. podružnica v Tr- stu, otvori letos s 1. majem ekspozituro \- Gradežu. L'citeljstvu za zboljsanje svojega gmotnega položaja. V sredo se je ogla- sila v parlamcntu deputacija ljudsko- solskih uciteljskih organizacij v Avstriji in intervenirala pri zastopnikih vlade in nacV.'iikih raznih parhnnentarnih strank v zadevi izpremembe § 5r^. državnega ljudskosolskega zakona, da bi se zena- čili prejemki učitelistva s preiemki dr- žavnih uradnikov spodnjih štirih činov- nili razredov. kakor tudi. da naj se na- kažejo deželam primerna državna sred- stva, da morcjo iste zadostiti svojim ob- veznostini napram soli in učiteljstvu. Načeluiki klubov so obljubovali deputa- ciji svojo pomoč, grof Stiirgkh je pa obljubil pomoe vlade, a izrekel rnnenje, da spreniemba omenjenega paragrafa ni pripravna za zboljsanje gmotnega polo- žaja učiteljstva, ker vsebuje ta paragrat samo tcmcljna določila, ki jib morajo iz- vajati dežele. Blagoslovljenje novega stolpa sv. Marka v Benetkah. V četrtek se je vr- šilo v Benetkah ob najlepsem pomla- danskem vremenu slavnostno posveče- nje novo zgrajenega stolpa Sv. Marka. Mesto je bilo v zastavah in po morju so plavale ncštevilne lepo okrasene »gondole«. Začetek slavnosti je bil ta, da je 3000 otročičev pelo v »loggl« slavnostno pesem. Potem je beneški pa- triarh ob asistenci vseh škofov bene- ške provirseije blagoslovil stolp, na ka terega je gledalo »zven domačinov nad 50.000 tujcev, Najsvečanejši moment pa jc bil, ko je zazvonil veliki zvon z no- vega stolpa. Vsi zvonovi Benetk so sc nato oglasili in zvonenje je trajalo čez četrt ure. Koroški Slovenci so prišli danes oB pol 4. uri pop. na državni kolodvor v Ciorico, od tarn so šli na Sv. Qoro. Vseh skupaj je okoli 700. Romanje vodi dr. Ehrlich. Romarji so iz ziljske in ka- nalske doline. - Jutri se snidejo torej na Sv. Oori goriški in koroški Slovenci v takem številu, kakor malokedaj. 21.000 kron ukradenih. V mestu Rovensko na Ceškem je neki trgovec v navzočnosti poštnega uradnika položil v denarni ovitek 21.000 K, ki jih je po- slal v Prago >»2ivnostenski banki^. Ko so v Pragi odprli pismo, našli so v njem mesto bankovcev le papirnate izrezke. Stvar se sedaj preiskuje. ŠRofa Kahna zadel mrtyoud. V to- rek je bivšega krškega škoia Kahna v drugič zadel mrtvoud. Njegovo zdrav- stveno stanje je zelo nevarno. Graški občinski svet razpuščen. V četrtek je imel graški mestni svet sejo, v kateri ie naznanil župan Oraf, da Je namestništvo zaradi socialistične ob- strukeiie razpustilo mestni svet ter da prevzame občinske posle namestnistve- ni svetnik pl. Undcrrain. Što se dogodilo na Hrvatskem? je naslov tiskovine. ki se je tiskala v Ljub- liani in je po vsej priliki namenjena za Hrvaško. V tem velikem letaku se opi- suie. kako je prišlo do absolutizma na Hrvaškem in kako je proti temu nasto- pil avstriiski parlament. Naglasa- se osobito, kako ie za hrvaške pravice na- stopila S. L. S. v zvezi s pravaši iz I^almacije. 