Slovenski Sokol.
Štev. 5.	V	Ljubljani,	25.	maja	1906.	Leto	III.
Slovenski Sokoli!
Od „Saveza hrvatskih sokolskih družtava“ smo dobili sledeči poziv:
Draga bračo!
„Savez hrvatskih sokolskih druž-tava“ priredjuje dne 26. i 27. avgusta o. g. I. hrvatski svesokolski slet u Zagrebu,
Kao što je svaki dosadanji svesokolski slet u prvom redu služio manifestaciji slavenske misli, iz koje svaki pojedini slavenski narod kao iz zajed-ničkog vrutka črpa svoju snagu u borbi za obstanak i bolju budučnost, ima da bude ovaj I. hrvatski svesokolski slet prava slavenska olimpijada, koja če takodjer doprinieti učvrščenju slavenske uzajamnosti i gojenju za-jedničkih nam etičkih i moralnih načela.
S toga se „Savez hrvatskih sokolskih družtava" ovime časti pozvati i vas, draga bračo , da sa čim večim brojem vaših Sokolova uzveličate ovu našu slavu i time unaprijedite uzvišene nam zajedničke sokolske ciljeve.
Dakle do vidova u bijelom Zagrebu, ovom središtu, sa ponosom možemo kazati, danas več posve probudjenog i osvješčenog svekolikog hrvatskog naroda!
Fran Bučar
tajnik.
U ime „Središnjeg odbora“ „Sa-veza hrvatskih sokolskih družtava11 :
Dr. L. Car Dr.
zamjenik starješine.
Slovenski Sokoli! Temu vabilu nimamo ničesar dostaviti. Vsakdo izmed vas ve, kaj storiti je njegova sveta dolžnost. Dolžni pa smo v prvi vrsti, da bratom Hrvatom vrnemo častni obisk hrvatskega Sokolstva na II. slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani ; dolžni pa tudi, da v plemeniti tekmi pokažemo, smo li in v koliko smo napredovali odtlej.
Podrobnosti našemu izletu v kraljevi Zagreb vam priobčimo pravočasno.
Na zd ar!
Predsedstvo Slov. sokolske zveze.
Proste vaje.
(Dalje.)
Pri krogih imamo seveda iste smeri kakor pri lokih. Označbe dolžine ni treba pri krogih, ker je sama po sebi umevna; končnega položaja ni treba navesti, ker se s krogi vrnemo v isti
položaj, iz katerega smo izšli. Naziv „s krogi" pa rabimo tudi tedaj, kadar je izvesti več kakor cel krog; tu pa je treba navesti položaj, do katerega se je po izvršenem krogu še dalje gi-
5
bati. Na pr. iz odročenja: označba „s čelnimi krogi navzgor11 pomeni, da je preiti s čelnimi krogi navzgor zopet v odročenje; naziv s „čelnimi krogi navzgor vzročiti“ pa označuje, da je narediti čelne kroge do odročenja in od tod še gib do vzročenja.
Loki in krogi se morajo, kakor že omenjeno, izvesti kolikor mogoče v ravni ploskvi: pest opiše lok ali krog (krožnico, obod kroga), ostala roka pa: pri krogu celo ploskev kroga (krož-nino), pri loku del te ploskve (izsek kroga); roka se giblje iz položajev, ki že leže v ravnini kroga, seveda takoj v tej ravni ploskvi, iz drugih položajev pa, ko dojde na že navedeni način*) v ravnino dotičnega kroga.