200.000 zlatih frankov zamore za- deti dne 1. juniia t. 1.. kdor v korist »Slovenski Straži« kupi turško srečko na mesecne obroke po 4 K 75 vin.! — Opozarjamo na današnii oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«. Orobtinice. Kmetje oblegali grad. Iz Reke po- ročajo: V starem gradu Frangipani. ki ie bil svoječasno last grofiee Nugent, so trgal.i otroci na vrtu evetje. Qrofica je poklieala k sebi enega izmed dečkov, da bi ga pokarala zaradi trganja eve- tlic. Kmalu pa se je razširila novica, da je vrgla dečka v grajsko ječo, rra kar se je mnogo kmetov oborožilo s kosami in köli ter odrinilo proti gradu. Orofica je oddala na prihajajoče kmete veC strelov, vendar pa ni nobenega zadela in končno sama izpustila dečka. Z 21.000 kronami zakurila peč. — Ob znatno vsoto denarja je prišel neki tehnik v Friedanu pri Beroünu. Pred nekaj dnevi je zvečer namreč naročil služkinji. naj mil pripravi kopelj. Slu- čajno pa je služkinja zagrabila z drugi- mi časniki vred tudi zavitek za 18.000 mark bankovcev. in zakurila ž njiml peč. Zavoj je nekdo dan poprej, ko se ie tehnik selil, položil na nepravo mesto. Izguba je tem občutnejša, ker je z vred- nostmi papirji zgorel tudi seznam njiho- vih številk ter ne eksistira duplikat. Velikansk požar na Japonskem. — 2000 hiš pogorelo. Iz Jokohame poroča- jo, da je 22. t. m. ponoči upepelil požar, ki se je zaradi viharja zelo razširil, 2000 liis niesta Matsunioto. Pri rešilni akciji je sodelovalo vojaštvo. Večje stavbe so rešili. --------———-—¦ Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znatnko „Elsa-fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih v vratu na. o njegovem lekajočem, kašelj utehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8*60 franko. Izdelova- telj samo lekarnar B. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko.) Vsem gospodlniain K0UHSK0 CIKORIJO —^—^———------- _____^______ = v korist delo za duševno, nioralno in gospodar- sko izobrazbo prebivalstva. V četrtek je zbornica končala prvi» Čitanje novega advokatskega in notar- skega reda tcr zakona o zakotnem pi- sarstvu. Tozadevne prcdloge so se od- kazale pravnemu odseku. Nato je zbornica vsprejeia predlo- go o zvisanju eksistenčnega minima. Ta predloga jc bila vsprcjeta v vseh čita- njih in stopi v vcljavo, čim zadobi Naj- višje potrjenie. Po tern noveni zakonn se zviša ek- sisteneni minimunt (nerubljivi dohodki) pri državnih in zasebnih iislužbeneih od 1600 K r,a 2000 K, pri penzijonistih od 1000 do ihOO K in pri onih ki imajo rednc dohodke od zavarovalnin od 1000 na 1200 K. Zbornica jc tudi vsprejela zakonski načrt, s katerim se moliainedansko vero vpelje kot v Avstriji dovoljeno vero- izpovedanje. Ta dan se je tudi izvolil odsek. ki šteje 52 članov in ki se bo pečal z ga- liškimi kanali. Zastopniki pri tern ne- interesiranih dežel so hoteli doseči ve- čino v tern odseku. zato da bi kolikor mogoče zavlačevali delovanje tega od- seka. Predlagalo se je tudi, naj se izvoh za predsednika tega odseka kak Jugo- slovan. Toda to se je ponesrečilo. ker so se Čehi tudi pridružili Poljakom. Poslanska zbornica je včeraj vspre- jela soglasno zakonski načrt, katerega je sestavil tozadevni odsek glede služ- benega napredovanja kanclijskih ofici- jantov. Oglasil se je proti sklepu po- slanske zbornice minister za notranje zadeve pi. lieinold, ki je poudarjel po- misleke vojne uprave proti zakonskemu načrtu. ker bi vojaškim certifikatistom bila s tem odvzeta možnost, doseči ka- ko pisarniško mesto. Konečno je mini- ster priznal, da je pisarniško osobje po- trebno zboljšanja gmotnega položaja. (Glede certifikatistov bi se stvar dala tako urediti. da se na primeren način re- si podčastniško vprašanje, ki je že tako v vojnem odseku v razpravi. Ur.) Nato je zbornica nadaljevala raz- pravo o reformi hišnonajemninskega davka. Na koncu seje se je oglasi! posl. Biankini. ki je zahteval takojšnjo od- pravo neustanovnih razmer na Hrvaš- kem. Prihodnji teden bosta le dve seji in sicer v torek in v petek, ker se bo vršilo zborovanje delegacij. Proračunski odsek. V sredo je proračunski odsek kon- čal splosno razpravo o vladni predlogl glede ustanovitve italijanske pravne fa- kultetc. Potem je odsek prešel k po- drobni razpravi o tem predmetu. Tu so pa sklenili zakonsko predlogo odkazati posebnemu pododseku, ki naj se bavi s tem vprašanjem. To se je zgodilo zato, da bi odsek zamogel prej ko mogoče razpravljati o državnem proračunu ozi- roma proračunskem provizbriju. S tem sklepom proračunskega odseka se je rešitev vprašanja glede ustanovitve ita- lijanske fakultete zavlekla in pododsek bo'moral, ko konča svoja premotrivanja poročati o vspehu odseku, ki se bo po- tem šele zopet bavil s to zadevo. Itali- jani so vsled tega vsi poparjeni in išče- jo pomoči pri vseh onih, katerih dose- daj niso hoteli poznati. Da je prišlo do tega so provzročili Nemci, ki sploh ne- čejo priznati nenernškim narodom višjih šolskih zavodov. Proti odkazu fakultet- ne zadeve pododseku so glasovali tudi Slovenci, ki stoje na stališču, da imajo vsi narodi v Avstriji enako pravico za- htevati višje kulturne ustanove za - se. Sedaj se pa Italijani lahko pod nos bri- šejo zaradi njih prijateljstva z Nemci. Brambni odsek. V sredo je brambni odsek državne- ga zbora imel sejo, v kateri je razprav- Ijai o brambni preosnovi. Kakor znano so dalmatinski liberalni poslanci izjavi- razmerje na Hrvaškcni. To svojo grož- njo so tudi poskusili izvrsiti v sredo. Prieeli so obstruirati in posl. iresič- Pavišič je imel tri ure trajajoe obstruk- cijonistieni govor. Ta govor je posl. Tresie v eetrtek tudi v odseku na- daljeval, a je trajal le dve uri. Vidi se. da ne bodo niogli vstrajati z obstruk- ujo. Obstrukcija v železniškem odseku. Tudi v želcziiiškcni odseku so Dal- matinski poslanci uvedli obstrukcijo. V četrtek je posl. Biankini imel daljši go- vor. ki je disi.il po obsuukciji. Obcinske dopolnilne volitve na Dunajti. V torek so se na Ouuaju vršile ob hudi agitaciji vseh strank dopolnilne volitve v IV. volilnein razredu za mest- ni svet. '1 a dan je bila zaradi volitev tn- di poslanska zbornica slabo obiskova- na, ker so se mnogi poslanci udeležili agitacije za to volitev. Volil je vsak mestni okraj po enega zastopnika. Ka- kor sino že zadnjič poročali, so posta- vili za te volitve tudi Cehi svoje kandi- date v okrajih. kjer so Čehi v obilnej- šem številu nastanjeni. V tem volilnem razredu so imeli dosedaj nemški kr- ščanski socialci 14, socialist! pa 7 man- datov. Pri torkovi glavni volitvi pa so si stali skoro v vseh okrajih štirje kan- didatje nasproti. Zato ni čuda. da je pri- šlo v 11. okrajih do ožje volitve. V to- rek je bilo izvoljenih 6 socialistov in 4 krščanski socialci. V vseh okrajih, kje« je 'bila potrebna ožja volitev, je prišel krščanski socialni kandidat v ožjo voli- tev in sicer v treh okrajih z nemškini nacionalcem v osmih okrajih pa s so- dalistom. Ožja volitev se ie vršila v četrtek. Liberalni listi so poročali, da bodo kr- krščanski socialci