Izvajati pa bi mogli tudi kroge in loke, pri katerih bi roka opisala krivo ploskev, plašč, oziroma del plašča bolj ali manj pravilnega stožca, imajočega svoj vrh v rami:	krog,
ki bi ga tu opisala pest, bi bil obod osnovne ploskve tega stožca, lok pa del tega oboda. S takimi loki bi naredili vedno daljšo pot, ker bi se pest tudi pri najkrajšem takem loku morala gibati na obodu kroga, opisanega okoli najkrajše (ravne) poti — v loku torej nad ali pod najkrajšo potjo, oziroma ob njenih straneh. Ti loki bi bili lahko daljši ali krajši, to se pravi, bolj ali manj izbočeni. Kot samostojni gibi pa so ti loki brez pomena za prakso. Malo izbočeni loki bi se komaj ločili od najkrajše poti, zdeli bi se kakor slabo izvedeni prehodi po najkrajši poti. Izbočenejši loki pa se pri prehodih v položaje, oddaljene za 90", ne bi znatno razlikovali od prehodov po daljši poti skozi položaje v raznih ravninah, prehod na pr. iz
*) Glej v 4. številki letošnjega „Slov. Soko
j predročenja v visoko izbočenem loku nad najkrajšo potjo do odročenja bi se zdel kakor slaba izvedba prehoda: „z vzročenjem odročiti“. Pri prehodih v položaje, oddaljene za več nego ! 90", pa se izbočenejši loki nad najkrajšo potjo ne bi razlikovali mnogo od lokov v ravni ploskvi (čelni ali bočni ravnini), zlasti ker se ti ne morejo izvesti vedno v ravni ploskvi in se roka pri njih tuintam pomika tudi v krivi ploskvi.
Kroge te vrste porabimo v manjši izmeri kot spremnice pri držah, loke pa kot prehode v čelne ali bočne loke in kroge iz položajev, ležečih izven ploskve čelnih, oziroma bočnih krogov.1) Te prehode naredimo z loki, ki jih opišemo nad ali pod najkrajšo potjo do najbližjega enako visokega položaja v ploskvi čelnega ali bočnega kroga: nad najkrajšo potjo, če hočemo preiti v čelni ali bočni lok navzdol, pod , njo, če hočemo preiti v čelni ali'bočni lok navzgor. Iz predročenja na pr. naredimo čelne loke „na desno navzdol11 tako, da se roki od predročenja gibata (vzporedno) v lokih nad najkrajšo potjo do predročenja na desno in odtod dalje v čelnih lokih navzdol; čelne loke „na desno navzgor11 tako, da se gibata od predročenja v loku pod najkrajšo potjo do predročenja na desno in v čelnih lokih navzgor dalje. Iz odročenja naredimo bočne loke „naprej navzdol11 tako, da preideta roki z loki nad najkrajšo potjo do predročenja in se odtod dalje gibata v bočnih lokih navzdol; pri bočnih lokih ,.naprej navzgor11 : z loki pod najkrajšo potjo do predročenja, odtod v bočnih lokih navzgor dalje, i* str. 29.
35 3tOR3tOtRR3tOtOtOtOR)t9tOtt?it?tGt6tOfcitOtOtOtOtt?t6iC;4t
Na ta način zaokrožimo tu gib že iz početka in njegovo smer tako -rekoč prilagodimo smeri čelnega ali bočnega loka. Ker se je pri krogih povrniti v prvotni (izhodni) položaj, je na koncu v ta položaj preiti na podoben način kakor izpočetka iz njega v krog. Iz predročenja na pr. dovršimo „čelne kroge na desno na-vzdol“ tako, da prišedši (iz predročenja na desno skozi priročenje) do predročenja na levo — torej na nasprotni
strani do najbližjega s predročenjem enako visokega položaja — preidemo v lokih nad najkrajšo potjo zopet do predročenja.
Pripomenek. V zadnji številki je pred končnim odstavkom (str. 31.) pomotoma izostal naslednji odstavek:
5. Iz vzročenja : „naprej“: skozi predročenje in priročenje dalje;
„nazaj“: skozi zaročenje in priročenje dalje.
(Dalje prih.)
Društveni redi.
Domači red.
1. Kdor hoče biti sprejet v društvo za j člana ali gojenca, se mora oglasiti v društvenem j uradu, kjer naznani svoje ime, starost in poklic.
Pogoja za sprejetje vsakega člana sta: ne- j omadeževanost in starost 18 let. Ob priglasu ! založi vsakdo takoj vpisnino in mesečni pri- j spevek, za kar dobi potrdilo.
2. Ime, bivališče in poklic priglašenih članov se napišejo na društveno desko v telovad- I nici. Dolžnost vsakega člana je, sporočiti odboru j vse, kar bi pričalo proti sprejetju katerega člana. Odbor mora skrbeti za tajnost vseh dotičnih j poročil.