zmagali pri ožjih vo- litvah le v treh okrajih. S tem so name- ravali odvrniti volivce od volitve za kr- ščanske sociajce. Toda krščanskim so- cialcem se je posrečilo pridobiti si pri ožjih volitvah sedem mandatov, tako da imajo sedaj v TV. volilnem razredu 11 mandatov. Socialni demokratje so zmagali v treh okrajih in so potemta- kein pridobili vsega skupaj dva manda- ta. V enem okraju je zmagal nemški na- cionalec, a le zaradi tega, ker se Čehi niso udeležili ožjih volitev. Agitacija je bila huda in prišlo je na več krajih do dejanskih spopadov med krščanskimi socialci in med so- cialisti. Značilno je to, da je bila udeležba pri ožjih volitvah znatno manjša nego pa pri prvih volitvah in da so krščan- sko-socialni kandidatje pri ožjih volit- vah dobili razmeroma veliko več gla- sov nego pri prvih volitvah. Včeraj so se vršile dopolnilne vo- litve v III. volilnem razredu. V dveh litve v III. volilnem razredu. V treh volilnih okrajih so bili izvoljeni kr- ščansko socialni kandidatje. V enem tev med krščanskim socialcem in so- cialnirn demokratom. Izrael in naši li- beralci potrti. Ogrska kriza. Najbrže tudi z imenovanjem Lu- kacsa za ogrskega ministerskega pred- sednika ogrska kriza ne bo rešena. Ve- liko ovira rešitev krize brarnbna refor- ma in pa tudi volilna reforma na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Ministerski predsednik Lukacs se je •osvetoval z Justhom in Kosutom; to- c\u f'.' se, da so vspehi negativni. Glede b'<'--»- o I s k i I) o in« je došlo uašemu upravništvu. Teodor liribar trg. v Gorici namesto venca na krsto blagopokojuc gospe Avguste Pirjevec 10 K. Hog povini. Oomače in razne vesti. t Avgusta Pirjevec. Velespo&tova- no.družino g. računskegu ravnatelja Pirjevec je zadela minoli torek strašna družinska ncsreča. Soproga g. ravna- telja, gospa Avgusta Pirjevec, roje- na M o z e t i č, nahajala se je v torek zjutraj v kuhiuji, kjer se ji je spodrsnilo in je tako nesrecno padla, da se je smrt- no poškodovala in je vsled tega že v sredo ob 11. uri predpoludne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, izdahni- la svojo blago dušo. ßlaga pokojnica bila ie v vsakem pogledu vzorna. Bilu je namreč prava krščanska žcna, skrb- na mati, pridna gospodinja in vrla ro- doliubkiiija. V svojem občevanju z dru- ^imi bila je vseskozi ljubeznjiva in kar najbolj tiče ženo, bila je skozinskoz skromna. Videli smo jo že v njenih de- kliskih letih nastopati kot izvrstno de- klamovalko, kasneje pa kot izborno di- letantkinjo v najrazličnejših igrah na odru Koriške čitalnice in to v dobi, ko je naša narodna probuja v goriškem mestu in v okoiici zahtevala mnogo po- žrtvovaiija. Bila ie pa tudi skrbna pod- pirateijica nasih slovenskih šolskih za- vodov v mestu. Sploh bila je zraven povsod, kjer je bilo kaj svetovati ali po- magati. Bila je tudi že od začetka dru- štvenica xSkalnice«. Društvenice so jo zelo spoštovale in ljubile. Pri blagoslov- lienju zastave «Slovenskega katoliškega delavskega drustva^ je bila kumica. — Kako spoštovanje je uživala povsod. kjer so jo poznali, dokazal je pogreb, ki se je vrsil včeraj ob 10. uri predpoludne in ki je bil naravnost impozanten. Ude- ležba bila je ogromna od strani obojega spola in iz vseh slojev prebivalstva. Pri !">ogrebu smo videli veliko število du- hovnikov, mnogo dostojanstvenikov in predstojnikov raznih uradov, uradni- kov, profesorjev. učiteljev, učiteljic itd. Udeležili sta se pogreba z zastavama drnstvi »Skalnica« in pa »Slovensko katoliško delavsko društvo«. Ravnota- ko tudi višji razredi c. kr. dekli.ške vad- nice in nekateri razredi »Soiskega Do- nia«. Vodii je sprevod ob azistenci dru- gih duhovnikov stolni župnik monsgr. Pavietič. Truplo pokojnice so blagoslo- vili v stolni cerkyi, od koder se je po- mikal potem sprevod proti Solkanu. — Goriški pogrebci so spremljaii pokojni- co do Oorisčeka, a mnogo njih tiidi do solkanske mitnice in celo do Solkana. Pri solkanski mitnici je čakala sprevod solkanska duhovščina in mnogo Sol- kancev. Pevci solkanske čitalnice so zapeli tarn ganijivo žalostinko. Potem se je pomikal sprevod na solkansko po- kopališčc. Ob odprtem grobu so zapeli pevci še eno žalostinko pokojnici v slovo, na- kar so se pogrebci razšli. Počivaj v mi- ru, blaga pokojnica v domači zem^ji' Dusi Tvoji pa svetila večna luč! Vele- spostovani žalujoči druži^i izrekamona tem mestu svoje najiskrenejše sožalje. t Josip Gorup, vitez Slavinski. — V četrtek je na Reki umrl dohrotnik na- sega naroda g. Josip Gorup vitez Sla- vinski v 78. letu svoje dobe. Pokojnik je žrtvoval mnogo siotisocakov za usta- novitev potrebnih slovenskih strokov- nih šol ter za ustanove učeče se mladi- ne. Bil je mecen slovenskega naroda, katerega je ljubil do konca svojega živ- ljenja. Pokojnik zapušča 5 sinov in 8 hčera. N. p. v m.! Imenovanje. Svetnik deželne vlade v Bukovini, naš rojak g. dr. Peter L a- h a r n a r je imenovan za svetnika pri upravnem sodišču na Dunaju. Cestita- nateljstvu v Gorici Anton Strammer je prestavljen na Dunaj, namesto njega prevzaine uadzoniistvo kranjskih dr- žavnili in zaklacinili gozdov gozdarski upravitelj Franc Pirker. Imenovanja. Za definitivnega na- mestništvenega koncipista je imenoval namestnik provizoričnega namestnl- štvenega koncipista v Pazinu Antona M r a k o v č i č a. Za provizoričnega namestništvenega koncipista pa je ime- novan konceptni praktikant pri glavar- stvu v Gradišču grof Karol A 11 e m s - P e t z e n s t e i n. Iz finančne službe. Blagajniški oii- cijal Ivan Spieler je imenovan za blagajnika v IX. činovnem razredu. Kraski vodovod. — Ugodna rešitev kraškega vodovodnega vprašanja ne da spati iastniku »Soče« in pa nekemu gospodu, ki je iztresel svojo žalost v vlldinost«. (^ba bi imela rada »zaslu- ge« za kraški vodovod. Na misel nam prihaja ona rnuha, ki je pri oranju sedla volu na rog in ki je potem trdila, da ona orje. — Zna biti, da homo še pisali o »rodoijubiiem« konsorciju, ki je hotel Kras preskrbeti z vodo. »Sočo« kupujejo in Gabrščeka od- stavljajo goriški »naprednjaki« zjutrai v mestnem vrtu in popoldne v predme- stnih in okoliških oštarijah. Hočejo iti novim časom naproti. Za smeh in kratek čas oni in. ki še čitajo »Sočo«, skrbi realistično - mar- ksistovski in marksistovsko - realistični g. K. Mož je silovito pameten. Ima pa napako kakor vsi veliki možje. Lev n. pr., pravijo, se boji miške, naš mladi učenjak pa ima neverjeten rešpekt pred mizo, ki je z zelenim platnom pogrnje- na. No, res ie, tisti radovedni profesorji stavijo včasih tako zvedava vprašanja. Državiia podpora za goriško oko- lico. Kakor smo že poročali, je dovolila vlada za enkrat 20.000 K