Kdor bi iz kateregakoli vzroka ne bil sprejet za člana, temu se vrne vplačana vpisnina in članarina. Sprejeti član pa dobi takoj sprejemnico (legitimacijo) in društvena pravila.
3. Odbor skrbi, da se vsak član pouči o društvenih pravilih, domačem, javnem in izletnem redu ter o pravilih Slovenske sokolske zveze in njenih sklepih.
4 Po vpisu se odkaže vsakemu novemu izvršujočemu članu mesto v garderobi, kjer se slači in oblači telovadna obleka, in shramba, kamor ima pravico shranjevati svojo telovadno obleko.
Dragocenosti in denarja naj ne nosijo člani s seboj v telovadnico. Kdor pa ima dragocenosti pri sebi, jih da lahko hraniti v društveno pisarno.
5.	Telovadna oprava obstoji iz telovadnih črevljev, trikotnih hlač in trikotne srajce. Z na-
vadnimi črevlji ali pa brez črevljev ni dovoljeno telovaditi. Z golim gornjim telesom je dovoljeno telovaditi pri vajah v telovadnici, ako vaditeljski zbor v posebnih primerih ne odloči drugače. Vsi telovadci morajo paziti že radi dostojnosti na snažnost telovadne oprave.
6. Tako opravljen za telovadbo naj se oglasi vsakdo pri načelniku ali njegovem namestniku, ki ga uvrsti v vrsto, predstavi vaditelju in telovadcem. Ako je kdo posebno slaboten ali ima kako telesno hibo in bi mu iz tega vzroka telovadba škodila, ga načelnik ne sme uvrstiti v vrsto.
7. V vrsti zavzemi telovadec mesto, katero mu odkaže vaditelj po velikosti.
8. Odbor ali, kadar je nujno, starosta ali podstarosta, načelnik ali podnačelnik imajo pravico odločiti, da se opusti iz tehtnih vzrokov katera telovadna ura.
9. Pri vadbi vrst bodi vsakdo pozoren na besede vaditelja in na vaje, katere ukaže. Ko pride vrsta na tebe, bodi pripravljen in stopi k vaji.
Red, v katerem pristopajo telovadci drug za drugim k vaji, je stalen in ga določi vaditelj po velikosti telovadcev.
10. Vsakdo mora poizkusiti vse vaje, katere zahteva vaditelj od vrste. Komur pa ukaže vaditelj od vaje odstopiti, mora vajo takoj opustiti.
11. Telovadcem ni dovoljeno poizkušati v vrsti drugih vaj kakor tistih, ki jih pokaže ali določi vaditelj. V drugi vrsti kakor v tej, v
*) Sprejeto v seji odbora Slovenske sokolske zveze dne 8. decembra 1905.
katero je bil član po načelniku oddeljen, se ne sme udeležiti telovadbe.
Ravnotako ni dovoljeno, kadar se začne vadba vrst, telovaditi izven svoje vrste ali na drugem orodju, ki se ne rabi. Vaditi in poizkušati vaje izven vrste sme član samo tedaj, ako ne vadijo vrste in se s tem ne ovira katerokoli redno poučevanje.
12. Kadar je dano znamenje k skupnim, prostim, redovnim in drugim vajam, mora vsakdo brez obotavljanja stopiti v vrsto in vaditi vse vaje skupno, pazljivo in vestno.
13. Vsakdo, ki se vadi mečevanja, se mora opremiti z dobro varstveno opravo. Ako se varstvena oprava med mečevanjem poškoduje, se mora takoj zamenjati.
14. Poškodbe mečev in druge oprave morata skupno poravnati nasprotnika. Ako pa poškoduje vaditelj ali vaditeljski namestnik pri poučevanju meč ali opravo, poravna to škodo društvo.
15. Boriti, metati in mečevati se ne sme nihče brez dovoljenja vaditelja. Boriti pa se ne sme prej pričeti, dokler se nista postavila oba nasprotnika v pravilno prežo.
16. Kdor vadbo vrste s čimerkoli ovira, mora na povelje takoj napraviti prostor vrsti.
17. Kdor ne pride 4 tedne k telovadbi, izgubi svoje mesto v vrsti, ki mu je bilo po načelniku odkazano. Kdor ni plačal dva zaporedna meseca članarine, izgubi ravnotako mesto v vrsti.
18. Telovadno orodje se sme rabiti samo v telovadne namene. Kdor telovadno orodje z zlorabo ali lastno krivdo poškoduje, mora poravnati škodo.
19. Ročke, kije, palice, meče i. dr. mora vsakdo po končani vaji spraviti na določeno mesto. Po telovadbi mora vsakdo shraniti obleko na odkazano mu mesto.
20. Karkoli načelnik ali vaditelj v zmislu tega poslovnika odredita, se mora takoj brez odloga izvršiti.
Pritožbe se naj podaje j o v društvenem uradu ali v knjigi za želje in pritožbe.
21. Knjiga za želje in pritožbe se hrani v društvenem uradu. Pritožbe in želje smejo v tej knjigi zabeleževati samo člani. Vsako pritožbo ali željo mora podpisati dotični član. Odbor uvažuje vse pritožbe in želje, ako niso anonimne, in objavlja svoje sklepe z izpiski sejnega zapisnika.
Na vprašanja in predloge posameznih funk-j cijonarjev odgovarja dotični funkcijonar najkasneje v teku 8 dni. Zadeve, spadajoče v področje odbora, rešuje odbor v vsakokratni prvi odborovi seji. V posebno važnih primerih se skliče izredna odborova seja.
22. Odbor je upravičen, za pomožna dela nastaviti slugo. Sluga sme po naročilu blagajnika pobirati članarino, mora pa nabrani denar najkasneje v teku 8 dni oddati blagajniku, sicer ga sme blagajnik od njega zahtevati, eventualno naznaniti zadevo odboru.
23. Tuje lastnine, zlasti telovadne oprave
i.	dr., se ne sme nihče posluževati.
24. Odborovi sklepi, izpiski iz zapisnika se objavljajo na društveni tabli v telovadnici. Vsa naznanila morajo biti podpisana od tajnika ali načelnika.
25. V društvenih prostorih je iz zdravstvenih ozirov prepovedano kaditi. Tudi ni dovoljeno voditi psov v društvene prostore.
26. Gostom bodi odkazano prvo mesto. Ako katerega gosta zanimajo podrobnosti o telovadnici ali telovadbi, naj se zglasi pri načelniku, ki mu da vodnika.
27. Samo ob sebi je umevno, da morata biti dostojnost in snažnost članov kakor tudi vseh društvenih prostorov vzorni. Zahteva se ne samo, da bi vsak sam pazil na to, ampak da kar najodločneje pokara vsakega, ki na katerikoli način greši proti dostojnosti ali snažnosti.
28. Člani se nazivajo „bratje“ in se tikajo.*)
Člani naj bodo strpljivi in ljubeznivi v občevanju med seboj. Ako je treba kje ukora, naj se izvrši s poudarkom, vendar bratsko. Osebne zadeve naj se nikdar ne zanašajo v društvo.
Javni nastopi.
1.	Društvo se poslužuje pri javnih nastopih posebnega enotnega kroja in lastnega prapora. Sokolski znaki, spadajoči h kroju, so: sokolje pero s kokardo in monogramom, trak na levi strani prsi z imenom društvenega sedeža in pa sokolski monogram na pasu.
Vsak član mora paziti pri javnih nastopih na enotnost sokolskega kroja in telovadne obleke po določilih Slovenske sokolske zveze.
*) To besedilo je bilo sklenjeno v seji zveznega odbora dne 13. maja 1906.
37	?!6St^&)£?{6£$Gfc?iQiQfe7£%;ž9fc?£ž36žOT(%3}9žOf?&#t
2. Kdor se hoče udeležiti javnega nastopa, se mora izkazati, da zna temeljito redovne vaje. Ako je za javen nastop določena posebna vadba redovnih vaj, je dolžnost vsakega člana, ki se hoče udeležiti javnega nastopa, priti k najmanj dvema takima vajama.
Vodnik javnega nastopa ima pravico, prepovedati članu udeležbo na izletu, ako spozna njegovo nezmožnost.
3. Društveni člani nimajo pravice, posluževati se društvenega kroja brez odborovega dovoljenja. Sokolski kroj se sme nositi le tedaj, ako to določi društveni odbor. Ravnotako je prepovedano nositi brez cdborove odredbe sokolske znake.