podpore za i{oriško okolico v svrho olajšanja bede. Voditelj okrajnega glavarstva, namest- ništveni svetnik g. Rebek, je povabil za četrtek k sebi župane goriške okolice in se je posvetoval ž njimi o načinu upo- l abe te podpore. Prišlo se je do sklepa, da se ta podpora porabi za javne na- prave, kakor za zboljšanje občinskih poti, za kanalizacije itd. itd. Le nekaj podpore je rekel gospod namestništveni svetnik, naj bi se uporabilo za to, da se priskrbi revnejšim kolonom zivil po iz- datno znižanih cenah. Popolnoma pa- niütiii ji.asvct, ki se bode gotovo tudi iz- vršil čeravno se ni ž njim strinjal pod- gorski župan in veleposestnik g. Anton Klančič, ki je iz zgolj ljubezni do svo- jega bližnjega začel proti kolonom roh- neti, češ, da so to ljudje, ki jim delo smrdi, da niso s.|)loh potrebni, da imajo dnine po 3 K itd. itd. Najbolj pa mu je bil v želodcu predsednik zveze goriških kolonov, ki je, kakor je rekel, njegov kolon in kateremu bo zaraditega že me- seca majnika dal slovo. Ta nastop Klančičev ugajal ni nič kaj večini žu- panov, le biljenski g. Saunig mu je pri- trjeval. S tem je pokazal g. Klančič, da je zašel popolnoma v liberalno mlaku- žo, ker liberalec misli le na-se, za tuje Rorje pa mu ni nič mar. — Na koncu posvetovanja pa se je, kakor po navadi pri vseh takih prilikah, po svoje odliko- val prvaški župan, g. Frence Furlani, ki, kakor je znano, redko kedaj kako pametno zine. Zahvaljevati se je začel g. namestuištvenemu svetniku, češ, da je edino le njegova, t. j. g. Rebka, za- sluga, da je prišla goriška okolica do te podpore. S tem je hotel g. Frence reči, da se niso naši državni poslanci prav nič pobrigali za naše bedno ljud- stvo. No, g. namestništveni svetnik je pa g. Frenceta »štuknil« kakor je za- služil. Povdarjal je namreč, da je mo- goče tudi on kaj pripomogcl do te pod- pore, a glavna zasiuga za njo da gre pa vendar-le našim državnim poslancem, na katere naj se župp.nstva obrnejo, da Glanom .Krojashe zadpuge1 vznonje! „Centralna posojilnica" v Gorici izplaeuje vsled sklepa obenega zbora z due 11, t. m. deleže „Krojaške zadruge" in 50|0 obresti za 10 let, odbivši znesek, ki so ga tekom teh let dvignili, do neprestopnega roka 1. avgust 1912. Clani, ki bi do tega roka ne dviguili de- ležev in obresti, izgube pravico do njih, in pripadejo ti nedvignjeni deleži z obrestini drustvu „Šolski Dom" v Gorici. Odbor „Centralne posojilnice" v (iorici. firasne in nenevarne rahete in umetni hresovi —^ za vse mo- goče sveča- nosti se do- bivajo v po- edinih ko- madih kakor tudi v raznih zbir- kah, ki vse- bujejo razne ogDjene slike, rahete, ben galski OgenJ, „žabe", topiče itd., pri prvi sisaški pirotehnični trgovini IT I. Stjepušin, Sisek. Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevo vsakemu brezplačno. Ivan Bednarik piv oca svojo knjigoveznico v GORICI Jakob Šuligoj c. kr. orar državn b železnic Gorlca Gosposka ullca 25. Priporoča na novo urejeni oddelek z optičnimi predineti, kakor miočniki, ščipalniki, toplomerji, zrakomeri, daljnogledi itd. po zelo nizkih cenah. V boj'ii proti alkoliolu so šumeče limonade, uapravljene z MarSner- jevimi JSumeiimi limonadnimi bomboni najboljše sredstvo. Pristni so le oui, ki iniajo sledečo \arstveno znamko, I katera se nahaja na vsakem za- I \itku in ua vsakem bombonu. Ea I leto se