Kdor ravna proti tej odločbi, je takoj po izvedenem dokazu izključen iz društva.
4. Društveni prapor se sme rabiti le tedaj, ako to določi odbor.
Na rednem društvenem občnem zboru volijo člani dva praporščaka in dva namestnika.
5. Predčasno oblačenje kroja pred kakršnimkoli javnim nastopom je prepovedano. Vodnik ima pravico, izključiti od izleta vsakogar, ki je ravnal proti tej odločbi, ako pa tega ne stori, pa mora zadevo naznaniti odboru v razsodbo.
6. Ako določi vodnik, da morajo člani, vrnivši se od javnega nastopa, sleči sokolsko obleko, mora po povelju: „Razhod!“ oditi vsak član naravnost domov in se preobleči v civilno obleko.
7. Udeležiti se javnega nastopa drugega sokolskega društva se sme vsak član samo z dovoljenjem svojega društvenega načelnika ali njegovega namestnika.
8. Članom, ki niso plačali tri mesece članarine, ni dovoljeno udeležiti se izleta.
Kdor se je priglasil k društvu za člana ter vplačal vpisnino in mesečno članarino, toda ga ni še odbor sprejel, se sme udeležiti izleta samo z vodnikovim dovoljenjem.
Izletni red.
1. Namen sokolskih izletov so vaje na prostem, in sicer: korakanje, tek, skakanje, redovne vaje, krepitev telesa proti vročini, mrazu in dežju, skratka vse, kar spada v telovadbo, kar se pa ne more vaditi v telovadnici radi omejenosti časa in prostora.
2. Kraj in čas izleta določi odbor. Vse potrebne priprave za izlet oskrbi vaditeljski
zbor. Stroški se pokrijejo po odborovem sklepu iz društvene blagajne ali pa s prispevki po-edinih članov, ki se udeleže izleta.
3. Vsak izlet se pravočasno naznani po poli ali na deski v telovadnici, poleg se priloži Izletna knjiga, v katero se podpiše vsak, kdor se hoče udeležiti izleta.
4. Društvenega izleta se lahko udeleže gostje, ako odbor ne odloči nasprotno. Gostje v kroju (člani drugih sokolskih društev) se smejo udeležiti izleta le, ako se izkažejo z dovoljenjem svojega društvenega načelnika ali njegovega namestnika in ako jih vodnik sprejme.
5. Vsak član mora priti točno ob določeni uri na zbirališče v popolnem kroju. Kdor zamudi razvrstitev, se mora javiti vodniku in naznaniti vzrok zamude. Ako je pa društvo že zapustilo zbirališče in koraka po ulici, je zakasnelim članom prepovedano vstopiti v četo. Zakasneli član se sme pridružiti društvu le na zbirališčih (n. pr. na kolodvoru, telovadišču in drugih takih mestih, kjer društvo dalje časa postoji).
Prepovedano je vsakemu, ki je v društvenem kroju, nositi s seboj palico, dežnik, sploh stvari, ki se ne strinjajo s sokolskim krojem.
6. Vodnik izleta kakor vsakega javnega nastopa je načelnik ali njegov namestnik. Vsak vaditelj uredi in vodi četo, če le možno se-stoječo iz vrst, katere on vadi. V potrebi jih nadomeščajo vaditeljski namestniki in pripravniki, katerim pa tedaj pripadajo vse pravice in dolžnosti vaditeljev.
7. Vsak zavzame v četi mesto, katero mu je odkazal vodnik. Nihče ne sme menjati svojevoljno odkazanega mu mesta.
V sokolskih vrstah ni trpeti drugih oseb (dečkov, žensk itd.).
8. Govoriti, peti, kaditi itd. se sme v vrsti, kadar vodnik to dovoli. Na povelje „Pozor!* pa se mora z vsem tem takoj prenehati.
9. Nihče ne sme iz čete svojevoljno izstopiti, zaostajati, prehitevati itd. Kdor se hoče odstraniti, mora to javiti vodniku ter mu navesti za to razlog. Isto mora tudi storiti, ako hoče četo ostaviti, vendar sme to le z dovoljenjem vodnika.
Kdor zapusti četo, mora odložiti društvene znake. Člane, kateri so se umaknili brez dovoljenja, mora vodnik naznaniti odboru.
10. Člani se morajo vedno, posebno pa še na izletih ogibati vsega, kar bi škodovalo društveni časti.
11. Kdor se udeleži izleta ali javnega nastopa, se mora podvreči kakor poslovniku tako tudi vsemu, kar vodnik ali vaditelji z ozirom na čas ali druge okolnosti določijo v zmislu tega poslovnika. Vsak navzočen odbornik in vaditelj ima pravico in dolžnost, grajati vsakega člana, ki je ravnal proti določbam tega reda. Ako se kdo po dvakratnem opominu ne pokori, se zbere radi tega sodišče vseh navzočnih odbornikov in vaditeljev, ki odloči z nadpo-lovično večino glasov, ali se sme dotičnik še nadalje udeležiti izleta ali ne ter ali naj se mu odvzamejo društveni znaki. Predsednik temu sodišču je starosta ali podstarosta, v potrebi tudi tajnik, ako pa noben teh ni navzočen, pa vodnik izleta. Odbor sme takega člana karati in tudi iz društva izključiti.
12. Vsa ta določila, izvzemši sodišče, veljajo tudi za društvene deputacije. Starosta z načelnikom določujeta udeležence deputacije.
Razvrstitev pri društvenih nastopih.
1. Na vodnikovo povelje ali znamenje se morajo vsi člani takoj postaviti v vrsto. Iz vrste ne sme nihče izstopiti pred poveljem „Razhod!“
2. Običajna oblika pri pohodu je četverostop, ako pa to ovira cesta ali druge okoliščine, se koraka v dvostopu ali tudi v zastopu. Pri slavnostih in v izprevodih, če ne ovira prostor in je dovolj članov, se priporoča nastop v p re d elkih.
3. Vodnik določi vaditelje za krajnike in četnike.
4. Starosta in načelnik se uvrstita na čelu čete, in sicer starosta na desni strani načelnika.
5. Praporščak s praporom se uvrsti na povelje: „Nastop v red“ ali „Nastop v dvored" na desno krilo; po premeni dvoreda v četverostop je praporščak med sprednjima krajnikoma.
6. Vsi odborniki so uvrščeni v četo, ravnotako podstarosta, kadar je pri javnem nastopu navzočen starosta.
7. Trobentač se uvrsti na desno k prvemu četverostopu, zbor trobentačev pa se uvrsti pred starosto in načelnika.
Za trobentače veljajo naslednja določila:
a) Trobentači smejo trobiti le na znamenje vodnika.
b) K nastopu se pripusti trobentač le, če ga je odobril načelnik, eventualno s poraz-umom z veščakom.
c) Vodnik javnega nastopa ima pravico, pobrati ustne nastavke.
d) Trobentač ne sme oddati roga pod nobenim pogojem komu drugemu.
Pravilna razvrstitev pri društvenem nastopu:
	a)	v	četverostopu:
O		o	Načelnik in starosta
	ir	1 1	3 koraki razdalje
o	h	o	Med krajnikoma prapor
o	O	o	O
o	O	o	O
o	O	o	O
o	o	o	O
o		o	
b) v predelku:
O Načelnik in starosta 3 korajri razdalje
Prva četa. Na des. krilu prapor 1 korak. Četnik prve čete.
6 korakov.
Druga četa. 6 korakov.
Tretja četa. 6 korakov.
Javni nastopi Slovenske sokolske zveze.
Pri skupnih nastopih društev, ki so člani Slovensko sokolske zveze, je vrhovni vodnik zvezni načelnik ali njegov namestnik. Ako se udeleži javnega nastopa toliko število članov, da bi jim ne mogel vladati samo eden vodnik, razdeli vse člane načelnik v samostojne zbore,
obsegajoče po 4 čete, zborom določi vodnike, kateri zopet razdelijo prideljene jim člane v čete in določijo četam četnike in krajnike.
V potrebi uvrsti vodnik vse člane po velikosti brez razlike, h kateremu društvu pripadajo člani.
Dolžnost društvenih načelnikov je, da privedejo točno ob določeni uri svoje društvo na skupno zbirališče, in so odgovorni za točno razvrstitev svojih članov v določeni jim zbor.