jih porabi črez 60 miljonov I komadoy. I -—--_ Edini izdelovalec:------- I Prva češka deiniska družba orieii- I tab kib tovarn '/a sladkorneIzdelke I in čokoiade kraljevi viuogradi I Dunaj VI. Theobaldgasse 4. <EHA Je naJboljSa znamka „dvokoles" francoskeLa slstema. Lek.n»4. A7 THIERRY-jev BÄLZAM. Cdino prisicn i leleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev. pcnarejenje in vsak prekup drugega balzama s prevarlji- vimi zna mkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dibala, pri kašlju, pljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri influenci, zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- Iesnem zaporu. zobe bolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 6 1 ali 1 vel. posebna steklenica K 5*60. Lcfearnapja THIEBBY-jeyo maziloTzpvbt!hob je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse ucJiste v telo vrinile se reči in stori, da so bolestne operacije i epotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 3'60. \ Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. \ Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rici Gospodska ullca St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ullca, St. i. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom - najtopleje. —. Mnnut i Bregant ant. stavbena tvrdka v Gorloi ulioa Adelaide R Is tori itev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična dela?nica. Poliranje z električno gonilno silo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor lioče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULIOA 2-4. Mehanična delavnica. . Prodaja tudi na obroke. Genike poštnine prosti. |C flova .trgovlna z železnlno ~Wi Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsj v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava [ Pinter & Lenard. Srečke v korist „Slovenski Straži"! Tnnčba cnorba ^est žrebanJ vsako lUranil DrCLnQ. leto. Glavni dobitek 400.000 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. junija 1912. Mesečni obrok 4 K 75 vin. Vsaka srečka inora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. IzredDo ugodna skupina s 15 žre- banji vsako leto: 1 turska sreöka. 1 «rbska srečka vi 1. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 fr. . 1 dobitni list 3°|0 zemlj. sreök iz 1. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. I sresika dobrega srea. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron. MesEcni obrok za to shupino B hron 25 vin. Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 325, K 5-50, K 11-—, K 1525 in K 23--__________ Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančlč, Ljubljana, Eongresnl trg 19. Kupujte samo dvokolesa, „ALTENA", francoske vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši boclisi za na- vadno rabo ali za clirke. I Šivalni stroji Original ^_ ' VICTORIA so najpraktičnejši za vsako hišo. — — Isti služijo za vsakovrstno šivanje in šti- kanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče pred- mete se dobi po tovarniški ceni pri trvdki Kepševani i Cuh, G O R I G A - Stolnl trg St. 9. Portia „LjBbljanske treditne bante" ------Be bavi ss vsemi v bančno stroko spadajočiini posli.------ Vloge na fcnjižice obrestuje po 4v2%. vloge v tehočem računu po dogonopu. V liUlilul rpntraln v T,inhliani. Rezervnl zaklad K 800.000.