Pravilna oblika nastopa Slovenske sokolske zveze v izprevodu.
■ih
Godba.
3 koraki.
o
oFoFoF
oFoFoF
llllllllllllIllIilllllllHlIHIllIll A !
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiin)
A
Zvezni prapor med dvema sabljačema
3 koraki.
Zvezni starosta, načelnik in pobočnik (načelnik na levi, pobočnik na desni strani staroste).
3 koraki.
Reprezentančna četa (staroste, oziroma njih namestniki.)
3 koraki.
Društveni prapori, po trije prapori s šestimi praporščaki.
3 koraki.
Vodnik prvega zbora.
3 koraki.
Prva zborova četa.
1 korak. Četnik prve čete.
6 korakov.
Druga zborova četa.
6 korakov (od prvega člena čete k četi). Tretja zborova četa i. t. d.
6 korakov.
Pripomenek:	Slika čet predočuje tu
oba člena; pri razvrstitvi ob društvenem nastopu je v sliki na strani 38 naznačen vsak člen posebej.
O pozdravih.
1. Četa pozdravi četo na povelje: „V desno (levo) glej!“ Po izvršenem povelju si četi zakličeta kratko „Na zdar!“
Vodnika in starosti si salutirajo.
2. Posameznik pozdravi četo vedno naprej, in sicer s salutiranjem in pozdravom „Na zdar!" Odzdravita mu samo vodnik in starosta na enak način.
3. Posameznik pozdravi posameznika s salutiranjem in pozdravom „Na zdar!"
4. Pri posebno pomembnih slavnostih dajo člani lahko na primeren način izraza svojemu navdušenju, vendar se mora pri tem strogo paziti, da ne trpi red v četi.
O pogrebih.
Društvo se udeleži, ako to sklene odbor, pogreba za društvo posebno zaslužnega člana korporativno, sicer pa določi odbor deputacijo, ki se udeleži pogreba v civilni, črni obleki.
Ob korporativni udeležbi koraka društvo s praporom, zavitim v črn ovoj, pred krsto; de-putacije gredo za krsto. Med cerkvenim opravilom in v izprevodu je ves čas „Pozor!" Pri cerkvenem opravilu se člani odkrijejo na povelje: .Čepice dol!“, po zvršenem opravilu pa pokrijejo na povelje: „Čepicegor!“
Na pokopališču se ustavi društvo na primernem kraju. Starosta, načelnik in praporščak pristopijo h gomili rajnega in se odkrijejo.
Po končanem cerkvenem opravilu pokloni praporščak nad gomilo prapor v znamenje zadnjega pozdrava.
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Odbor S. S. Z. je imel dne 13. maja sejo v .Narodnem domu" v Ljubljani. Poročilo o njej priobčimo prihodnjič.
»Gorenjski Sokol" je dne 20. maja slavil desetletnico svojega obstoja. Slavnost je lepo
uspela. Glavna točka je bila javna telovadba, ki je pokazala lep napredek, resno delo. Podrobno poročilo prijavimo v prihodnji številki.
„Murskl Sokol" v Ljutomeru. Predsedstvo
S.	S. Z. nas prosi objaviti, da je odbor „Mur-
40	7?0l0l0J0$0&$0S©}0t0f050?0J8&?ltt^H0$9IQI0$0£?l()&
skega Sokola" v Ljutomeru v svoji seji dne
4.	marca 1906 izključil člana Jožefa Bohinca iz Cvena pri Ljutomeru, in sicer radi Sokola nedostojnega vedenja v javnih prostorih.
Zapisnik U. redne seje vaditeljskega zbora S. S. Z. dne 13. maja 1906 ob 9. uri dopoldne v .Narodnem domu“ v Ljubljani.
Navzočni načelniki in vaditelji bratje: Smertnik (Celje), Bukovnik, Drenik, Vincenc (Ljubljana), Ambrožič, Evgen in Janko Sajovic (Kranj), Kostnapfel (Šiška), Ažman (Jesenice), Dobrin (Tržič), Novak (Idrija), Jan (11. Bistrica), Prosenc (Postojna), Jesih (Zagorje), Jeglič (Novo mesto), Holy (Brežice), Kraigher (Mozirje), Stajnko (Ljutomer), Zadel (Gorica).
Načelnik brat Smertnik je pozdravil na-vzočne, konštatiral sklepčnost in prešel na dnevni red.
1.) Zapisnik zadnje seje se je prečital in odobril.
2.) O zletu v Brežice je poročal brat Smertnik.Vlada je slavnost prepovedala, kerjname-ravajo Nemci isti dan prirediti neko svoje slavje. Zadeva še ni definitivno odločena. Slavnost se bo gotovo vršila vsaj v okolici. Vsled velike važnosti slavnosti v narodnem oziru bi bilo želeti, da se slov. Sokolstvo v kar največjem j številu odzove vabilu, da podkrepi in poveča narodno zavednost v kraju, kjer se že itak majejo stebri nemške oholosti. Glede sporeda telovadbe se je sklenilo, da se izvajajo proste vaje, posebne vaje in vaje na orodju. Sedaj je priglašenih 126 telovadcev za proste vaje in 12 vrst s 86 telovadci za orodno telovadbo. Natančnejši spored se pravočasno objavi. Za sedaj bodi pripomnjeno, da se vrši pred javno telovadbo skušnja za proste vaje. Kdor se te ne udeleži, ne nastopi javno. Radi glasbe za ! proste vaje naj se obrne vsako društvo na hrvatsko „Zvezo“.	(Konec prih.)
Raznoterosti.
Redni občni zbor Slovenske sokolske zveze se bo vršil dne 3. junija 1906 ob štirih popoldne v „Na-rodnem domu“ v Brežicah. Spored mu je naslednji: 1. poročilo tajnikovo, 2. poročilo blagajnikovo, 3. poročilo načelnikovo, 4. poročilo pregledovalcev računov, 5. volitev predsedstva, 6. volitev treh pregledovalcev računov, 7. slučajnosti.
Bratje odposlanci društveni naj pridejo na občni zbor v društveni opravi, da prisostvujejo tudi slavnosti »Brežiškega Sokola*1, ki ob tej priliki razvije svoj prapor. Vlada je naposled to slavnost vendarle dovolila. Slovenskih Sokolov častna dolžnost je, da se te slavnosti udeleže v kar največjem številu! Izrednega narodnega pomena je, važna pa tudi kot nekaka javna skušnja slovenskega Sokolstva za vsesokolski zlet v Zagrebu.
Znaki sokolskih funkcijonarjev. V zadnji seji je zvezni odbor glede znakov sokolskih funkcijonarjev soglasno storil naslednje sklepe, po katerih se bo v bodoče ravnati vsem v zvezi združenim slovenskim sokolskim društvom: Društveni starosta in podstarosta imata na surki na desni rami zaponko v trobojnih barvah,
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
društveni načelniki in vaditelji pa v svetlomodri barvi. Torej ne bodo več imeli trobojnih pasov na rokavih starosta in podstarosta ter šerp načelniki in podnačelniki. Načelniki nosijo razen zaponke še trobko. Praporščaki imajo na desni rami zaponko v rdeči barvi, torej ne bodo več imeli dozdanje trobojne šerpe (rokavice še poslej). Zvezni starosta in, kadar na-domestuje starosto, tudi prvi ali drugi podstarosta nosijo trobojno šerpo preko desne rame proti levemu boku, pa le pri zveznih nastopih. Zvezni načelnik in, kadar na-domestuje načelnika, tudi zvezni podnačelnik imata svetlomodro šerpo preko desne rame proti levemu boku. Zaponke založi zveza, kjer si jih bratska društva lahko naroče.
»Sokolske vježbe za prvi hrvatski sve-sokolski sastanak“, Sastavio Dragutin Šulce. Knjižica je izšla kot V. zvezek hrvatske »Sokolske knjižnice" ter obsega vse vaje za zlet v Zagrebu, proste vaje in vaje s kiji s slikami. Temeljito to delo toplo priporočamo tudi slovenskim sokolskim društvom. Za vadbo vaj, ki se bodo izvajale pri javni telovadbi, zlasti pa za vadbo tekmovalnih vaj bo knjižica sokolskim vaditeljem izvrsten pripomoček. Naročila nanjo sprejema Savez hrvatskih sokolskih družtava v Zagrebu. Cena ji je 80 vin.
Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.